LJUBLJANSKI ČASNIK.
.M
Vtorih 16. mat. Serpana
IS&O.
,,Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno 3 gold. 30 kraje., za četert leta tionsgelder) v njem, ni treba nič poštnine plačnti.
en dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blatniku C gold., za pol leta 3 gold., za četert io pošiljanje na dom v I/jubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta
1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, in ako se na pismo zapiše, de so naročivni denarji (Priinumera-
Politiške naznanila.
Avstrijansko cesarstvo.
, — Turčija. V tri sto letih je turško cesarstvo tako neizmerno in strašno postalo, de se je bilo bati, de bo skorej vsa Evropa pred poloinescam se vkianjala. Pa drevo je pod Zulimanam jenjalo rasti in le verne vojske, in splošno ošlabotenje, ki je od tod izviralo, je bilo zaderžek, de Carigrad še dolgo svoje slave ni zgubil. Ko ste pa Avstria in Rusija k moči prišle in stebre turškiga cesarstva tresti jele, ko je Evgen in za njim Lavdon Be-ligrad vdobil, se je pa jelo kmalo govoriti, de je mahometanizmu v Evropi odklenkalo in de bo luna skorej mraknila. In vender se ni ta govorica še do današniga dne spolnila. Vzrok je popolno premenjena pomemba, ki jo je začela Turčija med evropejskimi deržavami imeti. Pozabilo se je na to, de so Turki mahometani, zato ker je njih verno nadušenje ugasnilo in ni nikomur več škodljivo bilo. Le to se je pre tehtavalo, de imajo Turki mnogo dežel v ob lasti, ktere bi, če bi se oni iz našiga dela sveta prepodili, Avstriani in pa Rusi v pest dobili. Tede j so druge vlade na to pazile, de bi se Turčija ohranila in clo branila, de bi se Avstria in Rusija preveč ne povečale, ker ste bile že same na sebi kamen, ki je druge vladarje težil in oster tem, ki se je mogel še le okerhati ne pa s pridobitjem turških dežel še bolj pošpičiti. Vse dobičke Evgenovih zmag je torej Ljudevit IV. vničil, ker je polomescu na roko šel. De Lavdon in Suvarov nista Turčije popolnama prekucnila, je zopet francoska vlada overla, ker je Poruse in Švede v pomoč Carigrada našuvala. Obstoj Turčije je bil zdaj silno potrebni pogoj ravnovage vsih deržav. Ko je ruski Dibič za Balkan šel, je berž Avstria na noge stopila. 150,000 mož gre v Bu-kovino, in zakaj? Bi bil Carigrad padel in kak ukaz dežele sultana Petrogradu podvergel, bi bil Dibič z enim maham tudi Avstrio zadušil Okol in okol od Rusov oklenjena bi bila hirala in pred al potlej umerla.
Vničenja Turčije niso tedej deržave več želele, pa nevarniši so ji lastni podložni postali. Zbudili so se iz stoletniga spanja in so si svoje narodne in prirojene pravice tirjati jeli. Dolgo zadosti jih je bič udarjal, dolgo zadosti jih breme nar krivičnišiga in teršiga despotizma žalil. Mahometani so krepost zgubili, kteri so
se popred drugi narodi vkloniti mogli, bili so če ravno vladni in gospodaroči narod vender le manjšina memo Slavenov in Gerkov. Tud je mogel izgled čeme gore tim ljudstvam živi dokaz biti, de se oprostiti zamorejo, če se ju naško in edino vzdvignejo. Vunajni boji so jih tudi dovolj prepričali, de mora turška moč v kratkim razpasti. Eniga duha se tedej po sla-venskili in gerčkih krajih vstaja prične. Ce bi se bilo zložniši ravnalo, bi bilo Turčiji odzvo-nilo. Tudi se še narodni duh in pogum, si zgubljene pravice pribojevati, ni povsod zbudi Vstaja je bila stergana mreža, ki je Carigrai le tu in tam stisnila, pa ga ni zadaviti mogla
Zatorej so se Turki še precej srečno iz te ho-j stavno djanje od strani kmetov ojstro očitale matije izmotali. Le starogerčke krajne so zgu-lin pokazale, de se vsak z nepostavnim dja-bili. Kar jc pa slavenskih dežel, seje le Serb- njem le sam sebi škodo na glavo nakoplje. V sko osvoboditi zamoglo. Tedej je tudi to pervo času, ko je vse vrelo, ko se je grajšakam z narodno gibanje cesarstvo le streslo, panika- požigam in smerljo žugalo, ali niso bile ravno kor končalo.	„Novice", ki so z podučenjem in opominjanjem
Od zdaj je znotrej potihnilo in vunajne ne- požiga grajšin in druge hudodelstva ustavile? varnosti so zopet sultanu veliko skerbi napra-lali niso bile ravno ,,Novice", ki so red inglo-vile. Zgubil je skor popolnama Afriko in če- boki mir v deželi ohranile? De so „Novice" dalje bolj sc mu je moč zamejila. Zopet bi bili več takih silnih dogodb ustavile, imamo do-Carigrad padel al se saj Egipčanam podati mo-1 kaze. Slišali smo, de so se v eni soseski že gel, pa njegov obstoj se potrebin zdi; še en- nevedni kmetje zbirali, grajšino napasti, pri-krat ga Rusija in Avstria rešite. Ko ste mul nese jim pot ravno „Novice", ktere so se ravno pa v sedanjim času ravno te dve deržavi žu- zoper enako hudodelstvo, ki se je na Igu zgo-gati jele, ga je vzela Anglia pod svoje krila dilo, hudo dvignile. Kmetje so brali in se tiho in ga jc zagovarjala in varovala.	I domu podali. To je bila in je še dandanašni
