PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 1 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M	dnevmi
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 252 (12.884)
Trst, nedelja, 25. oktobra 191
Po zlomu Wall Streeta, ki je povzročil zgubo 600 milijard dolarjev
Katastrofa newyorške borze znamenje da je Reaganovi politiki odklenkalo?
Jutri sestanek med predstavniki Bele hiše in Kongresa za kompromisni sporazum o zmanjšanju proračunskega in trgovinskega primanjkljaja - Kritike ekonomistov
WASHINGTON — Jutri dopoldne bo v Beli hiši težko pričakovani sestanek med odposlanstvoma Reaganove uprave in Kongresa, na katerem se bosta začeli republikanska in demokratska stranka pogajati za kompromis, ki naj omogoči zajetno zmanjšanje zveznega primanjkljaja oziroma ustalitev finančnega tržišča po ponedeljkovem borznem potresu, Reagan je izjavil včeraj, da bo treba pošteno oklestiti javne izdatke in jih v ta namen omejiti na raven iz preteklega davčnega leta. Predsednik in zakladni minister James Baker se bosta sešla z vodjo predstavniškega doma, demokratom Jimom Wrightom, z načelnikom republikanske manjšine Bobom Michelom, z demok-ratsldm senatorjem Robertom Byrdom in njegovim republikanskim kolegom Bobom Dolom.
Wallstreetska katastrofa je ob padcu indeksa Dow Jones za 667 točk upepelila v petih dneh 600 milijard dolarjev ali 780.000 milijard lir, številna podjetja so propadla, samomorov po vzoru iz leta 1929 pa ni bilo, kot tudi gotovo ne bo takšne krize, čeprav izvaja Reagan podobno politiko, kot jo je takrat Ed-gard Hoover. Zakaj? Ker so danes ne le mednarodne, ampak tudi ameriške gospodarske razmere čisto drugačne od tedanjih, tako je npr. izkazovala ameriška zunanjetrgovinska politika pred 60 leti prebitek, medtem ko je danes močno pasivna, vrh tega pa so ZDA zadolžene nasproti tujini bolj kot največja svetovna dolžnica - Brazilija.
Medtem ko so si borzni operaterji po predčasnem nastopu petkovega fbdnga oddahnili in premlevajo zdaj, čemu je do vsega tega prišlo, pa se ekonomisti in finančniki vprašujejo, kako iz kaše. Borzni zlom ni namreč epizoda, ampak naravna in v določenem smislu zgodovinska posledica napačnih izbir (in lahkomiselnih špekulacij).
Profesor Ravi Batra, ki poučuje ekonomske vede na vseučilišču Southern Methodist University v Dallasu, soglaša z letošnjim nobelovim nagrajencem in zagovornikom ekonomskega teoretika Keynesa Solowom: »Razvojni model, ki ga je zasledovala doslej Reaganova administracija, bedno propada. V ponedeljek ni bilo pravega potresa, ta bo šele prišel. Če ga hočemo preprečiti, je treba uvesti 2 do 6-odstoten premoženjski davek za vse, ki razpolagajo z več kot dvomilijonskim kapitalom (v dolarjih, op. ur.).«
Ekonomist Kenneth Galbraith ni tako pesimist: »Potrošnja na ameriškem tržišču se bo prav gotovo zmanjšala, vendarle ima naš družbeno-gospodar-ski sistem v sebi toliko stabilizacijskih dejavnikov, da se kriza iz leta 1929 ne bi smela ponoviti. Vrtoglavi pogrez vrednotnic nam je lahko v poduk: kapitalizem kaznuje bedake, se pravi vse
tiste, ki se sveto držijo teorije, da lahko človek obogati v kratkem času z borznimi naložbami, namesto da bi delal.«
Bakerjev predhodnik Donald Regan pa skuša biti še bolj stvaren: »Opozorilo, ki nam ga daje borza, ni v nobeni zvezi s preteklostjo ali sedanjostjo, ampak pomeni svarilo pred prihodnostjo. Zmernega gospodarskega razvoja zadnjih petih let je konec in vprašanje je, kako bodo naši politični kadri reagirali na alarmni zvonec.« No, zaenkrat so zelo spontano in najenostavneje: razplamtela se je polemika o vzporednih deficitih, to je o proračunskem in trgovinskem primanjkljaju, dalje o slabostih domače monetarne politike, o protekcionističnih izkušnjavah pa tudi o učinkih washingtonske politike na Bližnjem vzhodu. Pogled imajo tores res uperjen le v sedanjost, medtem ko zahtevajo naložniki pojasnila, kako bo v bodoče npr. z davščinami in obrestmi. Podobna vprašanja si zastavljajo tudi v Italiji, kjer je znašala v teh petih dneh zguba na milanski borzi 20.000 milijard lir.
D. G.
Tako je bilo v petek na borzi v Torontu.
(Telefoto AP)
0*. T?	p	
5' >	£	
O T-		
O ►	P z	559 lije)
7: ?0	p	
o	3>	
T!		S)
Pl	7:	vi ?23
	Z	VI
	C-	Ji
	i~:	
	n;	
	Z	>
	M	
	O	
	2>	S'
		O
		—
		O o ro o
lin		o
vsako leto več brezposelnih
RIM — Julija letos je bilo v Italiji 2.871.000 brezposelnih, to je 12 odstotkov vseh delazmožnih prebivalcev proti 10,8 odstotka julija lani, a več kot 73 odstotkov nezaposlenih je bilo starih od 14 do 19 let. Kot izhaja iz poizvedovanja IS-' TAT, se je brezposelnost povečala še zlasti na Jugu. V enem letu je število oseb brez službe naraslo za
341.000	- 176.000 moških in 165.000 žensk. Med nezaposlenimi je
520.000	takih, ki so jih odpustili,
1.400.000	je mladih, ki iščejo prvo zaposlitev, 951.000 pa gospodinj in študentov, ki bi rajši delali. Problem brezposelnosti je posebno žgoč za ljudi iznad 30. leta starosti, ki sila težko pridejo do službe.
Kako pa je z zaposlenimi? Število tistih, ki delajo v terciarnem sektorju (storitve itd.) se je povečalo že na 12.047.000 - 42.000 več kot julija lani - kar predstavlja 57,2 odstotka vse aktivne delovne sile, medtem ko znaša delež zaposlenih v kmetijstvu 10,5 in delež v industriji 32,3 od sto.
Občutno se je pomnožilo tudi še število moških in žensk s poldnevnim ali kako drugače omejenim delovnim urnikom (part-timej: od julija lani do julija letos se je povzpelo za 172.000 in doseglo že 6,7 odstotka vseh zaposlenih delovnih moči.
Andrea Merzario je odplula brez raketnih delov za Saudsko Arabijo
Peklenski stroj eksplodiral v Kuvajtu Pazdarani napadli manjši grški tanker
Sovjetski
kalibra.
mornarji
brzostrelnem
topu malega
(Telefoto AP)
KUVAJT — Vse kaže, da so verski in državni veljaki v Teheranu vzeli na muho Kuvajt. Včeraj popoldne je namreč v uradih ameriške letalske družbe Pan Am eksplodiral peklenski stroj, ki je povzročil veliko gmotne škode, k sreči pa ni bil nihče ranjen. Kuvajtska tiskovna agencija Kuna poroča, da je silovita eksplozija poškodovala tudi bližnje stavbe.
Varuhi islamske revolucije so, kljub prisotnosti številnih vojnih ladij, tudi včeraj opravili svoje. Pazdarani so, nedaleč od obale Združenih arabskih emiratov, s hitrimi patruljnimi čolni celih 20 minut streljali na grški tanker Prosper Venture (plul pa je pod panamsko zastavo), z nosilnostjo 38 tisoč ton. Neodvisni pomorski viri iz območja poročajo, da je tanker natovoril nafto v saudskem naftnem terminalu
zunaj ozemljskih voda Združenih arabskih emiratov. Iz patruljnega čolna so zelo verjetno streljali z raketometal-cem, ena izmed raket je zadela strojnico, kjer se je vnel požar, ki pa so ga kmalu pogasili.
Kitajski raketni izvedenci urijo Irance pri uporabi kitajskih raket silkvvorm (sviloprejkaj, ki so nameščeni na otoku Fao in v Hormuš-kem rokavu. 15 kitajskih izvedencev je tako posredno prispevalo za zadnji iranski napad na kuvajtsko pristanišče in na največji kuvajt-
Ras Tanurah. Ko so pazdarani napadli, je ladja plula šest kilometrov zunaj ozemljskih voda
ski naftni terminal. Novico je včeraj na vidnih mestih sporočilo več ameriških televizijskih družb, ni pa znano, če Kitajci urijo Irance doma ali v Iranu.
Pred odhodom v New York, kjer se bo sestal z generalnim tajnikom OZN De Cuellar-jem, je zunanji minister Andreotti izrazil optimizem glede možnosti sklenitve premirja v sedemletni iraško-iranski vojni. Andreotti je trenutno predsedujoči v Varnostnem svetu OZN in je novinarjem dejal, da imajo sedaj vse potrebne podatke, ki jim bodo omogočili, da bodo sprtima zalivskima sosedoma predlagali »zdrave kompromise«.
Kontejnerska ladja Andrea Merzario je včeraj končno lahko zapustila pristanišče La Spezie, pred tem pa so morali raztovoriti kontejner, v katerem so zelo verjetno bili francoski raketni deli namenjeni v Saudsko Arabijo.
Merzario Italiaje še vedno v kuvajtskem pristanišču Mina Šabjah. Napovedali so bili, da bi kontejnerka morala zapustiti že včeraj Kuvajt, zaradi peščenega viharja pa ladje niso pravočasno raztovorili. Kontejnersko ladjo v mednarodnih vodah pri Kuvajtu čaka fregata Scirocco, ki jo bo pospremila do Dubaja in nato izven Perzijskega zaliva. Lovec na mine Vieste je tudi včeraj zaman iskal mine v morju pred Hormuško ožino.
Malodušnost Gorie zaradi vlade, ki nima prave večine
Polemika KD-PSI o odnosih s KPI
RIM — »Predsednik ministrskega sveta je kot nogometni vratar, ki nima za sabo mreže.« Puščica, ki jo je malodušno izstrelil sam Goria, verno odraža nemoč njegove vlade, saj je ta brez prave politične večine, ker je zdajšnji odnosi med strankami ne omogočajo. To dokazujejo tudi vsakdanje polemike v zvezi z referendumi, državnim finančnim zakonom, šolskim veroukom, Perzijskim zalivom pa tudi vprašanjem zahodnoevropske obrambe.
Še včeraj je socialistični tajnik Craxi nanovo »posvaril« demokristjane, tajnik liberalcev Altissimo omenja obstoj »skrite večine« znotraj izvršne oblasti, demokristjani dolžijo socialiste, da izkoriščajo referendume v strankarske namene, in jih opozarjajo, da jim ni treba čisto nobenega dovoljenja za dialog s komunisti. Prisostvujemo torej hudi razmaja-nosti vlade, ki je paradoksno prav zaradi tega »stabilna«. Ni pa seveda zato močnejša.
Tega se zaveda sam predsednik Goria, ki priznava v intervjuju za današnjo Repubbli-
co, da ga krmarjenje vlade brez organske večine »hudo bremeni« in da nima možnosti za sklicanje sestanka med vsemi tajniki strank, ki vlado podpirajo. Njegova vlada je torej, kot sam pravi, »anomalna vlada, ki lahko koristi izključno v prehodnem obdobju; morda daljšem, vendarle prehodnem«. Kako dolgo bo to obdobje? Na vprašanje odgovarja Craxi v intervjuju za TV Sorrisi e Canzoni: »Vlada, ki bi trajala le nekaj mesecev, bi pomenila zelo slab začetek nove zakonodajne dobe.« V isti sapi naslavlja tajnik PSI opozorilo stranki relativne večine: »KD lahko počenja, kar želi, ne sme pa misliti, da bo lahko sodelovala z nami v vladi in se obenem dogovarjala z opozicijo za takšno ali drugačno ustavno reformo proti nam.«
»V sanjah in ob morah, ki tlačijo marsikaterega socialističnega predstavnika odgovarja odgovorni urednik gladsila KD II Popo-lo Paolo Cabras — se venomer ponavlja
podoba zgodovinskega kompromisa.« Slednji pa se izenačuje po njegovem s strategijo, ki je »že od zdavnaj v ropotarnici«, saj ni zanjo več nobenih pogojev. KD in KPI — nadaljuje Cabras — sta in ostaneta alternativni, če pa bosta morali sprožiti dialog, ga bosta pri belem dnevu, torej ne na socialističnih ramenih, »a niti ne s pooblastilom kogar koli«.
Demokristjani in komunisti soglašajo, da se izkoriščajo referendumi na »neumesten in izkrivljen način«, in to še zlasti, kar zadeva civilno odgovornost sodnikov. To poudarjata tako Ruffilli v Popolu (KD) kot Tortorella v Unita (KPI). Prvi naglaša, da ni moč sprejeti referenduma kot krajšnice za to, da upravljanje demokracijo zaupamo elitam in karizmatičnim voditeljem; drugi pa govori o napačni politiki PSI do sodstva in državnih ustanov ter dolži socialiste, da so z referendumom sprožili plebiscit »za« ali »proti« sodnikom.
G. R.
Nogomet: danes v italijanski B ligi v Trstu
Triestina - Udinese
□ □ □
V 6. kolu l. jugoslovanske košarkarske lige
Uspeh Smelt Olimpije
v izenačeni tekmi s Šibenko
□ □ □
Prvo srečanje med profesionalci in »amaterji«
Dva poraza Tracerja
□ □ □
V italijanski košarkarski B-2 ligi
Danes v Trstu Jadran proti solidnemu Pesaru
NA ŠPORTNIH STRANEH
Ronald Reagan v zagati tudi na zunanjepolitičnem področju
Washingtonska administracija zmanjšuje razsežnosti neuspeha moskovskega minivrha
BRUSELJ, WASHINGTON — ZDA se na vse kriplje trudijo, da bi zmanjšale razsežnosti neus-
Shultz-Ševardnad-je na Atlantskem svetu v Bruslju ameriškim zaveznikom poudarjal, da so bili v Moskvi storjeni ogromni koraki in da bodo sestavili besedilo sporazuma o raketah srednjega in kratkega dometa še v prihodnjih dveh, treh tednih. Tako Shultz v Bruslju kot Reagan v Washingtonu sta skušala obenem dokazati, vrh Reagan-Gorbačov
Gledano z očmi Evropejcev je ta trditev lahko tudi točna. Za Evropo je navsezadnje pomembnejše, da s stare celine izginijo evrorakete. Že res, da bi si svet zaželel konkretnejše korake na poti razorožitve tudi glede strateških raket in militarizacije vesolja, sam vrh pa je bržkone not-ranjeameriška potreba. Prav to so_ Reaganu brez ovinkov očitali ameriški časopisi. Šef Bele hiše je krvavo potreboval srečanje z Gorbačovom, da bi domača javnost pozabila na njegove zadnje neuspehe. V včerajšnjem komentarju je ugledni New York Times navedel, da se bo »Reaganov
da ni za letos odpovedan tako življenjsko važen.
peha moskovskega minivrha ze. Ameriški državni tainik
sen« o Strateški obrambni pobudi bržkone prej ali slej razblinil ob tehničnih in proračunskih težavah, da bi bilo pametneje zanj dobiti kaj konkretnega v zamenjavo že sedaj in ne jutri. Vrh z novimi razorožitvenimi sporazumi bi po mnenju New York Timesa pretrgal že leto dni trajajočo verigo neuspehov Reaganove administracije.
Reaganove sanje o vojni zvezd so torej glavni razlog za sedanji neuspeh. Zahod se seveda sprašuje, zakaj ni Gorbačov popustil, saj je pred meseci pokazal pripravljenost na kompromis. Trditve o notranjih težavah Mihaila Gorbačova niso osnovane. Že res, da je tudi v SZ močan vojaški lobby, ki mu ni po godu razorožitev, a Gorbačov je v zadnjem obdobju še okrepil svoj vpliv in težo, da so take trditve neosnovane. Bržkone Gorbačov ne potrebuje dodatne reklame z obiskom v ZDA, če ni ta vrh vezan na konkretne premike glede vprašanja SDI in medcelinskih raket.
Medtem pa sta bila včeraj v Bruslju optimista v bistvu le Andreotti in Genscher, ki upata, da se bo razorožitveni proces nadaljeval.
Shultz na včerajšnjem Atlantskem svetu
Končali taktično vajo Jesen 87
RIBNICA — Včeraj se je končala združena taktična vaja Jesen 87, ki je v štirih dneh preverila borbeno usposobljenost vojaških in civilnih struktur na območjih Primorske, Notranjske in Dolenjske.
Kot je včeraj navedel poveljnik ljubljanske vojaške oblastigene-ralpolkovnik Svetozar Višnjič so dosegli v vojaških manevrih vse zastavljene cilje. Potrdili so tesno povezanost med vojsko in civilnimi strukturami v konceptu vseljudske obrambe. Ta koncept je treba po mnenju republiškega sekretarja za ljudsko obrambo SR Slovenije Janka Kušarja še dalje razvijati. Na sedanjih vojaških manevrih so si tako JLA kot civilna zaščita in teritorialna obramba pridobile obrambne izkušnje. Bogatejše na izkušnjah so tudi množične družbeno-politične organizacije, ki so se vsestransko angažirale.
Nova navodila RAI za polete colibrija
RIM — Huda polemika o vzrokih letalske nesreče colibrija Alitalie, med poletom iz Milana v Koln, nikakor ne pojenja. Včeraj so se oglasili izvedenci italijanskega letalska registra (RAI), ustanove, ki je izdala formalno dovoljenje za polete letala ATR-42. RAI je izdal tiskovno sporočilo, v katerem piše, da doslej ni znanih podatkov, ki bi nam dali dvomiti v zmožnost, letenja aviona ATR-42. Upoštevajoč dvome v učinkovitost naprav, ki preprečujejo oblikovanje ledene skorje na krilih in v pričakovanju izsledkov posebnih preiskovalnih komisij, izvedenci italijanskega letalskega registra določajo, da bodo. morali piloti letal ATR-42 leteti s povečano hitrostjo ne samo takrat, ko se na krilih formira led, ampak tudi takrat, ko je ta možnost realna. Colibriji bodo morali zato leteti na območjih, kjer je nevarnost, da se na krilih oblikuje ledena skorja, s 5 do 7 odstotkov povečano hitrostjo.
Na ugotovitve ustanove je že včeraj odgovorilo Združenje pilotov civilnih letal (APPL). Združenje, v katerem so včlanjeni skoraj vsi piloti, ki upravljajo colibrije, upravičeno ponavlja včerajšnje trditve, da je letalo ATR-42 posebno podvrženo oblikovanju ledene skorje na krilih, kjer naprav, da bi to preprečili, sploh ni. »To so sicer posredno priznali tudi izvedenci RAI saj so določili, da bodo morala sedaj letala voziti v določenih okoliščinah vselej s povečano hitrostjo«, piše v sporočilu sindikata civilnih pilotov. APPL zato zahteva, da ponovno preverijo zmožnost letenja letala ATR-42 v teh novih pogojih, saj bi lahko imelo polno zasedeno in natovorjeno letalo v teh primerih hude težave pri preletavanju ALP. Ponovno preverjanje pogojev letenja nalaga, po mnenju Združenja pilotov, tudi dejstvo, da se bo zaradi povečane hitrosti tudi poraba goriva povečala.
Po pričakovanju so ugotovitve izvedencev italijanskega letalskega registra s posebnim zadoščenjem sprejeli pri Aeritalii, ki je v sodelovanju s francoskim Aerospatialom zgradilo letalo ATR-42. Pri Aeritalii stališče RAI tolmačijo kot tisto osnovo, ki bi omogočila, da bi pri Alitalii ATR-42 ponovno vzledela. To naj bi tudi prispevalo k večjemu zaupanju s strani pilotov v »obtoženega« colibrija.
Novinar tiskovne agencije Italia je včeraj ministra za prevoze Calogera Mannina vprašal za komentar o ugotovitvah strokovnjakov italijanskega letalskega registra. Minister je spretno odklonil »povabilo« in dejal, da se bo izrekel šele po ponedeljkovem sestanku s posebno tehnično komisijo.
V včerajšnjih treh prometnih nesrečah
Cesta terjala 12 življenj v Bosni in Novi Gradiški
PRIJEDOR, ZAGREB Na regionalni cesti Prijedor-San-ski most se je včeraj ob pol devetih pri vasi Ništavci pripetila težka prometna nesreča, v kateri je izgubilo življenje 8 oseb, petnajst ljudi pa je bilo lažje in težje ranjenih. Po prvih ugotovitvah je prikolica tovornjaka delovne organizacije Udarnik iz Mrkonjič Grada (Jajce) dobesedno razparala levi bok nasproti vozečega avtobusa iz Sanskega mosta.
V tej najhujši prometni nesreči Bosanske krajine je življenje izgubil šofer avtobusa in šest potnikov, sedmi je podlegel poškodbam med prevozom iz prijedorske bolnišnice v banjaluški zdravstveni center, medtem ko je šofer tovornjaka Dušan Kuzmanovič ostal nepoškodovan, a so ga že aretirali. Večina mrtvih in ranjenih je bila iz vasi Potiš, Bojišta, Jelašinovci in Lušči Palanka, od koder so bili namenjeni na izlet na Petrovo goro. Zdravniki prijedorske bolnišnice so sinoči potrdili, da so vsi ranjenci izven smrtne nevarnosti.
