TURISTICA - VISOKA !OLA ZA TURIZEM K slv TURIZEM 2003 !l1i111 li1!!11l\l 111111 II III 11111111111 i i .. Slovenija *** . * * 1000~81,63 COBISS ~ A Ll;:TALSkl PROMET· Poceni letalskih prevoznikov HOTELIRSTVO· Ekološke * f * Trg organizator-jev potovanj v Evropi je že ogromno, Kako to in zakaj še in agencij• V znamenju cenov• nega klanja 'last-minute' ni nikogar k nam? 2., 3. in 4. stran 8. stran Program dela STO za leto 2004- nadgradnja z novimi kreativnimi rešitvami sistema blagovnih znamk in s temo leta ob vstopu EU Glavni poudarki? STO bo v letu 2004 v okviru predvidenih sredstev: 1) Načrtovala in izvajala aktivnosti tržnega komu- niciranja (TI{) s poudarkom na koncentraciji na petih največjih trgih z izpostavljanjem produktov z največjim USP in z jasnim sporočilom ob letu vstopa v EU, postopni implementaciji kreativnih rešitev novega sistema blagovnih znamk v vse kanale in orodja TK, povečanju krovnega ogla- ševanja na ključnih trgih, nadgradnji promocij- ske kampanje »Na lepše - Next exit«, preobliko- vanju informativnih uradov na nekaterih pers- pektivnih trgih z drugimi orodji TK in povečanem partnerskem trženju (pospeševanje prodaje in splošni sejmi) na ključnih in perspektivnih trgih. 2) Pospeševala razvoj obstoječih in novih pro- duktov na nacionalni ravni in izvajala tržne ra- ziskave in analize s poudarkom na ažurnem pridobivanju, analiziranju in posredovanju trž- nih informacij in iskanju tržnih niš, pospeševa- nju razvoja tržno zanimivih turističnih proizvo- dov in pripravi razvojnih strategij za krepitev razvojne funkcije turizma. 3) Urejala integralno turistično informacijsko in- frastrukturo s poudarkom na nadgradnji slo- venskega turističnega informacijskega portala, vključitv i on-line rezervacijskih sistemov v por- tal www.slovenia-tourism.si, ureditvi B2B (Busi- ness to business) in B2M (business to media) poslovnih strani, izgraditvi strani z last-minute in posebnimi ponudbami in na razvoju in po- stavitvi sistema za podporo odločanju na na- cionalni in lokalni ravni. Poleg tega pa STO načrtuje letu tudi dodatne ak- tivnosti ob vključitvi Slovenije v EU (z možno medresorsko nadgradnjo' projekta v celovito pro- mocijo Slovenije) s/z: - Izvedbo raziskave o »Ug(edu Slovenije pred in po vstopu v EU« in pripravo razvojne strategi- je tržnih niš za EU turistični trg; - Objavljanjem člankov na prioritetnih emitivnih trgih s poudarkom na prioritetnih programih; - Izvedbo večjega števila študijskih potovanj po Sloveniji za tuje turistične novinarje; - Izvedbo dodatnih trženjskih aktivnosti v okviru sejemskih in borznih nastopov, v večjih evrop- skih mestih in ob pomembnejših dogodkih; - Aktivnim sodelovanjem s ključnimi turističnimi partnerji na evropskem turističnem trgu; - Izvedbo predstavitev slovenskega turizma v sk)opu predstavitev Slovenije s strani države in gospodarstva; - Večjo naklado prospektov zaradi načrtovanega povečanega povpraševanja in izdelavo poseb- nih promocijskih materialov ter vsebinska do- polnitev projekta TiPS; - Izvedbo drugih komunikacijskih aktivnosti, ki bodo sledile iz novih kreativnih rešitev. STO bo še v letošnjem letu objavila razpis za krea- tivno rešitev sistema blagovnih znamk in za temo ob vstopu v EU, ki jih bo nato vgradila v vse svo- je aktivnosti. zveze• konkurenčna * * * * prednost ali nujnost za "'-. ' * slovensko hotelirstvo? ~, ~ 12. in 13. stran ~ Naj sosed sosedu bo ne zgolj mejak BOJAN MEDEN • GENERALNI DIREKTOR ----SLOVENSKA TURISTIČNA ORGANIZACIJA Združevanja, prevzemi, vstop neturističnega gospodarstva v turizem, strateške povezave. Tekmovanje na dolge proge bi lahko rekli. Boljši dostop do infor- macij, dobaviteljev znanja, skupna marketinška in promocijska