Pa narodna prekucija se zdaj ponovi. Roz- politika „Novic", in laka politika se „Novicam" njaki so vstali, Bulgari vstajajo in Černogorci očita!! Možje, ako ste prijatli vlade in ljud-pomoč obetajo. Željno gleda Kedič na Hor-lstva, ako pravico ljubite, ako vam je red in vaško, pripravljen se Avstrii v naročje vreči, I ljubi mir Hrag, kteriga nam je tako potreba, če bi ga kaj hudiga zadelo. Gotovo je, de je de bo zamogla vlada svoje obilne dela v srečo Turčija na pragu važnih dogodb, ki jih Pal-1 narodov doveršiti, ali ne boste taki politiki dolžne merston ne bo v stanu odverniti. Čc bi pa še hvale dali? jo ne boste podperali? Na pravični tudi tabart sultanat rešen bil in bi gibanje Sla- poti in s poštenim orožjem se bojujmo! C....r. venov malo vspelia imelo, se vender ne more I Mengeš. Na več krajih, kakor beremo, dvomiti, de deržava, ki je zraven vunajnihlso že srenjski možje zvoljeni in so prisegli, stisk toliko notrajnim viharjem, ki so še veliko j Tudi pri nas se na volitev pripravljajo in se nevarniši, podveržena, ne stoji na skali am-1 mnogo zastran teh reči pomenkovajo. Nekaj jak na pesku, ki se naglo izmakne. T. j jih jc, ki se jim vse to zlo abotno zdi in ti Ljubljana. Imamo nektere ljudi med sabo, mislijo, de je naprava novih srenj tudi nova ki druziga ne znajo kakor zabavljali in sc hli- nadloga zanje, ki jint ne bo clo nič koristi, niti. Ti ljudje so grozno pridni, vsako reč, ki pa dovolj stroškov prinesla. Vender moram ni po njih volji, na slabo stran oberniti. Zdaj reči, de duh časa če dalje bolj napreduje in napadujejo Slovence s tem, zdaj z drugim, de večidel soseščanov kvar dobro spozna, ki Prestavljajo iz slovenskih časopisov sostavke ga je dozdajno spanje soseskam naklonilo, in jih v druge časopise pošiljajo. Zato bi jim Slišal sim uni dan kmete, ki so se med sabo bili mi zlo hvaležni, ako bi pošteno ravnali; posvetovali, kdo bi bil za župana pred vsimi al temu ni tako. Vzamejo sostavek in ga pri drugimi izvoliti. Čc že mora eden biti, pravi prestavljanju nalaš skerčijo in prenarede, ker nekdo, izvolimo tega in tega. In zakaj, ga ne spuste le tistih stavkov, ki bi jim klofuto I pobara drugi. „Zato mu odgovori, ker se dali, ampak večkrat se tudi zgodi, de besedo I gospode ne boji, in se že skor kar je na svetu zlo napačno prestavijo. Kdor kaj taciga dela, I z njo pravda. Ta bi nas dobro zagovarjal, ga gotovo ne moremo pošteniga imenovati. InINikogar bi se ne bal, kar je že večkrat po-vendar se ti možje domoljubi imenujejo. Ako kazal." „To pa ne bo dal, zagrome vsi eniga bi bili zares domoljubi, bi jim ne bilo trebaIglasu, mi ne potrebujemo pravdarja, ampak svojiga imena skrivati; pošten človek ne taval moža ki bo znal naše reči peljati, de bo prav. Z tami, ampak pusti svojo luč svetiti pred ljud-1 gosposko smo pa že davnej odgodli;ni se nam mi. Sedaj so ti ljudje, ki druziga nimajo, tu- treba več z njo prepirati." Prepričan sim, de kajšni kmetijski družbi boj napovedali s tem bodo gotovo vsi sosesčani tih misel. Sčasama namreč, de zoper postave kmetijske družbe se bo že tista terma in svojoglavnost zgubila, mdo v Gracarci zabavljajo. Znano pa je, de ki jc kmetu berš ko ne več škode, kot prida jc kmetijska družba postave poterdila, znano dala. Kaj so postavim tisti budalasti poslanci je, kako močno jih je nadvojvoda Jovan po- koristili, ki so slavo deržavniga zbora naDu-i valil (od tega ti ljudje molče); znano je, ko- najo skrunili? Pri vsih rečeh je treba previd-iko prida so že kmetijstvu prinesle, in ako nosti, sosebno pa, kjer je kej važniga storiti, pogledamo kako verlo se podružnice po deželi I je neobhodna potreba previdin, za čast do-po njih ravnajo in trudijo, se po vsi pravici Imovine in za blagor deržavljanov zares vnet naj boljšiga vspelianadjamo. — Tudi „Novice" mož: drugač gotovo delo spodleti. Slasti je so tem možem tern v peti. Hudujejo se, de sej na to pri srenjah paziti. One so temelj der-zraven kmetijstva tudi s politiko pečajo. |žave, podlaga vsih naprav, steber človečanstva,
S kako politiko pa se pečajo „Novice"? Pre- pogoj človeške družbe, vir, iz kteriga se vse beritno vse liste in najdli bomo, de so se „No- to iztaka, kar deržavi moč, krepost, važnost vice" vedno zlo marljivo prizadevale vse c.k.lin življenje daje. Naj se stori, kar hoče, vse postave, ukaze, naredbe itd., ki prosto ljud- se al posredno al neposredno po srenji zgodi, stvo zadevajo, prav po domače razložiti, prosto Iz nje se pride na deželni zbor in se zastran ljudstvo podučiti, kako koristne so te postave, matančniši vstanovitve cele dežele pogovarja naredbe itd. „Novice" so pa tudi vsako nepo-|in sklepa. Srenja in deželni zbor imata potem
tudi v zadevi deržavniga zbora nar obširniši I bila in jili vlastniku izročila, in se pri tamoš-l 15000 do 19000 vstajnikov za orožje pri-
važnost; iz njih se večidel on osnuje in vsta-1 nji soseski mnogo hvalo pridobila, novi. Deržavni zbor pa daje s Cesarjem po-
jelo
Od Bul-
de so za