Dve prometni nesreči, ki sta terjali štiri življenja, pa sta bili včeraj tudi na avtocesti Zagreb-Beograd na odseku pri Novi Gradiški. V prvi nesreči je osebni avtomobil avstrijske registracije, ki ga je upravljal Behrija Kahrimanovič po rodu iz Zvornika, med prehitevanjem zadel ob bok prehitevajočega tovornjaka. Avto je zaneslo s ceste; poleg šoferja je življenje izgubil še njegov sopotnik na prednjem sedežu, medtem ko sta bila potnika na zadnjih sedežih težje ranjena. Skoraj istočasno se je prav tako v bližini Nove Gradiške pripetila druga prometna nesreča, v katero so bili vpleteni trije avtomobili in tovornjak. Življenje sta izgubila Dušan Vještica in Zlatko Sokič oba iz Bosanskega Grahova. Ranjence so prepeljali v novogradiško bolnišnico.
Obe nesreči sta povzročili precejšen zastoj na avtocesti Zagreb-Beograd, ki pa so mu bili prometniki kmalu kos.
Dvojezičnost na simpoziju tednika »L’Espresso«
BOČEN — Ali je za južnotirolske razmere boljše in koristneje, da sodni postopek, od pričetka preiskave do procesa, poteka dvojezično, ali pa v enem samem jeziku, to se pravi v italijanščini ali v nemščini? Ali ne obstaja nevarnost, da bi se po tej poti ustvarili dve ločeni sodišči, oziroma tri, če hočemo upoštevati tudi pravice ladinske manjšine?
Taka in podobna vprašanja so bila v središču pozornosti uvodnega zasedanja dvodnevnega simpozija o sožitju in o odnosih med krajevnimi komponentami, ki ga prireja rimski tednik Espresso. O južnotirolskem vprašanju se v Italiji in v tujini mnogo piše, absurd pa je, da se o tem še najmanj razmišlja prav v Bocnu, ki bi moral biti neke vrste laboratorij, oziroma privilegirano opazovališče za boljše razumevanje krajevne stvarnosti. V resnici pa ni tako. Nemška in italijanska skupnost živita tukaj zelo ločeno, ustvarili sta praktično dva različna življenjska modela, tako da se eni kot drugi čutijo ogrožene, kar seveda ustvarja nezaupanje in postavlja v nevarnost sožitje. Ni naključje, da je pobu-
da za »dialoge o sožitju« zato prišla od zunaj, iz Rima, kjer na te probleme gledajo bolj trezno in verjetno tudi nekoliko bolj objektivno.
Napetost in nezaupanje, ki ju neposredno občutiš po bocenskih ulicah, je prišla do izraza tudi na včerajšnjem srečanju. Odvetniki in sodniki italijanske narodnosti so bili mnenja, da je treba pravosodne probleme, zaradi njihove specifike, obravnavati ločeno od ostalih vprašanj, ki so povezana z izvajanjem »paketa« in statuta avtonomne bocenske pokrajine. Niso sicer proti načelnemu izvajanju dvoje- ■ zičnosti, kar se danes ne dogaja, saj sodni postopek poteka v glavnem le v italijanščini, bojijo pa se uveljavitve »narodnostne pravice«, eno za Italijane, drugo za Nemce.
Južnotirolska ljudska stranka (SVP), ki združuje veliko večino avtohtone nemške skupnosti, pa vztraja, da mora biti sodni postopek enojezičen (torej v italijanščini ali v nemščini), češ da se samo na tak način lahko zajamči popolno enakopravnost po-
sameznika pred sodnimi telesi. Obtoženec se mora od vsega začetka obvezno odločiti, ali hoče sodno obravnavo v italijanščini ali v nemščini. Vse to odpira zapletene tehnične in birokratske probleme, katerih rešitev trenutno ni videti na obzorju.
Včerajšnja razprava, na katero se bomo še povrnili, ni razčistila teh bistveno različnih gledanj na to aktualno in zelo delikatno tematiko. Ze dejstvo, da so sodniki, odvetniki in politiki dveh skupnosti sedli za isto mizo in prvič skupno spregovorili o teh problemih, pa pomeni za bocenske razmere korak naprej, ki ga ne gre podcenjevati. Tukajšnje skupnosti živijo na zelo krhkih temeljih. Pod stalnim izsiljevanjem terorizma, ki seje bombe vsepovsod in ogroža ne samo materialne dobrine, ampak v zadnjem času tudi življenja ljudi ter pod nevarnim demagoškim pritiskom neofašistične stranke, za katero je Bočen zadnja utrdba italijanstva.
SANDOR TENCE
NOV PRODAJNI CENTER
ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI — OPREMA ZA TRGOVINE MILJE (TS) — Pokrajinska cesta Farne! 46 — Tel. 040/231711
V bližini trgovine
«R~R»
&

>
T)
o
PONUDBE
MESECA
ZMRZOVALNIKI »IBERNA EXCELLENCE« — PRALNI STROJI Z NERJAVEČIM BOBNOM IN0X MIKROVALOVNE PEČI - KROŽNE PEČICE ZA CVRTJE DE LONGHI - OGREVALNE PEČI ZA KOPALNICE DE LONGHI
Poziv pristojnim vladnim oblastem
SSG in SLORI za prebroditev težav v kulturnih ustanovah
TRST — Večkrat smo v zadnjem času poročali o zaskrbljenosti vseh Slovencev v Italiji za usodo Slovenskega stalnega gledališča, ki se tudi v tej sezoni otepa s finančnimi težavami in nima zagotovljenih sredstev za nemoteno delo. Ironija usode je, da ravno v teh dneh ansambel SSG dobiva laskava priznanja v Mariboru, kjer je navdušil občinstvo z Jovanovičevo postavitvijo Cankarjevega Blagra.
Ravno doseženi uspehi kričeče opozarjajo na krivični odnos vseh pristojnih organov do teatra, ki s svojim delom in umetniško ustvarjalnostjo zbližuje slovensko in italijansko kulturo, seznanja obe stvarnosti z najboljšim, kar nastaja v dramatiki obeh narodov.
Prav zaradi nevarnosti, da bi moralo zaradi finančnih težav gledališče zapreti duri, je upravni svet SSG dal pobudo za vrsto akcij in sestankov. Tako se je predsednik upravnega sveta prof. Jože Pirjevec v prejšnjih dneh srečal s šefom kabineta predsednika deželnega odbora dr. Bellaroso in podpredsednikom deželne vlade Carbonejem. Obema je orisal hud položaj gledališča, obenem pa poudaril škodo za vso deželno skupnost, ko bi finančne težave utišale glas SSG. Prav tako se je sešel s predstavniki drugih sil in pri vseh dobil obljubo, da bo nekaj ukrenjenega za gledališče.
Upravni svet je nadalje prosil za srečanje s podtajnikom pri notranjem ministrstvu Spinijem, ki v vladi odgovarja za manjšinska vprašanja, obenem pa je sklenil tudi, da pošlje vrsto telegramov, s katerimi zahteva obnovitev postavke za potrebe slovenske narodnostne skupnosti v finančnem zakonu tudi ob upoštevanju lastnega dramatičnega stanja. Brzojavke je gledališče poslalo predsedniku vlade Goril, zakladnemu ministru Amatu in ministru za prireditve Carraru, predsedniku senata Spadoliniju in predsednikom senatnih komisij za proračun Andreatti, za ustavna vprašanja Elii, za zunanje zadeve Achilliju, za javno vzgojo Bompianiju.
Brzojavko je ministrskemu predsedniku Gorii, zunanjemu ministru Andreottiju, podpredsedniku vlade in zakladnemu ministru Amatu, podtajniku pri notranjem ministrstvu Spiniju in notranjemu ministru Fanfaniju odposlal tudi Slovenski raziskovalni inštitut — SLORI. V njej z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, kako je bila iz finančnega zakona črtana postavka o finančnem prispevku za slovensko manjšino v Italiji; zato SLORI poziva pristojne ministre, da čimprej in odgovorno ponovno proučijo to vprašanje.
SLORI v brzojavki nadalje opozarja na trajno negotovost, v kateri se že leta prebijajo slovenske kulturne institucije in dodaja, da je tako stanje že nevzdržno. V kolikor bi ne bile deležne sicer omejenih finančnih sredstev, ki so bila svoj čas predvidena v finančnem zakonu, bi to na nepopravljiv način kompromitiralo kulturni zaklad, ki je, čeprav odraz slovenske manjšine v Italiji, ki ga je ustvarila z velikim trudom in žrtvami, kljub vsemu kulturni zaklad italijanske republike, do katere so bili italijanski državljani slovenskega jezika vedno korektni in lojalni.
Delegacija
Baden
Wurttemberga na obisku v F-JK
TRST — Delegacija skupščine Ba-den-Wiirttemberga (dežele na jugozahodu ZRN, na meji s Francijo, Švico in Avstrijo), kateri bo načeloval predsednik Erich Schneider, bo drevi prispela na ronsko letališče in se nato tri dni zadržala na obisku v Furlaniji-Julijski krajini. Gre za povračilni obisk, potem ko se je delagacija deželnega sveta F-JK s predsednikom Solimbergom natanko pred letom dni mudila v Stuttgartu.
Jutri se bo nemška delegacija sestala s tržaškim županom Staffierijem ter obiskala nekatere strukture v Trstu, kot na pr. pristanišče, mednarodni center za teoretsko fiziko, center za znanstveno in tehnološko raziskovanje na Padričahi na programu so tudi pogovori s predsednikom trgovinske zbornice Tombesijem.
V torek se bo zadržala v deželnem svetu F-JK in se pogovarjala z njegovimi predstavniki in zastopniki deželne vlade, popoldne pa bo odpotovala v Videm, kjer se bo najprej srečala z županom Bressanijem, nakar si bo ogledala razstavo bratov Basaldella in se nato preselila v Števerjan na vinsko razstavo in od tam še v Pordenon, kjer si bo ogledala najvažnejše industrijske strukture in seveda tovarno Zanussi.
Predsednik deželnega sveta F-JK Solimbergo je izjavil, da ima ta obisk poseben pomen in dokazuje, da imajo področja Srednje Evrope vedno večji gospodarski in kulturni interes do naše dežele, politično pa se obisk delegacije skupščine Baden-Wiirttem-berga vključuje v izmenjave, do katerih prihaja vse pogosteje med deželo Furlanijo-Julijsko krajino in nekaterimi deželami ZRN.
Na Obali v teh dneh zapirajo hotelske zmogljivosti
PORTOROŽ — Te dni so začeli hotelirji na Obali zapirati nekatere hotelske zmogljivosti. Gre predvsem za depandanse hotelov, ki jih ne ogrevajo in ki jih bodo v glavnem vse zaprli do konca tega meseca. V novembru pa bodo zaprli celo nekaj hotelov B kategorije. Tako bodo za približno polovico zmanjšali število hotelskih zmogljivosti na obalnem območju.
Ta poteza je razumljiva tudi zato, ker se želijo tukajšnji turistični delavci čimbolj izogniti visokim stroškom, s katerimi predvsem pozimi poslujejo hoteli. Hkrati pa jih v to sili tudi to, ker so se sezonski gostinski delavci v glavnem že poslovili iz tukajšnjih turističnih organizacij, drugi, redno zaposleni delavci v turizmu, pa bodo zdaj lahko začeli koristiti svoj dopust in številne proste dneve, ki so si jih prislužili poleti z nadurnim delom.
To seveda ne pomeni, da na portoroški rivieri zdaj ni turistov. Po podatkih turistične informativne pisarne obalno-kraške turistične poslovne skupnosti, letuje te dni na Obali samo v hotelih 4200 turistov, od tega 3000 tujih.
Med njimi je veliko Skandinavcev, ki jih v tem času najbolj privlačijo storitve portoroških term. Med domačimi gosti pa je v jesenskih mesecih največ udeležencev različnih kongresov (prihodnji teden tako pričakujejo udeležbo 700 propagandistov iz vse Jugoslavije).
Gre za dve dejavnosti, ki najbolj podaljšujeta sezono. Že drugo leto pa skušajo v Portorož privabiti goste s ponudbo najrazličnejših turističnih paketov.
BORIS ŠULIGOJ
Politična razprava o referendumih (8. in 9. novembra) postaja vse bolj živahna
Krščanska demokracija potrjuje: Slovenska skupnost pa prepušča 4 DA in 1 NE (delovanje ENEL) svobodno izbiro svojim volivcem
TRST — Dva tedna pred glasovanjem o referendumih je KD včeraj v Trstu v kongresnem centru velese-jemske ustanove priredila zasedanje, na katerm je obrazložila svoja stališča, ki jih je stranka zavzela do petih referendumov.
Zasedanje je odprl pokrajinski tajnik Tripani, med ostalimi pa so bili na njem prisotni tudi poslanec Colo-ni, ki mu je predsedoval in koordiniral delo, deželni tajnik Longo in pa pa vsedržavni podtajnik stranke Guido Bodrato, ki je sicer sodeloval na podobnem zasedanju videmskih demokristjanov, ki je bilo v petek zvečer v dvorani Aiace v Vidmu.
KD je potrdila svoje stališče: pozvala je volivce in somišljenike, da na glasovanju o petih referendumih, ki bodo 8. in 9. novembra, glasujejo štirikrat DA in enkrat NE. Pozvala je volivce, naj glasujejo DA na glasovnici, na kateri je zapisano, da se preklicujejo izbire o lokaciji jedrskih central; DA na glasovnici, s katero se preklicujejo finansiranja občinam, ki bi sprejele gradnjo jedrskih elektrarn na svojem ozemlju; NE na glasovnici, s katero se predlaga ukinitev načrta, ki dovoljuje družbi ENEL, da lahko sodeluje pri mednarodnih jedrskih načrtih.
Glede ostalih dveh vprašanj, o katerih se bodo morali volivci izreči 8. in 9. novembra, to je o vprašanjih
sodstva, pa KD poziva volivce, da glasujejo dvakrat DA. DA za odpravo preiskovalne komisije, da bi parlamentarcem za morebitne prekrške sodili sodni organi, in DA za odpravo predpisov, ki ščitijo sodnike pred morebitnimi napakami, ki jih pri svojem delu lahko naredijo do obtoženih.
Sicer pa je bilo tudi na včerajšnjem zasedanju KD slišati, da izid referendumov ne bo mogel zagotoviti jasnih odgovorov na sicer zelo široko in generično postavljena vprašanja. Celoten problem se bo zaključil čez 120 dni po referendumih, v roku katerih bo moral parlament odobriti nove norme za vsa zastavljena vprašanja, seveda v primeru, da bi 8. in 9. prevladali DA. Politična razprava se bo torej nadaljevala tudi po referendumih.
Marsikatera kritika je padla tudi na račun tistih političnih sil, na pr. socialistov, ki že dolgo let nosijo vladne odgovornosti, in so se na dvoumen in nejasen način poslužile referenduma, ki pa obratno služijo prav navadnim državljanom, ko so le-ti mnenja, da parlament ne ščiti v zadostni meri določenih splošnih interesov. Skratka: KD nasprotuje strumentalni uporabi referenduma, s katerim naj bi razbili sedanji politični sistem.
TRST Slovenska skupnost ne bo svetovala svojim volivcem, kako naj volijo na novembrskih ljudskih glasovanjih o jedrski energiji, odgovornosti sodnikov in preiskovalnih komisijah, pač pa želi nuditi ljudem informacije, da se potem odločijo po svojem spoznanju.
Tako je sklenilo deželno tajništvo Slovenske skupnosti na seji 22. oktobra v Nabrežini. Člani vodstva so sklep utemeljili z mislijo —je rečeno v tiskovnem poročilu -, da morajo biti referendumi res stvar ljudstva in ne strank, ki imajo po ustavi drugačna sredstva za uveljavljanje svojih stališč. Pri teh ljudskih glasovanjih gre za pomembna, večkrat nelahka vprašanja, ki se jih žal v tem trenutku mnoge politične sile v Italiji lotevajo z demagogijo in politično računico.
Ze pri prejšnjih ljudskih glasovanjih je puščala stranka svobodno izbiro volivcem. Na dveh okroglih mizah, v Trstu in Gorici, želijo predstavniki Slovenske skupnosti skupno s strokovnjaki s področij, ki se jih dotikajo določila, ki so podvržena glasovanju, nuditi vsestransko informacijo. Prva taka okrogla miza bo v ponedeljek v priredbi Krožka za družbena vprašanja Virgil Šček in Društva slovenskih izobražencev ob 20.15 v Peterlinovi dvorani v Trstu. Govorili bodo fizik prof. Franko Piščanc, inženir Aljoša Vesel, odvetnik dr. Jože Škerk in deželni taj-
nik SSk Ivo Jevnikar. Razpravo bo vodil predsednik Krožka Šček dr. Rafko Dolhar.
Na seji deželnega tajništva so bila na dnevnem redu še številna druga vprašanja. Tajnik Ivo Jevnikar je poročal o korakih, ki jih je naredila SSk za to, da bi se ponovno dosegla postavka v finančnem zakonu v korist slovenskih potreb.
Zelo pozitivno je bil ocenjen nedavni obisk izvoljenih predstavnikov in članov vodstva SSk pri Klubu slovenskih občinskih odbornikov na Koroškem.
Predsednik Marjan Terpin je poročal o zasedanju manjšin sosednjih dežel v Val Badii, kjer je tudi Slovenska skupnost predstavila poročilo o gospodarskem položaju slovenske manjšine v Italiji.
Načelnik svetovalske skupine SSk v Kraški gorski skupnosti dr. Alojz Tul je obširno poročal o položaju v tej krajevni upravi in o stikih med strankami za razširitev sedanje upravne koalicije.
Obširna razprava, ki je zajela vse prisotne, je bila namenjena vprašanju akcijske enotnosti med Slovenci v Italiji.
Zadnji del je bil posvečen pripravi na volitve, ki bodo spomladi zajele deželni svet, pokrajinska sveta v Trstu in Gorici, občinske svete v Trstu in drugod.
Prvo
srečanje
»Pesem združuje« v Dvorih nad Izolo
IZOLA - Pod znakom štiriperesne deteljice so se prejšnjo soboto v Dvorih nad Izolo srečali na prijateljskem večeru pevke in pevci štirih zborov iz slovenske Koroške, Štajerske in Primorske. »Pesem združuje« je geslo pobude, ki bo v prihodnjih letih »potovala« iz kraja v kraj — nekakšna pevska olimpiada, kot jo je na prireditvi poimenoval dolinski župan Edvin Švab.
Gre pravzaprav za štafetno gostovanje, tako da gostiteljski zbor sprejme vse ostale prijateljske zbore, nato pa štafeto izroči naslednjemu.
Kdor enkrat gosti, nato trikrat gostuje.
Večer je bil v dvorani krajevnega doma v nadvse prijateljskem in sproščenem vzdušju. Na oder so kot gostitelji najprej stopili pevci MoPZ Janko Premrl-Vojko iz Dvorov nad Izolo. Domači zbor je bil pravzaprav pobudnik tega srečanja. V letošnjem letu so si pevci zadali nalogo, da organizirajo in izpeljejo prvo srečanje pevskih zborov, ki naj bi z leti postalo tradicionalno, ter je njihova zasluga, in predvsem njihovega zborovodje Antona Baloha, da je ta pobuda sploh stekla.
Kot drugi je nastopil Mešani pevski zbor KD Primorsko iz Mačkolj, ki je na srečanju predstavljal našo narodnostno skupno! v zamejstvu. Zbor, ki ga prav tako vodi vsestransko aktivni Anton Baloh, se je predstavil s priredbami ljudskih pesmi: s Hubadovo Škr-janček poje, žvrgoli, Gobčevo Ne ori, ne sejaj, Ipavčevo Kje so moje rožice ter Žgančevima Sejaj, sejaj bajžulek in Medjimorje.
Sledil je nato nastop MoPZ Ivo Štruc iz Slovenskih Konjic, s katerim je mačkoljansko društvo v lanskem letu navezalo tesnejše stike. Tudi to sodelovanje je pripomoglo k izvedbi te zanimive prireditve.
Četrti list pa je k deteljici pritaknil MePZ KUD Slovenj Gradec s temperamentno zborovodjo Almiro Čegovnik. Zbor sestavljajo pretežno mladi člani, leta 1978 pa je že gostoval v Nabrežini. Če so se ostali zbori med seboj že posredno ali neposredno poznali, so bili Slovenjgrajčani prava neznanka, a so pozorno občinstvo prijetno presenetili in ogreli.
Prireditev so popestrili še Bratje iz Oplotnice, ki spremljajo Konjičane na vseh njihovih gostovanjih in na koncertih nastopajo kot pevski kvartet, na družabnostih pa se prelevijo v na-rodno-zabavni ansambel.