naravnanost, skupen razvoj in s tem racionalizacija poslovanja, povečanje fleksibilnosti, od- zivnosti in inovativnosti, odpiranje novih poslovnih priložnosti. Potreba po us- klajenem delovanju, sodelovanju in povezovanju je seveda zgolj posledica vse zahtevnejših razmer na (svetovnem) trgu. Družbe si želijo s povezovanjem in prevzemi okrepiti svoj položaj na globalnem trgu, v primeru prihoda novih strateških partnerjev iz neturističnega gospodarstva v to vodilno gospodarsko panogo pa tudi porazdeliti tveganje in zagotoviti dolgoročno stabilnejše, če­ prav nižje donose. No, vse to se je začelo dogajati tudi pri nas. (Že) pred nekaj leti, vse aktivne- je pa prav na prehodu v novo tisočletje, čeprav o aktivnem vstopu slovenske- ga turizma v globalizacijske procese sicer še ravno ne moremo govoriti. Zagotovo pa lahko zatrdimo, da se tudi slovenska turistična industrija vse bolj zaveda prednosti in priložnosti sodelovanja ali bolje rečeno pojava 'coo- petition'. O skovanki, ki dejansko ponazarja bistvo današnjega turizma, smo lahko brali v prejšnji številki Turizma v članku s pogledom Svetovne Turistič­ ne Organizacije na turistična protislovja današnjega časa. Tekmovalnost in hkratno sodelovanje. Pisali smo tudi o vse aktivnejšem procesu grozdenja, ki je šele v letošnjem letu spodbudil bolj formalno povezovanje kongresnih ponudnikov in organizatorjev, ponudnikov majhnih nehotelskih namestitve- nih zmogljivosti, pa ponudnikov wellness produkta. Na resornem ministrstvu ugotavljajo, da v prvih letih spodbujanja grozdov turistična podjetja še niso prepoznala možnosti tovrstnega povezovanja in dejstva, da ta spodbuda ve- lja tudi za to panogo, razloge pa vidijo v prejšnjem ločevanju turizma od os- talega gospodarstva in ločeno spodbujanje turizma in ostalih gospodarskih panog. Letošnje poletje pa je v slovenski strokovni turistični javnosti še posebej od- mevala ena povsem konkretna oblika povezovanja. Konzorcij, v katerem svoje priložnosti vidijo Aerodrom Ljubljana in pa v prvi vrsti Globtour, Sava, Istrabenz in Zavod za turizem Ljubljana - v nadaljevanju je povezava odprta za nove čla­ ne, zatem še dogovor o poslovnem sodelovanju Kompasa in Adrie Airways. Vse s ciljem, da združijo (marketinške, produktne in infrastrukturne) kapacitete in v Slovenijo pripeljejo več letalskih gostov. Pustimo za hip ob strani konzorcijsko vprašanje načina in spodbude prihoda nizkocenovnega letalskega prevoznika v Slovenijo. Gre za sodelovanje in povezovanje, ki je že dolgo časa ustaljena praksa v sve- tovnem turizmu, kjer se zavedajo pomena doseganja sinergičnih učinkov in boljših rezultatov ob skupnih marketinških in poslovnih nastopih na posamez- nih, večinoma bolj oddaljenih trgih. Zavedajo se tudi pomena tesnega sodelo- vanja med javnim in zasebnim sektorjem. Vedo pa tudi, kako s konkretnimi vzvodi razviti do turizma prijazen institucionalen okvir. Prav to tudi želimo na Slovenski turistični organizaciji z našimi partnerskimi aktivnostmi sistematično spodbujati. Partnersko politiko smo že v preteklem letu aktivno vgradili v naš celoten program, v naslednjem letu pa bo šlo v celoti za način in bistvo delo- vanja. Tovrstne projekte bo podpirala tudi STO, v skladu z opredelitvijo naših ključnih partnerjev in izhajajoč iz opredeljenih načinov spodbujanja posebnih projektov, grupacij in povezav. Hkrati je potrebno poudariti, da delujemo v izredno dinamičnem okolju, ki tudi od nas kot krovne turistične organizacije zahteva sprotno prilagajanje in ustrezen odziv. Pa se vrnimo še k aktualni »letalski problematiki«. Čeprav številne evropske dr- žave beležijo porast v domačem turizmu in povečanje potovanj znotraj regij - in to z avtobusi, avtomobili in vlaki, danes popotniki