Tudi se je že dobro pokazala, ako je bilo I * 29. junija se piše iz Oršove, stave in je z njim vred glava vsih reči, iztokI treba postavam veljavo in pokoršino pridobiti, garov ste morali že davno zvediti, vsih naredb, ki deržavo zadevajo. Iz tega Posebno je pazila za ohranjenje zdravja, orožje prijeli, de bi se turškiga jarma osvo-se vidi velika imenitnost in važnost srenj, ki osebito je na živež, ki se prodaja svoje oko bodili. Brat iz Vidna, ki tam na visoki stop-jo bodo imele. Pa iz tega se tudi vidi, s obračala. Vzela je konjedercu v mali Hrušovci nji stoji, kterimu zamoremo gotovo verjeti, kolkšnim premislikam sc imajo srenjski možje svinsko meso, ki ni bilo več za rabo, in ko- mi piše, de reč Bulgarov dobro stoji, ker oni izvoliti, ki bodo srenjske reči v rokah imeli, njedercc je bil sodništvu izročen.	niso zoper vladarja ampak le zoper zatiravce
Če so župani nevedni, se zares ne bo čuditi, V Drosdorfu so najdli pri enem kmetu dva na noge stopili. Iz pisma imenovaniga prijatla, de bodo srenji v veči škodo kakor korist, in smerkova konja, in so zraven zvedili, de je vam sledeče naznanim: de se potem tud druge reči ne bodo tako spe- imenovani kmet ravno popred tudi eniga smer- Naznanim ti, de so sc Bulgari spuntali celi Ijati dale, kakor bi prav in želeti bilo. Pa koviga konja prodal. Ko so se prepričali, de vidinski okrog je v orožju; eno uro od terd-če bodo nove soseske dobro vredovane, potem so konji res smerkovi, so se tudi žandarmi Injave stoje oboroženi deželani; nobeden ne se bo spoznalo, kaj ima vstava dobriga nad prizadevali zvediti, kam de je kmet konja pro-1 more ne tje, ne sem z eno besedo, mi smo sabo. Očevidni bodo dobički te naprave, ne I dal, kar se je še tisti dan zgodilo.	popolnama zaperti. Cež40vasi se je spuntalo.
le v srenjskih rečeh, ampak še veliko bolj v Tudi pri ognju so se dobro obnašali. Rešili Vzrok te vstaje je tlačenje, kteriga morajo od zadevah posamesnih dežel, celih deržav ka- so enkrat eno staro ženo, kije bila v smertni Turkov terpeti.
kor tudi vesvoljniga človečanstva. Družba bo nevarnosti.	Pravih bitev še ni bilo, več maliji bojev pa
svoje okolšine sama vravnala, olajšala in zbolj- Tudi je, žalibog, več izgledov, ko je bila se je že prigodilo, pri kterih so Turki kakih šala, in gotovo nebodo potem misli socialistov žandarmerija primorana za orožje prijeti. To 30 mož zgubili. Kakor je tukaj znano, se ne le nar manjši veljavnosti dosegle. Družba si se je zgodilo, ko sta 4. t. m. dva žandarma mislijo Bulgari zoper turško vlado bojevati, bo scer bolj počasno, pa bolj stanovitno in v vaseh pri Steinkirchnu in Briznicu na straži ampak zoper stiskanje in krivice Turkov, ki bolj gotovo pomagala.	bila. Zagledala sta tam na cesti dva moža z I med njimi stanujejo.
Austrijanska. Njegovo veličanstvo, cesarje sekirami, ki sta, ko sta žandarme zagledala, Tukajšni oblastnik se ni mogel z veliko mo-na predlog ministerskiga svetovavstva po naj- stekla, vsak na en kraj ceste. Žandarma jih čjo vstajnikam nasproti postaviti, ker ne sme višjem sklepu od 9. julija t. 1. 109 osebam naI nista mogla doiti, akoravno sta se na vso moč nič sam storiti, brez de bi oblast iz Carigrada Ogerskem in Sedmograškem , ki so bile od 1 prizadevala. Ko žandar za begočim večkrat I dobil. Tukajšni Turki se strašno boje" ker do 10 let obsojene za delo v terdnjavo ali pa zavpije, de naj obstane, pa nič ne opravi, menijo, de Serbi vstajo podperajo ali pa v ječo na terdnjavi, kazen odpustil, in za opro- streli za njim in ga zadene v zgornjo stegno Rusija; naravnnost rečemo, ta reč zna va
in spodnji život, tako de je nebogljivi moral nasledke imeti, ako Serbi Bulgare podperajo.
stenje se je že potrebno storilo.
Bulgari so že poslance v Carigrad poslali,
* Pravijo, de je ministersko svetovavstvo umreti. Najdli so pri njem več pokradenih reči sklenilo, h kterimu so bili tudi drugi imenit- v vreči, v kteri so mertviga v bližno vas lin upajo, de se bodo s tem stiskanja rešili^ niki vojaškiga stanu povabljeni, de se bo IS. j nesli. Tamošni župan je mertviga spoznal in I ako nič ne opravijo, si hočejo sami svoje pra-
terdil, de po dnevi tatinsko po gojzdih in liri
augusta povsod vojaški stan nehal.
*	V vsakem kantonu se bo majhina tiskar-j bih zveri streli, po noči pa krade, niča napravila, za tiskanje vradnih razglasov.
*	De bi manjši dnarne pošilitve po pošti po-lajšane bile, je ministerstvo kupčije ukazalo, dc se ima od dnarjev v papirju, ki 50 gold
Galicia. Vsake sorte novice se vLvovuraz-
Inašajo, posebno kar prihodnjo vravnavo poli-
tiških in sodniških gosposk tiče. Eni pravijo,
-	za Soto™ vedo> se vravnava letos več	uu*"s 'V
ne dosežejo le pol toliko odrajtati kakor od!	43	. ' .	.... koliko topov in mnogo ži
100 gold.	I m°re V <,JflnJe vPelJat', ker je sklenjeno,/ „„„,„„,.'„,..„.-.„., T
... xt.	... ,	. .v.	Iker se mora celi načert vravnave, zdaj ko je
■ Njegovo veličanstvo le po naj visiem sklepuf ... .	.. . , , , ,
J °	1	°	1 I cl- Uinipnn ia eo l.fi icifi nn lin « ilim ilnln »n..
od 10. pr. mesca dovolilo narodni ekonomijsk družbi na Češkem za vstanovitev dveh kme tijskih šol 3000 gold. enkrat za vselej in za nju ohranenje tri leta zaredama vsako leto 2000 gold. iz deržavniga zaklada podeliti Horvaška. Med šolskimi prazniki se bo več
sklenjeno, de se Galicia ne bo v dva dela razdelila, prenarediti, ker je bil za razdelitev namenjen in skorej že dokončan. Drugi pa pripovedujejo , de je načert vravnave že dokončan.
vice pribojevati. Ako je res, de je Busatn ta vstaja zlo ljuba, zamore tudi zlo važne nasledke imeti.