Zbranim pevcem in občinstvu so spregovorili predsednik Skupščine občine Izola Oskar Jogan, predstavnik Kulturne skupnosti Izola Franc Šolat; kot že omenjeno, župan občine Dolina Edvin Švab, predstavnik Zveze slovenskih kulturnih društev Ignacij Ota ter predstavniki posameznih zborov. Vsi so poudarili pomembnost takega sodelovanja, ki prispeva k medsebojnemu spoznavanju in kulturnemu bogatenju. Vsi so si bili enotni, da »Pesem združuje«... To je še posebno prišlo do izraza ob zaključnem skupnem nastopu vseh zborov, ki so si v slovo in skorajšnje snidenje zapeli Lebič-Jenkovo Lipo - simbol slovenstva in upanja v prihodnost.
Družabnost se je nato nadaljevala v Domu upokojencev v Izoli. Naj na koncu še omenimo, da so organizatorji za to priložnost izdali tudi brošuro in spominsko značko.
ANAROŽA SLAVEC
DANIELLE STEEL	89.
1 1 (	1	,	V «
KlC-fi	o oiu/ifiG
Prevedla	
Irena Trenc-Frelih	
Vezalo ju je izključno čutno, erotično razmerje in prav vse na enem je vzburjalo drugega. Lionel je dobil ključ hiše v Malibuju, kamor se je' včasih odpeljal naravnost iz šole, včasih pa se je vrnil v svoje stanovanje in se je srečal s Paulom šele po končanem snemanju v Malibuju. V svojem stanovanju ni spal že več mesecev in njegovi sostanovalci so ga neusmiljeno dražili.
»Dajmo, Thayer... kdo je ta punca? Kako ji je ime? Kdaj jo bomo lahko ugledali? Pa ne, da je ena izmed tistih lahkih damic, ki jo skrivaš pred prijatelji in jo kavsaš brez prestanka...?
»Zelo zabavno.« Hotel jih je spraviti na krivo sled, smejal se je njihovim šalam, sprejemal njihovo občudovanje in ljubosumje ter se ves čas spraševal, kaj bi rekli, če bi izvedeli resnico.
Tudi odgovor je že vedel. Verjetno bi ga proglasili za
zajebanega umazanega pedra in ga najverjetneje vrgli iz stanovanja.
»Si povedal kateremu izmed svojih prijateljev!?« ga je vprašal Paul nekega večera, potem ko sta se ravno nehala ljubiti in sta gola sproščeno ležala pred ognjem.
Lionel je odkimal. »Ne.« Na misel so mu prišli samo fantje, s katerimi je delil stanovanje. Pravi brucovski fantalini ali mladi intelektualci, ki bi na smrt radi položili katero izmed deklet in ki so si ves čas prizadevali v tej smeri. Njihovo spolno življenje je bilo neprimerno manj aktivno kot Lionelovo, vendar seveda v popolnoma drugačni smeri. Zgrozili bi se, če bi ga v tem trenutku videli. In vendar je bil tako srečen. Nežno je pogledal Paula, ki ga je strmo opazoval, kot bi mu hotel brati misli.
»Se boš vse življenje skrival, Li? To je šele sranje. Tudi sam sem bil dolgo v nem.«
»Nisem še pripravljem, da se pokažem.« To sta vedela
oba.
»Vem.« Paul ga ni priganjal. Nikamor ga ni peljal, čeprav je bil fant prekrasen in bi se Paulovim prijateljem pocedile sline od nevoščljivosti, vendar svoje pridobitve ni hotel razglašati. Vedel je, da bo, ko ga bo prvič peljal v javnost, samo še vprašanje časa, da bodo ljudje ugotovili, kdo je. Sin Faye Thayerjeve... in takrat bo res v dreku. Obema je hotel prihraniti te neprijetnosti in obema se je to zdelo najpametnejše. Še posebno Paulu, čigar kariera, bi bila lahko v nevarnosti, če bi Faye ali Ward ponorela ob
novici, kar ne bi bilo nič nenavadnega. Fantu je bilo navsezadnje samo osemnajst let, Paul pa je pred kratkim dopolnil devetindvajseto. Od škandala bo lahko strahotno zasmrdelo, Paulu pa ne bi nič koristilo. Njegov zastopnik za stike z javnostjo je vedno, kadar je mogel, povezoval njegovo ime z imeni raznih igralk. Ljudem ni bilo vseeno. Nihče ni rad slišal, da je njegov idol peder.
Lionel je preživel Zahvalni dan s svojimi domačimi, vendar se je počutil nekako ločenega in odraslega, tujega in drugačnega od njih. Ko jih je poslušal, je odkril, da jim nima kaj reči. Greg se mu je zdel otročji, dekleti pa, kakor da sta prišli iz nekega drugega sveta. S staršema se ni smel pogovoriti in samo Anne je bila še nekako znosna. Nestrpno je čakal, da bo minil dan. Čutil je pravo olajšanje, ko se je končno poslovil in se vrnil k Paulu. Staršem je rekel, da gre s prijatelji na. jezero Tahoe, čeprav je nameraval preživeti miren konec tedna s Paulom. Paula je čakalo samo še nekaj tednov snemanja, zato sta bila oba bolj sproščena.
Zdelo se mu je, da je minilo samo nekaj trenutkov, pa je že prišel božič. Lionel je opravil nakupe takoj, ko so se končala predavanja, potem pa se je nekega popoldneva prikazal v studiu, ravno ko je bil Paul v svoji oblačilnici.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Pobuda Deželne uprave
V Južni Italiji reklama za letovišča v gorah Furlanije-Julijske krajine
Kako privabiti v gorate predele Furlanije-Julijske krajine še več turistov? Odgovor turističnih delavcev, v prvi vrsti Deželne družbe za ovredno-' tenje turizma (Azienda regionale per la promozionre turistica), je v čimvečji reklami. Tako v Italiji kot v drugih državah.
O novi pobudi te Družbe kot tudi deželnega odborništva za turizem je bil govor pred dnevi na tiskovni konferenci v Vidmu. Odbornik Carlo Ves-pasiano, direktor Družbe Paolo Romano in zastopnik AIPEM Paolo Molina-ro, so prikazali novo pobudo, ki bo, tokrat v raznih krajih Italije, skušala ovrednoti turistična središča v gorah naše dežele.
V zadnjih letih so naredili veliko za ovrednotenje poletnega turizma v obmorskih krajih. To še zlasti z reklamo v državah Srednje ter Severne Evrope. Uspelo jim je privabiti v turistična letovišča naše dežele precej novih turistov. Tudi to je pomagalo k povečanju oziroma ohranitvi števila turistov, medtem ko so v marsikaterem drugem predelu Italije zabeležili nazadovanje.
Tokrat so se lotili obsežne akcije za valorizacijo goratih turističnih središč, ki so znana tako v zimskem kot v poletnem času. Reklame za te kraje bodo naredili največ v nekaterih pokrajinah Srednje ter Južne Italije. Opazili so namreč, da je v teh krajih precej zanimanja. Drugače je v Severni Italiji, kjer imajo v njih deželah obilo turističnih središč v gorah.
Sedaj jim je uspelo združiti okrog štirideset hotelirjev, posameznikov ali organiziranih skupin, ki bi turistom lahko ponujali pakete za letovanje tako v zimskem kot v poletnem času. Jasno je, da bodo cene teh paketov nižje kot če bi posameznik na lastno pest prišel na letovanje. Reklamizirali bodo turistične lepote Trbiža, Nevej-skega Sedla, Piancavalla, Zoncolana in Forni Savorgnani.
30. oktobra bodo pakete predstavili v Ferrari, 3. novembra v Neaplju, 5. novembra v Bariju in 6. novembra v Tarantu. Na te predstavitve bodo povabili bodisi turistične agencije kot tudi sindikalne ter tovarniške svete. Menijo namreč, da se tem potom lažje pride do potrošnikov.
Deželna uprava je v dvajsetih letih njenega obstoja dala precej prispevkov gostincem, še zlasti hotelirjem, za gradnjo ali popravilo objektov. Precej denarja je dala tudi za gradnjo turističnih naprav splošnega pomena, še zlasti vlečnic za smučarje v gorah. Sedaj je prišel časa, sta povedala Vespa-siano in Romano, da se ovrednoti tudi prodajni sektor. Odtod akcija za turistične pakete. Deželni zakon daje v tem oziru 65 odsto prispevkov za pobude v goratih krajih, 50 odstotkov pa v nižinskih. Paket lahko ponujajo skupine gostincev, ki v gorah imajo skupno 500 ležišč, v nižini 800, v obmorskih krajih pa 1.500. Zasedaj so. vsako svoj paket zbrali in ponudili vsak od prej imenovanih petih gorskih krajev Furlanije-Julijske krajine. (mw)
Koristen vodič po krajih
pordenonske pokrajine
V Pordenonu so prejšnji večer predstavili knjigo novinarja Itala Cattaruz-ze z naslovom Itinerari turistico cultu-rali nel Fhuli Occidentale. Gre za vrsto predlogov za izlete v razne kraje pordenonske pokrajine. Italo Cattaruz-za, novinar beneškega II Gazzettino, ki je dolgo let bival in delal v Gorici, je v knjigi zbral članke s turistično vsebino, ki jih je svojčas objavljal v beneškem dnevniku. Seveda jih je primerno priredil za objavo v knjižni obliki. Knjiga bo dragocen pripomoček vsem, ki žele obiskati kraje v porde-nonski pokrajini.
Burja (kostanj) pince, štruklji
in še kaj
danes v Špetru
Kostanjevemu sadežu pravimo v Benečiji tudi bur-ja, od tod beseda burnjak, tipični jesenski praznik, ki se vsako leto ponavlja v različnih vaseh Nadiških dolin. Nekoč so ga menda prirejali v zahvalo temu domačemu pridelku, kostanju, ki je bil bistveni del prehrane za vsako družino. Danes, seveda, nima več take vsebine in burnjak se je ohranil kot vaški folklorni praznik. Najbolj znan je tisti, ki ga prirejajo v Gorenjem Tarbju (občina Srednje) in je letos bil v nedeljo 18. oktobra. Kot rečeno gre za praznik, kjer človek doživi tipično vaško vzdušje in se ob pristnem stiku z domačini počuti doma. Za turista pa ostajajo vabljivi še mošt iz hrušk in jabolk, domača gubanca in predvsem kostanj.
Povsem drugačen, po vsebini in namenu, je špetr-ski trg kostanja, jesenskega sadja, medu in drugih kmetijskih pridelkov, značilnost katerih je da kmetovalci ne uporabljajo kemičnih gnojil in dodatkov. Gre torej za povsem naravne pridelke. Zamisel špetrskega trga se je rodila pred sedmimi leti, ko je nastalo domače združenje APO, ki povezuje kmetovalce iz vseh Nadiških dolin. Nameni so bili jasni: ustvariti organizacijo, ki povezuje proizvajalce, jih brani in krepi njihovo pogajalsko moč pri kupcih na debelo s tem da oblikuje cene posameznih pridelkov, bolj uspešno organizira predstavitev in prodajo blaga, obenem pa jamči kupcu - kar ni majhnega pomena - kvaliteto tistega kar kupi. Združenje APO je že v prvi sezoni preseglo število stotih članov. Prvim kmetom, ki so prodajali izključno kostanj, so se naslednja leta pridružili tudi drugi.
Razstavni sejem je tudi letos potekal v Špetru vsako sobo!o in nedeljo oktobra. Zaključil se bo torej danes, v nedeljo, 25., če se ne organizatorji dogovorijo, da ga zaradi dosedanjega slabega vremena podaljšajo še za en teden. Iz leta v leto ta pobuda raste in vabi v Nadiške doline vedno več obiskovalcev - kupcev. Vsekakor se je do take stopnje razvila, da je že v načrtu Gorske skupnosti gradnja velikega prodajnega centra, ki naj bi bil v bližini Spetra - Pri mostu - in naj bi bil opremljen z vsemi potrebnimi napravami, predvsem z velikimi hladilniki.
Zakaj je vredno obiskati špetrski trg? O možnosti kupiti zdravo, domače sadje smo že povedali. Naj do-
damo, da se v okviru sejma vrstijo razne pobude in kulturne prireditve folklornega značaja. V nedeljo, 25. oktobra, pa bo še nekaj več. S slaščicami in drugimi dobrotami, pripravljenimi po starih receptih doma, sodelujejo na špetrskem trgu tudi ženske Zveze beneških žen. Na lepo pripravljenih mizah bodo danes, v nedeljo, ob 15. uri čakali sladokusce pince, štruklji, razne sadne torte in še in še bi lahko naštevali. Predstavitev vseh dobrot bo ob 10. uri zjutraj, popoldne kot rečeno pa poskušinja. S tako sladko obogatitvijo se bo torej zaključil tudi letos špetrski sejem, ki v zamisli organizatorjev predstavlja prvo pobudo kmečkega turizma v Nadiških dolinah ali vsaj prvi korak v razvoju te gospodarske panoge. Če se niste še odločili kam danes na izlet pridite v Speter.
(Jn)
Od 67 otokov jih je le 29 obljudenih
Na Orkneyskih otokih na severu Škotske privlačna še vedno nedotaknjena narava
Ring of Brodgar, prazgodovinski monoliti
Vsako leto obišče Veliko Britanijo ogromno število turistov iz vseh krajev sveta. Najljubša točka je gotovo glavno mesto London, ki te s svojimi neštetimi znamenitostimi in dinamičnim življenjem popolnoma očara. Obiskovalci radi zahajajo tudi nekoliko severneje in sicer v Edimburg, kjer je zlasti mesec avgust izredno pester in poln vsakovrstnih manifestacij. Tokrat bi radi naše bralce popeljali še nekoliko više in sicer na čudovite Or-kneyske otoke.
Orkneyske otoke sestavlja kar 67 otokov, med temi jih je le devetindvajset obljudenih. Otoke prekrivajo same nižine, ki so kljub svoji enako-ličnosti edinstvene. Najvišja točka otočja je na otoku Hoy, ki se dviga le borih 479 metrov nad morsko gladino. Glavno mesto Orkneyskih otokov je mesto Kirkwall, ki leži na največjem otoku Mainland. Skoraj pettisočglavo prebivalstvo živi skoraj izključno od ribištva in živinoreje. Mesto ni veliko, kljub temu pa si turist v njem lahko ogleda zanimivo Tankerness house, to je muzej, kjer je zbrana večina arheoloških ostankov Orknejskih otokov. Zanimiva je tudi mestna katedrala sv. Magnusa iz leta 1137. Ob strani si lahko se ogledamo Bishop s Palače, oziroma njene ostanke iz trinajstega stolet-ja.
Nedaleč od Kirkwalla leži znani zaliv Scapa Flow, ki je bilo prizorišče
krvavih spopadov med prvo in drugo svetovno vojno. Na dnu zaliva danes počiva kar sedemdeset nemških vojnih ladij, ki so jih Angleži ob koncu prve svetovne vojne razstrelili in potopili. Tudi v drugem svetovnem spopadu je Scapa Flow beležil tragični dogodek. Nemci so namreč potopili angleško ladjo "Royal Oak' s 833 člansko posadko.
Nekoliko južneje se boste lahko z avtom ali avtobusom peljali po Churchill barrers, to so pregrade, ki povezujejo bližnje otočke. Zgradil jih je Churcill, da bi na tak način obvaroval lastno mornarico pred napadi nemških podmornic.
Na severnem delu Mainlandskega otoka je obiska vreden kraj Skara Brae, kjer so zanimivi in lepo ohranjeni ostanki prazgodovinskega naselja iz let 3100-2450 pred našim štetjem. Tu boste lahko videli več neolitskih stanovanj, njihovo notranjo razporeditev ter večje število kamnitega orodja in orožja. Nedaleč ležijo ali bolje stojijo Ring of Brodgar, to je krog 27 prazgodovinskih monolitov, kjer so tedanji prebivalci baje darovali živino bogovom, imeli so razne veselice ipd. Ti monoliti so zelo podobni svetovno znanim Stonehenge (južna Anglija), ki jim do danes znanstveniki še niso prišli do živega — zgleda, da so take me-galitske zgradbe služile kot astronomski centri, kjer so častili kult sonca.
Poglavje zase med kroženjem po Orkneyskih otokih zaslužita flora in fauna. Ravnino prekrivajo velika travnata polja, po katerih se pasejo nešteti lepo raščeni biki, belo-crne krave in močno kosmate ovce. Veliko je manjših gričev, ki so odeti v nežno roza barvo vresja. Tu pa tam cvete močno rdeč rododendron, njegovi grmi pa so veliko večji od teh, ki rasejo v naših Julijcih. Vreme na teh otokih je precej muhasto, saj se nizki oblaki stalno valijo preko neizmernih pašnikov. Kratki presledki lepega vremena pa vas obdarijo s serijo nepopisnih barvnih odtenkov, ki vam bodo gotovo ostali v spominu za večne čase.
Na severni strani otokov je atlantski ocean izoblikoval neverjetne in privlačne pečine. Te neprestano drezajo temno plavi valovi, ki ti dajo vtis še prave nedotaknjene naravne lepote. Prav na teh pečinah živijo tudi številni rodovi morskih ptic, ki, jih dandanes lahko zalotimo le še na teh otokih. To je pravi paradiž za preučevalce ptičjega sveta, profesionalne snemalce ter amaterske fotografe. V severnejših otokih — na te lahko gremo s trajektom — je tudi več ptičjih rezerv, z nekoliko sreče boste lahko naleteli tudi najcakšno skupino tjulnov.
Še par besed o dostopih na Orkney-ske otoke. Vsak dan lahko poletite z letalom iz Glasgowa, Edimburga, In-vernessa, Aberdeena ali Wicka na Kir-kvvallsko letališče, če potujete z avtom a vam je na razpolago trajekt iz crabstera v Stromness — s tem se vozite točno dve uri. Drugi trajekt in sicer iz John o'Groatsa v Burwick (45 minut vožnje) pa je namenjen le osebnemu prometu in le v poletnih mesecih.
MARKO ČUBEJ
I
V Mestrah spet poroka med kulturo in gostinstvom

Simona Marcbini, priljubljena protagonistka televizijske oddaje »Fronto! La RAI!« bo 28. oktobra prvi gost letošnjih literarno-gastronomskih večerov v znani restavraciji DalFAmelia v Mestrah. Simona Marchini je napisala knjigo z naslovom »Non di solo pane signora mial«, ki je pred kratkim izšla pri založbi Bompiani.
Simona Marchini vodi že že več let priljubljene radijske ter televizijske oddaje. Sama pravi, da ni želela napisati romana, marveč nekaj vsakdanjega. Gre za nov način pogovora z ljudmi, pravi.
Kot je že običaj bo v Mestrah še pred večerjo Simona Martini odgovarjala na postavljena ji vprašanja.
Z literarno-gastronomskimi večeri so v restavraciji DalFAmelia v Mestrah pričeli leta 1982. Takrat so bili nekako v sozvočju z gostinskim lokalom, saj so predstavili knjigo o beneški kuhiniji izpod peresa Bepija Maffi-olija. Po tem začetnem izrednem uspehu so kmalu zatem predstavili delo Vincema Buonassisija »E io li am-mazzo tutti«. Nadaljevali so tudi s predstavitvijo del, ki nimajo opravka z gastronomijo. V glavnem so v teh letih predstavljali pisce iz Veneta. Seveda niso pozabili na druge. Med za-
dnjimi, letošnjo pomlad, je bil na vrsti Claudio Magris s svojo knjigo o Podonavju.
Vsakokrat na takih večerih ponudijo nekaj stotinam gostov knjgo avtorja o katerem je govora, poleg tega pa so tudi jedi nekako v sozvočju z večerom.
Pobuda gostinca Dina Boscarata je zadobila tak obseg, da v Benetkah najbrž ni več mogoče ovrednotiti pisca, če ta ne pride v spiseh teh gastronomskih večerov, ki imajo naslov »A tavola con 1'autore«. Kdo bo gost večerov določa skupina kulturnikov v kateri so Lauro Bergamo, Gigi Bevi-lacgua, Toni Cibotto, Cesare De Mic-helis, Enzo Di Martino, Adriano Do-naggio, Lorenza Jorio, Sandro Mecco-li, Guido Romano, Nantas Salvalag-gio, Nino Vascon in Corrado Barbaci-ni.
Dobili so pokroviteljstvo dnevnika 11 Gazzettino, deželne uprave Veneta, Občine ter Pokrajine in Akademije italijanske kuhinje. Sponzorja pa sta družbi Montedipe in Selm, iz skupine Montedison.
Na tiskovni konferenci, kjer so prejšnji dan predstavili letošnjo sezono, je poleg gostinca Dina Boscarata in nekaterih članov komisije govoril tudi poverjeni upravitelj Družbe Montedipe dr. Andrea Mattiussi. Naglasil je, da morata industrija ter kultura sodelovati bolj aktivno kot doslej. Zaradi tega tudi toliko sponsorizacij raz- ■ nih kulturnih prireditev.
Gastronomske večerje DalFAmelia so običajno enkrat mesečno, vedno ob sredah. Po letošnji prvi predstavitvi knjige Simone Marchini bosta kmalu zatem na sporedu predstavitvi knjig Maria Soldatija »El Paseo de Grada« in Vittora Brance »Ponte Santa Trini-ta«.
MARKO WALTRITSCH
Za novo leto v tople kraje
V turističnih agencijah ti že ponujajo zimske pakete za potovanja v tople kraje, v Afriko, v Karibe, v debele Jugovzhodne Azije, v Brazilijo, pa še kam drugam. Še zlasti bogata je zimska izbira španskih otokov, še zlasti Kanarskih, kjer je večna pomlad tudi takrat ko je pri nas mraz.
