97. številka.
V Trstu, v soboto 5. decembra 1891.
„EDINOST"
uhaja dvakrat na teden, Tlako trtdo in Hbato eb t. uri popoladae
„Edinost" stane:
ta vse leto gl. 6.— ; iaven A Tat. 9.— gl. ta polu leta „ S.—: „ „ 4.50 , ia četrt leta „ 1.50; „ , 2.25 „ Posamične Številke ae dobivajo v pro-dajalnieab tobaka ▼ TrttV po S nov..
v (Jorioi in v Ajdovščini po • nov. Na naroćb* brts prlloisns naročnine m lpravniitvo nt osira.
EDINOST
Oglasi in osnaaila ae ra6une po 8 nov vranica t petita ; ta ntalovt z debelini črkami se plafeuje prostor, kolikor bi ga
obseglo navadnih vrstic. Foalana, Javne sahval«, oamrtnloa itd se račune po pogodbi.
Vsi n opi si se pošiljajo uredništvu Piazta Caserma At. 3. Vsako pismo mora biti frankovano ker nefrankovana se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije In inserste prejema nprsvniitvo Plaiaa Caserma it. i. Odprte reklamacije o proste poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
»V .dinoat met-
Tržaški mestni zbor in Slovenci.
' (Konec).
Olede de), koje magistrat oddaja podjetnikom, oddajejo ae ista na dražbi naj* boljšemu ponudniku, bodisi ta okoličan ali Furlan.
Iz tega je razvidno, kak d prazne so isjavo in pretnje nasprotnih organov in kako neosnovan je bil napad na sloven-skegu poslanca četrtega okraja.
Okoličan lehko izhaja tudi brez zaslužkov pri magistratu. Sploh mu mesto drugega ne prlvočči, nego obrane kosti, kajti mastne in lehke službe oddajajo ae le ljubljencem in poslužnim somišljenikom Sploh pa, ako bi pa do tega prišlo, da bi ▼ tem pogledu naš magistrat hotel kaj u-kreniti, bilo bi slabše zanj, kajti vsak nasprotni čin hi obudil tudi dosedaj speče duhove v okolici ter jih navdušil za našo narodno stvar: meato krotkih ovčič bi ai gospoda v okoličanih vstvarili hude nasprotnike, koji bi jim, in to po pravici, odvzeli ves upljiv na teh naših tleh.
Tudi ni misliti na to, da bi magi-stratno gospodo posnemali drugi mestjani, kojim gre za lastno gmotno korist. Potni-eliti treba, da v mestni dvorani gospodarijo z občinskim denarjem, dočim zasebni gospodari s svojim kapitalom, kojega skuša kolikor le moči pomnožiti in pri tem svoje stroške manjšati. Zssebnik se ne izgubi v oskosrčnosti in narodni strasti, temveč najemal bode dobre in pridne delalske moči ne gledfe na narodnost. In kdo more očitati tržaškemu okoličanu lenobo in nespretnost P Dobro delavno moč vsakdo rad sprejme na delo, radi česar Be pošteni tržaški okoličan nikakor ne boji jeze brezobzirnih nasprotnikov, kajti vzgled nravnosti in odločnosti mu je vrli Istran, ki se je osobito ob zadnjih volitvah pokazal neustraŠljivega!
Ne gledč na nevidne koristi, ki dobiva sedaj tržaški okoličan od mesta —
PODLISTEK. Majska noč, ali utopljenica.
Ruski napisal N. V. Gogolj, prevel V. K. Ratimir.
I.
Ivanka.
(Dalje.)
—	Ali ai se vrnil P je prašala in ogled-nila se, a ko je zagledala pred soboj neznanega mladeniča, se je odvrnila proč.
—	Zbogom, Ivanka? zaslišalo se je zopet in zopet jo je nekdo poljubil v lice.
—	Ali je hudir še drugega prinesel! dejala je nekoliko srdito.
—	Z Bogom, mila Ivanka!
—	Se tretji!
—	Z Bogom I z Bogom ! z Bogom, Ivanka! in poljubi so jo zasipali od vseh stranij.
—	Pa jih je cela četa tukaj! kričala je Ivanka in iztrgala se iz tolpe fantov, kateri so jo hoteli neprestano poljubovati. — Da se vender ne nasitijo, neprenehoma poljubovati se! Kmalu se niti pokazati ne bodem smela na ulici!
Za temi besedami je zaloputnila vrata, in slišalo se je samo, kako se je Skripaje zaprl zapah.
kolika je pa koriat, ki jo on donaša mestu? Omenili smo, da bi po tržaškem mestu rasla trava, ako bi okoličan tlaka ne obdeloval ter dovažal svoj kamen; kaj bi počeli meščani, di, jim pridne slovenske okoli-čanke ne operejo perila P Mestna blagajna bila bi nemalo zadeta, ako bi se vanjo ne stekale velike svote, koje okoličan plačuje na pristojbinah in davkih od vina itd. Saj se isto tržaško mesto nikamor ne more širiti hiti napredovati, ako ne na okoličanska tla. Klavnica, pokopališče, Čistilnica petroleja in druge koristonosne Občinske stavbe nahajajo se na okoličanskih tleh. Smelo torej trdimo, da meato Tržaško bolj potrebuje okolico nego okolica meato.
Vsa zadeva in bolj, ko Lahi napovedujejo boj nam Slovencem, satč, ker se nočemo slepo udati njihovi strasti, kaže v pravi svitlobi plitvost in gnjilobo toliko poudarjane laške kulture. V svoji slepi jezi ne ved6 več, kacih sredstev bi se posluževali. Tudi v Istri so Lahoni napovedali enako vojno slovanskemu prebivalstvu že ob čssu zadnjih volitev; osobito pa potem, ko so tako „častno* podlegli.
Ali Bog Slovane ne zapusti. Pomoč (P) kojo so poprej uživali Slovani od svojih narodnih — nasprotnikov, uživali bodo v prihodnje od svojih narodnih sobratov. Tudi tržaškim okoličanom se v tem pOgledu ni bati nasprotnih strastnežev, kajti ponavljamo še enkrat, da bolj potrebuje meato okolico nego okolica mesto. Gospčda naj bi torej držali jezik za zobmi za svoje dobro, kajti večina meščanstva ne misli z njimi enako, ker uvidevajo korist, ki jim jo dajejo okoličani.
Tudi s svojim predlogom in interpelacijo glede poučevanja krščanskega nauka na ljudski šoli v Skednju so se gospdda opekli. Župan Pitteri dal jim je zanje sioer žalostno, sicer pa jako koristno pojasnilo, da je na pritožbo in zahtevo, da se č. g. R. Logar odstrani od učenja krščanskega nauka v tamošnjih laških para-
II. Župan.
Vam je li znana ukrajinaka noč P O, vi ne poznaste ukrajinske noči I Le poglejte V njo: sredi neba gleda mesec; ne-izmirni nebeški obok je razdeljen in zato še neizmernejši; on gorf in diŠ(; zemlja je Vsa v srebrnem svitu; prijeten zrak hladno pihlja in poln slasti prinaša s seboj prijeten duh. Divna noč! Očarovalna noči Mirno, zamišljeno stoje gozdovi, polni mraka, in dajajo gosto senco od sebe. Tihi in mirni so ribnj-aki; vođini hlad in mrak je tužno uklenjen v temno-zelene stene vrtov. Pragozdi krhlik in višen so boječe raztegnili svoje korenike v stu* dončni hlad in sumljajo s fevojim perjem, kakor da se srde in so nevoljni, ko jih poljubuje nežen vetrič, nočni veter, kateri se naglo in skrivno pritihotapi. Vsa zemlja spi. A na njej je vse dišeče, vse krasno, vse divno. V srci je pa vse neizmerno, čudno, in tolpe srebrnih prikazov so redno vzdigajo v njegevej globočini. Divna noč! Očarovalna noč! Nakrat pa vse oživi: gozdi, ribnjaki, stepe. Ukrajinski slavec veličastno žvrgoli, in dozdeva se, kakor da se je zaslišal tudi mesec sredi neba
lelkah, c. kr. namestništvo ukazalo, da g. Logar ostane na svojeai mestu ter je — tako čujemo — magistratu celo zapretilo, da Bke-denjsko šolo prevzame v svojo oskrb, ako magistrat od svoje zahteve ne odneha: k večjemu ae proti omenjenemu g. kaplanu sme začeti diBoiplinarna preiskava.