V drugem pismo mi moj prijatel naznani, de imajo Bulgari že 5 taborov, de so neko terd-njo vzeli (glej dopis iz Zemuna), kjer so ne-
__veža dobili. Povsod
ceste obstražene. Nobeden se ne more več nikamor podati, Bulgari so v polni vstaji, vse je razserjeno na zatiravce. —
Ako bi se res turška vlada ne udala, zamoremo mnogo pričakovati. Meni jenekBul-gar rekel: „Raj umreti kakor še to terpeti!«
so
Ogerska. Vse se čudi, de je baron Haynau Morate	de je bulgarski narod hrab«
odstavljen. Te novce nobeden nt pričakoval, L de šteje 6 milijonov d* w §e nc
11 L-1 I	1	J
Češka. Sledeče naznanila, ki so iz raznih|j'e Haynau na bojnem polju pridobil, mu no-krajev Ceskiga prišli, spričujejo kako pridno
se pa piše, de je turška vlada bulgarske vstaje. En Poljak, ki je Turk postal in en drugi Turk sta bila ubita.
beden ne krat., clo njegov, sovražnik, ne, ,n Bu, , iz ok Vi(,. Be,	jn Ver_
se žandarmerija na češkem obnaša.	I tudi sv. tli cesarje njegove zasluge vredno po- koyač SQ se zjedinili. En oddeJk vsta}nikov
Posebno zlo pazi na potepuhe in tatove. Tako I««*1. • Al njegovo ravnanje v civilnih zadevah L 4000 mož je Be] dac oW , iQ]ajo slišimo, de je nekiga Jovana Janečekaizspod- bll° tak°> 011 Je preveč svojevoljno ravnal t(J(]i 4 topove saboj> Vstajniki so Serbe za njiga Raškovica, ki seje za žandarma izdal, '» se 111 llaI pregovoriti; torej gaje minister- |dastnike prosi,i5 al serbska vJada je ukaM,a in pri nekem suknarju z mečem in samokresaml s'vo P° VS1 PraviCl odstavilo.
oborožen z silo blago jemal, žandarmerijo po
mejo dobro obstražiti, de noben Serb ne bo
Lombardo-beneško kraljestvo. „Corriere ita-1mogel na Rulgarsko, in je tudi videnskimu noči doma dobila, pri kteri priložnosti ji je tudi I liano" naznani, de sta civilna poglavarja na I pašatu pomoč obljubila. Ravno ta vlada je en drug zlo znan hudodelnik v roko prišel, I lombardo-beneškem že izvoljena. Sliši, de je I tudi vojakam, ki stoje v Dobrondji in Drino-„ ^ --------. :	"gospod Toggenburg , ki zdaj na Tirolskem polju (Adrianopel) povelje dala, naglo naprej
kteriga so že dolgo popred iskali. Potem so 23. pr
m. v Perlsbergu nekiga živi, za Renetke izvoljen. Kmalo bodo važne udariti, de bodo vstajo zadušili.
Omer paša je 3. junija Monastyr zapustil,
potepufia žardarmi vjeli, pri kterim so najdli I premembe nastopile med vradniki Iombardo-ukradene tega še
za mlinarja izdal, pa nobene spričbe ni imel,|se bo posebno na rojake gledalo, je bil toraj gosposki izročen.
ene dragočenosti in druge reči in zravenl beneškiga kraljestva. Senat bo skorej gotovo Jin je eno brigado v Dibro poslal, de bi za-še 23 gold. in 24 kr. v srebru. On seje v Veroni ostal, pri postavljanji v javne službe fdušil punt, ki je pri nabiranju novineov vstal.
Tuje dežele.
I Cela armada se ima v Banjaluki zjediniti, ker * Kmalo bo velki telegraf do mesta Milana je pa za Bosno ne bo treba, se bo pred kot Med mnogimi takimi prigodbami opomnimo leI dokončan, in za deržavne in privatne namene ne zoper Bulgare obernila, ako se vstaja zlo sledeče: V Nasabergu so najdli pri nekem hiš-1odpert. nem posestniku 42 ukradenih žagovcov; 2. t. m. je pa žandarmerija lesniga tatu zasačila, ki se je ravno namenil, veliko drevo posekati.
Nekiinu mlinarju je bilo po noči od 5. do6.lv „Union" od bulgarske vstaje: Ravno danes I pove, in de se to le "čez serbsko mejo za.no t. m. perilo pokradeno; dva žandarma iz kan- sim prejel pisma naravnost iz bulgarske meje. gli zadobiti, in de je Rusija Serbam nekoliko tona Pardubic sta tatu zasačila.	Vstajniki so se 22. junija, bilo jih je od 3 orožja podarila, moramo verjeti, de Avstrija
Po noči od 3. na 4. t. m. ste bile dve kravi do 4000, krog Belgradca zbrali, mesto ob- Turčii jame ne koplje, ukradene in tatu so žandarmi, ko je še krave legli, in po terdein boju, ki je 4 ure terpel, V „SiidsI. Ztg." se
mesto in8, pravim osem velkili topovTurkam 4. julija sledeče piše: Akoravno bulgarska Ravno tako se žandarmerija v Rocovvem ob- vzeli; koliko jih je padlo se še ne ve za go- vstaja ni velika, vendar Turke zlo skerbi: naša, kjer je 4 ukradene krave v gojzdu do-|tovo. — Verjetne naznanila pravijo, de je odlpervič, ker jih huda vest nadleguje; drugič
razširi.