kljub siceršnji preusmeri- tvi iz zraka na tla vse bolj tudi letijo. Zagotovo so ta proces odločilno pospe- šile tudi nizkocenovne letalske družbe, ki spreminjajo strukturo turistov, poto- valne navade, geografske meje, preusmefjajo turistične tokove. Temu se bo morala odzvati tudi Slovenija - pri čemer ,ie moremo spregledati dejstva, da smo ravno na pragu Evrope - in to predvsem na način, s katerim bo pridobil celoten slovenski turizem. V znamenju cenovnega klanja ~last-minute' Turistične agencije v Sloveniji živijo predvsem od izvoza Slovencev v tujino. Agencij, ki se ukvarjajo z incoming turizmom, je vedno manj, med drugim zato, ker je davčna zakonodaja nestimulativna. Hkra- ti pa so stimulacije za uvoz turistov v drugih državah tako privlačne, da se slovenskim agencijam, če že poslujejo na tujih trgih, bistveno bolj splača voziti tuje turiste denimo na Hrvaško. IGOR DERNOVŠEK, GOSPODARSKI VESTNIK, ELK@AMIS.NET Tistih 30.000 hotelskih postelj, koliko jih premore Sloveni- ja, je hitro razprodanih, tako da je posla za klasične inco- ming agencije na domačem trgu razmeroma malo, na pol v šali ocenjujejo turistični poznavalci. Dejstvo je, da upravite- lji velikih turističnih središč v Sloveniji - če je le mogoče - domače turistične agencije izločijo iz prodajne verige. Svo- je zmogljivosti praviloma polnijo sami. Skoraj vse večje ho- telske hiše so razvile lastne hišne prodajne servise, ki de- lujejo po podobnih zakonitostih kot turistične agencije. Vprašanje je sicer, koliko je to skladno z duhom koncen- tracije na »core business«, vendar je to očitno način, ki se je pri nas uveljavil. 215 agencij je pridobilo zbornično licenco Prek turističnih agencij v Slovenijo res prihaja majhen de- lež turistov. Od skupaj dobrega 1,3 milijona tujih turistov, kolikor jih na leto pride v Slovenijo, jih agencije pripeljejo približno 150.000. Od skupaj približno štiri milijone preno- čitev tujcev pa je približno 800.000 takšnih, ki uporabijo agencijo (podatki na portalu www.ntz-nta.si, vir SURS). V najboljšem primeru torej turistične agencije poskrbijo za približno 20 odstotkov tujskega turizma v Sloveniji, v naj- slabšem pa za 11 odstotkov tujcev - odvisno od tega, kako optimistično interpretiramo podatke. Vendar to še ne pomeni, da je turistično posredništvo v Slo- veniji zanemarljiva panoga. V registru najdemo kar 537 prav- nih oseb, ki so kot osnovno dejavnost registrirale turistično posredništvo. Poleg teh je na trgu še nepredvidljivo število pravnih oseb, ki imajo agencijsko delo registrirano kot eno izmed dejavnosti. Po nekaterih ocenah naj bi se s turističnim posredovanjem dejansko ukvarjalo največ 300 agencij, od tega jih je 215 doslej že pridobilo licenco na GZS. Enajstega oktobra poteče enoletni uskladitveni rok, ki ga je predpisalo ustavno sodišče, in od takrat naprej naj bi bile licence obvezne. Na zborničnem združenju za gostinstvo in turizem, kjer podeljujejo licence, niso zaznali posebnega navala za pridobivanje licenc, čeprav so te dni podelili ne- kaj novih dovoljenj. Večina agencij je pridobila obe licenci: tako za organizacijo potovanj kot za prodajo turističnih programov. Zgolj deset odstotkov agencij je registriranih le A tudi ko govorimo o velikosti agencij, je potrebno upoštevati, da podjetja oziroma agencije različno beležijo prihodke: neto in/ali bruto, kar včasih pod- voji podatke, kot so nas opozorili agenti. Če na pri- mer beležijo prodano letalsko vozovnico od Adrie Airways v bruto znesku 60.000 SIT, ga v enakem znesku tudi Adria, v bistvu pa je promet oziroma či­ sti prihodek agencije le provizija. Kako delajo agencije, pa se iz tabele ne da vedno ugotoviti - ta- bela velikih agencij tako ostaja nedorečena. za