Ta vest jih je seveda hudo pobila in jeli so se koj posvetovati, kako bi na kak drugi način odstranili „un intruso, che insulta il paese che lo ospita*4 (vsiljenca, ki one-češča deželo, koj a ga redi).
Ta afera nam jasno kaže, kako je zrastel greben mestnim lažiliberalcem. Ako je Cerkev spoznala, da je prepotrebno, da se krščanski nauk predava tudi v šoli v oneta jeziku, kojega ao otroci najbolj zmožni; morala bi odmekniti posvetna Oblast, kajti tu gre za verski čut. In prav je ukrenilo namestništvo, da je pustilo č. gospoda na ovojem mestu.
Gospoda kapelana Logarja morala bi posnefaafi vsa čč. duhovščina v okolici ter učiti krščanski nauk deco v materinem jeziku, kajti le od takšnega pouka si je pričakovati ugodnih uspehov, dočim bo nam po8ledice laške vzgoje znane.' Saj vidimo vsak dan žalostne vzglede naše mladine, ki je bila radi nebrižnosti starišev vzgo jeva v tujih šolah: nedostaje jej povsem verskega čutatva in mor&le.
Ni čuda pa, da oni, ki Bami sebe prištevajo brezvercem, ne morejo pojmiti te nravne pokvare. Uprav duhovščine naloga je, širiti in krepiti nravnost; da se jej pa to posreči, posluževati se mora najprimernejšega sredstva — materinega jezika. Gosp. D'Angeli je sicer pogorel ae Bvojim predlogom, k preverjeni bodo, da se še čestokrat ponove napori, mereči na to, da 9e zruši slovanski značaj okolice in ž njim tudi ljudstva versko prepričanje. Nov dokaz, da se nam je zajedno bojevati za narodna in verska načela ter da ni pravi rodoljub, kdor potrebo obeh zajedno ne pripoznava.
Govor
slanca Karola K 1 u n a v državnem
zboru dnč 13. novembra 1891.
(Dalje). Vloga se glasi :
„Visokomu c. kr. deželnemu Šolskem« svitu v Gelovcu. — Pojasnilo: S katerim podpisanci izjavljajo, da je vloga krajnega šolskega svfeta v Čerovičah t dnč 12. marca 1890, štev. 20, odtod poslana c. kr. deželnemu šolskemu svčtu Iz nastopnih tta-rokov neresnična in nepravilna, kajti napravila se je 7. zvijačo.
1.	To so je zgodilo brez zakonito predpisane seje in sklepa, temveč učitelj Karol Schetina je sam okrivaj in le po svoji volji ugovor napravil in Člane tukajšnjega šolskega avčta vjel v stranski aobi neke gostilne (Čujte! Čujte! na desnici) in jih k podpisu zapeljal, zagotovljajoč jim, da gre le za triletni slovenski pouk. V resnici se je pa proteatovalo proti sklepu občinskega svčta in prosilo, da se pusti sedanja uredba.
2.	To je sleparija, kajti gospod učitelj poiskal je le take člane, od katerih dva čitati ne znata, dva pa prošnje pročitala nista, temveč sta verjela besedam učiteljevim.
3.	Jaz kot načelnika namestnik, nisem o imenovani vlogi nič vedel, ali jeden gospod naše župnije me je opozoril in mi rekel: „Ti ne veS, kaj se je v Če-rovičah zgodilo za tvojim hrbtom. Naredil ae je ugovor proti prošnji občine Tolati Vrh zaatran slovenščino, in po končani seji, ko si ti šel v župnišče, šli ao drugi člani v gostilnico in tam jih je pregovoril učitelj, da podpišejo". Ko aem to izvedel, sem se jako začudil, in da se prepričam, šel sem k gospodu učitelju in ga piosil za poslovni zapisnik. Iskajoč v njom sem res našel: „Prošnja z dnč 12. marca 1890, št. 20, na visoki c. kr. deželni šolski svfet, da se pusti sedanja učna vredba." Vprašal sem učitelja : „V kateri Beji ae je to skle-
va-nj . . . Kakor očarana dremlje vas na Višavi. Še belejše, še boljše blišče hiše pri meaečnem svitu; še bolj alepilno se izraŽujejo v mraku njih nizke stene. Peami so umolknile. Vse je tiho. Bogoboječi ljudje že spe. Le tu pa tam se še svetijo ozka okna. Pred pragom le nekaterih hiš večerja družina, katera se je zapoznela.
—	Tako se pa vendar ne pleše ! Saj vidim, da gre vse narobe. Kaj pravi to kum P . . E, nu: hop tralk I hop tralk I hop, hop, hop! — Tako bo je razgovar-jal sam s seboj nekoliko natrkan kmet srednjih let, plesaje po ulici. — Eh, tako se ne pleše! Kaj bi legal P Ah, ne tako 1 E, nu: hop tralk! hop tral&! hop, hop, hop!
—	Kaj se je zmešal ta človek ! ako bi bil kak pobič, še-še, a ta stari jazbec pleše po noči po ulici, otrokom v posmeh! hudovala bo je mimo šedša stara ženica s slamo v naročaji. — Poberi se vendar domov! Saj je že davno čas spati!
—	Saj pojdem! rekel je kmet in ustavljal se. — Saj pojdom. A na župana niti pogledam ne. Kaj misli, bes ga plentaj, da je zato župan, da bi oblival ljudi z mrzlo vodo v mrazu, in zato še nosi tako pokonci svoj nos! Nu, župau, župan —
jaz sem sam sebi župan. Oblast me vdari! Oblast me vdari! jaz sem aam ovoj župaft. A kaj, ne da bi . . . je nadaljeval in Šel k prvej hiši, ustavil ae pred oknom, drsal o prsti po steklu in Bkušal najti leseno kljuko. — Baba, odpri 1 Baba, hitro odpri, pravim. Kozaku je čas iti spat!
—	Kam pa, Kalenik P Saj si zašel v ptujo hišo, zakričale in zasmejale so se za njim deklice, vračajoče se domov. — Ti hočemo pokazati tvojo hišo P
—	Pokažite, ljubeznjive dekličice!
—	DekličiceP Ali slišite P dejala je veselo jedna: — kako prijazen je Kalenik ! Zato mu moramo pokazati hišo .'. . toda ne, prej zapleši jedno.
—	Plesati P . . eh, kaj si še ne izmislite I isrekel je počasi, smejal bo in grozil s prstom prestopajo se, ker se njegove noge neso mogle držati na jednem mestu. — Ali so pustite poljubiti? Vse poljubim, vse! . .
In s krivimi koraki je začel bežati za njimi. Deklice so zakričale in bežale na drugo Btran, ko ao videle, da Kalenik ni preveč brzonog.
(Dalje prih.)
nilo — Odgovoril mi je, da za to ni treba seje. (Čujte! na desnici.) Dalje nem roke! goep. učitelju: „Zakaj prosite, da bi se pustil sedanji šolski red, saj ga tako imamo ?• Odgovoril mi je: „Ker je oh-čina Tolsti Vrh vložila prošnjo za slovenski ueni jezik za Šolo v Čerovičah". Dalje uprašam gospoda učitelja. ,Zakaj ste to naredili za mojim hrbtom? Zakon vendar pravi, da krajni šolski 9vet mora imeti pet članov; zakaj se tako važno uprašatije ni naznauilo petemu članu P* In tu je odgovori 1: „Saj sem že naprej vedel, da boš nasprotoval, če ti povem". (Jako dobro ! Veselost na desnici.)