Sovražniki Avstrije si prizadevajo tukaj ljudi prepričati, de Avstrija to vstajo podpera; Bulgarska. Iz Zemuna se piše od 2. julija I ker pa vemo, de imajo vstajniki orožje in to-
bi se znala ta vstaja silno narasti do vrat Carigrada in Soluna; tretjič so Bulgari neizrečeno pogumni, kar je gotovo zlo važno, oni raj umrejo, kakor v sedajnem stanu živeti, oni liočejo svobodo na vsako vižo in nočejo več
verjeti, de jih je ljubi Bog le za sužne vstvaril; cetertič bi znala ta vstaja z Rusijo v dotiko priti.
In de je temu tako, se iz tega vidi, ker je Omer paša naenkrat v Niš prišel. On je zapustil svojo armado pri Novi - Pazaru , in se je naglo podal skoz Kuršumlje v Niš, med tem ko se njegova armada v Senico pomika. Omer paša dobro previdi, v kakem stanju bi bil on, ako bi se bulgarska vstaja proti Ska-dru razširila in bi mu cesto proti Carigradu zaperla. Iz svojih gor gledajo Černogorci na vsako gibanje turške armade; ki pod njihnimi nogami stoji na ravni cesti v soteski. Kako bi šlo Turkam, ako bi urni Černogorci nanje planili in z svojimi puškami na levo stran turških pers pomerili? Znabiti bi Omer paša prepozno prišel svojo armado rešit. Turški vojvoda se tudi, kakor se vidi, ne boji več, de bi mu bosniški vstajniki most pri Višegradu zaperli, in za gotovo meni, de so se popolnama podvergli. Le na tako vižo se zamore viditi, zakaj de se je clo v Niš pomaknil. In vendar je Omer paša v zlo nevarnem kraju, in le malo korenjakov bi bilo v stanu ga vni-čiti, ker se po ravno tisti cesti mora nazaj verniti, po kteri je sam prišel. Ako se mu nobena nesreča ne zgodi, se ima samo zvestobi kristjanov zahvaliti, ki puste vojvoda brez opora v deželo in iz dežele.
*	Naznanilo iz Galaca pravi, de vstaja na Bulgarskem vedno rase. Vstajnikov je že 30 do 40,000 na nogah. Tudi prebivavci, ki okrog Vidna stanujejo, so z njimi potegnili. Glavni stan vstajnikov je, kakor pravijo, Nisa.
Bosna. Potniki iz spodnjih krajev pripovedujejo, de so turški vojaki, ki so se zoper vstajnike v Bosni dvignili pod poveljstvam lvia-mil — pašata (Kmety-a) in Perczela stali, de sta bila oba ta dva poveljnika smertno ranjena.
Rusovska. Vojvoda ruske armade grofPa-skievie se je 27. junija v Mohelevv podal, de bo armado na Bnepru pregledal. Potem se bo v južno Rusijo podal, de bo še letaš vse armade, ki pod njegovim poveljstvam stoje, pregledal. Car je mnogim avstrijanskim zdrav-nikam ko je zvedel, kako ljudomilo so oni z ruskimi bolnimi in ranjenimi vojaki v mestih: v banski Ristrici, v Košicah, v Rartfeldu, v Eperiesu itd. ravnali, rede sv. Stanislava 3. razreda podelil.
Laška. Vodja neapolitanskiga ministerstva notrajnih zadev je 8. junija drugim ministram sledeče naznanil.
„Vaša prevzvišenost! Ker je z božjo pomočjo mir v deželah ta-in unstran morskiga proliva spet vstanovljen, je živa volja našiga samooblastniga kralja in gospoda (Dei gratia), de bodo vaši vradniki po postavah kraljeviga ukaza od 21. julija 1816 prisegli. Jez Vam to naznanim v imenu kralja, de se hitro izpolni njegova neomejena volja.
Francoska. V „Czas" se iz Pariza piše: Nov ukaz je prišel od policijniga predstojnika na polcijne komisarje, de naj se natanjko prepričajo od vsih zadev izselnikov; mnogo je bilo že k policii povabljenih, in vsi, ki so v sumu zavolj republikanizma, so bili svarjeni, ako se bodo zanaprej s politiko pečali, de bodo iz Francoskiga izgnani. Vlada zlo previdno svoje oko na izselnike obrača.
*	Res je, de je hotel nek človek, "VValker po imenu, Napoleona umoriti. Imel je samokres pri sebi, in se je vsaki kočii bližal, ktera se je iz Elize-a peljala, ter vanjo pogledal. Zasačili so ga pa popred, kakor se je Napo-
leon pripeljal. Vse je sam obstal; zdravniki pa so ga naznanili za takiga, ki ni prav pri pameti, kterimu se toraj ne more taka namein-ba v hudodelstvo šteti.
Razne naznanila. r
—	V Šentvidu nad Ljubljano smo v sretllo jutro proti pol štirih precej dolg pa lahek potres čutili.
Iz Radolce se 10. julija od tega potresa v „Laibacher Ztg." tole piše: Danes zjutraj o pol štirih smo tukaj in v Rledu potres čutili, kije kakih deset sekund terpel. Vse hiše so se potresle, tako, de se je mnogo prebi-vavcov iz jutrajniga spanja zbudilo. Votlo gro-menje enako derdranju voza je potres spremilo, stresene vrata so ropotale, okna steklenice in druge reči so zvonile. Rarometer je stal na 27 dunajskih palcov in 2 Iinie, termometer pa + 12 Gr. R., bilo je oblačno.
—	Zanaprej bo spet katolški časopis „Cy-rill a Methud" redno izhajal, ker je dovoljenje dobil.