Odvisno od kraja so cene v zimskem času različne od polet-
nih oziroma jesenskih. Ponekod, kot npr. na Kanarskih otokih, so cene pozimi nižje kot poleti. Drugod pa, npr. v Antilih, v Braziliji, v Egiptu, na Sejšelskih otokih ter še kje drugje v toplih krajih, pa so pozimi cene višje kot poleti. Iz mrzle Evrope ter Severne Amerike gredo pozimi na počitnice v te kraje ljudje z debelejšimi denarnicami. Na Antilih so cene v prvi polovici decembra že za 10 odstotkov višje
od prejšnjih. V času božičnih ter novoletnih počitnic pa cene poskočijo kar za 50 odstotkov. Zelo visoke bodo tudi v januarju, nakar se bodo postopoma znižale. Ker so cene letalskega prevoza nespremenjene je jasno, da gre za občutno, kar trikratno povečanje cene hotela v tednih velikih počitnic. Podobno je skoro povsod. Enotedenska vožnja po Maroku z obiskom nekdanjih cesarskih mest bo v tednih pred in po novem letu stala kar 50 odstokov več kot v normalnih časih. Treba pa je povedati, da je v vseh eksotičnih krajih zelo toplo. Kopanje v morju za božič ali novo leto pa tudi nekaj stane. Ce si kdo želi na pot v tem času naj kar vstopi v turistično agencijo.
Opomin guvernerja državne banke
Državni primanjkljaj hiba podjetja Italija
RIM — Svetu se ne obeta velika gospodarska kriza, čeprav so nihanja prejšnjih dni na vseh svetovnih borzah alarmni zvonec, ki ga ni mogoče prezreti. Tako je poudaril v svojem nagovoru na srečanju borznih operaterjev guverner osrednje italijanske banke Carlo Azeglio Ciampi.
V	svojem posegu, ki je želel biti poziv k sodelovanju med državami in obenem poziv k treznemu reagiranju, je Ciampi poudaril, da kljub alarmnemu zvoncu borznih padcev, je analiza realnega svetovnega gospodarstva ohrabrujoča, seveda pa je nujno, da politiki naredijo svojo dolžnost. V mnogih državah, je naglasil guverner emisijskega zavoda, so že uredili vprašanje državnega primanjkljaja, v drugih ga urejajo. Inflacija je na nizki stopnji in ni razlogov, ki bi napovedovali njeno zopetno naraščanje. Treba je zajamčiti stabilnost cen, ekonomska politika pa mora vplivati na povpraševanje, ne da bi dala recesiv-nih impulzov. In to je po Ciampije-vem mnenju naloga politikov, ki morajo zaupati v mednarodno sodelovanje in upoštevati, da ima v sedanjem svetovnem sistemu nacionalna gospodarska politika vpliv tudi na mednarodni okvir.
V	analizi borzne krize prejšnjih dni je Ciampi navedel kot vzroke počasnost ZDA v omejevanju državnega primanjkljaja, obenem pa nezadostno spodbudno politiko ZDA in Japonske. Posledica tega je bilo nezaupanje v skupno in dogovorjeno upravljanje svetovnega gospodarskega sistema. K vsemu je dodalo svoje še dejstvo, da so vse leto vrednosti delnic nezadržno in nesmotrno rasle.
V	tem poglavju se je Ciampi dotaknil tudi problemov »podjetja Italija«. Opozoril je na nevarnost naraščanja inflacije, pripomnil pa je,
da je glavna težava italijanskega gospodarstva izredno visok državni primanjkljaj. Po Ciampijevem mnenju stalno opozarjanje na ta problem ni alarmizem, pač pa dolžnos-ten opomin. Problem je rešljiv, če bo splošna korist prevladala nad posameznimi, predvsem pa če se bodo vsi angažirali.
V nadaljevanju je guverner emisijskega zavoda dejal, da je Italija bila sposobna v nekaj letih obvladati hudo inflacijo in zato mora obvladati tudi rastoči državni primanjkljaj. Ob tej svoji šibkosti ima namreč »podjetje Italija« tudi znatne prednosti, ki so ji omogočile, skupno z ukrepi na področju valute, posojil in davkov, da je sorazmerno dobro prebrodila borzno krizo prejšnjih dni. Med prednostmi je Ciampi navedel posodobljen proizvodni sistem, znaten odstotek zasebnega prihranka, razčlenjeno bančno mrežo in strokovnost delovne sile.
Potem ko je obnovil ukrepe svojega zavoda v obrambo lire, ki je bila zlasti konec poletja izpostavljena špekulaciji, ter pozval vse borzne in valutne operaterje k odgovornemu poslovanju, je Ciampi ob koncu dodal, da bodo avgustovski in septembrski gospodarski ukrepi omogočili državi, da prebrodi napetosti na valutnih tržiščih ter v glavnem doseže cilje, ki si jih je zastavila. Državni bruto proizvod bi moral narasti za 3 odstotke (predviden cilj je bil 3,5 od sto), naložbe naj bi dosegle 5,5 od sto (predvideno je bilo 6,8 od sto), državna blagajna naj bi potrebovala 110 tisoč milijard lir proti predvidenim 100 tisoč milijardam, inflacija naj bi dosegla stopnjo 4,6 od sto (predvideni so bili 4 odstotki), trgovski primanjkljaj pa naj bi dosegel 12 tisoč milijard.
Zanimiva publikacija Tržaške trgovinske zbornice
Krajevni uzus je v trgovini skorajda zakonska norma
Krajevni uzus v trgovskih poslih je bil vedno merodajen in odločujoč v sporih še predno je nastala državna zakonodaja. Znani so nam primeri iz srednjega veka, ko so posamezna mesta imela svoje merske enote in vsi trgovci -domači ali tuji - so jih morali spoštovati. Isto bi rekli o dolžinskih merah, ki so se bistveno spreminjale iz kraja v kraj. Z nastankom držav so skušali zakonodajalci sicer poenotiti osnovne norme, a vendar jih niso mogli popolnoma izničiti.
V Trstu, ki je bil dolga desetletja važno mednarodno trgovinsko in trgovsko središče, so zadobile krajevne norme in običaji še posebno važnost, saj je bilo mesto stična točka med Bližnjim in Srednjim vzhodom ter Srednjo in Podonavsko Evropo. Posebno pri trgovanju z rezanim lesom so se tržaške norme uveljavile v mednarodni trgovini in določeno izrazoslovje je še danes veljavno, saj imajo še danes majhni tramiči naziv, da so bili rezani na tržaški način.
Z razvojem načina in obsega trgovanja, z nastajanjem novih oblik prevoza blaga se poraja nuja, da se tudi uzus prilagaja času. Zaradi tega je tržaška pokrajinska zbornica že leta 1984 sklenila, da se poveri kasacijskemu sodniku dr. Gaspareju Salernu nalog, naj pregleda stare norme in jih dopolni oziroma posodobi. Knjiga je bila te dni tiskana in trgovinska zbornica jo je razposlala glavnim organizacijam in sodelavcem.
Zbirka krajevnih predpisov oziroma sami uzusi postanejo predmet razprav in določil arbitražnega zborniškega razsodišča. Drži sicer, da zbornično razsodišče ne more vedno odločiti in da se lahko sprti stranki obrneta na redno sodišče, a mnenje arbitraže, katero sestavljajo vidni strokovnjaki, ima vsekakor tudi pri rednem sodišču svojo težo. V preteklem letu je predsedstvo zbornice tudi oživelo arbitražno sodišče in med arbitre so bili imenovani številni predstavniki in člani Slovenskega deželnega gospodarskega združenja.
Zbirka krajevnih uzusov ima torej namen, da se izven sodišča rešijo najrazličnejši spori, ki nastajajo pri trgovanju in z njim povezanimi posli.
Knjiga je razdeljena na osem poglavij, ki naj bi zajela vse možne oblike trgovanja. Navedena so tudi tista opravila, za katera ni bilo možno ugotoviti krajevni uzus, kar pomeni, da bi v takem primeru prišle v sporu v poštev le vsedržavne norme. Take negativne primere ugotovimo pri tihih družinskih dogovorih, pri kinematografiji in tudi pri letalskem prevozu. Po vsej verjetnosti je avstro-ogrska zakonodaja, ki je bila včasih zelo podrobna, botrovala dejstvu, da se niso uveljavili krajevni uzusi pri družinskih dogovorih,. medtem ko je normalno, da se niso mogli uveljaviti specifični uzusi pri kinematografiji, ki je v Trstu praktično ni in pri letalskih prevozih, ki se komaj razvijajo.
Zanimivi so predpisi pri sklepanju najemniških pogodb ali pri prodaji mestnih nepremičnin ali pa kmetijskih zemljišč. Najobširnejše je peto poglavje, ki obravnava navade pri grosistični in detajlistični prodaji vseh vrst blaga. Tako na primer ugotovimo v členu 180 in naslednjih kakšne so navade pri prodaji suhega fižola; tega mora grosist ponuditi v jutinih vrečah po 5, 50 ali 100 kg. Pri fižolu tujega porekla, a iz severne poloble, je pogojeno, da je vsaka prodaja po 15. septembru vezana na novi pridelek. Pri drvih za domačo kurjavo ugotovimo, da njihov premer ne sme biti manjši od 8 cm. Pri prodaji rib je točno določena kakovost, ki je odvisna od načina ulova (z lučjo, z mrežo ali z drugimi sredstvi). Pri školjkah dobimo navadno ne samo uradnega latinskega imena ampak italijansko in tudi krajevno narečno ime, kar bo verjetno pripomoglo k lažjemu in boljšemu sporazumevanju med gosti in gostinci.
Zanimiva je tudi klasifikacija krajevnega kamna, ki se razlikuje od vasi do vasi. Ravno tako so določene standardne mere za bloke in kako se mora obračunavati cena. Na žalost gospodarska veja danes izumira, a je že sama nadrobnost krajevnih običajev dokaz, kakšno veljavo je imelo ka-mnolomstvo pred leti na tržaškem Krasu.
Posebno poglavje je namenjeno denarnim poslom, zavarovalstvu in borznemu mešetarjenju. Tu so točno navedene odgovornosti ter kdo ima pravico dajati navodila in kdaj morajo priti do mešetarja. Važno poglavje je namenjeno krajevnim normam za pristaniške in prevozniške dejavnosti. Pristanišča so povsod v svetu vezana na krajevne navade in če ti predpisi niso nekje zbrani in kodificirani, pride lahko do sporov, ki se le težko rešijo. Krajevne norme so stvarno dokazilo, ki jih sprejme katerokoli sodišče. Ravno tako so postavljene norme za razna obrtniška dela za turistične in gostinske usluge.
Ob zaključku prvega dela je tudi seznam provizij, ki pripadajo mešetarju in kdo jih je dolžan poravnati. Najvišja provizija (8%) pripada mešetarju pri prodaji ladij in čolnov, a jo morata poravnati kupec in prodajalec, vsak polovico; 3-odstotna provizija pripada mešetarju, ki se ukvarja s prodajo papirja ali kartonov, vse ostale provizije so skromnejše. Posredovalcu turističnih uslug pripada 8,5% provizije v breme gostinca.
V drugem delu knjige so zbrane norme, ki urejajo mednarodne prevoze in špedicijo (INCOTERMS predpisi), kar je vsekakor zanimivo za krajevne operaterje, saj se te norme v zadnjih letih dokaj hitro spreminjajo.
Lahko trdimo, da je knjiga dober pripomoček pri vsakodnevnih gospodarskih opravilih. Mnogi predpisi so znani in se sami ne zavedamo, da jih vsakodnevno uporabljamo, vendar so prav te navade, ki vsaj delno vplivajo na naš način življenja. Pri trgovinski zbornici so nam sporočili, da bo publikacija v najkrajšem času tudi v prosti prodaji.
ODO KALAN
Tridnevni posvet italijanskih žganjarjev v Vidmu
Z reklamo in kakovostjo proti krizi
VIDEM — Tri dni so v Vidmu o problematiki produkcije in prodaje žganja v Italiji razpravljali italijanski proizvajalci te pijače, časnikarji, enologi. Tokrat so prišli v Videm, na svoj že enajsti posvet, da bi se pogovorili še zlasti o krizi, ki je zajela ta produktivni sektor. Italijani pijejo vsako leto manj žganja. Ni, da bi kar na lepem postali nasprotniki uživanja alkohola. Nasprotno. Prodaja žganih pijač se veča iz leta v leto. Vendar pa so te okusu bolj prijetne pijače od žganja, bolje reklamizirane pijače. V prvi vrsti je to škotski whisky, ki je dobesedno preplavil Italijo. Sledijo mu francoski konjaki, za njimi pa že najdemo tudi španske brandyje, pa čeprav jih izdelujejo tudi italijanske tovarne žganih pijač. Kriza ni sicer zajela le italijanskega žganja, marveč tudi druge italijanske žgane pijače, tako da v marsikateri veliki tovarni že govore o zaprtju nekaterih obratov.
Uspešno
poslovanje
Danielija
VIDEM — Tovarna Danieli iz But-tria je doživela v zadnjih treh letih izreden razmah. Tako izhaja iz poročila upravnega sveta delničarjem, ki so se včeraj zbrali na skupščini, da bi odobrili obračun do 30. junija 1987. Obračun izkazuje 44,3 milijarde lir dobička proti 31 milijardam lir dobička v lanskem letu.
Kot izhaja iz poročila upravnega sveta je podjetje Danieli v zadnjih treh letih tudi ob ugodni konjunkturi zraslo tako z gospodarskega kot z industrijskega vidika, ker si je zagotovilo pomembna naročila na tujih trgih. Ob dobrih uspehih je skupščina delničarjev sklenila, da bo porazdelila skupno za 15 milijard in 120 milijonov lir dividendov proti 9 milijardam divi-dendov lanskega leta. Vsaki navadni delnici bo šlo 200 lir, vsaki varčevalni delnici pa 220 lir. Dividende bodo izplačevali s 17. novembrom, prvim dnem decembrskega borznega ciklusa.
■ BRUSELJ - Onesnaženje ne pozna meja, zato je treba razviti pobude proti temu pojavu na čim širših območjih. Tako so menili ministri za obrambo okolja članic EGS in EFTA, ki se bodo sestali danes pri Haagu, da bi postavili temelje vzajemnemu sodelovanju. Današnji sestanek je prvi, na katerem se zberejo tako predstavniki EGS kot EFTA.
Italijansko žganje (grappa), najbolj tradicionalna italijanska žgana pijača, pa ne gre in ne gre. Brez dvoma je treba razlog za to iskati, tako so menili nekateri strokovnjaki raziskovanja tržišča (marketinga), v nepravi in tudi nesodobni reklami. Žganje je od nekdaj veljalo za pijačo najbolj preprostih plasti prebivalstva, kmetov in delavcev. Tudi v današnjem času žganje reklamizirajo kot pijačo gozdarjev, brkatih kmetov, trdnih delavcev. Vseh teh pa je vedno manj, zaradi tega taka reklama ne vžge. Bolj uspeva reklama drugih pijač, ki da so bolj primerne za mlade, za žene, za ljudi, ki delajo za
pisalnimi mizami ali v terciarnih dejavnostih. Teh pa je vedno več.
Vrh vsega pa italijanski producenti žganja še vedno pripravljajo le žganje iz tropin. Pravzaprav moralo bi to biti žganje iz tropin. Okus te žgane pijače pa ni več med najbolj zaželenimi. Premalo je žganja iz sadja, še zlasti tistega ki se pridela v goratih predelih. V Avstriji in Nemčiji ter še marsikje drugje se dobro prodajajo žganja iz raznih vrst sadja kot tudi žganja s prijetno aromo. V Italiji kaj takega pridelajo le v žganjarnah Južne Tirolske, šele lani so se tega lotili tudi nekateri producenti v Furlaniji.
Treba bo torej iti na novo pot, so ugotavljali tako producenti kot drugi udeleženci videmskega posveta. Med leti 1981 in 1986 je prodaja italijanskega žganja namreč padla za dobrih pet odstotkov. Še bolj negativna pa je primerjava med lanskim letom in časom pred petnajstimi leti. V začetku sedemdesetih letih je bila poraba 40 milijonov lir letno, lani pa samo 27 milijonov. Precej krivde pada najbrž tudi na velike producente, ki uspejo prodajati svoje blago na vsem italijanskem ozemlju. V šestdesetih in sedemdesetih letih, ko so Italijani dobili v svoj žep več denarja kot prej in so torej lahko več porabili tudi za nakup žga-
nih pijač, so se veliki producenti žganja vrgli na proizvodnjo tipiziranih industrijskih žganj. Vse to pa je poenotilo okus, bučna reklama je naredila svoje, tako da majhni producenti, ki so že od prej dajali na trg kvalitetna žganja, niso več imeli gospodarskega obstanka. Tudi v tem je krivda padca povpraševanja te tipične italijanske žgane pijače.
Seveda pa bi morala tudi državna uprava narediti marsikaj, da se ta gospodarski sektor spet ovrednoti. Sele lani je prišlo dovoljenje, da se lahko žganje pridela tudi iz gozdnih sadežev (v Bocnu so ohranili prvotne avstrijske zakonske predpise na tem področju). Treba bi bilo nuditi tudi nekaj fiskalnih olajšav.
Rešitev iz sedanjih zagat pa leži predvsem na producentih samih. Nekateri, tudi v sosedni Furlaniji, so znali krizo premostiti z zanimivimi pobudami in seveda tudi z bučno reklamo. Ne smemo pa pozabiti, da kvalitetni proizvod gre vedno dobro v prodajo.
MARKO VVALTRITSCH
AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
Deželna direkcija za trgovino in turizem Služba za turistične in hotelske dejavnosti
NATEČAJ ZA DODELITEV DESETIH ŠTIPENDIJ,
KI SO REZERVIRANE ZA UDELEŽENCE DRŽAVNIH TEČAJEV Z IZPITI V LETU 1987, KI JIH ORGANIZIRA
ITALIJANSKO ZDRUŽENJE GORSKIH VODNIKOV (AGAI)
Deželna direkcija za trgovino in turizem v smislu d. z. št. 21 z dne 15. junija 1984, člen 12/bis in nadaljnji popravki - razpisuje natečaj za deset štipendij za italijanske državljane, stanujoče v Furlaniji - Julijski krajini, ki se udeležujejo tečaja z izpiti v letu 1987 v organizaciji združenja AGAI s pogojem uspešnega zaključka.
Prošnje za štipendije - facsimile teh se dobijo na Deželni direkciji za trgovino in turizem, Ul. s. Frančiška 37 - 34133 TRST - je treba oddati osebno do 19. novembra 1.1.
Prošnjam mora biti obvezno priloženo potrdilo AGAI o vpisu in prisotnosti na tečaju.
TRGOVINA ČEVLJEV
mara
Ul. Vasari 8 - TRST
sporoča vsem cenjenim strankam otvoritev novih poslovnih prostorov
ČEVLJI - TORBICE - USNJENI IZDELKI
KONČNO TUDI V TRSTU
\VJ0M
JCO
OKRANER
POHIŠTVO
UL. FLAVIA 53
NOVA VELEBLAGOVNICA SEDEŽNIH GARNITUR
Sedežne garniture z odparajočo prevleko iz tkanine 990.000 lir
zastopnik [patriarcaj usnjene sedežne garniture
PO 1.950.000 LIR V naši trgovini je vedno na razpolago 300 sedežnih garnitur
MOLLAFLEX
EDINA POSTELJNA VZMETNICA IZDELANA V TRSTU
Kriza koalicije na seji tržaškega občinskega sveta
Prvo merjenje sil v skupščini med PSI, KD in Listo za Trst
Razprava o krizi v večinski koaliciji, ki upravlja tržaško Občino in Pokrajino, se je na predsinočnji seji tržaškega občinskega sveta vnela, kljub temu, da je skoraj do zadnjega kazalo, da bo odložena na prihodnjo sejo. Župan je bil namreč v svojih uvodnih izjavah celo dejal, da »formalne krize ni« in da bodo stranke koalicije v prihodnjem tednu le »poglobile pogovore za učinkovitejše medsebojno usklajevanje«, nato pa je brez ugovora osvojil komunistično resolucijo o postopku, ki je predlagala, naj politično razpravo prenesejo na prihodnje zasedanje skupščine. S tem se je po vsem videzu Staffieri hotel izogniti glasovanju o tej resoluciji KPI, ki bi verjetno privedlo do nasprotujočih si nastopov strank dosedanje večine, hkrati pa pridobiti na času pred političnim obračunom v občinskem svetu.
Že od vsega začetka je bilo namreč očitno, da se listarski župan ne mara spoprijemati z vprašanjem razbitja koalicije, na kateri sloni njegova uprava, po javnih izjavah KD in PSI (in manj odločno tudi ostalih manjših strank), ki mu odrekajo zaupanje in zahtevajo odstop njegovega odbora in njega samega. Komunisti pa so hoteli nasprotno vsiliti politično razpravo in so se zato poslužili proceduralnega sredstva, ki jim je dajalo največjo možnost, da do nje pride brez prevelikih odlaganj. Zato je torej Monfalcon predložil omenjeno resolucijo o postopku del občinskega sveta, v kateri je izhajal iz ugotovitve, da del večine zahteva odstop župana in odbora, medtem ko Lista za Trst temu nasprotuje, kar onemogoča redno upravljanje Občine. Zato je resolucija KPI zahtevala, da na predsinočnji seji skupščina razpravlja le o sklepih, o katerih so že izrekle soglasje svetovalske komisije, nakar
naj bi na prihodnjem zasedanju odprli politično razpravo o krizi koalicije.