4. Hkratu naznajamo, da preklicujemo omenjeno vlogo, kep ni zakonita, in pristavljamo, da se popolnoma strinjamo z občino Tolsti Vrh zastran prošnje za slovenski učni jezik v Čerovičah; ta prošnja ni niti proti zdravemu človeškemu razumu, niti proti c. kr. državnim osnovnim zakonom. Torej prosimo, da ustavite omenjeno vlogo, in prosimo za dotično rešitev, da se ustavijo take samovoljnosti." Krajni šolski svet v Čerovičah, dnć 22. maja 1890. Sledč štirje podpisi. (Poslanec dr. Herold : Kaj se je zgodilo z učiteljem P) Niti se ni zgodilo. (Dr. Herold: Pri nas so pa takoj sačne disciplinarna preiskava !)
In gospoda moja, iz tega lahko vidite, kakošne ho razmero na Koroškem. Žalostno je, da so take razmere sploh mogoče v Avstriji (Poslanec dr. Brzor&d : v Avstriji je vse mogoče!), in pomenljivo je, da se slovenske občine na Koroškem s takim postopanjem v svojem prizadevanju ne dado prestrašiti, temveč so odločno pripravljene boj za slovensko ljudsko šolo nadaljevati. Zameriti se jim ne more, če svojim šolskim oblastvom nič ne verjamejo in nič ne zaupajo, temveč se obračajo naravnost do visoke učne uprave (Poslanec dr. Herold: Bode li bolje ?), od katere pričakujemo, da bode vendar jedenkrat pravična in da naredi konec neprimernemu zatiranju slovenskega naroda po deželnem šolskem svetu na Koroškem. (Klici na delnici : Prav tako !)
Naš deželni šolski svet nema pri učni upravi tako brezpogojno zaupanje kakor koroški, kateri tega zaupanja pač ne zasluži, če se mu zatiranje slovenskega naroda ne šteje za zaslugo.
Svoje trditve hočem dokazati takoj z nekaterimi konkretnimi slučaji. Opazil sem že, da so pri nas okrajnega šolskega nadzornika za kočevski okraj lani nepričakovano odstavili.
Odstranili so ga, ne da bi za to kaj vedel deželni šolski svet kranjski (Čujte ! Čujte! na desnioi) in ne da bi bili zaslišali dotičnega nadzornika. (Čujte ! Čujte ! na desnici.)
Ta stvar se je v kranjskem, deželnem zboru v obliki interpelacije spravila v razgovor. Gospod deželni predsednik kot predsednik deželnega svfeta je odgovarjajoč na interpelacijo izjavil, da mu natančneje ni znano, zakaj se je odstavil nadzornik (Čujte ! in klici na desnici: To je zanimivo !), sodi pa po okoliščinah,; v katerih je bil odstavljen (Klici na desnici: Samovoljnost !), da so ga odstavili na pritožbo šols<ce občine Drage, katero je bila poslala naravnost na miniaterstvo. (Čujte! Čujte! na desnici.) V tej pritožbi se toži, da se pod nadzorništvom dotičnega nadzornika nemški jezik vedno bolj odriva (Klici na desnioi: Oj, oj, Ni res !), kar pa ni res, kakor se je pokazalo pri obravnavi, ki je bila o tem v deželnem zboru kranjskem. (Tako je! na desnici).
Zares žalostno je, če smo v Avstriji že tako daleč, da koga obsodijo, ne da bi ga zaslišali, (Klici na desnici: Žalostno!), da odločujejo najvišji urudi na podlagi ▼log nekaterih prebivalcev, ne da bi poprej prepričali se pri oblastvih prve instance, če je tudi vse res, kar se je v tej vlogi navedlo. (Čujte ! Čujte ! na desnici')
Drugi slučaj. Želeli smo, da bi se na našem učiteljišču v Ljubljani predavali v slovenščini predmeti, katere mora učitelj
v	materinščini predavati otrokom. To j« popolnoma naravno in razumljivo samo po sebi. Visoka uena uprava pa hodi svoja pota in se ne ozira na te opravičene Želje (Klici na desnici : Zakaj P), da. nastavlja celo učitelje, ki le slovanski očiti ne znajo. To leto s« j® imelo oddati v , Ljubljani mesto glasbehega učitelja. Gosp&da noja,
vi	sami veste, kake važnosti je gojenje narodnega petja. Če se pa hoče učiti narodno petje, treba je je znati, treba razumeti. (Tako je !) Da je pa učitelj zna in razume, moral se je sam v njem izobraževati. Deželni šolski svet na Kranjskem jo prav pravilno za to mesto priporočil tri može, od katerih je po pravici pričakovati mogel, da So stavljenim zahtevam kos. Visoka učna uprava poslala nam je moža, ki je morda poštenjak in znabiti tudi dober glasbenik in ima tudi izpit, ali jedne bistvenih lastnosti mu manjka, slovenski namreč no zna. (Čujte ! Čujte! na desnici.) Gospoda moja ! Mislite si, kaj bi bilo, ko bi se na učiteljišču v Celovcu nastavil glasbenik, ki nemški ne zna. (Tako je ! na desnici.) Kak hrup in krik bi nastal v nemško-narodnem taboru. (Dobro! Dobro! na desnici.) Kaj bi vse uprizorili, da bi dostojno zavrnili tako smelost visoke učne uprave P (Klici na desnici : Slovani morejo vse pretrpeti 1) Imeli bi popolnem pravo, ali zatorej nam ne zamerite (Prav res! na desnioi.), če se pritožujemo v tej zbornici zaradi tacega preziranja našega deželnega šolskega sveta in našega naroda in proti takemu postopanju odločno protestujemo. (Dobro! Dobro! na desnici.)
Predno končam, naj mi bode dovoljeno nekoliko izpregovoriti o čudnih nazorih, katere je v predzadnji seji te visoke zbornice razvil zastopnik kranjskega vele-posestva.
Zavrnil bi jih bil že v poslednji seji, ko bi debata že ne bila sklenena. Nisem pa hotel nadlegovati gospoda predsednika in se izpostavljati nevarnostim, da pod pretvezo dejanjakega popravka hočem začeti polemiko, kakor je to res storil njega ekscelenca baron Schwegel.
(Dalje prih.)
Govor
poslanca Sukljeja v 67. seji držav, zbora dne 14. nov. 1891.
Častiti gospodje! Še pred nekaterimi urami bi ne bil sanjal, da bodem nastopil v tej debati kot govornik, a najmanj kot generalni govornik v imenu mnogih vpisanih gospodov tovarišev. Volitev, ki je na vsak način zame jako častna, je merda več, kakor samo slučaj, in velik list, vodilno glasilo levice, je to »tvar morda prav tolmačil tako, da Bem tistih jeden, ki je mej slovenskimi rojaki v parlamentu glede narodnega mišljenja najzm?rnejših nazorov. (Jako dobro! na desni). Morda sem bil baš zato izbran, da vzlic temu svojemu mišljenju (Pritrjevanje n«,d desni), vzlio tej zmernosti (Ponovljeno pritrjevanje na desni) v imenu razžaljenega naroda (Ponovljeno živo odobravanje na desni), v imenu našega pravnega čustva odgovarjam na izvajanja* katera smo čuli včeraj z vladne strani, na izvajanja, o katerih lahko trdim, da jih slovenski poslanci niso pričakovali, še manj pa od te vlade zaslužili, (Odobravanje na desni).
Gospoda moja! Potrudil se bodem, govoriti kolikor mogoče mirno, in sicer tem bolj, ker se je Njega ekscelencija g. naučni minister kazal ne ravno v prijetni podobi veliko in ne motivirane, rekel bi celo strastne razburjenosti. (Prav dobro ! na desni). Na srečo ni takega prizora videti niti vsak dan, niti na takem mestu.
