Kai klerikalcem ni všec v ustavi glede šolstva. Klerikalni boi proti ustavi v šolskih zadevah nam shka >:Do-moljub« v zadnji svoii številki. Vzroki. iz katerih so kleri- kalci proti sedanii ustavi v šolskem ozi- ru, so !po Domoljubovih izvajanjih sile- deči^ Sedanja ustava govori o »moralnl« vzgoii. To ie tako širok pojem. kolikor svctovno-nazornih struj ie danes med čioveštvom; kajti vsaka struia ima svoio »moralo«. vsaka io pojinuie drugače. i.ibaralci lmajo svojo moralo. samostojneži svojo. in celo ljublianski mesarji svojo. Mi katoličani pa poznarno samo eno moralo: Tisto. ki io Je Bog oče dal na gori Sinai. moralo 10 božiih zapovedi. tisto, ki jo je učil Jezus Kristus, ki jo nezmotllivo. razlaga in uci sv. Katoliška Cerkev. Iz tega razloga smo proti omenjenemu mestu člena 16. sedanje ustave in zahtevamo, da se mesto frazerskega, zaiirbtno-svobodomiselnega izraza »moralne-< vzjroie postavi: Pouk v šolah tnora biti versko-nraven. Centralistična ustava pravi dalje, da >'inora vz^oia razviiati narodno zavest v duhu narodneea edijistva«. Kai se pravi vendar to: >V duhu narodnega edinstva«? Za nas bi zadosi;j\al o tcin oziru stavek: >*:Z2o.a mora guiiti domovinsko liubezen (do .lugoslaviie)« Nadalje pravi .tstava. »da mora vzi.o.ia razviiati drž. zavest v dnhu verske strpliivosti«. Ali ni ta nauk o »verski srrpljivosti« naravnost krivoverskj, Ker h(.če. da bi se r>o šolah poučcvalo da ie iidstranska stvar. kateri ycri kdo pripaJa? Katoliski duhovnik tetfa ne bo storil yiKdar turški in pravoslavni tudi ne. Da, celo svabodoniisclcem ie ;»varska strpliivost«~nepoziiana roba. Kadar framazon zasliši ime kat. Cerkev. tedai g;i vsega ;)revzame firniev in srd. - Srr.atranio, da je ta beseda ustavljena le v svrho framazonske prooa&ande in v svrho podkreDitve boia zoper katolicizem. O katoliš^em šolstvu na\ odloča katoliško ljudstvo ne oa oravoslavni in mohamedanski Beograd!