prodajo programov (seznam agencij z licencami je ob- javljen na portalu www.gzs.si, Združenje za gostinstvo in turizem). Združenje, ki bi moralo nastopiti agresivneje Druga krovna organizacija turističnih agencij je Združenje turističnih agencij Slovenije (ZTAS) pri Nacionalnem turistič­ nem združenju. V ZTAS je zdaj včlanjenih 45 agencij (sez- nam na www.ntz-nta.si), ki ustvarijo med 80 in 90 odstot- kov vsega prometa. --~ ----· Največja turistična agencija Kompas zaseda prib- ližno četrtino trga agencijskih potovanj, 40-odstot- ni delež pa ima pri prodaji letalskih vozovnic in na receptivnem trgu (tuji turisti v SlovenijO. Po veliko- sti Kompasu sledita Globtour in zagrebški Atlas, v ospredje pa z vztrajno širitvijo prodajnega omrež- ja vse bolj prihajajo Relax, llirika in Sonček. Pri prodaji letalskih vozovnic Kompasu in Globtourju sledijo Airpass, Concorde, Thallata in Golfturist Večje in srednje velike agencije se ukvarjajo s prodajo last- nih in tujih turističnih programov ter letalskih vozovnic, manjše pa iščejo tržno nišo v specializaciji in v lokalnem okolju. »Medtem ko morajo veliki organizatorji potovanj nujno pridobiti čim večje število strank, moramo majhne agencije predvsem ponuditi kakovostne storitve za indivi- dualne stranke,« pravi direktorica Golfturista Vilma Penko. Čeprav agencijam večinoma prihodki iz leta v leto narašča­ jo, jim hkrati naraščajo tudi stroški. Največ na račun zapo- slenih, oglaševanja in tiska. Zaradi naraščajočih stroškov, pa tudi zaradi hitrejše odzivnosti in ažurnosti vse več agencij prodaja programe tujih organizatorjev potovanj. Med njimi so v Sloveniji najbolj prisotni Neckermann, Carlson Wagon- lit Trave! in World of TUi. Ker je Slovenija premajhen trg, ni- majo pretiranega interesa, da bi tu sami poslovali, zato pro- dajajo svoje programe prek slovenskih zastopnikov. In kot se je izrazila Mateja Kunc, predsednica ZTAS in direktorica Globtourja, s tem lokalne agencije opravljajo zastonj tržne raziskave za velike turistične operatorje. Lokalne agencije prodajo največ tujih programov za potovanja v oddaljene destinacije, ker bi slovenske agencije le s težavo organizira- le in tržile lastna daljša potovanja prek celega leta. Vstop v EU: večji pomen znanja in tehnologije V turističnih agencijah menijo, da se bo po vstopu Sloveni- je v EU zaradi večje ponudbe konkurenca še zaostrila. »Kup- ci se bodo odločali za tiste, ki bodo zagotavljali nižjo ceno in višjo kakovost,« pravi direktor llirike Turizma, Matjaž Če­ de. Zaradi čeda lje večjega števila individualnih kupcev naj bi še pomembnejšo vlogo pridobila znanje in obvladovanje tehnologije. »Usposobljenost delavcev v turističnih agenci- jah je dostikrat zelo pomanjkljiva, zato ne znajo ponuditi storitev, ki si jih stranke želijo,« pravi Vilma Penko in doda- ja, da bodo znanje v prihodnje morali tudi zaračunavati. šte- vilo agencij naj bi se s povezavami in združitvami zmanjša- lo na približno 50 agencij, ki že zdaj ustvarijo večino pro- meta. Predvsem tiste srednje velike agencije, ki se zdaj uk- varjajo z vsem mogočim, se bodo v prihodnje morale bolj specializirati za določene produkte ali destinacije. Vprašanje je sicer, kdaj se bo to zgodilo, ker se takšni pre- miki napovedujejo že več let, vendar doslej razen osamlje- nih primerov združevanja Kompasovih agencij in združeva- nja Via Slovenike in Globtourja še ni bilo opaziti. 