V stvarnem oziru mi ni treba biti posebno obširen, a tega nisem jaz kriv; gospod naučni minister govoril je jako malo stvarnega (Prav dobro I na desnici), ognil se je vseh drugih vzpodbud, katerih ni manjkalo tekom razprave — opozarjam
zlasti na težka uprašanja, katera je spravil v razgovor čislani poslanec Kohler in na dotično polemiko poslanca dr. pl. Krausa (Tako je! na desnici) — ti temeljni problemi niso vznemirili ministra, včerajšnja izvajanja njegova bila so taka, kakor da je bil gospod poalanec za ljubljanske kmetske občine jedini govornik ▼ tej debati, a tudi gledć teh mi je reči, da so sestavljeni z nekim posebnim eklekticizmom.
Gospod poslanec Klun navajal je v
svojem govoru mnogo stvarij, katerim ni odrekati stvarnosti (Tako je! na desni), a gospod naučni minister oziral se je komaj na jedno. Opozarjem gledć tega zlasti na tisti odstavek Klunovega govora, ki razpravlja slovenske šolske razmere v Trstu, torej na uprašanje, za katero bi se moral avstrijsk minister tudi z državnega stališča zanimati. Gospod poslanec Klun kazal je nato, da na tisoče v Tržaškem mestu živečih Slovencev do današnjega dnć še nimajo javne ljudske šole vzlio temu, da so uložili peticijo, podpisano od 1400 sta-rišev in vzlic temu, da je dokazana potreba že s tem, da ima privatna Šola, katero smo s skromnimi svojimi sredstvi pred nekaterimi leti ustanovili v Trstu, že štiri razrede in 400 učencev. (Čujte! na desni). Gospod naučni minister se za to ni zmenil in niti besedice ni črhnil; v olimpični svoji visokpsti ni se dal premotiti niti od misli, jeli kaže z avstrijskega stališča, da na obrežji Adrije, v trdem boji za ostanek, gino brez pomoči slovenski element v borbi proti italijanskemu navalu. (Jako dobro! na desni).
Gospod poslanec Klun predložil je tudi konkretnih dat in s pomočjo uradnega materijala in s številkami razpravljal o jezikovni uredbi ljudskih šol koroških, o slabem jezikovnem znanji učiteljev in o nezaslišanem slučaji, da je na ljudskih Šolah na Koroškem, namjenenih Slovencem, nastavljenih mnogo učiteljev, ki ma» terinega jezika otrok ne znado nič ali samo slabo. — Goep, minister sodi, da mu ni treba odgovoriti niti na te točne date. Kaj pa je torej prav za prav povedal P
Gospoda moja! Ako analizujete ves ta govor, odpade tretjina ua razpravljanje o nevažnih stvareh, katere je iznesel poslanec Klun, okičeno z nekaterimi jako ce-nimi dovtipi; potem pride nekaj nično-stij, s katerimi deloma ničesar povedano ni, a ki so deloma za avstrijske nenem-ške narode žaljivi (Živo odobravanje na desni) in konec, borni konec, prinaša stvari, gledć katerih more pedagog zmajati samo z rameni, glede katerih se pa politik ne moro prečuditi, da v pravni državi, kakor je Avstrija (Klioi na desni: Kakor naj bi bila!), ki jamči in zagotavlja v ustavi vsem narodom ravnopravnost, zagovarja zastopnik vlado nazore, ki žalijo pravno čustvo avstrijskih narodov. (Živo odobravanje na de.si)i). , Torej, gospodje moji, kaj pa je prav za prav jedro tega, kar je poslanec Klun iznesel pred vas in kar je njega ekscelencijo moglo tako globoko razdražitiP Jeli .bil posl. Klun postbno brezmerno poželjiv v narodnem oziru, jeli Bog zna koliko visokih šol, naučnih akademij zahteval za koroške Slovence P
Ne, druzega ni zahteval ničesar, kakor da se za koroško Slovence glede ljudskih šol izvršuje člen XIX. državnega osnov-uega zakona, da se v ljudski šoli poučuje na podlagi materinega jezika in da bodi materinščina učni jezik tudi v ljudskih šolah.
Jaz sem učitelj; ponosen sem na to in odkrito izpovtm, da bi se sramoval sam pred sabo in svojo pedagogiško zavestjo, ako bi moral v tako izbrani družbi zagovarjati trditev, da jo uspeh v ljudskih šolah mogoč le na podlagi materinega jezika. Učni smoter naših ljudskih šol je tako visok, da ga je doseči Io tedaj, ako se vrši pouk na podlagi tistega jezika, katerega otroci razumejo in v katerem mislijo. O tem torej mi ni podujati drugih dokazil.
(Daljo prih.)
Politični pregled.
Notrani« delala.
Dne 1. decembra zapričela je poslanska zbornica se posvetovanji o proračunu ministerstva za trgovino. Predno so preišli na dnevni red odgovoril je gospod finančni minister na razne interpelacije. Na interpelacijo Burgstaller-j e v o radi poslovanja carinarskih uradov rekel je g. minister, da so se prejšnje nedostatnosti pri glavnem carinarskem uradu že odpravilo s pomnoženjem osobja. Specijalni poročevalec dr. H a 1 1 w i c h priporoča, da se za udeležitev pri svetovni razstavi v Čikagu namesti posebna komisija z vladnim komisarjem na čelu, kajti le tako vodstvo, sloneče na avtoriteti vlade, more varovati razstavljaljce pred raznimi škodami. Za sedaj se zahteva 75.000 gld. v podporo zmožnih malih obrtnikov, da morejo svoje izdelke poslati na omenjeno razstavo. — Burgstaller toži, da se je za Trst še vedno premalo storilo. Pred vsem je treba železniške zveze z notranjimi deželami. Od take zveze je zavisna vsa bodočnost mesta tržaškega. Istotako je prevažna ca ves avstrijski transport in za prospevanje , Avstrijskega Lloyda". Trst potrebuje tembolj pomoči in zveze z Nemčijo, ker vedno bolj občuti konkurencijo ptujih pristanišč, osobito pa pristanišča reškega, za koje poslednje skrbi energična ogerska vlada. Govornik zahteva gradnjo železnice čez Karavanke ter se nadeja, da podržav-Ijenjo južne železnice ne bode oviralo te gradnje, Govornik ae nadeja nadalje, da se v bodočem letu osnuje telefonska zveza mej Dunajem in Trstom. Slednjič je izražal razne želje glede železnic in carinskega uprašanja ter se potegnil za trgovsko mornarico in izvršenje del po pristaniščih Primorske. — Posl. Barnroiter zahteval je urejenje razmer mej podjetniki in delavci.— Posl. Princ Lichten-stein povdarjal je, da razna znamenja kažejo na to, da se kolikor vlada toliko tudi državni zbor zavedata nujnosti sooi-jalnih reform. Vzlio temu pa je vlada v pretočenem polletju le malo storila na polju socijalnih reform, državni zbor pa nič. Trgovinski minister je z deli preobložen, tako, da bi imeli dva ali trije ministri v njega dosedanji stroki dovolj dela. Od leta 1888 sem se ni čisto nič storilo v ta namen, da se reši obrtni stan. Govornik ae je obrnil da poslancev na desni in levi t apostrofo: obrtni stan preporodi se vsa-kako, a to se more zgoditi na dva načina: ali že sedaj po inicijativi krone, vlade in postavodaje — in tedaj ohrani naš srednji stan svoje monarhično in konservutivno mišljenje, koje ga odlikuje — ali pa obuboža popolnem. A tudi v tem poslednjem slučaju doseže izvestno svoj cilj — veliki promet po zadrugah — toda še le po dolgi dobi neopisne bede ter z izgubo dinastiške zvestobe, državljanskih čednosti, krščanstva, z jedno besedo: na socijalno-demokratiški podlagi. Zato pa naj se poslanci zavzemajo za to, da se uredi razmerje mej velikim prometom in malim obrtnikpm. „Tu velja pomagati vašim vo-lilcem, u ne samo to, ampak tu velja tudi rešiti mir domovine naše." — Posl. Dyk opozarja vlado na pritožbe mliuarske industrije na Češkem, Na to se oglasi nemški liberalec P i c h I e r , da strastno od-gori princu Lichtensteinu, ki je rekel, da je liberalna stranka odvisna od velikega kapitala. — Za tem govornikom prišel je na vrsto minister za trgovino, Bacquchem. Glede nemerovan® subvencijo podunovski paroplovni družbi povdarja g. minister, da to ni zgolj privatno podjetje, ampak t&ko, ki služi javnim interesom. Vlada je sklenila državnim potem udeležiti bo razstave v Čikagu. Vlada obrača vse svojo pozornost službovanju obrtnih nadzornikov ter se povsem strinja z onimi, ki zahtevajo pomoči obrtnemu Btanu. — Pesi. Rizzi potezal se je, da se kaj stori v prospeh zdravišča Mali Lošinj. — Poslaneo W o-
h a n k a pote zal se je za to, da se t Pragi osnuje trgovinski muzej. Govornik je pojasnjeval, kako daleč zaostaja Avstrija glede na pospeševanje izvažanja. Rusija in Nemčija sta daleč pred nami. Povprašuje toraj g. ministra, hoče-li dovoliti primerno subvencijo trgovinskemu muzeji, ki naj bi se osnoval v Pragi. Govornik izjavlja, da bode njega stranka neprestano delovala na to, da se decentralizujejo državne železnice ter da se v Pragi osnuje deželno železniško vodstvo. Slednjič je govoril o tarifu železnic z ozirom na mlinarsko industrijo na Češkem. V tej seji interpelo-vali so poslanci Luzzatto, Burg-s t a 1 1 e r in tovariši gosp. ministra-pred-sednika, hoče-li listu „Illustrazione Italiana" zopet privoliti poštni debit; poslanci fle-r o I d in tovariši so pa interpelovali pravosodnega ministra, hoče-li potrebno ukreniti v zboljšanje materijalnega stanja sodnih avskultantov.