Da bi se vsaj začasno izognil merjenju sil z bivšimi zavezniki, je seveda Staffieri takoj prijel za tisto, kar se mu je zdela rešilna bilka: osvojil je predlog KPI in prešel k obravnavanju manj važnih upravnih sklepov. Toda premirje je bilo le navidezno, saj je razdor v dosedanji koaliciji tako hud, da je moral priti javno do izraza tudi v občinski skupščini.
Za to je poskrbel socialistični podžupan in pokrajinski tajnik PSI Au-gusto Seghene, ki je izkoristil priložnost razprave o treh sklepih, ki so zadevali vprašanje upepeljevalnika in mestnih odpadkov, da je sprožil napad na delovanje koalicije, ki vodi tržaško Občino. Kot pri uničevanju mestnih odpadkov, ki je postalo emergenčni problem za vse mesto, tudi pri vseh drugih najbolj perečih vprašanjih, s katerimi se mora ukvarjati Občina, je Seghene očital mestni upravi »zaspanost«. Socialisti so povsem nezadovoljni z delovanjem občinske uprave, je naglasil Seghene, odtod njihova zahteva po »izničenju« občinskega odbora in odstopu tudi samega župana, da se najde konstruktiven izhod za upravljanje mesta. Podžupan je dejal, da izreka te ocene in te zahteve v samokritičnem smislu, in da nočejo socialisti nikogar postaviti v kot, še najmanj Liste za Trst, ki pa mora razumeti, da s svojim zavračanjem odstopa župana in odbora ne koristi mestu.
Seghenejev nastop je seveda izne-nadil in razjezil načelnika svetovalske skupine Liste za Trst Cecovinija, ki mu je takoj odgovoril. Podžupanu je najprej očital, da ni spoštoval dogovora (ki naj bi ga bili baje dosegli med zastopniki PSI in LpT na srečanju pred sejo občinskega sveta), da stvari
okrog razdora v koaliciji ne bodo dramatizirali. Lista za Trst je sicer pripravljena na še nadaljnja srečanja med (bivšimi) zavezniki, ker tudi sama ni zadovoljna z vsem, kar se dela na Občini, 'toda mesta ni mogoče upravljati le s stalnimi preverjanji, je poudaril Cecovini, treba je predvsem delati za korist mesta. V Trstu ne more nihče upravljati sam, je dejal listarski prvak, zato je LpT sprejela lojalno zavezništvo z drugimi strankami. Zahteva po »izničenju« tega zavezništva pa je neumestna in škodljiva, zato jo Lista za Trst odločno zavrača.
Toda s Seghenejem je potegnil tudi pokrajinski tajnik KD Tripani, ki je naglasil, da je bila njegova stranka zelo kritična do koalicije že pred izglasovanjem proračuna, ker sedanji odbor ni sposoben izvajati programov, ki jih je že nakazala prejšnja uprava pod vodstvom demokristjana Richetti-ja. Zato sedaj 6 od 7 strank, ki sestavljajo koalicijo, zahteva »izničenje«, le Lista za Trst se noče sprijazniti z odstopom svojega župana in odbornikov. KD pa ne bo sprejela izsiljevanja župana, ki se noče umakniti, čeprav ne uživa več zaupanja večine, je poudaril Tripani, ki je tudi dejal, da bo KD potegnila določene politične zaključke po Cecovinijevih izjavah o posebnih srečanjih med LpT in PSI.
V politično razpravo je posegel tudi svetovalec Slovenske skupnosti Lokar, ki je naglasil, da je bila njegova stranka najbolj dosledna, saj se je umaknila iz občinskega odbora že pred proračunom zaradi nesoglasij z ravnanjem župana, spora okrog lokacije sinhrotrona in neizvajanja dogovorjenih programov. Svetovalec Tržaškega gibanja Parovel pa je opozoril skupščino, da je mogoče župana tudi odstaviti, če se sam noče umakniti, in sicer na zahtevo 20 svetovalcev in z glasovi dveh tretjin skupščine.
Narodna in študijska knjižnica prireja tudi letos brezplačni tečaj za knjižničarje
Deželno odborništvo za izobrazbo, poklicno vzgojo in kulturne dejavnosti je tudi letos poverilo Narodni in študijski knjižnici organizacijo knjižničarskega tečaja v slovenskem jeziku. Te tečaje prireja knjižnica že nekaj let in so bili vedno dobro obiskani. Tudi letos bodo predavali najboljši bibliotekarski strokovnjaki iz Slovenije in FJK na naslednje teme: slovenska nacionalka NUK; zgodovina knjige in knjižnic; abecedna imenska katalogizacija; klasifikacija; slovenska bibliografija; nabavna politika v knjižnici; bibliografija na Primorskem; problemi in perspektive razvoja slovenskega knjižnično informacijskega sistema; zaščita knjižničarskega gradiva; Italijanska bibliografija; najvažnejše italijanske knjižnice; knjižnice v deželi FJK; italijanska zakonodaja o knjižnicah in problemi in perspektive razvoja italijanskega knjižničarskega sistema.
Predavanja bodo ob torkih, sredah in četrtkih v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20/11), v dneh od 10. do 25. novembra 1987 in sicer od 14. do 18. ure.
Tečaj je brezplačen, interesenti pa naj oddajo oz. pošljejo prošnjo na navadnem papirju do 6. novembra na naslov: Narodna in študijska knjižnica, Trst, Ul. sv. Frančiška 20/L
Začeli so se večerni tečaji SDZPI
Poleg tečajev s kvalifikacijo so se pri Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje začeli tudi nekateri večerni tečaji. Odvijajo se v Dijaškem domu v Trstu s sledečim urnikom:
-	tečaj knjigovodstva: ponedeljek in sreda od 18. do 20. ure
-	tečaj za programerje elektronskih računalnikov: sreda in petek od 18. do 21. ure
-	tečaj za personal computing: torek in četrtek od 18. do 21. ure
-	izpopolnjevalni tečaj angleščine: ponedeljek, torek in četrtek od 17.30 do 19.30.
Pri tečaju angleščine je na razpolago še precej prostih mest. Zamudniki se lahko še prijavijo, saj se je tečaj pričel pred nekaj dnevi.
V prihodnjih dneh bosta startala dva tečaja iz kmetijstva in sicer:
-	tečaj vinogradništva: ob sredah in petkih od 19. do 22. ure v športno-kulturnem centru v Zgoniku
-	tečaj za živinorejo: ob ponedeljkih in četrtkih od 20. do 22. ure v osnovni šoli v Cerovljah.
Skupno s tečaji v Gorici je Zavodu zaenkrat uspelo organizirati kar 13 tečajev. V pripravi sta še tečaj za vodenje zadrug ter tečaj za gostince, ki bi se morala začeti v mesecu novembru.
Še vedno pa sta pod vprašajem tečaja za čebelarstvo ter za gojenje aktinidije, saj je bil doslej odziv zelo skromen.
Pokrajini večja pristojnost glede kmetijstva
Dežela mora imenovati v svoj Odbor za razvoj kmetijstva tudi predstavnike vseh štirih Pokrajin. Sklep v tem smislu je sprejel tržaški pokrajinski odbor na predlog odbornika za kmetijstvo Čoka, ki se je srečal s pristojnimi odborniki vseh Pokrajin v deželi. V dokumentu odbor nadalje zahteva delno spremembo in dopolnitev deželnega zakonskega osnutka o reorganizaciji in okrepitvi tehnične, družbeno-gospodarske in informativne pomoči na kmetijskem področju, tako da bi Pokrajine — prek svojih strokovnjakov — ovrednotile tehnično in finančno pristojnost, za katero so se zainteresirane kategorije doslej pozitivno izrekle.
Jutri na Pomorski postaji
Vsedržavni svet VZPI-ANPI bo prvič zasedal v Trstu
KPI predložila nov zakonski osnutek za obmejni teritorij
Ustrezna davčna politika in storitve za razvoj območja s posebnimi pogoji
Jutri dopoldne, z začetkom ob 9. uri, bo v kongresni dvorani Pomorske postaje v Trstu zasedal Vsedržavni svet Vsedržavne zveze partizanov Italije-ANPI. Gre za prvo zasedanje najvišjega predstavniškega organa italijanske borčevske organizacije v našem mestu, na katerem bo glavni govornik predsednik Vsedržavnega sveta Arrigo Boldrini. Pričakujejo, da se bodo zasedanja udeležili predstavniki partizanskih sekcij iz vse dežele Furlanije-Julijske krajine in da bodo navzoči številni gostje, med temi tudi predstavniki borčevske organizacije iz jugoslovanskih obmejnih občin.
»Za mir in prijateljstvo med narodi« bo geslo zasedanja, na katerem bo govor o političnih problemih v svetu, kot tudi tu pri nas, pa tudi o dejavnosti, ki naj jo vodi še naprej Vsedržavno združenje partizanov Italije.
Na zasedanju bo imenovana tudi posebna delovna komisija, ki bo ponovno preučila zaključke zadnjega vsedržavnega kongresa VZPI-ANPI, ki je bil konec leta 1986 v Milanu, v zvezi z vprašanjem globalne zaščite Slovencev v Italiji. Na takratnem kongresu je bil namreč v zvezi s to
problematiko sprejet dokument, ki ga bo skupina ponovno pregledala in skušala na njegovi osnovi pripraviti dokončno besedilo.
V zvezi z zasedanjem vsedržavnega sveta VZPI-ANPI v Trstu bo delegacija združenja danes zjutraj položila venec v spomin padlih v Redi-puglii; ob 11. uri pa bo svečanost v tržaški Rižarni, v počastitev spomina žrtev nacifašizma.
Pokrajinski odbor VZPI-ANPI vabi vse svoje člane, kot tudi vse napredne in demokratične meščane in prebivalce bližnje mestne okolice, da se svečanosti polnoštevilno udeležijo: slovenski bivši borci s titovkami, italijanski pa z garibaldinskimi kapami.
• Skupščina članov KPI iz Križa, ki je zasedala ob navzočnosti pokrajinskega tajnika Uga Folija in sen. Jelke Gerbec, je soglasno sklenila predlagati pristojnim partijskim organom sklicanje izrednega sekcijskega kongresa najkasneje v prvi polovici decembra, da bi oživili delo v sekciji. Bil je tudi imenovan začasni sekcijski odbor, ki ga sestavljajo Gigi Bogateč, Leda Sirk, Danilo Tence, Mario Turel in Edi Ukmar.
Na tržaškem sedežu KPI so včeraj obrazložili vsebino novega zakonskega osnutka za deželno obmejno področje, ki so ga komunistični parlamentarci predstavili preteklega 3. julija. Zakonski osnutek se malenkostno razlikuje od prejšnjega, ki ga parlament ni odobril zaradi vladne krize, kar je seveda negativno vplivalo na celotno zadevo. Prejšnji zakonski osnutek so namreč osvojile večinske politične sile in sestavile enotno besedilo zanj.
O sedanjem zakonskem osnutku sta govorila član evropskega parlamenta Rossetti in poslanec Bordon, v razpravo, ki jo je zaključil deželni tajnik Vi-ezzi, pa so posegli številni gostje, med temi deželni svetovalec Gambassini, član Združenja industrijcev Fulvio Lanza, član SDGZ Marino Košuta, sindikalist CGIL Treu in ravnatelj zavoda ISDEE Favaretto. Iz posegov pa je bilo razvidno, da je zakonski osnutek v svoji celoti pozitivno zasnovan, da je uresničljiv, čeprav bodo njegovo uveljavitev ovirali nekateri problemi krajevne specifike in čeprav bi nemara potreboval še nekaj popravkov. Za gospodarski razvoj deželnega obmejnega področja je potrebna zlasti trdna politična volja, ki bi privedla do vidnih rezultatov ne samo krajevnega značaja, temveč tudi v odnosu z ostalimi italijanskimi deželami, v koopera-
ciji z Vzhodom in Evropsko gospodarsko skupnostjo. Geopolitična stvarnost FJK je bogastvo, ki ga je treba smotrno izkoriščati in ki ne sme predstavljati zgolj bremena tako za državo kot za krajevno prebivalstvo. Zgodovinske zamude, ki še pogojujejo gospodarski razvoj tega dela države, je treba premostiti, kar se je deloma že uresničilo z Osimskimi sporazumi in z obnovo potresnega področja. Z ustreznimi infrastrukturami, storitvami in ukrepi, ki jih vsebuje zakonski osnutek, bi dežela lahko postala zanimivo mednarodno vozlišče mnogoterih interesov.
Trst je s svojim pristaniščem in prosto cono še vedno premalo in neustrezno obravnavan na najrazličnejših ravneh. V zadnjih letih je doživel velik propad, začenši s pomorskim gospodarstvom in s pomanjkljivo politiko državne soudeležbe, čas pa je, da končno pride do širše obravnave njegovega strateškega pomena in do ureditve nesozamerij, ki jih povzroča skokovit razvoj ostalih pokrajin v deželi. Industrija je namreč osredotočena v videmski in pordenonski pokrajini, medtem ko postajata Trst in Gorica vse bolj trgovski in storitveni središči.
Poleg programskega pregleda omenja osnutek še pogoje, na podlagi katerih bi podjetja in družbe lahko uži-
vali posebne finančne pogoje za mednarodno kooperacijo. Na podlagi kapacitete izvoza, ki ne sme biti manjša od 20 odstotkov celotne proizvodnje, pa bi deželo lahko pomembno zastopale na mednarodnem trgu. Pomembni so tudi načrti za posodobitev, inovacije in razvoj posameznih podjetij, ki pa morajo nujno težiti po povečanju izvozne in proizvodne zmogljivosti in ustvarjanju kapitala. Na gospodarski razvoj deželne stvarnosti pa bi znatno vplivala tudi primerna ne restriktivna davčna ureditev. Tu so še predlogi za prostocarinske cone s poenostavljenimi carinskimi postopki in hkrati razširitev teh con na več krajev v deželi. Člen 13 se nanaša na znanstveno in kulturno kooperacijo, ki ima prav v Trstu plodna tla in ustrezne pogoje. Za sodelovanja med deželo in Jugoslavijo pa je potrebna učinkovita finančna podpora države v korist slovenske manjšine in italijanske manjšine onstran meje. Utrdili pa naj bi se, poleg gospodarskih, tudi kulturni, didaktični in znanstveni odnosi z ostalimi deželami delovne skupnosti Alpe—Jadran, seveda v kontekstu E G S. Predpostavka vsebovanih predlogov pa je, da se ukrepi sorazmerno porazdelijo na ves deželni teritorij, brez diferenciacij in privilegijev.
Razdraženost več sto tržaških »brezdomskih« družin
Ko desna roka ne ve, kaj dela leva...
Nestrpnost ob predstavitvi knjige o italijanski vojni mornarici
Predsinočnje javno zborovanje, ki so ga sklicali CGIL-CISL-UIL in sindikati stanovanjskih upravičencev Sunia-Si-cet-Uniat, je bilo izredno vroče in napeto, pač veren izraz skrajne razdraženosti več sto tržaških »brezdomskih« družin: ljudska stanovanja v ulicah Don Bosco in Molino a Vento so že davno končana, ljudje so podpisali pogodbe, plačali stroške in znatne predujme/sklenili bančna posojila, vendar v stanovanja ne smejo, ker ni pooblastila za vselji-vost. Doslej so od odgovornih (Občina, Ustanova za ljudske gradnje IACP) imeli le obljube, ki pa jih konec leta ne bodo obvarovale pred sodnimi izgoni. Zato nič čudnega, da je polna dvorana Cral na Pomorski postaji večkrat izžvižgala in ozmerjala javne upravitelje, katerim gre vendarle priznanje, da so si upali med ljudi.
V osnovi vseh težav je pomanjkanje koordinacij e.in politične ter upravne odgovornosti upraviteljev, so ugotavljali sindikalisti. Dokazi so zgovorni: stanovanjski bloki v Ulici Don Bosco so končani, gasilci pa ne dajo dovoljenja za vseljivost, ker pred poslopjem še stojijo tri stare, preživele poslovne zgradbe (imenujejo jih kar barake), ki bi omejevale prehod reševalcev v primeru požara. V eni od teh še prodajajo vino in osvežilne pijače. Na Občini je, da jih da porušiti. Toda prav v tem grmu tiči zajec. Kaže namreč, da je odborništvo za ekonomat najemnikom obnovilo licence, tako da odborništvo za urbanistiko sedaj ne more porušiti
barak. To je posredno dal razumeti tudi odbornik za urbanistiko Vattovani, ki je jasno povedal, da je on popolnoma razpoložljiv za hitro reševanje problemov, toda ne more biti koordinator občinskih oddelkov. Puščica na Staffierija je bila očitna in tudi ko je govoril o težavah glede enotnosti v odboru (glede reševanja težav v naselju Rocol-Melara), je Vattovani stalno namigoval na občinsko politično krizo. Toda medtem 106 družin čaka na vselitev....
V stanovanjskem kompleksu v Ulici Molino a Vento se je zaradi zmede med občinskimi uradi zgodilo nekaj podobnega: stanovanja so nared že več kot leto dni, preteči pa je moralo osem mesecev, preden je Občina vzela na znanje, da ni načrta in sredstev za zgradnjo greznične mreže! Dalje. V Rocol-Melari ljudje že nekaj let plačujejo davke za razsvetljavo in čiščenje Ulice Pasteur. Ironija je v tem, da cesta ni razsvetljena in niti čiščena, ker ves ta čas teče pravda, če je last IACP ali Občine. Odbornika Vattovani in Colombis sta obljubila, da bo ta problem vsaj na papirju verjetno rešen na ponedeljkovi seji odbora. Toda sindikalisti se niso zadovoljili z obljubami: županu so izročili na skupščini sprejet dokument, v katerem zahtevajo, naj na torkovi seji občinskega sveta odbor jasno napove točne datume, ko bodo stvari rešene. Naslednja javna skupščina več sto tržaških družin je torej napovedana za jutri pred občinsko palačo, (nf)
V petek popoldne je Krožek Miani priredil v Novinarskem krožku pred-stvitev zadnje knjige Giovannija Roc-ce, poddirektorja časopisa La Repub-blica, ki nosi naslov Postrelite admirale (Fucilate gli ammiragli).
Predsednik krožka Maurizio Fogar . je srečanje odprl s pozdravom številnemu občinstvu in z zahvalo avtorju knjige za sodelovanje. Za njim je prevzel besedo novinar Pierluigi Sabatti, ki je najprej poslušalcem okvirno predstavil knjigo, v njeno vsebino in obravnavano problematiko pa se je nato poglobil s pomočjo vprašanj, ki jih je zastavljal avtorju.
Giovanni Rocca se je namreč s to knjigo dotaknil težkega, za marsikoga tudi neprijetnega vprašanja nesposobnosti in pomanjkljivosti italijanske vojne mornarice med drugo svetovno vojno. Sam avtor je priznal, da mu je bilo v določenem trenutku zaradi na-
cionalnega ponosa težko nadaljevati s pisanjem in se je bil skoraj odločil, da preneha z delom. Vendar se je nato zavedel, da so pomanjkljivosti in napake preteklosti vsekakor zgodovinska dejstva in da so vsekakor manjše zlo v primerjavi z absolutnim pomanjkanjem globalnega zgodovinskega spomina, ki sploh označuje italijansko stvarnost.
Živahna debata, ki je sledila pogovoru Rocce in Sabattija, pa je na žalost pokazala, da je bilo marsikomu med občinstvom nemogoče doumeti avtorjeve besede. Subjektivna in nacionalistično obarvana oporekanja so skupaj z odhodom skupine ogorčen-cev, ki ga je povzročil poseg zgodovinarja Galliana Fogarja, ponovno dokazala, da je del tržaškega javnega mnenja trmasto nedovzeten do zgodovinskih dejstev, tudi v primeru, da so neoporečno dokazana, (žp)
Na včerajšnji tiskovni konferenci Sklada za zaščito narave
Zaskrbljenost, pomisleki in negodovanja v zvezi z občinsko klavnico na Proseku
»Prosek, pardon, Prosecco I love you«, bi moralo biti geslo tržaških občinskih upraviteljev. Vas namreč tako ljubijo, da so jo sprva hoteli osrečiti z mega stadionom za približno 30 tisoč gledalcev. Ko je zamisel splavala po vodi, pa so se odločili, da pojde na Prosek mestna klavnica pri Sv. Soboti, ki jo bodo za potrebe tržaških navijačev porušili pred koncem leta. Toda kaj bo pomenilo klanje tolikšnega števila goveda (600 na mesec) v mali pro-seški klavnici, ki jo je postavilo ministrstvo za zdravstvo (od katerega je še odvisna) le za hujne primere? Točneje: v proseški klavnici naj bi našlo konec govedo, ki je med prevozom obolelo ali se tako izmučilo, da mu ni več pomoči. Zato je logično, da nima dovolj razsežnih hladilnikov in naprav za zmrzovanje, hlevov, senikov, potrebne vodne napeljave itd. O vsem tem je bil včeraj govor na tiskovni konferenci, ki jo je sklicala tržaška sekcija WWF in na kateri so bili prisotni tudi odgovorni za higieno in zdravstvo pri KZE Botteghelli, zgoniški župan Budin (proseška klavnica spoda namreč pod zgoniško Občino) in predstavniki veletrgovcev z mesom.