1 lf ,. . Ust Minute Center· ]III 11111 i11mm1· !BIii . Licence ne zagotavljajo varnosti Turistične posrednike torej 'nadzirata' dve krovni organiza- ciji, GZS in ZTAS. Licence, ki jih podeljuje GZS, doslej zara- di ustavnega spora niso bile zakonsko obvezne, a se bo to spremenilo že 11. oktobra 2003, ko poteče rok za usklaje- vanje. Za pridobitev licence mora agencija plačati zavaro- valniško garancijo za vrednost 10 milijonov tolarjev, vendar ta garancija ne jamči za vp lači la potnikov, če bi agencija medtem zašla v finančne težave. Ta garancija omogoča le njihovo vrnitev v izhodišče potovanja. Večje jamstvo naj bi po mnenju Mateje Kunc, predsednice ZTAS, potnikom za- gotavljalo članstvo agencije v ZTAS. V ZTAS so ustanovili častno razsodišče in sprejeli etični ko- deks, ki se ga morajo članice strogo držati. Tisti potniki, ki bolj zaupajo takšnim mehkim varovalkam, naj torej preve- rijo, če je agencija, s katero potujejo, članica ZTAS. Združe- nje turističnih agencij doslej ni imelo večje veljave in pred- stavniki članic združenja menijo, da bo moralo njihovo združenje dobiti večjo težo. »V drugih evropskih državah so takšna združenja bistveno pomembnejša. Podeljujejo licen- ce in imajo tudi veliko večjo pogajalsko moč,« pravi Miloš Vujadinovič, direktor Airpassa. Padec provizij na pet odstotkov Trg letalskih vozovnic naj bi še naprej obvladovalo pet, šest močnih agencij, ki pa bodo imele zaradi vse manj- ših provizij letalskih prevoznikov ob enakem prometu tudi manj zaslužka. Provizije, ki so v lanskem letu padle na sedem odstotkov, naj bi od letošnje jeseni dosegale le še pet odstotkov. To razliko poskušajo agencije pokri- ti z uvedbo rezervacijske takse, ki je pomemben zaslužek za agencije v svetu, pri nas pa je doslej nismo poznali. O njeni višini se agencije že več mesecev pogajajo z Adrio Airways. Sicer pa je naš letalski prevoznik agenci- jam trn v peti, ker je ta, kot pravi Miloš Vujadinovič, »ne- posredni konkurent agencijam«. »V drugih državah lahko prodaja letalski prevoznik le lastne produkte, ne pa tudi produktov vseh ostalih prevoznikov. Ob tem pa je še bis- tveno bolje plačan, saj zanj še vedno velja devetodstot- na provizija«, trdi direktor Airpassa. Rezervacijska taksa Trend zniževanja provizij pri letalskih vozovnicah ni zgolj slovenska posebnost, temveč globalni trend. Prej ali slej bo ta provizija enaka nič, napovedujejo poznavalci. Zaostrena konkurenca se bo v prihodnje torej še bolj zaostrila. V sve- tu je zato že dlje časa v veljavi rezervacijska taksa, ki jo plačujejo potniki ob nakupu letalske vozovnice. Neizogibno je torej, da bomo tudi pri nas morali uvesti re- zervacijsko takso, odprto vprašanje pa ostaja kakšna bo vi- šina te takse in kako se bo zaračunavala. Želja posredni- kov pri prodaji letalskih kart je namreč, da bi bil znesek takse že vračunan v končno ceno letalske vozovn ice, ven- dar IATA, mednarodno združenje linijskih prevoznikov, ne pristaja na takšno rešitev. Znesek rezervacijske takse bo moral biti torej na računu označen posebej. Po neuradnih informacijah naj bi bila višina takse, ki je sprejemljiva za Adiro Airways - 2,5 evra po poletu (torej za direkten polet v Frankfurt in nazaj bi odšteli 5 evrov takse, za polete s prestopanji pa bi bila taksa ustrezno večja). Vprašanje je sicer, če bodo prodajalci letalskih kart pristali na tako nizko rezervacijsko takso, vsekakor pa so pogaja- nja še odprta in v naprej je težko napovedovati izid. če bodo zahteve prodajalcev letalskih kart previsoke, bodo imeli nove težave, saj si bo s tem Adria, ki je njihov kon- kurent pri prodaji letalskih kart, izboljšala konkurenčni po- ložaj na trgu. Tujcev ne bo, ker že zdaj prodajajo prek domačih agencij Aktivnejšega nastopa tujih turističnih agencij, torej kapital- ske povezave in prevzeme - ne pričakujejo skoraj v nobe- ni slovenski agenciji. »Kot zastopnik Airpassa lahko iz lastnih izkušenj zatrdim, da v Slovenijo ne bo prišel noben velik organizator potovanj iz tujine,« pravi Miloš Vuja- dinovič. »Ker smo tako