V	seji dne 2. decembra odgovoril je finančni minister na interpelacijo poslancev Krausa in tovarišev radi povišanja aktivi-tetnih doklad državnim uradnikom in državnim učiteljem v Plznu.
Pri nadaljevanju obravnave o proračunu ministerstva za trgovino polemizoval je posl. P e e z proti posl. princu Liohten-•teinu. Ako se industrija razvija, je to le na korist obrtnemu stanu. Ogerska vlada podpira na vso moč industrijo. — Posl. grof K a u n i c pravi, da obrtni nadzorniki niso izpolnili svoje naloge. Govornik je priporočal, da se nameste deželni obrtni nadzorniki. Birokracija onemogočuje vspešno delovanje obrtnih nadzornikov. Poslanec Gessmann je polemizoval proti Peezu. Združena levica je bila vedno na strani velikega kapitala. Stroške za volitve jej poplača navadno veliki kapital. — Trgovinski minister odgovarja Burgstallerju, da vsa pomorska mesta ob Srednjem morji nekoliko nazadujejo, ker peša trgovina e vzhodno Azijo in ker je Brazilija ravnokar prestala hudo krizo. V poslednjem času se odnošaji boljšajo. Mnogo težav je v prvem času nastalo, ker tržaški trgovci niso poznali carinskih predpisov. Vlada si bode prizadevala, da zboljša naprave tržaškega pristanišča. Govornik brani zavod obrtnih nadzornikov proti napadom grofa Kaunica. — Posl. W r a b e t z je pa, po-lemizujoč proti Gessmannu, pripoznal da imajo nemški liberalci z volitvami velike stroške. Ako bi moral vsak poslanec volilne stroške sam plačati, niti polovica sedanjih poslancev ne bi bilo v zbornici. Koncem seje izročil je posl. S p i n č i 6 resolucijo v prospeh naprav v pristanišči v Baški Novi na otoku Krku.
Vnanja države.
V	italijanskem parlamentu pov-darjal jo posl. Bovio, da treba osnovati nove stranke, v ta namen, da se proglasi posvetni značaj države. Ministerski predsednik Rudini so čudi, kako je mogoče, da pride uprašanje zopet na dnevni red. Za diplomacijo ostal je na dnevnem redu le problem o odnošajih papeža do katolicizma in do katoliških vlasti. Odločilno je, kako Avstrija postopa. Avstrija postopa odkritosrčno in prijateljski. Znano je, da priskočijo vojaki Avstro-Ogerski Italiji na pomoč, ako prido nje skupnost v nevarnost.
DOPISI.
Iz Ljubljane, dne 29. novembra. [Izv. dop.] (Nemško gledišče v Ljubljani.) Kakor je gotovo skoro vsakemu znano, imamo v naši stolnici vsako leto na zimo družbo nemških igralcev. Ker nam je staro gledišče pogorelo in novo tudi še ni otvorjeno, zadovoli so ta družba z dvoranami v deželnem redoutnem poslopji. Nobene leto se jim niso dohodki posebno obuesli; bili so komaj toliki, da je družba mogla ž rjimi životariti. A letos niso niti toliki.
Ravnatelj nemškega gledišča bil je torej prisiljen, na kaj nenavaden način naznaniti občinstvu svoje revno stališče. Na glediških listih namreč dal je pod vsakdanjo igro natisniti naznanilo ali prošnjo, ne vemo kako bi rekli, v kateri slika natanko svoj tužni položaj, našteva najboljše igre, katere je mogel podati slavnemu nemškemu občinstvu in zraven izreka svoje najvočje obžalovanje, da občinstvo nima ni ušes ni očij za nemške predstave, katere so tako potrebne (!?) za glavno mesto Ljubljano. Tužnim srcem priznava potem, da dohodki pri najboljše obiskovani igri znašajo komaj 20 (reci dvajset!) goldinarjev na večer. Slavno občinstvo naj pomisli, kako mu je moči izhajati s takimi doneski. Slednjič prideva še prošnjo, naj bi občinstvo vsaj zadnje predstave bolj marljivo obiskovalo, da na ta način nadomesti, kar je do zdaj zamudilo.
A ker vsa hvala lepih predstav in izbornih igralcev po časopisih do sedaj ni mogla privabiti gledalcev, mislim da je tudi to „glas vpijočega v puščavi« in družba nemških igralcev morala bode kmalu „vo-lens, nolens" pobrati svoja kopita ter je odložiti V „druge kraje, druga mesta", kjer so nemške predstave bolj potrebne, kakor pri nas.
Navedel sem vse te stvari zaradi tega, da podam mali dokaz, koliko je nemškega duha v Ljubljani.
Nemški listi še toliko ustijo in pri vsaki najmanjši priliki naglašajo in pov-darjajo, da nemščina nikoli ne propade na Kranjskem, nasprotno, da so jej odpre morda Še jedenkrat lepa prihodnjost, gotovo pa, da se vzdrži nad vod6. Tu imajo dokaz. Tu je jasno, koliko je treba nemškega gledišča v Ljubljani.
Vsak narod so trudi, da povsodi, kjer mu je le mogoče, svoj jezik na prvo me sto stavi. Le pri nas, v središči narodnega življenja, se na to še vse premalo ozira V novem gledišči imeli bodemo, kakor je bilo rečeno, zopet io samo dve ali tri slovenske predstave na teden in druge bodo nemške.
Usojam ai staviti vprašanje : Ali naš jezik še ne zadostuje potrebam gledališkega odraP Ali ni zmožen nadomestiti nemškega, ali da bi imel vsaj jednake pravice ž njim? Jaz mislim, da kdor si hoče pridobiti omikanosti in izobraženosti v gledišči, da mu slovenščina tudi zadošča v vsakatero svrho.
Iz vsega tega se lahko povzame, da bi bile v stolnici vsega slovenskega duha vsakdnevne predstave slovenskega dramatičnega društva veliko bolj na mestu kakor pa so nemške.
Ali kedaj se popnemo do tega, je se v temni prihodnjosti skrito. (Prosimo oglasite še večkrat. Op. ur).	V. Z.
Različne vesti.