Predstavniki WWF se najbolj bojijo onesnaževalnih posledic za okolje. Treba je namreč vedeti, da deželni zakoni postavljajo klavnice v kategorijo najbolj onesnaževalnih neindustrijskih objektov. Poglejmo nekaj številk iz dokumentacije Mednarodnega sklada za zaščito narave. Po klanju sleherne glave živine, težke od 350-500 kg, ostane toliko nesnage (krvi, mastnih delov, gnoja, kosti itd), kot jo proizvede od 60 do 200 prebivalcev. Ce hočemo izračunati, koliko onesnaževalne-ga blata se bo zbralo na dan na Proseku, moramo vedeti, da za vsako pobito žival porabijo več kot 0,75 kubičnih metrov vode (Botteghelli je zatrdil, da odločno več) in da v klavnici pri Sv. Soboti pobijejo poprečno 20 glav živine na dan. Seštevek znese 15 kub. metrov nesnage na dan. V njej so bak-
cili, bakterije, strupene snovi... WWF pri tem najbolj zaskrblja, kam bodo nesnago odlagali. Sedanja klavnica pri Sv. Soboti ima namreč svojo očiščevalno napravo, ki so jo namestili pred leti in je stala več sto milijonov lir. Na to vprašanje ni uradnega odgovora.
Botteghelli je bil zelo kategoričen. Povedal je, da je na prijavo združenja klavcev opravil raziskavo o zdravstve-no-higienskih značilngstih proseške klavnice in jo izročil sodstvu. Minis-trtsvo za zdravstvo je tržaški Občini dovolilo njeno uporabo za dobo dveh let, vendar pod strogimi pogoji. Če bodo ti in dodatni pogoji, ki jih je sam predpisal, spoštovani, bo proseška klavnica »izboljšanje« obstoječega stanja, je dejal. Toda v isti sapi je opozoril, da bodo kontrole stroge in da bo v prvem primeru kršenja pogojev obvestil sodstvo.
Predstavniki zainteresiranih trgovskih kategorij pa so izrazili zaskrbljenost zaradi tehničnih in gospodarskih težav. Ministrski predpis namreč dovoljuje, da se v proseški klavnici zakolje največ 20 glav živine v roku 12 ur, v klavnici pri Sv. Soboti pa ob ponedeljkih, praznikih in drugih posebnih priložnostih zakoljejo tudi po 120 glav na dan. Na Proseku ni zmrzovalnih naprav, ni prostorov za izplakovanje in dezinfekcijo tovornjakov, ni hlevov. Opozorili so, da živino koljejo šele osem dni po transportu, kajti med prevozom se izredno namuči, tako je meso prepojeno s strupenimi snovmi. »Tržačani hočejo šport ali zdravje,« so se spraševali. Spričo dejstva, da sedanja klavnica krije okrog 60 odstotkov potreb Trsta, so napovedali, da bo preskrba z mesom neredna in kot je bilo pričakovati — dražja. Sploh pa naj bi se klanje popolnoma ustavilo, če bi dospela na proseško postajo bolna živina ali če Jugoslavija, zaradi epidemij, ne bo več izvažala mesa, v kolikor je na Proseku dovoljeno le klanje uvoženega goveda.
Miloš Budin je pojasnil, da zgoniška Občina na svojem ozemlju ne bo dovolila odlaganja onesnažujočih odplak in izpiranja tovornjakov. Uprava bo pozorna tudi na morebitne težave, ki bi jih povzročal promet tovornjakov in cistern, kot tudi na dejavnost klavnice nasploh. »Tržaška Občina ima začasno dovoljenje za uporabo proseške klavnice. Vemo, da se zakoni lahko podaljšujejo, toda vnaprej izključujemo, da bi to dovoljenje postalo dokončno,« je podčrtal.
Veliko je torej pomislekov, zaskrbljenosti, negodovanja. Vse bi bilo enostavneje in bolj omikano, če bi tržaška Občina ukrepala pravočasno. Že pred poltretjim letom je imela v predalu načrt za stadion. Ne bi v tem času raje zgradila novo, sodobno klavnico na območju bivše tovarne Vetro-bel? (nf)
Urnik trgovin za praznike
Zveza trgovcev je včeraj objavila urnik trgovin za novembrske praznike:
nedelja, 1. novembra: cvetličarne bodo lahko odprte ves dan;
ponedeljek, 2. novembra: ves dan bodo lahko odprte trgovine, ki ob ponedeljkih običajno ne poslujejo;
torek, 3. novembra: v tržaški občini bodo vse trgovine zaprte, razen cvetličarn, ki bodo odprte v jutranji izmeni;
sreda, 4. novembra: jestvine, drogerije in cvetličarne bodo odprte ves dan;
sobota, 7. novembra: ves dan bodo lahko odprte tudi trgovine, ki ob sobotah običajno ne poslujejo.
Pobuda Mladinske skupine Pinko Tomažič
S prostovoljnim delom do obnovljenega sedeža
Te dni so v Ul. Kosovel v Bazovici odprli prenovljene društvene prostore Mladinske skupine Pinko Tomažič. Obnovitvena dela so narekovali kar-seda pomanjkljivi pogoji za njeno uspešno delovanje: za popravila se je zbralo preko 30 članov skupine same, ki so za to izkoristili poletni delovni premor.
Z vztrajnostjo in garanjem so popravili streho, ki je puščala, uredili skorajda neuporabno peč in namestili novo električno napeljavo, saj je bila prejšnja nezadostna. Poleg tega so prostor razdelili na dve, s premičnimi vrati med seboj povezani sobi (v eni bodo vaje in sestanki, v drugi pa sta arhiv in pisarna), ki so ju naposled akustično in termično izolirali. Tla so nato zgladilii z betonom, prekrili s katranom in končno položili tapison (moguette). Tudi dimnik je bil nujno potreben popravil.
Med drugim gre povedati, da so zaradi nujnosti obnovitvenih del vse stroške krili s »posojili« samih članov skupine, truda pa je bilo konec šele po več kot 850 urah udarniškega dela. Mladinski skupini gre torej pohvala in predsednik Tržaškega partizanske-
ga pevskega zbora Igor Pavletič je v imenu koordinacijskega odbora izrazil veselje ob dobri volji, angažiranosti in želji po uspehu, ki so jih pokazali mladinci. Posebno priznanje je izrekel skupini na zadnji seji v Dijaškem domu tudi predsednik MO SKGZ.
Mladinska skupina P. Tomažič bo priredila prihodnjo nedeljo, 15. novembra, tradicionalni, letos že četrti lov na zaklad, o katerem bomo še po-
ročali.
A. G.
razstave
Občina prižgala zeleno luč za gradnjo novega stadiona
Z velikim pompom (prisotni so bili skoraj vsi občinski odborniki) je listar-ski župan Staffieri sklical včeraj na Občini tiskovno konferenco, na kateri je razglasil, da je že vse nared za začetek del za gradnjo novega stadiona, oziroma »športnega pola«, na prostoru, kjer je doslej delovala občinska klavnica pri Sv. Soboti. Občinska uprava je namreč prav v preteklih dneh opravila zadnje upravne obveznosti, ki so bile v njeni pristojnosti. Sedaj je treba torej še čakati zgolj na potrditev nadzornih organov, zaradi česar je realistično pričakovati, je zatrdil Staffieri,
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU prireja
Deželni
knjižničarski
tečaj
Tečaj bo trikrat tedensko v popoldanskih urah. Začetek tečaja pa bo v torek, 10. novembra, zaključil pa se bo 25. novembra 1987.
Prošnje na navadnem papirju pošljite na naslov:
Narodna in študijska knjižnica, Ul. sv. Frančiška 20/1., 34133 Trst, do 6. novembra 1987.
da bo podjetje lahko začelo dela v roku 90 dni.
Poleg urbanističnih variant, ki so bile potrebne, da so novemu stadionu namenili lokacijo, je Občina že odobrila tudi izvršilni načrt za vsa dela, čeprav bodo ta razdeljena v dve tran-ši, in to prav zaradi tega, da se čimbolj pospeši njihovo prevzetje in izvajanje. Prvi sklop del predvideva ureditev nogometnega igrišča in delno gradnjo tribun (v začetku bo torej stadion lahko sprejel 25.700 gledalcev, a bo odprt prav na strani, od koder piha burja), je pojasnil občinski odbornik za javna dela Jagodic, stal pa bo 25 milijard lir. Nato bodo prešli k drugi fazi del, v kateri bodo dogradili tribune, uredili dve telovadnici, pokrite prostore za atletske dejavnosti, za športno medicino ter servise za publiko.
Odbornik za proračun Bassani je razložil, da bo skupni strošek znašal kar 54 milijard lir. Prvih 10 milijard bo prispevala Dežela, tako da bo morala Občina za prvo fazo del najeti še 15 milijard posojila. Za drugo fazo, ki naj bi stala 29 milijard lir, računajo na dotacije ministrstva za turizem in prireditve, CONI in Sklada za Trst, ostanek pa naj bi prav tako pokrili s posojili. Na tiskovni konferenci so nastopili še odborniki za zdravstvo Cernitz, za urbanistiko Vattovani in za šport Sal-vagno, ki so poudarili velik pomen novega športnega objekta tudi za urbanistično ureditev področja in za družbene potrebe prebivalstva bližnjih rajonov, kot so Valmaura, Sv. Ana in Skedenj.
Manifestacija KPI za Milje
Lista Frausin in KPI sta v petek priredili na miljskem osrednjem trgu pokrajinsko manifestacijo v podporo prizadevanjem za ohranitev demokratične uprave v Miljah. Na manifestaciji, na kateri so sodelovali tudi zastopniki sindikata CGIL, ženskega združenja UDI-ZŽI in borčevske organizacije VZPI-ANPI, je pokrajinski tajnik KPI Ugo Poli ostro obsodil obstrukcijo opozicijskih strank, ki hoče onemogočiti ohranitev izvoljene uprave. Gre za napad na Milje kot vzora učinkovite demokratične uprave in za poskus vnašanja političnih metod, ki so značilne za razkrojenost političnih odnosov v Trstu, je naglasil Poli. Pokrajinski tajnik CGIL Treu je poudaril, da njegov sindikat podpira napore za potrditev levičarske uprave v Miljah, ker se je treba izogniti prihodu komisarja, ki bi ne reševal perečih problemov. Na shodu je spregovoril tudi kandidat Liste Frausin za župana, neodvisni Claudio Mutton, ki je naglasil interes vseh Miljčanov, da Občino vodi demokratična uprava.
Za nov zakon o odgovornosti sodnikov
Komunisti predlagajo volivcem, naj tudi na referendumu o civilni odgovornosti sodnikov glasujejo »da«, hkrati pa že predlagajo, po odpravi obstoječih norm, novo zakonsko ureditev problema. Kot je obrazložila prof. Cecilia Assanti na skupščini članov KPI dolinske občine, se komunisti zavzemajo za to, da zahteva oškodovani državljan odškodnino od države, sodniki, ki bi škodo povzročili pa naj bi odgovarjali disciplinsko pred Višjim sodnimi svetom. Le v primeru, da bi tako oškodovani državljan dobil pravdo, kot tudi da bi bil sodnik disciplinsko kaznovan, bi zakladno ministrstvo lahko zahteval od sodnika povračilo odškodnine, in še to na obroke.
Tržaška federacija KPI je s tem v zvezi sprožila akcijo za zbiranje podpisov pod predlogom zakona po ljudski pobudi. Volivci lahko podpišejo predlog pri tajništvih vseh Občin na Tržaškem, na tržaški preturi ter pri notarjih dr. Camillu Giordanu (Pasaža Protti št. 4, od 17. do 19. ure, razen sobote) in dr. Duiliu Grunerju (Ul. sv. Katarine št. 7, od 17. do 18. ure, razen ob sobotah).
■ Odbor za »da« na referendumih o jedrski energiji, ki ga sestavljajo razne naravovarstvene in sindikalne organizacije ter levičarske politične stranke, prireja v torek, 27. t. m., ob 20.30 v krožku Che Guevara v Ulici Madonnina št. 19, javno razpravo na temo: »Občani vprašujejo tehnike: jedrska energija da ali ne?«. Odgovarjali bodo izvedenci: ekolog prof. Virginio Bettini z beneške univerze, inž. Giuseppe Dentico iz državne ustanove za jedrsko in alternativno energijo, in inž. Luigi Noviello, podravnatelj poenotenega jedrskega načrta pri družbi ENEL.
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstava Tržaški umetniki in Mednarodni grafični bienale v Ljubljani: Avgust Černigoj, Edoardo Gandrus, Zora Koren, Marjan Kravos, Marcello Mascherini, Klavdij Palčič, Nino Perizzi, Bruno Pon-te, Livio Schiozzi, Lojze Spacal, Giancar-lo Stacul, Rado Štrukelj, Franko Vecchi-et in Edvard Zajec.
V	umetnostni galeriji Cartesius razstavlja do 29. t. m. svoja dela slikarka ELISA MESTRONI. Razstava je odprta po običajnem urniku.
V	Prosvetnem domu na Opčinah je Tabor mladih priredil razstavo grafik NABREŽINSKEGA ATELJEJA. Razstava bo odprta še danes od 18. do 20. ure.
V	galeriji Cartesius bo od 31. oktobra do 19. novembra odprta razstava likovnice Federice GALLI.
razna obvestila
Krožek za družbena vprašanja V. ŠČEK in Društvo slovenskih izobražencev vabita jutri, 26. t. m., ob 20.15 v Peterlinovo dvorano - Ul. Donizetti 3 - na informativni večer in razpravo PRED REFERENDUMI.
SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 - prireja TEČAJ LATINSKOAMERIŠKIH IN STANDARDNIH PLESOV. Za informacije telefonirati na št. 69297 ali 415797. Plesni tečaj se bo začel 30. t. m. ob 19. uri.
Diatonična harmonika: ljubitelji, ki bi se radi naučili igranja, naj se zglasijo jutri, 26. t. m., ob 18. uri v Kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. Glede na povpraševanje prirejamo tečaj italijanščine za Slovence. Prijave na tel. št. 213945 od 16. do 20. ure. V petek, 30. t. m., bo ob 17. uri informativni sestanek v knjižnici P. Tomažič in tovariši.
Tabor mladih mladim obrtnikom. Vabimo vas, da se ponovno ali na novo udeležite decembrskega sejma, ki bo v Prosvetnem domu 3., 4. in 5. decembra na Opčinah. Na sejmu lahko razstavljate vse svoje obrtniške izdelke. Prosimo vas, da se pismeno javite na naslov: Tabor mladih, Ul. Ricreatorio 1, 34016 Opčine, do 10. novembra 1987.
t
Dne 24. t. m. nas je zapustila naša draga mama
Marija Guštin
Devinsko-nabrežinski župan pri ministru Vizziniju
Svetoivanski rajonski svet o zdravstvenih okrajih
Pridržana prognoza za 22-letno dekle
Minister za kulturne dobrine in okolje posl. Carlo Vizzi-ni je v petek sprejel v Rimu devinsko-nabrežinskega župana Bojana Brezigarja. Do srečanja je prišlo v zvezi s prošnjo za povoljno mnenje ministrstva za gradnjo obrtniške cone v Nabrežini. Ozemlje devinsko-nabrežinske občine je namreč skoraj v celoti zaščiteno z zakonom 1497/39 o krajinski zaščiti, nekatera območja pa so zaščitena tudi z »zakonom Galasso«. Glede na kočljivost problematike je tržaško spomeniško varstvo predalo celotno zadevo ministrstvu.
Župan Brezigar je obrazložil ministru Vizziniju potrebe devinsko-nabrežinskih obrtnikov in je zagotovil, da predstavljajo omejitve, ki jih določa občinski normativ o obrtniški coni, pomembno jamstvo za zaščito okolja v neposredni bližini obrtniške cone. Med drugim je določeno, da bo cona povezana z občinsko kanalizacijo in da bo obdana s širokim pasom zelene površine. Na osnovi teh aspektov in tudi glede na prizadevanje, ki ga devinsko-nabrežinska občina vlaga v ukrepe za zaščito okolja, je župan prosil za posredovanje, da bi bilo to vprašanje ugodno rešeno.
Minister Vizzini je sprejel na znanje zahtevo, zagotovil, da se bo osebno zanimal za rešitev tega vprašanja ter poveril generalnemu direktorju ministrstva, da pregleda vse gradivo v zvezi z obrtniško cono.
Svetoivanski rajonski svet je imel v sredo na dnevnem redu tudi dve precej pomembni vprašanji, kot sta obnova komprenzorija bivše umobolnice in razprava o zdravstvenih okrajih. Kar se tiče prvega vprašanja, je razprava o dveh novih cestah, ki naj bi šle skozi komprenzorij, odpadla, ker se občinski odbornik za urbanistiko ni predstavil na seji, kljub poprejšnjim zagotovilom svetoivanski predsednici. O zdravstvenih okrajih pa se je razvila poglobljena razprava, med katero so predstavniki rajonskega sveta obravnavali hipotezo skupnega zdravstvenega okraja za Sv. Ivan in Ko-lonjo, poleg tega pa so ostro obsodili zamude pri aktiviranju okrajev, saj je krajevna zdravstvena enota v veliki zamudi pri njihovem izvajanju. Člani rajonskega sveta so na predlog komunističnih predstavnikov soglasno odobrili resolucijo, v kateri pozivajo zdravstvene organe, da v čim krajšem času preidejo h konkretnim dejstvom in res aktivirajo vsaj en zdravstveni okraj.
■ Tržaška občinska uprava je na podlagi zakonskega dekreta 359 z dne 31. 8. 1987 povišala davek na smeti. Te dni je v teku razdeljevanje davčnih kartel z novimi cenami, ki vsebujejo 43,5 odstotni povišek. Davek je treba plačati najkasneje do 18. novembra. Kdor bo kartelo dobil po 5. novembru, pa ima 16 dni časa, da poravna davek.
Včeraj zvečer so na nevrokirurškem oddelku katinarske bolnišnice sprejeli 22-letno dekle, ki se je hudo poškodovalo v prometni nesreči. Daniela Falaschi iz Ul. Carlo Antoni 24 si je namreč prebila lobanjo in je v globoki nezavesti. Zdravniki so si pridržali prognozo.
Nesreča se je pripetila okrog 19.30. Daniela se je z vespo 125 peljala od Sv. Ivana proti središču mesta. Malo pred cerkvijo Sv. Frančiška v Ul. Giulia pa je vanjo trčila panda, ki jo je upravljala 18-letna Debora Andrini iz Ul. Farnetello 61/3. Andrinijeva je privozila iz Ul. dello Scoglio in je obračala proti Sv. Ivanu, ne da bi upoštevala prednosti. Daniela je padla z vespe in močno udarila z glavo ob tla.
Zaradi nesreče je bil promet v Ul. Giulia več časa ustavljen. Izvide so opravili redarji.
vd. Brecelli
Pogreb bo v sredo, 28. t. m., ob 12. uri na pokopališču v Barkovljah.
Žalujoči hči Sonja z družino, sin Egon z družino ter drugo sorodstvo.
Barkovlje, 25. oktobra 1987
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Alojzije Verč vd. Pipan
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin. Posebna zahvala g. dekanu Okretiču.
Žalujoči svojci
Vižovlje, Sesljan, 25. 10. 87
Komisija za izobraževanje in usmerjanje pri IO SKGZ in Slovenski raziskovalni inštitut
priredita v petek, 30. t. m., celodnevno srečanje na temo
UNIVERZITETNI ŠTUDIJ IN DRUGE OBLIKE NADALJNJEGA IZOBRAŽEVANJA
namenjeno slovenskim zamejskim maturantom višjih srednjih šol v šolskih letih 85/86 in 86/87.
Srečanje bo v Dijaškem domu, Ul. Ginnastica 72, s pričetkom ob 9.30. Program:
9.30 Slovenci in univerza. Izbire in možne orientacije danes.
14.00	Možne oblike spremljanja in dopolnjevanja univerzitetnega študija
16.00	zaključki
Interesenti naj potrdijo svojo udeležbo na tel. št. 744249 (SKGZ Trst) ali 84644 (SKGZ Gorica).
SEKCIJA VZPI-ANPI IZ BOLJUNCA
V sodelovanju s KD F. Prešeren prireja v soboto, 31. t. m.