majhen trg, se jim to niti ne izplača. Že pet, šest let popolnoma zadovolji- vo prodajajo svoje produkte prek slovenskih agencij in tako bo tudi v prihodnje. Poleg tega je takoj za mejo veliko letališč z dobrimi letalski- mi povezavami z Ljubljano, zato bodo tuji letal- ski prevozniki slovenski trg še naprej pokrivali iz Dunaja in Zagreba. Ne kaže pričakovati niti pri- hoda manjših, specializiranih agencij, saj jih je v Sloveniji že preveč in so tudi na bistveno višji ravni kot v Vzhodni Evropi, kamor so v zadnjih desetih letih vstopale agencije iz tujine.« Kakšnega večjega navala tujih ponudnikov na slovenski trg najbrž res ne bo, vendar to ne pomeni, da so tuji prevzemi povsem izključeni. Vedno obstaja možnost vstopa kakšne- ga večjega igralca, ki bi kupil domačo agencijo, predvsem takšno z dobro razvejenim omrežjem poslovalnic. Če bo ka- tera izmed večjih agencij zabredla v finančne, organizacijske in kadrovske težave, kar naj bi se zdaj dogajalo denimo z drugo največjo agencijo pri nas, pa bodo že sami lastniki poskrbeli za povezovanje s tujci, če jim bo tako ustrezalo. Skokovita rast aranžmajev 'last-minute' Letošnjo turistično sezono je v Evropi najbolj zaznamovala izrazita rast prodaje aranžmajev v zadnjem hipu - last mi- nute. Njegov osnovni ·namen, namreč zapolniti zmogljivo- sti, se je sprevrgel v trend, ki so ga nemški organizatorji potovanj poimenovali kar cenovno klanje. Pri last minute so namreč cene v primerjavi z redno prodajo nižje za 20 do 70 odstotkov, odvisno od sezone in zase_denosti letal. ----· , 'Last minute' prodaja se je močno zakoreninila tudi v Sloveniji. Turistična agencija lliril - ,-t~ ... ~ - -~ --- ...... "".J ... Nova elektronska fototeka - na zgoščenki in z oktobrom tudi na portalu V septembru 2003 je Slovenska turistična organizacija izdala zgoš- čenko s promocijskimi fotografijami Slovenije, v skupni nakladi pet ti- soč izvodov. Izšla je v angleščini, vsebuje pa 177 fotografij - in sicer v resoluciji 300 dpi, ki zagotavlja najkakovostnejši revijalni tisk. Dvajset fotografij osnovnega preglednega poglavja Attractions of Slovenia je v velikosti A4, ostale fotografije pa v velikosti A5. Vsa poglavja izhajajo iz vsebinskih usmeritev trženjske strategije slovenskega turizma in se nanašajo na posamezne regije, produkte in programe: Slovenian Alps, Slovenian Karst, Mediterranean Slovenia, Ljub- ljana - the Capital City, Dolenjska Region, štajerska Regi on and Pomurje, Countryside in · Slovenia, Con- gresses and Meetings, Wellness and Spas, Summer Sports, Winter Sports, Casinos, Food and Wine, skup- no štirinajst poglavij. Fotografije so namenjene predvsem novinarjem in urednikom za slikovno podporo člankov o Sloveniji kot turistični destinaciji in predstavitvi ponudbe turističnih agencij, ki imajo oziroma želijo imeti Sloveni- jo v svoji ponudbi v katalogih in drugih publikacijah. . Zgoščenka je le del nove, prve promocijske elektronske fototeke STO, ki je v celoti uvrščena na nov tu- ristični portal STO in trenutno obsega nekaj manj kot 1.000 posnetkov. Posnetki na portalu prav tako za- gotavljajo najkakovostnejši tisk fotografij v velikosti A4, 300 dpi. Na voljo bodo takoj po otvoritvi porta- la STO konec oktobra 2004. Ker je portal v štirih jezikih, so tudi ustrezni naslovi posameznih poglavij in posnetkov v štirih jezikovnih različicah (v slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku). Ob vsakem posnetku je naveden tudi avtor, lastnik fotografij pa je Slovenska turistična organizacija. Edi- na omejitev uporabe posnetkov se nanaša na slovenske založnike, ki se morajo za uporabo fotografij v komercialne namene dogovoriti neposredno z avtorji. S tem je STO avtorjem zagotovila konkurenčnost na