Novi tržaški odvetnik, dr. Gustav
G r e g o r i n, prične v ponedeljek svoje poslovanje u Trstu. Pisarna njegova je v ulici Via Dogana št. 7. II. nads. Ker je gosp. dr. Gregorin uzoren rodoljub, a vrhu tega jako nadarjen odvetnik, uverjeni smo, da se bodo naši slovenski krogi le do njega obračali, ko jim bode trebalo odvetniške pomoči.
Imenovanja. Oficijaii so imenovani nastopni poštni asistentje : V. T i j a n i č, I. Bonetti, Julij S i m p a, V. M e s t r i, Ferdo Kari s, G. Navta, P. Gostiša L. Eržen in R. Prele sni k za Trst; K. Butorao za Ljubljano; Jurij Filip in Štefan Zupan za Pulj. Čestitke naše veljajo seveda v prvi vrsti onim mej temi gospodi, ki so naše gore listi; osobito se vesti te razvesele mnogobrojni znanci in prijatelji g. K a r i s a.
Osobna vest. Namestniški svetovalec pl. K r e k i ć imenovan ju dvornim svetnikom pri namestništvu tržaškem.
Izjavo poljskega kluba, kojo smo omenjali v poslednji številki, komentujejo vsi
avstrijski listi — seveda" vsak se svojega strankarskega stališča. Is te jako elastična
izjave posneti je le to z absolutno gotovostjo, da Poljaki tudi v bodoče ostanejo
—	vladi na dispozicijo. Tudi to je jasno, da je večina kluba za zvezo z nemško levieo, toda boje se posledic take zveze, koje bi utegnile nastati na desni strani posl. zbornice. V tem se gospoda ne varajo: kakor hitro store Poljaki in Nemci odločilen ta korak, bili bi zastopniki avstrijsko-slovan-skih narodnosti prisiljeni, skrbeti za izdatno obrambo ter v ta namen nastopiti pot, kojo mi že davno, davno priporočamo kot jedino pravo — pot v z a. j e m n o -sti avstrijskega slovanstva. Ker pa vlada tega npče, nočejo tudi Poljaki in se raje za sedaj odpovedujejo toll zaželjeni „trdni večini*1 — ter proglašajo evangelij politike „proste rpke*. Ne škr.b in prijateljstvo za konservativno desnico je torej pravi nagib, da hočejo i nadalje
—	slepe miši loviti, ampak bojazen, da se ne okrepi čut solidarnosti mej avstrijskinti Slovani. Hohenvvartov klub mora se tor«j ohraniti r kdo bi sicer odganjal radikalne elemente t P" — Gospoda Poljaki pravijo sicer, da pri sestavi drž. zbora žele sodelovanja kluba konservativcev. To naj bi bil nekak kompliment desnici, ki pa je jako v ceno, kajti sodelovanje to je absolutno nemogoče, ako desnica povsem ne prestane biti desnica in levica ne prestane biti levica. Toda govorimo jasneje: ko se mi Slovaki odpovemo svojim narodnim ptavicam in ko se nemški konservativci odpovedo avd-jim težnjam po korifesijonelni šoli — tedaj se objameta in poljubita gg. Plener in Hohenwart, prej pa ne I
Vsa izjava poljskega kluba ni torej druzega nego pesek v oči, da ne bi avstrijski Slovani zapazili, kje je dobiti prati lek za vse njih bolečine.
Iz državnega zbora. V včerajšnji seji poslanske zbornice potezal se je poslanec Steinwender za gradnjo železnice čez Ture. Govornik se nadeja, da se kmalu podržavi južna železnica.
DaVčni odsek vsprejel je nespremenjeno vladno predlogo, s kojo se začasno vstavlja progresivno višanje davka o stanarini in 5% davka na Čisti dohodek od poslopij v mestu tržaškem. Predlog poslanca Doblhoffa, da ae termin podaljša za 15 let so odklonili, vsprejeli pa so predlog posl. G r o s s a, da se s posebno novo postavo v Trstu uvede veljava progresivnega davita.
Narodna ravnopravnost. Pod tem ne-slovom piše „Nova Soča" : Naši finančni uradi so se doslej jako malo brigali sa načelo narodne ravnopravnosti. Slovanskim strankam so pošiljali le nemške ali lasico dopise in cel6 na slovenske vlogo so odgovarjali v imenovanih jezikih. Te dni pa je predsedništvo o. kr. finančnega ravnateljstva v Trstu razposlalo vaem podrejenim uradom okrožnico z dne 2. t. m. št. 2192, s katero jim nalaga : 1. da morajo na vloge raznih strank, županstev ali drugih avtonomnih korporacij izdajati tudi re-šitvo in odgovore v istem deželnem jeziku, v katerem je pisana vloga in 2. da se morajo zapisniki spisati v tistem jesiku, v katerem je stranka govorila.
To je gotovo jako hvalevredna okrožnica, ki zasluži, da si jo primorski Slovani dobro zapomnimo ter po njej uravnamo svoje odnošaje s finančnimi uradi, c. kr. davkarijami, oolnimi uradi, itd.
Želeti bi bilo, da bi enako okrožnico razposlalo tudi c. kr. višje deželno sodišče, ali pa kar naravnost visoko o. kr. pravosodno ministerstvo, vsem sodisčam na Primorskem, seveda tudi našim v Gorici, kjer se nam je 10. t. m. že zopet pripetilo, da se je na nase slovensko pričevanje spisal laški zapisnik. Zapisnika, seveda, nismo hoteli podpisati, a za to natu je preiskovalni sodnik grozil 8 kaznijo po nekem paragrafu kazenskega postopnika. Vso to reč smo naznanili našim državnim poslancem, da poprušajo ministra, ali Slovenci na Goriškem res nimnrao pravice
zahtevati slovenskih zapisnikov ter da moramo podpisati zapisnike v jeziku deželne tretjine P !
Opomin plesnemu odseku .Del. podp.
društva4". Došla nain je jako oatro sestavljena pritožba, da se pri plesnih vajah „Del. podp, društva" veliko preveč italijanski klepeta. Pritožbe nočemo za aedaj objaviti, opominjamo slavni plesni odsek, da takoj — in če treba r radikalnimi sredstvi — odpravi to razvado, ki je druStvu v nečast. Radi bi rekli še kaj več, Ji sa danes molčimo,* ker se rac "jamo, da ta kratki opomin ne ostane glas upijočega- v puščavi.
Miklavžev večer je nocoj v Mally-jeti
dvorani (Via Torrente, št. 16). Začetek fb
p v«, niifl boM onhs?B)l
Za družbo sv. Cirila in Metoda v Trstu
tiabralo se je v veselem krogu v proslavo foovoimenovanega oficijala 5 gld. — G. "Ljudevit RuŽič podaril je 20 gld^ — V gostilni „Citta di Trieste" nabralo se je v proslavo zmage dr. Laginja, v dveh ve-1 gld..
... Za družbo sv. Cirila in Metoda v
Ljubljani nabralo ae je v Skednju- dne 5. novembra,,pri Aehtovem" 9 gld. 2«. kr. — I4i novWitJbra pi-i igri bum 4fi kr. — Dne 22. novembra v gostilni „pri Nemcu" med pevci „Velesile" v namen, da bi se ustanovila podružnica sv. Cirila in Metoda 3 gld., in gospod Tone Drejso privrgel je še 1 goldinar.
Za podružnico sv. CIHla in Metoda
na Greti, oziroma za otroški vrt v Rojanu se je nabralo v pušici v krčmi konsum-nega in posojilnega društva v Rojanu 5 gl. 25 kr.
Pevsko druttvo „Adrlja" v Barkovijah napravi v torek, dno 8. t. m. veselico s petjem, deklamacijo in igro v dvorani gostilne „Pri Ferlugi" na Greti — po ie zadnjič objavljenem programu. Začetek veselice je točno ob 6. uri zvečer, ustop-nina k veselici 30 nvČ. Opozarjati je slavno občinstvo na udeležbo te veselice, posebno radi društvenega, prvič nastopajočega tamburaškega zbora, ter nove igre „Jaz nisem Italijanska* — prirejene po tukajšnjih domačih razmerah — katera utegne jako ugajati posebno domačemu ljudstvu.