—	Pisma, ki pripoveduje od grozne nesreče v Benaresu, pravijo, de je 1800ljudi ob življenje prišlo, ko se je smodnik zažgal. Ne-prividnost nekiga mornarja, ki je z prižgano lučjo k smodniku prišel, je bila vzrok te velike nesreče. Barke so vse pepolnama sterte. Zrak je bil tako z dimam napolnjen, de se cele ure nič ni vidilo. Akoravno so bile strani skor vsih bark čez 4 čevlje debele, so se vendar povsod sklale.
—	28. junija je v okrožju Bergamo na Lom-bardo-beneškem strašno in šest ur brez prenehanja toča šla, ki je kantone Kaprino, Ponte, San Pietro, Almenno di Bergamo in d'Alzano, kterih prebivavci samo od poljskih pridelkev žive, v pušavo spremenila.
—	Za gotovo se pripoveduje, de se bo v veliki Bistrici deržavni slovanski gimnasij, ki bo obstal iz osem razredov napravil.
—	Društvo, kteriga namen je veličasten spominek za dano vstavo na Češkem postaviti, se je vstanovilo in 23. aprila svoje postave naredilo, obstoji iz 18 udov.
—	Na „lago maggiore" je eno barko, v kteri je bilo razun veslarjev 24 ženskih, vihar pre-vergel. Ženske so vse utonile, veslarji pa so se rešili, ker so znali plavati.
—	Novi Sad se bo spet zidal; samo 17 hiš se ne sme več postaviti. Vlastnikam bode vendar škoda iz deržavne denarnice povernjena.
—	V Terstu je slovansko društvo pretekle dni igro „Tat v mlinu" napravilo, ki je zlo dopadla.
—	Graško mestno svetovavstvo je za brod „Radecky" 1000 gold. podarilo.
—	Na Dunaju se je že kolera pričela, od 10. junija noter do 6. t. ni. jih je 139 zbolelo, med njimi jih je 62 umerlo, 22 se jih je ozdravilo, 55 pa je še bolnih.
Naj novejše naznanila pa prineso tolažljivo novico, de je že bolj pojenjala.
—	Naznanila iz Cochin-Kitajskiga pripovedujejo kako strašno tam kolera razsaja. Začela se je mesca septembra pretekliga leta, in se naenkrat čez celo deželo razširila, mesca oktobra je že na naj višji stopnji stala, pojenjala pa še zdaj ni, in od časa do časa strašno ljudi napade. Gotovo je ta bolezen čez 40,000 ljudi vzela, pripoveduje se clo, de čez 100,000. Povsod se je ljudje zlo boje. Merliče na polje nesejo ali jih pa v vodo pomečejo v takem številu , de se vode zajezi. Kdor na ti bolezni zboli, ga še predenj umerje iz hiše zaženejo. Obup prebivavcov je še toliko veči, kerrajža čisto nič ne bodo pridelali. Strašna lakota vlada, in prebivavci se z travo in koreninami prežive. Tudi v Siamu je kolera strašno ljudi pomorila.
—	Ni davno, kar se je v Milanu ljudomila naprava odperla, namreč poslopje, v ktero se jemljejo otročiči takih staršev, ki jih zavolj ubožtva ne morejo izrediti.
—	V Pragi in v nje okolici kolera vedno bolj ugasuje.
—	Že spet nova vera! Nek privatnivradnik jo je osnoval, kerstil „nova evangelska cerkev". Spoznovavcev ima kakih 80. Zbirati se, jim je prepovedano.
—	Na Dunaj je prišlo 60 centov medi, iz ktere se bo za 16,000 gold. drobiža skovalo.
—	Ker je bil baron Hainau vojaški poveljnik na Ogerskem odstavljen, seže mnogi možje imenujejo, ki imajo na njegovo mesto priti, med njimi grof Schlik, vojaški minister grof Gjulai in general Wallmoden.
—	Sliši se, de je baron Haynau že na poti v Gradec, kjer misli zanaprej stanovati.
—	Ni davno, kar je hotla ena ženska 10 gold. nekam poslati, šla je torej na pošto in jo za 10 goldinarjev pisemskih mark kupila, ktere je na pismo prilepovala tako dolgo, dokler je bilo kaj prostora. Ko ji pa še cela pest mark ostane, ni vedla kaj storiti, torej je po-prašala pri pošti, kaj če storiti; poštni vradniki ji torej smeje vse razjasnijo.
—	Sliši se, de se bodo ogerski bankovci po goldinarju nazaj pobrali.
—	Pripovedujejo, de bo hrabri general Šlik darilo od cesarja prejel.
—	Vsi drugi bataljoni graničarskih polkov, ki so na Laškem stali, so že na poti v svojo domovino.
—	En kolar iz Komlosa, na cesti ki iz Te-mišvara v Szegedin pelje je zlo važno mašino znajdel, s ktero se zamorejo kobilce loviti. Skušnje so pokazale, de je ta mašina zlo ra-bljiva, tako de se v Rački in torontalskem okrožju že zlo rabi. Med tem , ko sto in sto rok ni dovolj to nadlogo od verniti, pri rabi te mašine ni potreba več kakor dveh oseb, ki dva vprežena konja vodite. Dozdaj so že 5000 presburških vaganov kobilic na tako vižo po-lovili in vničili. Ta mašina je pa silno dober kup, tako de si jo vsak zamore napraviti.
—	Povsod kamor je ban Jelačič prišel na svojem popotovanju po Horvaškem, je bil z neizrečenim veseljem sprejet.
—	V Meranu se je 6. t. m. strašna nesreča zgodila. Srenje Algund, Grač, Plarš in sv. Peter so bile popolnama pokončane. V Graču je voda eno hišo odnesla, v kteri je bilo 11 ljudi, od kterih so do zdaj 4 mertve in dva na pol mertva dobili. Krasno polje se je v pušavo spremenilo, tudi v Algu je 3 ljudi zmankalo. V Graču je tudi cerkev zlo poškodovana. Nevihta je bila strašna. Treskalo je, de je bila groza. Škode na polju je nar manj za 400,000 goldinarjev.