domačem trgu. Fotografije smo pretežno pridobili z odkupom posnetkov od avtorjev, v manjši meri pa so jih odstopili posamezni turistični subjekti, lokalne turistične organizacije, zdravilišča, hoteli in ostale institucije, pri če­ mer pa smo žal naleteli na veliko pomanjkanje diapozitivov oziroma elektronskih posnetkov ter njihovo neustrezno kakovost. Fototeko bomo v bodoče dopolnjevali z novimi, aktualnimi posnetki. Zgoščenko je možno dobiti na sedežu STO v Ljubljani ter na predstavništvih v Avstriji, Italiji in Nemčiji. • majda.dolenc @slovenia-tourism.si Nemške novinarje zanimale podrobnosti, :kaj vstop Slovenije v EU pomeni za turizem STO je v okviru partnerskih aktivnosti v sredini septembra izvedla dva workshopa - v Stuttgartu in v MUnchnu, ki se ju je udeležilo 29 slovenskih podjetij, na tuji strani pa po okoli 20 tujih partnerjev. V obeh primerih je potekala tudi novinarska konferenca in velja izpostaviti, da so novinarji na mUnchenski konferenci postavljali povsem konkretna vprašanja, kaj vstop Slovenije v Evropsko unijo pomeni za nemškega turista. Kdaj prevzemamo skupno evropsko va- luto, kako bo s prehodom meje, ali bo že s 1. majem 2004 prišlo do prostega pretoka oseb, blaga in storitev, ali je pričakovati zastoje in podobno. Na pomen ustreznega in- formiranja tujih turistov, pa tudi strokovnih javnosti, je že pred časom opozoril predstavnik STO v MUnchnu Janez Repanšek. Obstaja namreč nevarnost, da bi nepoučeni tuji obiskovalci - seveda ne zgolj nemški · drugo leto doživeli nepotrebne zaplete, saj Slovenija še ne bo avtomatsko tudi postala članica Schengenskega sporazuma. Prva svetovna konferenca o komuniciranju v turizmu bo šele januarja 2004 Informacijo o prvi svetovni konferenci o komuniciranju v turizmu - a ne zgolj kot dogodku za komunikatorje, smo že objavili, a prišlo je do pre- stavitve za pol leta. TOURCOM v organizaciji Svetovne Turistične Organi- zacije (WTO) bo tako potekala od 29. do 30. januarja 2004, v Madridu. Poudarjamo, da so teme zanimive za širši krog oziroma za vse, ki se za- vedajo ključnega pomena učinkovitega komuniciranja kot temelja celot- nega poslovnega procesa. Kako prepričati vlado za večja sredstva za pro- mocijo in komuniciranje? Komuniciranje kakovosti. Krizno komuniciranje. Branding in razvoj imidža destinacije. E komunicranje in še več. Program najdete na www.world-tourism.org. Ponovno vabimo - postavite svoj oglas pod lupo! . ···•···-: . ! •• . . ·.::•:: :-.: .. ··••l : .= ...•.. TOURCOM ,;,.,w.,,1.i C• Afen~u • A l•••i•• C•••wAlnll•u PRl!MI!R l!Vl!NT fOR TOURISM COMMUNICATIONS ---WOllLD TDUIUSM DltGANIZATIOM V uredništvu TUR!ZMA vas v sodelovanju z mar- ketinškimi in oglaševalskimi strokovnjaki v agenciji Mayer McCann pon0vno vabimo, da nam pošljite svoj og- las v rubriko TURISTIČNI OGLAS POD LUPO! V Mayer McCann ga bodo strokovno ocenili in če oglas zaradi katerega koli razloga - sporočilnosti, kreativnosti, designa - ne bo najboljši, bodo ponudili. novo rešitev! Pišite na urednistvo@slovenia-tourism.si. www.slovenia-tourism.si Najljubše strani za vse proste dni - od konca oktobra 2003 STO bo 22. oktobra 2003 slovenski javnosti prvič predstavila novo, sodobno in po- slovno učinkovito spletno predstavitev, ki bo nadomestila dosedanji uradni sloven- ski turistični portal. Naslov www.slovenia-tourism.si ostaja, a prinaša nove kakovo- sti in priložnosti. Za sodelovanje s predstavitvijo svoje ponudbe na portalu se je že odločilo 55 krajev, destinacij, občin in LTO-jev, 205 hotelov, 299 apartmajev, 330 za- sebnih sob, 56 kampov, 207 turističnih kmetij ... torej več kot 1000 po'nudnikov. Da bi dosegli še večjo prepoznavnost nove spletne strani - ki jo STO tudi sicer že več let komunicira