Iz Gorice nam pišejo: Rojaki naši so prepričani, da Goričani živijo od Slovoncev ; da torej oni redijo goriško Iahone. Mestni slovenski rodoljubi, sosebno inteligentnejši, se dogovarjajo, da rte bodo več — gojili gadov v svojih nedrih, ampak da se hočejo stanovitno oprijeti načela : „Svoji k svojim" ter da hočejo vse, karkoli dohijo za svoje potrebe pri slovenskih narodnjakih, brez zavitih izgovorov le pri njih kupovati in naroČevati. Kdor proti temu greši, zadene ga zasluženo zaničevanje njegovih rojakov. Odločni mestni rodoljubi uplivnjo pa v tem smislu tudi na rojake po deželi iii so nn&im mnogo odjemnikov pridobili.
Mnogog ved v tem smislu storili so nekateri rodoljubi po deželi. Trmoglavim štacunarjem in krčmarjem so zažugali, da nastavijo druzega za to kupčijo, če no bo on v Gorici kupoval pri naših (narodnjakih.)
To je res pravi in edini pripomoček, s katerim se moremo Slovenci rešiti gmotnega propada ter pomnožiti slovenski ii-velj v mestu, da bode zmožen plačevati stroške za duševni n predek. Ako so bodo Slovenci stanovitno posluževali pri „svojih", preide kmalu marsikaka prodnjalnica iz nasprotnih v roko slovenskih rodoljubov in v malo letih se slovenski živelj v mestu izvestno tako okrepi, da bo odločeval pri mestnih volitvah ; potem pa pride mestna uprava takim možem v roke, kateri bodo za nas in naše težnje tako dobro skrbeli, kot skrbijo sedanji mestni opravitelji za Lahe. Tedaj pa našim deželanom ne bo več trebalo skladati denar za vzdrževanje mestnih slovenskih šol, ker jih bodo magistrat radovoljno vzdrževal. Slovenski rodoljubi, mestni trgovci, obrtniki in drugi bodo pa mogli z dobičkom, kakoršnega dobivajo zdaj nasprotniki (od nas), podpi-
»ti naše narodnjake ob meji in po deieli, kader bode treba.
To je uvezda naše boljše bodočnosti t Iz VrMH s« nam piše: „Zaradi veke ovire ne bode ustanovitev podružnice c. k. kmet. družbe za „Vremsko-Košansko dolino* na Miklaževo nedeljo, ampak v 8. dan decembra t. 1.
ZAHVALA.
Vsem onim, ki so mi povodom smrti moje nepozabne mi soprege, gospe
Katarine Moder,
,T	1 ,. :	,. -■] ., j:	«■
izrazili svoje sočutje, izrekam tem potem najprisrČniše zahvalo.
V Trstu, dne 4. decembra 1899.
Alojz Moder.
Podpisani si vsoja naznaniti si. občinstvu, da prodaja v mlekarni 2krat na dan
sveže mleko po 12 nč, liter
ali 16 nč. stari bokal.
Via Campanile hiša Brunner mej pravoslavno cerkvijo in trgom rdečega mostu (Ponterosso).
V omenjeni mlekarni se prodaja tudi
svrte maslo (putar), mlečjl cvet itd.
Vse to lastni pridelek gospoda Fr. Gržine iz pofeetva v Št. Petru na Notranjskem.
Z odličnim spoštovanjem :
Za lastnika, g. Fr. Gerilno: Fran Kravo«,
3-4	vodja.
V >4 3 1 . IJ
Vsem onim gospodom trgovcem in meni znanim kmetovalcem, ki so z manoj ▼ trgovinski zvezi, naznanjam s tem,'-£ da preselim z 1. januvarjem 1892. mojo trgovino z železom in žeblji i z Sežane v lastne hišo v Čepovan pri Gorici, kamor naj blagovolijo od omenjenega dne naprej pošiljati njih čestite naročbe.
Ob enem naznanjam, da bodem od 12. decembra t. 1. naprej v Sežani prodajal na debelo vsakovrstno v mojo stroko spadajočo železnino, ter vabim a tem vse trgovce k obilnem obisku.
Tudi prodam, ako se dogoyorimo, vse blago skupaj, enemu kupcu, kateri se želi nastaviti v Sežani, v dosedanjih mojih prostorih.
Ako hoče kedo razširiti trgovino, je prostor, kakor tudi stanovanje za družino.
Vse podrobne poizvedbe in uprašanja naj se blagovolijo podpisanemu doposlati;
S spofttovanjem
Peter Pođgornik,
1—3
trgovec v Sežani.
Kar se dobiva
stroj e v
za kmetijstvo in obrtnijstvo, za pohiitvo in za drugo rabo, najde se v zalogi tvrdke
Zivic in družb, v Trstu
-ss ulica Zonta 5
vse garantirano in ceneje.
Za zdaj priporoča posebno svoje vinske stiskalnice, mline, sesalke itd. Izdeluje vodovode, mline in druge tvornice na par in na vodo.
Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naročbe.
Peršut
izvrstne kakovosti, kilo po 72 kr. na mestu tovarne ponuja
Gustav N u h 8 b a c h e r tovarna za salame in okajeno meso,
Hermanngtadt, Sedmo gračko 1 — 3
KStranove sladčice
v
katero izdeluje tekarničar
£ PRENDINI v Trstu
Telefon št. 334.	9—52
Veliku poratni ki je dandanes v navadi rabiti kotranove ixd«*lke prepričala rne je, da Bem začel Ham izdelovati iz pristnega kotranovega izvlečka iz Norvednkega izvrstne sladčtoe podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva
Te sladčice imajo isto moč kakor k6tra-nova voda in glavice (Kapsule), lažje se, proživajo in prebavijo ter so prodajejo po prav uizkej ceni. Da se ogno ponarejanju na enej plati vdobljeno ime izdelovatelja prendinija in mi drugej besedo Catraiue. V T r s t u se prodajejo v lekarnici Prendini v skAtljicah po 40 kr., prodajejo se tudi v vuni! večjih lekarnah v druzih deželah.
Nič več kašlja!
PRSNI ČAJ napravljen po lekarničaijn
G. B. ROVIS
v Trstu, Corao 47
ozdravi vsak kašelj, se tako trdovraten, kakor to spričujejo mnoga naročila, »pričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tak. zdravnikov.
Ta čaj je sestavljen iz samih rastlin Is Čisti kri; ima dober okus in velia en zavoj za 8 dni 60 nvč.
'i .
Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za proštenje života in proti madronn iz soka neka posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in s6 lahko uživajo o vsakem .času brez obzira na dijeto. Bna čkatlja velja 80 nvč.
Ptaiter in tudi tinktura proti kurjim očesom in debelej koži — oena 3 plaštrov za kurja očesa 20 nvč. — Ena steklenica tinkture 40 soldov.
Edina zaloga v Trstu v lekarni ROVIS, v Gorici v lekarni C ris to folletti, Pontoni in Gliubio.	2—12
V tej lekarni govori se tudi slovenski.
Ulica Barriera br. 4 Trst prodaraju se za najniže ciene
vienci za pogrebe,
odjela za andjeliće, 22—25
mrtvački liesovi, vošćane svece, umjetno cvieče, predmeti mrtvački za djecu i odrasle itd. itd.	Pokorni Montanelli.
Tinktura za želodec,
katero iz kineške rabarbare kerhlikov-covega lubja in svežih pomerančnih olupkov prireja S. PICCOLI, lekar „pri angel j u" v Ljubljani, je mehko toda «b enem uplivno, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo, ki krepi želodec, kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Razpošilja jo izdelovatelj v zabojČkih po 12 in več steklenic. Zabojčkih z 12 stekl. velja gl. 1-36, z 55 stekl., 5 kg. teže, velja gl. 5*2«. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. stekleničieo razprodajajo se v vsih lekarnah v Trstu, Istri in na Goriškem. 26-20
Vinski ekstrakt.
Za trenotno napravo izvrstnega zdravega vina, kojega ni moči razločiti od pravega naravnega, priporočam to že sklliano specijaliteto.