PROSLAVO 40-LETNICE ODKRITJA SPOMENIKA NOB
Program: ob 15.30 zbirališče na sedežu sekcije, ob 16. uri razvitje prapora; ob 16.30 slovenost pri spomeniku, ob 17. uri kulturni program v gledališču F. Prešeren, slavnostna govornika: Neva Lukeš in Arturo Calab-ria, nastopata pihalni orkester Breg in MPZ F. Venturini- Domjo vabljen '
SLOVENSKI KLUB V
TRSTU
Ul. sv. Frančiška 20/11
vabi 27. t. m. ob 19. uri na torkov večer v Gregorčičevo dvorano
Muzikolog Dušan Mihalek, urednik glasbenih oddaj RTV Novi Sad, bo predaval
O ITALIJANSKIH VIRIH V SRBSKI CERKVENI GLASBI
_________gledališča_____________
VERDI
Operna sezona 1987/88. Danes, 25. t. m., ob 16. uri (red G): CARMEN A. Bize-ta. Dirigent Hubert Soudant, režija Peter Werhahn.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1987/88. Nocoj ob 16. uri (red II. nedelja) bo na sporedu CASANOVA A SPA A. Schnitzlerja. Režija Luca De Fusco. Vlogo Casanove igra Mariane Rigillo. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V Pasaži Protti je v teku vpisovanje novih in potrjevanje starih abonmajev za gledališko sezono 1987/88.
LA CONTRADA
TEATRO CRISTALLO
Nocoj ob 16.30: UN BIGLIETTO DA MILLE CORONE, delo Carpinterija in Faragune. Režija Francesco Macedonio.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo — Jutri, 26. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil flavtist Giorgio ZAGNONI. Izvajal bo Vivaldije-ve, Telemannove in Mozartove skladbe.
čestitke
RAFAELA KOŠUTA praznuje svoj 19. rojstni dan. Vse najboljše ji želita Lorenza in Sonja.
LORENZO BOGATEČ praznuje 20 let. Vso srečo v življenju mu želi mama.
27. t. m. bosta praznovala 30-letnico skupnega življenja BRUNA in BAZILIJ GOMBAČ, 29. t. m. pa bo praznovala nona MARIJA 83. rojstni dan. Vse najboljše jim želijo vsi, ki jih imajo radi.
kino
ARISTON - 15.45, 22.15 Full Metal Jac-ket, dram., ZDA, 1987, r. Stanley Kub-rick; i. Matthevv Modine, Lee Ermey, Vincent D'Onofrio, □ □
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Lunga vita alla signora, dram., It. 1987, 130'; r. Ermanno Olmi; i. Marco Esposito, S. Brandalise.
EKCELSIOR I - 16.00, 22.15 Gli intocca-bili, krim., ZDA 1987; r. Bryan De Palma, i. Kevin Costner, Robert De Niro, Sean Connery.
PENICE - 15.30, 22.15 Who's that girl, kom., ZDA 1987, 94'; r. James Foley; i. Madonna, Griffin Dunne.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Accade in paradiso, kom., r. A. Rudolph, i. T. Hutton, K. McGillis, M. Stapleton.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Ultimo minuto, dram., It., 1987, 100'; r. Pupi Avati; i. Ugo Tognazzi, Diego Abatan-tuono.
MIGNON - 15.30, 22.15 007 Zona perico-lo, akc., VB 1987, 131'; r. John Glen; i. Thimoty Dalton, Maryam D'Abo.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 La finestra della camera da letto, srh., r. C. Han-son, i. S. Guttenberg, E. McGovern, I. Huppert; jutri ob 16.00 Oggetto sessu-ale, □□
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Soldati 365 alFalba, dram., It. 1987, r. Marco Risi; i. Claudio Amendola, Massimo Dappor to.
EDEN - 15.30, 22.00 Voglia bestiale, porn., □□
EKCELSIOR II - 15.15, 21.45 Full Metal Jacket, dram., ZDA 1987, r. Stanley Kubrick; i. Matthew Modine, Lee Er-mey, Vincent D'Onofrio, □ □ VITTORIO VENETO - 15.30, 22.10 Spiri-tica, ZDA, 1987, r. K. Tenney, i. T. Al-len, T. Kitaen, S. Nichols, K. Wilhoite CAPITOL - 16.30, 22.00 Arma letale, krim., r. R. Donner, i. M. Gibson, D. Glover.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Vedova nera, krim., ZDA, 1987, 91’, r. Bob Ra-felson; i. Theresa Russele, Debra Win-ges.
RADIO - 15.30, 21.30 Iniermiere dispos-te a tutto, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
izleti
SPDT prireja v nedeljo, 8. novembra, avtobusni izlet na MARTINOVANJE V BENEČIJI. Odhod ob 8. uri izpred sodne palače. Vpisovanje (cena izleta je 12.000 lir) na sedežu SPDT - tel. 767304.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Otvoritvena predstava sezone 1987-88
BRANISLAV NUŠIČ
Sumljiva oseba
Režija: DUŠAN JOVANOVIČ
danes, 25. t. m., ob 16.00 -ABONMA RED G - druga nedelja
v četrtek, 29. t. m., ob 20.30 -ABONMA RED E
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
NADALJUJE SE VPISOVANJE ABONENTOV PRI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA OD 10. DO 14. URE IN ENO URO PRED PRIČETKOM PREDSTAVE.
PROSIMO ABONENTE, DA DVIGNEJO ABONMAJSKE IZKAZNICE.
SLOVENSKO STALNO _ GLEDALIŠČE
Gostovanje Jugoslovenskega dramskega pozorišta iz Beograda
Jovan Sterija Popovič
RODOLJUBI
Režija: DEJAN MIJAČ V torek, 27. t. m., ob 20.30
GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ
prireja
pod pokroviteljstvom občine Dolina
POBRATENJE S PIHALNIM ORKESTROM RUDARJEV IZ IDRIJE IN KONCERT GLASBA BREZ MEJA
pod vodstvom dirigentov prof.
Julijana Vidmarja
in prof. Ennia Krisanovskega
v občinskem gledališču F. PREŠEREN V BOLJUNCU
danes, 25. t. m., ob 17. uri.
SKD L Gruden
priredi danes, 25. t. m., ob 18. uri v društvenih prostorih veseloigro
KDO JE NA VRSTI
v izvedbi
amaterskega odra J. Štoka s Pro-seka-Kontovela.
včeraj-danes
Danes, NEDELJA, 25. oktobra
DARINKA
Sonce vzide ob 6.34 in zatone ob 17.04 - Dolžina dneva 10.30 - Luna vzide ob 9.57 in zatone ob 18.14.
Jutri, PONEDELJEK, 26. oktobra
LUCIJAN
PLIMOVANJE DANES: ob 3.55 najnižje -22 cm, ob 10.00 najvišje 54 cm, ob 16.56 najnižje -58 cm, ob 23.23 najvišje 23 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: ob 4.25 najnižje -14 cm, ob 10.28 najvišje 47 cm, ob 17.36 naj nižje -52 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 17 stopinj, zračni tlak 1023,7 mb narašča, veter 8 kilometrov na uro jugozahodnik, vlaga 87-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19 stopinj.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure
Konfekcije
»FANY«
Stefania Millo
zimska oblačila za ženske in moške
UL. FLAVIA Dl STRAMARE 107 (2AVLJE): TEL.: 231118
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Andrea Baolino, Luca Spadon, Alessia Dagri, Alessio Valdema-rin, Silvia Grillo, Matteo Bertoni, Gio-vanna Bassani, Katty Benvegnu, Anna Candolo.
UMRLI SO: 82-letni Andrea Gorella, 47-letni Franco Melzi, 59-letni Virgilio Grizonich, 82-letni Tullio Bradamante, 92-letna Ersilia Braico, 94-letna Vittoria Borri vd. Bonora, 73-letni Antonio Pitac-co, 93-letni Antonio Crevatin, 77-letna Stanislava Coslovich vd. Coslovi, 76-let-na Maria Bandelj vd. Cociancich.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 25. oktobra 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (Zavije)
Dnevna služba - tudi od 13.00 do 16.00
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (Zavije)
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (Žavlje)
PROSEK (tel. 225141 in 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Lun-gomare Venezia 3 (Milje)
PROSEK (tel. 225141 in 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere
Od ponedeljka, 26., do sobote,
31. oktobra 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, UL Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje Sv. Sergija), Ul Settefontane 39, Trg Unita 4, Lungomare Venezia 3 (Milje)
FERNETIČI (tel. 229355) — od 8.30 do 13.00. Od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje Sv. Sergija), Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Lungomare Venezia 3 (Milje)
PROSEK (tel. 225141 in 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere
	LOTERIJA				
BARI	34	85	56	14	12
CAGLIARI	63	83	82	78	11
FIRENCE	55	14	79	53	51
GENOVA	33	90	48	47	80
MILAN	22	48	58	54	27
NEAPELJ	40	41	17	26	50
PALERMO	55	53	48	42	47
RIM	64	65	84	50	45
TURIN	19	70	34	46	81
BENETKE	27	80	76	25	43
	ENALOTTO				
X 2 X X KVOTE:	1 X	X	2	1	1 X	2
12	90.826.000.—
11	1.519.000.—
10	125.000.—
GLASBENA
MATICA
TRST
Sezona 1987-88
Jutri, 26. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
Gostovanje pevskega zbora in folklorne skupine KUD ”IVO LOLA RIBAR“
dirigent zbora
MILOVAN PANČIČ
umetnostni vodja folklorne skupine in orkestra
VLADETA VLAHOVIČ.
Vabljeni!
SLOVENSKO I'STALNO. GLEDALIŠČE
VUK S. KARADŽIČ
SRBSKE
NARODNE PESMI
Recital v slovenščini, srbščini in
italijanščini
Nastopajo:
Bogdana Bratuž Kale Damjanovič Raniero Brumini
Poje ansambel Rukovet pod vodstvom Dragana Mladenoviča
Scena: Klavdij Palčič Režija: Marko Sosič
V petek, 30. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu.
začenja v četrtek, 29. t. m., predavateljsko sezono. Ob predvajanju diapozitivov bo spregovorila prof. MARINKA PERTOT na temo
SPREDOH PO NARODNIH PARKIH POLJSKE
Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu , Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstr., začelo pa se bo ob 20. uri.	Vabljeni!
Danes se poročita
CLARA CERNOLI in ROBERTO PESCATORI
Da bi vedno bila srečna in vesela, jima želita mama Marica in Franko. Voščilom se pridružujejo tete, strici, batranci in sestrična.
Danes stopata na skupno življenjsko pot
ROBI in KLARA
Vso srečo in zadovoljstva jima želita
delovni kolegi in uprava ZTT
28. t. m. pred 50 leti sta se na Ga-žonu v Savrinih vzela
KARLINA KOREN in RUDI ROJAC
Danes bo g. Miklavec v katinarski cerkvi z blagoslovom potrdil njuno zvezo. Da bi živela še veliko let v zdravju in zadovoljstvu, jima voščijo sin Lino z Lilijano, Corradom in Sonjo ter hči Nadja z Enniom in Markom. Čestitkam se pridružujejo sorodniki in znanci.
Včeraj sta se v Devinu vzela
SATKO in GRAZIELLA
Mnogo sreče na novi življenjski poti jima želita Boris in Nataša.
Juretu in Franki se je pridružil sinček
GIULIO
Srečni družini želita vse najboljše v življenju
KD Vesna in ŠD Mladina
šolske vesti
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu razpisuje letno študijsko štipendijo v počastitev pok. Mihaela Fabjana. Štipendija bo znašala 2.000.000 Ur letno in bo trajala za vso redno študijsko dobo, v kolikor bo koristnik zadostil pogojem pravilnika. Namenjena je slovenskim zamejskim visokošolcem, ki se bodo vpisali na tržaško ali videmsko univerzo v akademskem letu 1987/88. Za letošnje akademsko leto SDD predvideva možnost, da se podeli še ena štipendija tudi slovenskim visokošolcem, ki so že vpisani na deželni ali na kaki drugi univerzi. Podrobnejša pojasnila na sedežu SDD v Trstu, Ul. Machiavelli 22, II. nadstr., tel. 65612, vsako sredo od 16. do 18. ure.
Državni poklicni zavod J. Stefan sporoča, da bodo jutri, 26. t. m., od 17.30 do 19.30 v šolskih prostorih volitve v razredne svete. Ob 17.30 bodo razredna zborovanja v prisotnosti profesorjev razrednikov. Vabljeni so vsi starši!
mmmKs
mštjMIE: i
DRUŠTVO - ZAMEJSKIH LIKOVNIKOV
Razpisuje natečaj za osnutek plakata in kataloga za društveno razstavo
Vse informacije v TK Galeriji. Rok predaje 15. novembra 1987
mali oglasi
PRODAM drva za kurjavo. Klicati ob večernih urah na št. 0481/884182.
PRODAM otroško stajico in voziček po ugodni ceni. Tel. 228958.
PRODAM kawasaki KH 400, letnik 1981, zelene barve, v odličnem stanju, prevoženih 7.800 km, samo za 1.200.000 lir. Tel. 228779.
REPO prodaja v Grojni Anton Dmfovka, Grojna 1, tel. 0481/34220.
TRGOVINA JESTVIN v okolici Trsta zaposli izkušenega prodajalca delikates (salumiere). Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Delikatesa".
V BARKOVLJAH se je izgubil črn muc, star 5 mesecev z rjavim ovratnikom. Kdor ga je videl, naj, prosim, telefonira na št. 410518 ob uri kosila.
IŠČEM pošteno žensko srednjih let za stalno pomoč na domu enkrat tedensko po 4 ure. Tel. 291270 ob delavnikih od 14.30 do 15.30.
LUTMAN Dušan javlja otvoritev nove mehanične delavnice v Štandrežu, Ul. Natisone. Poceni in kvalitetni servis za vse avtomobile, tudi za dizel motorje.
POŠTEN človek išče priletno žensko nad 55 let staro za skupno življenje. Informacije: Ciril Gonišček, Ul. Pasubio 18, Gorica, tel. 0481/520079.
CENTRO DEL COLLEZIONISMO — Trst, Ul. Piccolomini 3, tel. 040/762488 — komisijska prodaja zbirateljskih predmetov na dražbah ali neposredno. Na razpolago smo vam za najugodnejši plasma posameznih predmetov ali celih zbirk: razglednic, kovancev, stare korespondence, najrazličnejših starinskih predmetov itd.
KUPITE SI ali pa naj vam kdo podari dragocen predmet - izdelek visoke bižuterije najboljših designerjev. Našli jih boste v DRAGULJARNI A. B. - Ul. Foschiatti 9 - Trst. Ta naslov si velja zapomniti.
NUDIM pomoč za maske podeželskim gledališčem, po naročilnici društva. Pripravim brade, brke, mastiks lepilo za lepljenje brad, brkov, šminko, puder, mastne kreme za čiščenje z obraza. Po dogovoru delam nove lasulje za ulico in gledališče. Dobra maska -boljša predstva. Pismena naročila in informacije: Anton Cecič, Privoz 14, 61000 Ljubljana.
KDOR NAJDE nemškega ovčarja, črnega z rjavimi tacami in kovinskim ovratnikom, po imenu lork, ki se je izgubil v bližini Rabojeza in Oreha, dobi 300.000 Ur nagrade. Tel. 415661, 749695.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
kontaktne leče
Ul. Buonarroii 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
/ZMA/7///ZJ
	«■!					nii				liilliiiniiT 1
										
nedeljski televizijski in radijski sporedi
_

	
;
llllllllllllllllllllllllll
' ; :

lili
! i	RAI 1		X
9.00 Ekološka oddaja: Zelena linija		8.00
(pripravil Federico Fazzuoli, r		8.30
Alberto Pinzuti, 1. del)		9.30
9.25 Maša		9.50
12.00 Nabožna oddaja		10.15
12.15 Ekološka oddaja: Zelena linija		11.15
(2. del)		
13.00 Dnevnik - ob enih		
13.30 Dnevnik - vesti		12.30
13.55 Kviz: Toto TV (vodita Maria		13.00
Giovanna Elmi in Paolo Valenti		13.25
14.00 Variete: Domenica in... (vodi		13.30
Lino Banfi, r. Gianni Boncom-		15.40
pagni)		16.50
14.20 Športne vesti		17.50
15.20 Športne vesti		
16.20 Športne vesti		
18.30 Športne vesti: 90. minuta		19.35
18.55 Variete: Domenica in... (2. del)		20.00
19.50 Vreme in dnevnik		20.30
20.30 TV film: Padri e figli (r. Bern-		
hard Sinkel, i. Burt Lancaster,		21.30
Juhe Christie, Laura Morante, 2.		
del)		22.15
22.10 Športna nedelja (pripravil Tito		22.45
Stagno)		23.00
24.00 Dnevnik - zadnje vesti		23.25
RAI 2
1934, r. Harry Lachman, Claire Trevor, i. Shirley Temple)
ZDA 1966, r. Howard Hawks, i. J. Caan, L. Devon)
metna tekma
resta Nera
cr
RAI 3
11.00	Koncert: P. I. Čajkovski - Simfonija št. 6 v h-molu (Berlinska filharmonija, dir. Herbert von Karaj an)
11.55	Film: Sherlock Holmes a Was-hington (krim., ZDA 1942, r. Wil-liam Neil, i. Basil Rathbone)
13.15 Dokumentarna oddaja: La mac-china del tempo
14.00	Variete: Va' pensiero
16.35 Film: Le 24 ore di Le Mans (dram., ZDA 1971, r. L. Katzin, i. Steve McOueen, Elga Anderson)
18.25 It. nog. prvenstvo B lige
19.00	Vreme in dnevnik
19.10 Športna oddaja: Domenica gol
19.30	Deželne vesti
19.40	Deželne športne vesti
20.00	Nanizanka: Valerie
20.30	Dokumentarec: Odkrivanje živalskega obnašanja - Iskanje inteligence (3. del)
21.30	Dnevnik
21.40	Nanizanka: F.B.I. Oggi
22.30	Dnevnik - zadnje vesti
22.45 Deželne vesti
22.55	Deželna nogometna prvenstva
IT RTvTjubljana
9.15 Otroška oddaja:
Živ žav
10.10	Nadaljevanka: Dr. Who - Maščevanje pločevincev (12. del)
10.35 Nadaljevanka: Mesto kot Aliče (pon. zadnjega dela)
11.25	Alpski večer (8. odd.)
12.00	Kmetijska oddaja: Ljudje in ze-mlia
13.00	V Sobec po nagelj in nežo
13.50 Nadalj.: Sokolov let (3. del)
15.00	Kviz: Poznate Jugoslavijo? - SR Slovenija
16.10	Prisluhnimo tišini
17.10	Film: Baritonist (dram., Polj. 1984, r. Janusz Zaorski, i. Zbigni-ew Zapasiewicz, Piotr Franczevv-ski)
18.25	Jesen 87 - Vojaške vaje
18.45 Risanka in Kino
19.25	Vremenska napoved in Zrno
19.30	Dnevnik
20.05 Nadaljevanka: Tudi to bo minilo (AndriČ-Sidran, 2. del)
21.10	Rubrika: Zdravo
22.30	Dokumentarec: Mesta
23.00	Kronika Borštnikovega srečanja
IjiP) TV Koper
14.00	Nadaljevanka: Veronica
15.00	Film: II grande vessillo
16.45	Dok.: Zgodovina iznajdb
18.00	Košarka: jug. prvenstvo
19.00	Nadaljevanka: Dnevnik Gorčina Vukobrata (2. del)
20.00	Dokumentarec: Nacionalni parki v Jugoslaviji - Lastovo
20.30 Informativni tednik
21.00	Dokumentarni film: II sesto con-tinente (r. Folco Ouilici)
22.45	Nanizanka: New Scotland Yard
23.45	Dokumentarec
Joe Cocker je ponovno zaslovel po Ulmu 9 settimane e mezzo. Nocoj bo njegov koncert na RAI 2 ob 22.15
Jjg| CANALE 5
8.30	Nabožna oddaja
9.30	Rubrika: Qui časa
10.00	Rubrika: Monitor
11.50 Aktualno: Punto 7
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
14.00	Variete: La giostra
14.30	Variete: Tu come noi
15.45	Kviza: OK bimbi, 16.50 Parole d'oro
17.45	Rubriki: Forum, 18.20 Incontri ravvicinati
18.45	Rubrika: Fans Club
19.40 Kviz: Tra moglie e ma-
rito vip
20.30	Nadalj.: Conguistero Manhattan (r. Richard Michaels in Douglas Hicox, i. Valerie Berti-nelli, Barry Bostwick, Perry King, 1. del)
22.30	Tednik: TivuTivii
23.45	Elitni šport: golf - Bri-tish Open
0.45 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.45 Bonanza
RETEOUATTRO
8.00 Nabožna rubrika
8.30	Film:	Desiderami
(dram., ZDA 1947, r. George Cukor, i. Gre-er Garson, Robert Mit-chum)
10.45	Rubriki:. II Girasole, 11.15 Iz parlamenta
12.00	Nanizanka: Cassie e Company
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
14.30	Nanizanke: Buck Ro-gers, 15.30 II principe delle stelle, 16.30 Ghostbusters, 17.00 Boomer, cane intelli-gente, 17.30 Truck Dri-ver, 18.30 Jennifer, 19.00 College, 19.30 New York New York