—	Te dni je prišel pervi list českiga časopisa, ki na Dunaju izhaja, pod naslovam „Vi-densky dennik" na svitlo. Vreduje ga gospod J. Votka.
—	V Pragi kolera pojenjuje. Od 30 junija do 7. julija jih je 59 na tej bolezni zbolelo. Število vsih na koleri bolnih je bilo 101. Od teh se jih je 19 ozdravilo, umerlo jih je 33, 49 pa je še bolnih ostalo. Iz dežele je bilo 15 bolnih v bolnišnice prinešenih.
—	Med Zagrebam in Zadram je 8. t. m. šest roparjev pošto napadlo. Osemkrat so roparji ustrelili, pa nobeniga niso zadeli in tudi ne obropali.
—	Berzotek ki je iz Pešte na Dunaj prišel, pripoveduje, de je tam veliko veselje, ker je Haynau odstavljen.
—	Nekteri časopisi naznanijo, de bo baron Haynau v Gradcu zanaprej stanoval, „Gratzer Ztg." pa pravi, de misli tam le za kratko ostati, in de se bo potem v zgornje nemške kraje podal. _
Ifigenije na Tavriškim,
i^re pelili tljanj
Iz nemškiga od „G8the" posloveniti skusal Matiju ^'ulja ver.
(Dalje.) T o a.
Naj stabo bo, ki če, sklenitev božja, In njih namemba rodu tvom' in tebi, Pa vonder, kar prebivaš li med nami Pravice gosta blaziga vživaje Ne manjka blagoslova mi od zgor Težko bi dal pregovoriti se, l)e varh in bran sim zadolženi glavi.
Ifigenij a. Ne jez, le dobrodelnost ti ga daje.
To a.
Kar da prekletim se, to v blagoslov ni. Tedaj molčanja in hranitve nehaj Ne prosi tega te krivičen človek. Te boginja je izročila meni, In kakor nji, si meni tudi sveta, In zmir mi njena volja bo postava; Če up imaš, domu še priti kdej, Al pot na vekomaj ti je zaperta, Če rodovina tvoja je pregnana, Al če nesreče černe je izmerla, Te name veže več kot ena vez. Govori! vedi, de sem mož beseda.
Ifigenij a. Težko se stari vozel odvozla Jezika, dolgo zamolčano kdej Skrivnost razkriti, ker razkrita enkrat Za vselej brez vernitve zapusti Globoki serca varni slan, ter je Po volji božji v kvar al pa v korist. Naj bo! ltodu sim Tantaloviga.
T ti a.
Besedo strašno mirno si izrekla. Al Tantaloviga ki ve se, de Je bil nebesčanam visokodrag? Ki s Cejem je sedel pri eni mizi, Ki bil mu tud je večkral svetovavec, In kiga govorica davnoskusna, Velikopomenljiva clo bogove Je kot orakeij razveseljevala ?
Ifigenij a. De; al nebesčanam ne gre z ljudmi Se družiti kakor z bogovi tak; Vmerjoči rod preslab je, de v višini Bi nenavadni se mu ne zvertelo. Neblag ni bil, in tud ne izdajavec; Al previsok za hlapca, za pajdaša Pa gromovladcu človek le. Tedaj Pregreha tud človeška; sodba njih Pak ojstra, ino pesniki pojo: Prevzetnost in nezvestost ga Pahnile ste od Ceja v stari Tartar. In njih se čert je zlil na celi rod.
T o a.
Za lastni, al za Tantalovi dolg?
Ifigenij a. Sinov njegovih in unukov scer Gotova dota b'le so močne persi? In tud Titanov krepki mozeg: al' Okdval čelo Bog jim je z železarn , In gledu plahotamnim njih skril Je svet, modrost, poterp in zmernost. De želja vsaka jim je zloba bila, In zloba ta imela ni meja. Že Pelop, gromovoljni, Tantalovič Očetov ljubček si naj lepši žensko, Hčer Enomajevo je Hipodamjo Pridobil z izdajanjem in umoram. Rodila mu po volji dva je sina, Tiesta in Atreja. Zavidno sta Očetovo ljubezen rasti zerla Do perviga sinu iz tuje žene. In združi čert; skrivej zločinstvo pervo Storiti zupata si v bratomoru, Moritve Pelop Hipodamijo Dolži, in terja serda vnet od nje Sinu, in ona vsmerti sama se — T o a.
Omolknila si? Daj govori dalje, Zaupa treba se ti ni kesati!
Ifigenija. O blagor mu, ki spomni sprednikov Se rad, in z djanjem njih in visokostjo Slušavca razveseljevaje, vidi Nazadnje tudi sebe v svilokrasni Versti! ker iz rodu na enkrat koj
Fako ne pride polobog ne zmaj ; Hudobnih ali blažili le versta
Hodi na zemljo grozo ali radost. —
Po smerti očcvi so kupne vlade
Sta Alrej in Tiest kralj val a v mestu. Al dolgo' ta sokupnost ni terpela. Tiest oskruni ženo bratovo. Zato spodi ga iz dežele Atrej. Zlotvornih misel davno že Tiest Je uplenil sina bratu, ki skrivej Lizun ga je kot svojiga izredil. Z osveto zlobno serce mu napolni, In pošlje ga v kraljevo mesto, de Bi v stricu umoril lastniga očela. Al zve se sklep mladenča; kralj misleč l)c usmerli sina bratoviga, strašno Poslaniga morivca kaznovati Veli. Prepozno zve, koga de dal Mučivno je umoriti. De pregnal Osvete gon bi si iz serca, kuje Skrivej zločinstvo ter se dela, kakor De bil bi miren, bil bi spraven, ter So sinama očela zvabi k sebi Nazaj v deželo. Zgrabi sina; ju Zakolje, in ostudno jed postavi Pri pervim prec obedu pred očeta. In ko Tiest mesa se lastniga Najedel je, ga zgrabi tiha tožnost. Popraša po sinovih, meni stopnje ln glas nju slišati na pragu že, Kar Atrej predenj verže hrohotaje Noge in glave sinov umorjenih. — Oberneš groze stran obraz, o kralj; Tako je sonce, obernilo proč fz kolovoza večniga svoj voz. To spredniki služabnice so tvoje; In dokaj mož letih osode strašne In del prezmedenih možgan prikriva Perut še težkih noč, katerih komaj Tamolno svitanje le vidimo.