Cena 2 kil. (ki zadostujeta za 100 litrov vina) 5 gld. 5U kr. Recept priloži se gratis. Jamčim najbolji vspeh in zdrav izdelek.
Špirita prihrani,
kdor uporablja mojo nenadkriljivo esenco za Oja-Čevanjs žganih pijač ; ta esenca podeli pijaiem prijeten, rezek okus in se dobiva le pri meni.
Cena 3 gold. 50 kr. za kilo (za 600—1000 litrov) vitevši pouk o uporabljanju.
Razuu teh specijalitet ponujam vsakovrstna esence za izdelovanje ruma. konjaka, finih llkfirov itd najbolje in nenadkriljive kakovosti Recept prilagajo se gratis. Cenik franko.
Kari Filip Pollak,
Essenzen-Specialit&ten-Fabrik
20-15	i se PRAG.	1-50
Iščejo se Solidni zastopniki.
D/ Gustav Gregorin
odpre svojo
odvetniško pisarno
v Trstu 4_
dne 7. decembra t. I. (Via Dogana št. 7. II. nadst.
T trgovini z niaoifaktnrno robo
Frana Hltty
ulica Barriera vecchia št. 13.
nahaja se velika zaloga SUKNA, ŠTOF, ROBCEV od VOLNE,
ŽIDE, PERILA, FRUŠTANJA in vsakovrstnih stvari, potrebnih za krojača.	s-s
Teliki polom!
Novl-Jork in London nista prizanesla tudi evpropskomu ozemlju, in je bila tudi velika tovarna za srebrnino primorana razdati celo svojo zalogo proti mali odškodnini za delo samo.
Pooblaščen sem, da izvršim ta nalog
Jaz podarim
ODLIKOVAN GRAFIČEN ZAVOD, ustanovljen leta 1875.
Henrik Freisinger
TRST, via Mercato vecchio št. 4. Lloydova palača. VT PEČATI IZ KAUrUKA IK IZ KOVIN.
Blazinice za pečate 9e stalnim črnilom Silografija. Mehanična delavnica. Plošče za stanovanja iz bronca, cinka in smalta. Pisalni stroj različnih zistemov. Priprave za kopiranje, in lielijografi-30—28	čen papir za reproduciranje slik v polusvitu.
je
IBIOF
Z U XXX
lekarna v Beču,
goldenen
Singerstrasse broj 15.
R e i c h s a p
fe 1.
k ri^ietilna l/rntrliirta nekdaj imenovane univerzalne kroflljice, zaslužijo ta po-
iniuibuiue Kiogijice, Blednji nHB]ov po V8ej prftVici ^Jje T reHni£ mn*go
bolezni, pri kojih so te krogljice pokazale svoj učinek. Desetletja že so te krogljice splošno razširjene, zapisujejo jih mnogi zdravniki in malo je družin, koje ne bi imele zaloge izbornoga tega domačega sredstva.
Jedna Škatljica z 15 krogljicami stane 21 kr., jeden zavitek Čestih ikatljlc 1 gld. 5 kr., pri nefrankovani pošiljatvi po povzetju 1 gld. 10 kr.
Ako se denar naprej pošlje, ni treba plačati porto, in stane : 1 zavitek krogljio 1 gld 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 8 zavitki 3 gld. 35 kr.; 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld. 20 kr.. 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kot jeden zavitek se ne pošilja).
Prosimo, da se izrečno zahteva
„1. Pserhoferjeve kričistilne krogljice"
in paziti jo, da ima pokrov vBake škatljloe isti podpis J. Pserhofer v rdečih pismenih, katerega je videti na navodilu za porabo.	<
Balzam za ozebline j. Pserhoferja 1 posodca 40 kr., prosto poštnine 05 kr. Trpotčev sok, proti kataru, hripavosti, krčevitomu kašlju itd. 1 Bteklenica 50 kr.
Amerikansko mazilo za trganje i posodi ca 1 gld. 20 kr.
Prah proti potenju IlOg, škatljioa 50 kr.. poštnino prosto 75 kr. Balzam za goltanec, 1 steklenica 40 kr., poštnino prosto fi5 kr.
vlioncka	(Pražke kapljice) proti pokvarjenemu želodcu in slabi prebavi
£Jl VlJtAilOKtl t,S>l,llCd. atekleničica 22 kr
Angležki čudežni balzam, proti kašlju, steklenica 50 kr. Fijakerski prašek, i škatljica 35 kr., poštnine prosto 60 kr. Tanokininska pomada j. Pserhoferja, pospušujo rast las, škatljica 2 gld.
TTnivorvu Ini T^taotm« Prof- steudela, domače sredstvo za rane, otekline itd.. Ulll V CI AeUIll pirtfMCI pOHO(iica 50 kr.. poštnine prosto 75 kr.
TTTV1VPl*r/'lln*i ^iotiinn urvl A. W. Bnllricha, izvrstno domače sredstvo proti UlH V t51 /jtillitl l lbllllld hOl posledicam slabo prebave, 1 zavitek 1 gld.
Razven imenovanih izdelkov dobivajo so šo druge tu- in inozemske farmaoeutične specijalitete, ki so bile po vsih avstrijskih časopisih ozimnjono.
Kazpošiljanja po pošti vrše se točno, a treba je denar poprej doposlati; U^"*" večja naročila tuai po poštnem povzetju.
Pri dopošiljatvi denarja po poštnej nakaznici, stane porto dosti manj kakor 9*T po povzetju.	5_12
vsakemu, bodis bogatemu ali ubogemu, naslednja ■tvari za samoiodškodiiino v znesku 6 for. 60 kr.
in sicer :
6 komadov najfinejših nemiznih nožev s pravim angleškim rezalom.
6 komadov amer patent, srebrnih vilic
6 komadov amer patent srebrnih žlic za juha.
12 komadov amer. patent, srebrnih žličič.
1 komad amer. patent, srebrn, zajemaleo za za juho.
1 komad amer, patent, srebrn zajemaleo za mleko
6 komadov angležkih Viktoria-tas.
S komada prekrasnih namiznih svečnikov.
1 komad cedilo za čaj.
1 komad najfinejši potreševalec sladkorja.
42 komadov Bkupaj.
Vseh teh navedenih 42 predmetov stalo i popred nad 40 gld in se dobe sedaj za mini-' malno ceno gld. 6.60. Amerikansko patentirano 1 srebro je skozi iu skozi bela kovina, koja obdrži srebrno barvo 25 let, za kar se jamči Najboljši , dokaz, da ta inserat
ni sleparija
je to, da se javno zavežem, vsakemu, komur b blago ne ugajalo, brea vgovora povrniti svoto, in nikdo nebi smel opnstiti te ugodne prilike, omisliti si to prekrasno n a m i z j o.
Pošilja se samo po poštnem povzetju ali predplačilu.
Posebno priporočati je temu pripadajoči čistilni prašek. Škatljica s poukom o porabi vrad stane 15 nov.
P. Perlberg's Agentur der verein- amerik. Patent-Silberwaaren* Fabrik Wien, II. Rembrandstrasse 33.
Odlomek ta zahvalnih pisem :
Ker sem z garnituro zadovoljen, naročam zopet nastopno.
St. Ullrich I. okt 1891. Anton Santlfallsr
6- 4	Tirol.	kipar.
Z Vašo pošiljatvo sem bila jako zadovljna, prosim da mi pošljete še jedenkrat in še sledeče.
Oberndorf, 18. nov. 1891.
a/d. Sulzach.	Tereza Stslzsr.
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski helgijaki poštni parobrod „RED STEARN LINIE« iz Antverpena direktno v
Nev Jork & Philadelfijo
koncesijonovana orta, od o. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zaatop 49—42
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV Weyringergasso 17 ali pri
Josi p-u Strasser-u
BpeditioiiBbureau tur die k. k. Stnatabahnen in Innsbruck.
Lastnik pol. društvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotlč.
Tiskarna Dolenc v Trutu.