ob vseh promocijskih aktivnostih in na vseh tiskanih publikaci- jah - bo STO izpeljala oglaševalsko-promocijsko kampanjo. Lansiranje novega por- tala bo tako še posebej podprto v tujini, pa tudi v slovenskih medijih in z drugimi oglaševalskimi orodji. STO pa je tudi pripravila možnosti oglaševanja na portalu, saj bo le-to še posebej za- nimivo prav v času aktivne promocije portala. Tudi sicer obiskanost narašča, saj je na primer v letošnjih sedmih mesecih obisk presegel obisk celotnega lanskega leta. Možnosti oglaševanja so naslednje: ponudba meseca, 'last minute' ponudba, Za vsakogar se pravi košček najde prikaz povezave na določe- nega ponudnika ali turistič- www.slovenia-tourisrn.si no ponudbo na višjem, bolj vidnem mestu portala, kar ponudniku zagotavlja veli- ko vidnost in dosegljivost na portalu ter posledično povečano število obiskov ~a')Li-b~, s+~ar1i za •SI r~os+, Jr. , njegove predstavitve, objava pasice na različnih straneh portala, objava predstavitve v osrednjih rubrikah na uvodni strani portala - po dogovoru, posredovanje nagradne igre, ki jo STO vključi na posebno vidno mesto na uvod- ni strani portala in zagotavlja velik odziv obiskovalcev, vključitev video kamere v portal (v letu 2004). Pogoji so v začetni fazi še posebej ugodni, prav zaradi gornjega pa še toliko bolj privlačni. še vedno je tudi čas, da se odločite za standardno predstavitev. • epo- , slovanje@slovenia-tourism.si ali telefon 01 5891 857/562. Petra Čuk je, kot že zapisano, zapustila Obalo in Hotele Bernardin, kjer je skrbela za trženje kongresnih kapacitet, in se podala na Gorenjsko, v tu- ristično divizijo kranjske velikanke Save. Ponovno pa nekaj kadrovskih novičk s STO. Tinkara Pavlovčič, ki je na STO vodila oddelek za razvoj informacijskega sistema, je konec septem- bra za eno leto zapustila STO in odšla v Veliko Britanijo na študijski do- pust. Vodenje oddelka je začasno prevzel Jernej Zajec, sicer vodja tržnih raziskav in analiz, da bo portal uspešno lansiran in da bo tudi tekoče de- loval, pa bo skrbela Sandra Jerebic, ki je na STO že nekaj let kot študent- ka delala v oddelku pospeševanja prodaje, in Kannen Novarlič. Potem ko se je v esteojevem oddelku odnosov z javnostmi tudi zgodilo par (!) enoletnih odsotnosti, pa se je področje odnosov z domačimi jav- nostmi in tržnega komuniciranja za domač trg, ki ga sicer vodi Miša No- vak, zdaj vendar začasno okrepilo. Do pomladi bo zanj odgovorna Mitja- na Jarc, ki v turizem prihaja iz sveta medijev, kot je opisala sama sebe. Od znotraj je spoznala radio, televizijo, tisk, pa tudi politiko. Z delom je začela v začetku osemdesetih na radiu študent, najprej kot novinarka in potem kot urednica in direktorica, nato pa nadaljevala kot urednica kul- turne rubrike v reviji Mladost. Od tam je za nekaj časa odšla v politiko, kjer je de- lala v ekipi Milana Kučana na področju, ki se mu je tedaj reklo obveščanje in propa- ganda. Sledil je »skok« v oglaševanje, od sredine devetdesetih pa spet nazaj v me- dije - kot direktorica marketinga POP TV, pozneje Kanala A, zadnje leto in pol pa kot pomočnica direktorja Mladine. No, zdaj pa v turizem. ---.~-_.. ...... > -~iil:'O!--'"'""'~}-~ TURIZEM . Informativno gL:isilo Slovenske TuristiCn€ Organizacije: Izdaj~ S!;~enska turistič~;organiza'cija, WTC. Dunajska 156, .10.00 Ljubljana • Tei: 01/589-18-41, E•mail: info ·G'slovenia-tourism.si - Glavna in odgovorna urednica: MiSa Novak· Oblikovanje in priprava za tisi<: lmprimo d.o.o. - Tisk: čukograf. Postojna. • Ministrstvo za kulturo RS je izdalo odločbo, da se glasilo TUR!ZEM vpiše v evidenco javnih glasil pod zaporedno Stevilko 1382 - Glasilo je bre1plaCno. • Narotila sprejemamo na STO, na misa.novak@slovenia-tourism.si