T 0 a.
Zamolči jih; zadosti je gnusobe! Povej mi le, po kakim čudu li Izhajaš iz te divje rodovine.
Ifigenij a. Mi oče Againemnon, Atrajevič Vaj starši je. AI reči smem brezskerbn o, De v njem od pervih svojih let mladosti Popolnoma moža sim zmir še zerla. Rodila mu je Klitemnestra mene, Ljubezni pervi sad, potem Elektro, Kraljval jc mirno, viditi bilo je, De se vernil je Tantalovim pokoj. Al manjkalo še sreči staršev je Sinu, in komej ta se želja spolni, De med sestrama rasel je Orest, Ljubljenček, že so nove reve se Rodile varni hiši. Vojske krik Zaslišali ste tudi semkej bili, Ki, plen nar lepši ženske osveliti, Pred zide je Trojanske sklical moč Vesolno sleherniga greških knezov Al so, osveto doveršivši, mesto Dobili ali ne v oblast, ne vem. Moj oče bil je greške vojske vodja. Čakali v Avlidi ugodniga Zastonj so vetra, ker Diani vodja Zameril se je bil; tedej hiteče Je zaderžavala, in terjela Po Kalkutu kraljevo starši hčer. Privabijo me z materjo v ležiše, Me vlečejo k oltarju, de bi tam Darvali glavo mojo boginji. — Se spravla je, kervi ni hotla moje, Tedej v oblak zavije me rešivni, V svetišu tim sc pervič sim zavedla. Jez sama sim, sim Ifigenija, De, Agamemnonova lastna hči, Last boginje, ki s tabo govori.
T o a.
Kraljičini več predka in zaupa Ne dam, kot nepoznani tujozemki. Ponudbo prejšno svojo ponovim, Daj, pridi, deli z mano, kar imam.
Ifigenija. Kak smem podstopiti se tega, kralj! Al bognja, ki me je rešila, nima Pravice sama čez življenje moje? Za me je pribežališe izbrala, Ter priiiranuje me očetu, ki Na videz ga dovolj je karala, Morde v nar lepši radost starih dni, Znabiti de se kmalo vernem že; jji sem brez volje nje se privozlala? prosila znam sim, ak ostati imam.
T <) a.
In znam je lo, de si še vedno tukej,
Izgovorov ne isi skerbno tacih.
Zastonj, odreči kaj, besed je mnogo, In uni v vsim le čuje zmirej nak?
Ifigenij a. Besede samo oslepljive niso; Razkrila celo sim ti serce svoje. In mar ne praviš sam pri sebi, kak Skerbljivo de bi mogla hrepeneti Po oču, materi, po bratu, sestrah? De v starim tam poslopji, kjer še včasih lJo tiho žalost moje ime šepta , Veselje, kakor krog novorojene, Od stebra tje do stebra vence spleta. O de bi dai me tjekej prepeljati! Življenje novo dal bi men' in vsim.
T o a.
Tak pojdi! stori, kar veli ti serce. In bodi gluha svetu dobrimu In pameti. Le bodi ženska vsa, In nagnenju se vdaj, ki zgrabši te, Sem vleče zdaj, in zdaj te tira tje. Če v ncdru klije kakšina jim slast, Jih zdatve ne zderži nobena vez. Ki jih očetu ali pa soprugu Iz dolge skušnje zvestih rok izvabi, In če jim vtiline v persih divji žar. Zastonj zgubljuje jezik svojo moč, De mogel bi pregovoriti jih.
Ifi geni j a. Besede blage, kralj! se spomni svoje! Tak mi poverneš svoj zaup? Pripravljen Se vidil si, mi čuti sleherno.
To a.
Pa za nenadno nisim bil pripravljen:
In bil imel bi biti pač; sej vedel
Sim saj le bil, de z žensko imam opravek.
Ifigenija. Ne psuj, o kralj! ne spola ženskiga. Orožje žensko, kakor vaše, tak Slavilo ni, al vender ni neblago. Verjemi, v tem imam meni tebe prednost, De tvojo srečo bolj, ko ti poznam. Ti meniš, neznajoč sebe in mene, De ožji vez bi bila v srečo nama. Napolnjen duha dobriga in volje Me siliš, de udala bi se tebi. In tu nebesčanam zahvalim se, De so mi stanovitnost dali, ne Skleniti zveze, ki jim ni po volji.
T da.
Ne bog, le serce tvoje govori.
Ifigenija. Sej le po sercu govorijo nam.
T d a.
In al jih slišati pravice nimam?
Ifigenija. Nevihta rahle glase prehrumi.
T o a.
Duhovnica pač sama čuje jih?
Ifigenija. Naj pervo si zapazi naj jih knea.
T da.
Pravica prirojena mizi Ceja In opravilo tvoje bolj bogovam Približa tebe kot zemljake druje.
Ifigenija. Tak za prisiljen pokorim zaup se.
T d a.
Jez človek sim; je bolje, de končava. Velja, kar rekel sim. Duhovnica Še bognje bodi, ko te je zvolila ; Odpusti meni pak Diana, de Dozdaj po krivim, po očitvi vestni Daritve stare sim ti zaderžaval. Na breg sem tuje noben ne pride srečen, Od starih časov mu je smert gotova. Le ti si z neko me prijaznostjo, V kateri zdaj ljubezen hčere, zdaj Neveste tiho nagnenje vesel Sim zreti mislil, kakor s čaroklepi Vkovala, de pozabil sim dolžnost. Omamila si vse mi čute ti, Mermranja ljudstva svojga slišal nisim. Zdaj smerti zgodne sina mojiga Glasneje kriviga me kličejo. Za voljo tebe dalj ne zaderžujem Več množice, ki ojstro terja žertev.
(Dalje sledi.)