20.30	Film: Una strada, un amore (dram., ZDA 1979, r. Peter Hyams, i. Lesley-Ann Down, Harrison Ford)
22.30	Rubrika: Cinema e Co.
23.00	Film: American blue jeans (dram., ZDA 1981, r. David Fisher, i. Matt Dillon, Cindy Fisher)
1.20 Nanizanka: Shannon
ITALIA1
8.30 Otroška oddaja: Bim Bum Bam, vmes risanke Bun Bun, Lovely Maya
10.30	Nan.: I gemelli Edison
11.00	Športna oddaja: Domenica Italia 1 šport
13.00	Rubrika: American-ball
14.00	Glasbena oddaja: Do-menicadeejay
16.00	Šport: košarka SZ-Tra-cer Milan
17.00	Otroška oddaja Bim Bum Bam, vmes risanke Holly e Benji, Mila e Shiro, Jem
18.50 Risanke: Gli amici cer-cafamiglia, 19.25 Den-ni, 20.001 Puffi
20.30 Variete: Drive in
22.20	Nanizanki: Cin Cin, 22.50 Giudice di notte - Serata di gala
23.20	Film: Ho sposato un mostro venuto dallo spazio (fant., ZDA 1958, r. Gene Fowler, i. Tom Tryon, Gloria Talbot)
0.50 Nanizanki: La strana coppia, 1.20 Ai confini dellarealta
STJliSW TELEPAPOVA
14.00 Film: La valle delPeco tonante (pust., It. 1965, r. Tanio Boccia, i. Kirk Morris, Helene Chanel)
15.45 Film: Una moglie giapponese (kom., It. 1968, i. Gastone Mos-chin, Paul Esser)
17.30	Nanizanka: I predatori delLidolo doro
18.30	Dokumentarna oddaja: Italia 7 per la vita
19.30	Aktualno: Vesti iz Amerike
20.30	Film: Ouando la coppia scoppia (kom., It. 1981, r. Steno, i. E. Montesano, D. Di Laz-zaro)
22.30	Športna oddaja: Fuori gioco
23.30	Film: Miraggio sul ghiaccio (pust., ZDA 1981, i. Karl Malden, Andrews Števen)
1.00 Nanizanka: The Delphi Bureau
^ TELEFRIULI
12.45 Kmetijska oddaja: Re-gione verde
13.15	Variete: Buinesere Friul
15.15	Glasbena oddaja: Musič Box
17.35 Rubrika: Župan in njegovi ljudje
19.00	Športne vesti
20.00	Nan.: I cercatori d oro
20.30	Nad.: Racconti italiani
22.30	Nanizanka: Sherlock (Jolmes
23.00	Športne vesti
24.00	Dražba
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Dnevni pregled tiska; 9.55 Glasbeni almanah; 10.15 Mladinski oder: Bela in Sebastijan; 10.45 Praznična matineja; 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji;
13.20	Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Glasbene skice; 15.00 Nedeljski zbornik: šport in glasba ter prenosi z naših prireditev; 15.00 Glasbena oddaja: 17. festival Števerjan '87 (ansambel Alpina iz Gorenjske, Hmeljarski instrumentalni kvintet iz Žalega ter ansambel Marela in Mengša); 15.30 Šport: podatki in komentarji;
19.20	Zaključek sporeda.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00. 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Dnevni koledar; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Veseli tobogan; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Promenadni koncert; 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.20 Za naše kmetovalce; .16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Nedeljska reportaža; 17.30 Pojo amaterski zbori; 18.00 Radijska igra: Neprijetni pogovori (Nikola Vončina); 18.37 Glasbena medigra; 19.00 Dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20-24.00 Glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30, 12.30, 14.30, Poročila; 10.00 Otvoritev; 10.10 Sosednji kraji in ljudje: Na današnji dan, servis, reportaže in intervjuji; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Ma rika in Drejče; 14.35 Glasbena oddaja in tedenska lestvica Radia Koper: Vročih 10 (vodi Iztok Jelačin); 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Nedeljski ritem; 18.00 Pregled dogodkov, nato Nedelja na športnih igriščih; 19.00 Zaključek sporedov.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 7.00 Simfonije; 7.35 Prisrčno vaši; 8.45 Pregled športnih dogodkov; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 15.00 Made in YU; 15.30 Bazar;
16.00	Popevka tedna; 16.00 Športna oddaja; 17.00 Dance parade; 17.33 High power; 18.00 Glasba; 18.30 Glasbene novosti; 19.30 Športna nedelja; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki kulturnega društva Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 15.00-
20.00	Športna nedelja z reportažami in komentarji z igrišč; podnevi in ponoči povezuje oddaje glasba.
_

ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi

i!!!!:!!!i:ini!i
1
( RAM___________________________
7.15 Inf. odd.: Uno Mattina
9.35 Nanizanka: Storie della prateria
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: La valle dei pioppi
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55 Dnevnik - tri minute
14.00	Tribuna za referendum
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Rubrika: Iz parlamenta
15.30	Rubrika: Športni ponedeljek
16.00	Risanke
17.35 Aktualno: Osmi dan
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: leri, Goggi, domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: lo non čredo a nessuno (vestern, ZDA 1975, r. Tom Gri-es, i. Charles Bronson, Jill Ire-land, Ben Johnson)
22.05	Dnevnik
22.15	Filmske novosti
22.20 Aktualno: Speciale TG 1
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Šport: tenis, McEnroe-Lendl (prenos iz Firenc)
X ra| 2_________________________□
8.00	Inf. odd.: Prima edizione 8.30 Jutranja telovadba
9.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju z živalmi
11.05	Inf. oddaja: Laboratorio infanzia
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55 Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Mezzogiorno e... (2. del)
13.40 Nanizanka: Ouando si ama 14.35 Športne vesti
15.00	Nanizanka: Miss Marple
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfade
17.05	Nanizanka: Orient Express
18.05	Aktualnosti: Spaziolibero
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik in športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Capitol 21.25 Dok.: Osvajanje cesarstva
22.30	Dnevnik - nocoj
22.45	Nanizanka: Investigatori dltalia
24.00	Film: Oltre la porta (dram., It. 1982, r. Liliana Cavani, i. Mar-cello Mastroianni, E. Giorgi)
j A RAI 3
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z znanostjo in družbo
14.00	Glasbena oddaja: Eschilo a Gi-bellina (glasba Joannis Xenakis)
14.30	Variete: Jeans 2
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna oddaja: Fuori campo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45 Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Vreme in dnevnik
19.20 Deželne vesti
19.35 Deželne športne vesti
20.05 Izobraževalna oddaja: Pogovori o preventivnem zdravljenju -Kako paziti na srce (3. del)
20.30	Zabavna oddaja: La fabbrica dei sogni
22.25 Dnevnik
22.30	Športna oddaja: Ponedeljkov proces (pripravil Aldo Biscardi)
24.00	Dnevnik - nočne vesti 0.15 Deželne vesti
Ir RTV Ljubljana____________
10.00	TV mozaik. Zrcalo tedna
10.20 Kronika Borštnikovega srečanja
10.50	InlnJ Anne Trister (dram., Kan. 1986, r. Lea Pool, i. Albane Guil-he, Louise Marleau)
16.50	Videostrani
17.05	TV mozaik (pon.)
17.25	Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček - Ladja
17.40 Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Kdo koplje luknje v kruhu?
17.45	Otroška oddaja: Šola za klovne (prod. TV Skopje)
18.15 Glasbeni ropot
18.45	Risanka, nato Videostrani
19.00	Obzornik
19.25	Vremenska napoved in Zrno
19.30 Dnevnik
20.05	Nadaljevanka: Kuharske zvezde (po romanih Yvesa Courriera, r. Roger Pigaut, 3. del)
21.05	Aktualno: Omizje - Mi in dolžniška kriza
23.05	Poročila
23.10 Videostrani
(jlP) TV Koper ____________________
14.00	TVD Novice
14.10 Nadaljevanka: Veronica
15.00	Nadaljevanka: II conte di Mon-tecristo (3. del)
16.30 Otroški spored
18.00	Rubrika: Zdravnik in otrok
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim:
TS — Vsedržavno zasedanje Zveze partizanov Italije
TS — Kampanja za referendume vse bolj živahna
GO — Uspeh sejma Motor Expo Ra-cing
TS — Predstavitev Micoperi 7000
Športni pregled
19.30	TVD Stičišče
19.45 Rubrika: Mesto danes
20.00	Boks: svetovni pokal (prenos iz Beograda)
22.15 TVD Vsedanes
22.30	Rubrika: Zdravnik in pacient
23.00	Košarka: DiVarese-Benetton
Jg[ CANALE 5____________
7.00 Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.22 Risanke
8.10 Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: II tesoro del con-dor (pust., ZDA 1952, r. Delmer Davis, i. Cor-nel Wilde)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
18.10 Nan.: Super Vicky
20.00	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: Sono un fenomene paranormale (kom., It. 1985, r. Sergio Cor-bucci, i. Alberto Sordi, Eleonora Brigliadori)
22.40 Variete: Maurizio Cos-tanzo show
0.40 Rubrika: Premiere
0.50 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.50 Bonanza
^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15 Film: La febbre del possesso (dram., Fr.
1957,	r. Henry Verneu-il, i. Henry Vidal)
11.00	Nan.: Strega per amore, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vi-cini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando domani, 17.15 Febbre d amore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Un marito per Cinzia (kom., ZDA
1958,	r. Melville Sha-velsone, i. Sophia Loren, Cary Grant)
22.40 Film: Promesse... pro-messe (kom., ZDA 1983, r. John Sayles, i. Rosanna Arguette)
0.40 Nanizanki: Premiata Agenzia Whitney, 1.30 II Santo
~~f|) ITALIA 1___________
8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.30	VVonder Woman,
10.30	Tarzan, 11.30
Cannon,	12.30
Charlie's Angels
13.25	Variete: Smile
13.35 Nanizanka: Arnold
14.20 Glasbena oddaja: Dee-
jay Television
15.05 Nanizanka: La famiglia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Memole, Pollyan-na, Holly e Benji, Jem
18.00 Nan.: Star Trek, 19.00 Starsky e Hutch, 20.00 Teneramente Licia
20.30	Film: La rosa purpurea del Cairo (kom., ZDA 1985, r. Woody Allen, i. Mia Farrow, Jeff Daniels)
22.25	Film: Beverly Hills Cop - Un piedipiatti a Beverly Hills (krim., ZDA 1984, r. Martin Brest, i. Eddie Mur-phy, Judge Reinhold)
0.25 Nanizanke: La strana coppia, 0.55 Cosi Cosi, 1.25 Ai confini della realta
TELEPADOVA
13.30	Risanke
14.15 Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Signore e padrone
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: Un uomo in gi-nocchio (dram., It.
1979,	r. Damiano Da-miani, i. Giuliano Gemma, E. Giorgi)
22.45	Nan.: Gioco di coppie 23.15 Ameriški football
0.15 Nanizanka: Camera oscura
1.15 Film: II ritorno di Frank Cannon (krim.,
1980,	r. Corey Allen)
^ TELEFRIULI___________
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Risanka: Sampei
15.00	Nan.: Big Foot e il ra-gazzo selvaggio
15.30	Glas. odd.: Musič Box 17.20 Nadaljevanka: Giova-
ne inesperto
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Special
21.00	Košarka: Fantoni Udi-ne-Cantine Riunite Reggio Emilia
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
^ TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček,, pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Četrtkova srečanja; 8.40 Glasbeni almanah; 9.00 V znamenju RK; 9.20 Almanah; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Ponedeljkov zbornik: V svetu mladih (1. del); 12.00 Ko mladost ni le norost; 12.30 Jezik mladih; 13.20 Revija Zveze cerkvenih zborov v KD v Trstu; 13.40 Glasbene skice; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Skice; 15.00 Bralni roman: Pod svobodnim soncem; 15.10 Zbornik (2. del); 15.15 Poglejmo v mladostnikov svet; 15.40 Mi mladi; 16.00 Poezija slovenskega zapada; 17.10 Mi in glasba: Simf. orkester RTV Lj; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Glasba; 8.25 Ringaraja; 8.40 Naučimo se novo pesmico; 9.05 Glasba; 10.05 Tekoča repriza; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Godbe; 13.30 Melodije;
14.05	Križemkraž; 14.15 Skladatelj pripoveduje; 14.40 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio; 18.00 Alpski kvintet; 18.25 Zvočni signali; 19.45 Iz studia 26; 20.10 Komorna glasba; 20.30 Glasba; 22.30 Melodije;
23.05	Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Poročila in dnevni pregled tiska; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Aktualnosti: reportaže, intervjuji in razne zanimivosti; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Top-Ten po svetu; 17.30 Aktualna tema; 18.00 V podaljšku; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Zaključek sporedov.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonije; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši želji; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Na prvi strani; 10.35 Vstop prost; 11.00 Pismo iz; 11.15 Vseradio; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 12.06 Kuharski nasveti; 14.30 Glasba; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Ciao ragazzi; 15.45 Sintonizirani; 16.00 Popevka tedna;
17.00	Bubbling; 17.33 Blitz; 18.00 Mednarodne lestvice; 18.33 Glasba; 19.00 Koncert.
RADIO OPČINE
10.00 Tedenski horoskop, nato Glasba in obvestila, 18.30 Tedenski športni komentar, nato Nočni program.
Tajniki strank se sestanejo z županom
Morda že jutri uradno potrdilo da je krize na Občini konec
Kot smo že pred dnevi napovedovali se je kriza na goriški občini praktično zaključila. Dodane pa je bilo še nekaj zakasnitve, saj je šele v petek bil sestanek prvotno napovedan kak dan prej. Prav tako v petek predviden sestanek z županom je bil odložen na jutrišnji dan.
Zastopniki petih strank KD, PSI, PSDI, PRI in SSk, so se domenili, da bo z županom in odborom vse ostalo po starem. Precej dolgo so razpravljali o političnih smernicah obnovljene oziroma podaljšane koalicije kot tudi o programu. Domenjeno je bilo tudi, da bodo politična tajništva imela nadzor nad delovanjem občinske uprave. Bodo župan in odborniki sprejeli to politično linijo? Gre namreč tudi za 14. septembra v občinskem svetu zavrnjen sklep o poverit vi vodstva gradbenih del na avtoportu inženirju Grazia-tu. Politiki petih strank so se nekako vdali zahtevi socialistov, da tega sklepa ne bodo župan in odborniki spet prinesli v razpravo. Sicer pa tudi v zvezi s tem med socialdemokrati so še pomisleki, kajti v njih vrstah - v Gorici imajo dve sekciji - ni enotnega gledanja na stvar. Vodilni odbori drugih strank pa so stvar že odobrili.
Jutri zvečer bo torej sestanek med županom in odborniki ter tajniki
strank. Če bo rezultat sestanka pozitiven bomo že kmalu imeli sejo občinskega sveta.
Dodajmo še vestičko v zvezi s tem. Svetovalci MSI so včeraj po mestu razdeljevali letake, iz katerih je razvidno, da so »zasedli« v znak protesta županovo pisarno. Res so prišli k Sca-ranu, se z njim pogovorili in protestirali, ker ne skliče občinskega sveta. Župan pa jim je povedal, da bo sklical občinski svet v začetku novembra.
Novoizvoljeni mestni odbor PSI
Mestno organizacijo socialistične stranke so preosnovali tako, da so ustanovili mestni odbor, v katerem so zastopniki vseh treh sekcij iz mesta, Štandreža in kočnika. Po novem bo ta-odbor odgovarjal za politično delo v občinskem merilu, torej tudi v občinski upravi. Vsaka sekcija pa bo ohranila organizacijsko samostojnost na svojem območju. Poudarjeno je bilo, da sekcijo vodi skupina Area Craxi-le-vica, ki je zmagala na spomladanskem kongresu in ki so se ji pridružili tudi reformisti. V odboru so trije tajniki sekcij Silvio Fontanini, Valter Reščič
in Ervino Scorianz, potem pa še Agos-tino Candussi, Silvano Russian, Alvaro de lust, Karlo Devetak, Luigi De Lorenzi, Diego Marvin, Mario Forchias-sin, Giorgio Dellago, Emidio Arbo in Enrico De Rocco.
Sen. Battello o referendumih
O referendumih o sodstvu in o razlogih komunistov, ki so se odločili, da bodo glasovali »da« bo jutri zvečer ob 18. uri, na pobudo krožka Rinascita, govoril v Palače hotelu senator Nereo Battello.
Gre praktično za začetek doslej pretihe kampanje za referendume.
Pokrajinski svet
Predsednik Silvio Cumpeta sklicuje v ponedeljek ob 17. uri sejo pokrajinskega sveta v Gorici. V zajetnem dnevnem redu je dolga vrsta upravnih sklepov, mnogi med temi so še izostali na prejšnjih sejah. Ob tem pa bi se morala pozornost v uvodnem delu seje osredotočiti na vprašanje poplave, ki je pred dvema tednoma prizadela Gorico, ter vprašanje obnove zakona o prosti coni.
Goriška publika zadovoljna z uprizoritvijo Nušiceve komedije
Goriška publika je tako v ponedeljek kot v torek z zadovoljstvom in polnoštevilno sprejela tržaške gledališke igralce, ki so nam nudili vedro komedijo srbske preteklosti, ki pa jo lahko prestavimo tudi v sedanji čas in v vsako sredino. Igralci, scena, režija, so ljudi v glavnem zadovoljili. Nekateri, ki smo jih med odmorom ali po predstavi vprašali za mnenje, so bili naravnost navdušeni. Nekateri so sicer imeli pomisleke, vendar je bilo teh bolj malo.
Slovensko stalno gledališče si je tudi v Gorici ustvarilo stalno publiko. Še zlasti smo videli veliko dijaške mladine. Letos je več abonentov iz dijaških vrst, za kar se je treba zahvaliti bodisi reklamni akciji SSG v šolah kot tudi prizadevnosti aktivizerja. Si-
cer pa je treba tudi povedati, da so dijaški abonmaji le iz nekaterih šol. V nekaterih je namreč bilo premalo odziva. Res pa je tudi, da je publika na gledaliških predstavah precej stalna. Nekateri prihajajo na te predstave še zlasti odkar so te v Kulturnem domu. Veliko pa je takih, ki so že prej obiskovali gledališke predstave, tudi takoj po vojni. Tudi zaradi tega se je marsikdo spet zabaval z Nušičem, saj smo dela tega srbskega avtorja že večkrat videli na odru SSG.
čestitke
Zori in Sergiotu se je rodil sinček Peter. Katja in David se veselita dogodka in čestitata srečnima staršema. Čestitkam se pridružujejo sorodniki iz Štandreža.
Ob nalivu so imeli poplave in usade
Na območju Pevme zahtevajo ureditev vodnega odtoka
Polna dvorana ljudi na skupščini občanov, _ki jo je sklical rajonski svet za Pev-mo, Štmaver in Oslavje, je zgovorno pričala, da so tudi na tem območju močno občutili posledice silovitega naliva, ki je 6. oktobra prizadel obe Gorici in bližnjo okolico. Predsednik rajonskega sveta Bensa je ob prisotnosti občinskega odbornika za javna dela Del Bena, načelnika tehničnega urada inž. Spanbja in pristojnega za greznice geom. Reje, navedel pritožbe prebivalstva treh zaselkov ob vznožju Brd.
Čeprav je bilo ponekod hujše, je dejal, so tudi v Pevmi imeli več poplavljenih kleti in drugih pritličnih prostorov. Vzrok je v obilnem dežju, vendar tudi v dejstvu, da manjka greznično omrežje in da že 50 let ni bilo javnih posegov za ureditev odtoka vode na tem območju. Zadruga Cankar še sedaj ne ve, kam in kako bodo speljane greznice njenih 24 novih stanovanj: v pričakovanju odgovora z Občine pa je tudi njihove kletne prostore zalila voda. Bensa je še omenil probleme zaradi zemeljskih usadov, ki so se nevarno pojavili ob nalivu in odtekanja vode na območju pod kostnico.
Gre za realne probleme, je ugotovil Del Ben, žal pa Občina nima dovolj sredstev, da bi hkrati reševala vse. Vzemimo greznice: predviden je poseg (s stroškom
ene milijarde lir) na Ul. Terzarmata, kjer je treba nujno razbremeniti tudi območje bolnišnice. V občinskem triletnem planu pride nato na vrsto Madonnina, kjer so prav tako brez greznic, nato pa Pevma, predvidoma že v letu 1989.
Posegli so mnogi občani in opozorili še na druge pobleme oz. postavili predloge za njihovo reševanje. V pričakovanju greznice bi lahko izkopali manjše odtočne kanale, vsaj za deževnico. Prebivalci Štmavra se pritožujejo zaradi nevarnosti plazov in usadov, Oslavci zaradi slabega vzdrževanja obcestnih kanalov (pa tudi ker še nimajo metana in niti službe za odnašanje smeti ter zaradi premajhne zmogljivost vodovoda v zgornjem delu vasi). Nekdo je še opozoril na problem, ki ga na vsem območju predstavljajo ilovnata tla, drugi na potoke in hudournike, ki so jih razni posegi - v zadnjem času tudi sabotinska cesta - odpravili ali preusmerili.
Ob tolikih problemih so predstavniki Občine priznali svojo nemoč. Skušali bodo čimprej urediti greznico in izvesti nekaj manjših posegov za drenažo vode. Za druga vprašanja, ki zadevajo celovito hidrogeološko ureditev območja, pa ni pristojna Občina, temveč druge ustanove kot Gorska skupnost in Deželni urad za javna dela.
Svečanosti ob Dnevu mrtvih
V	vseh naših krajih, pred spomeniki ali na pokopališčih, kjer počivajo padli partizani, bodo konec tedna oziroma v nedeljo tradicionalne svečanosti.
Zastopniki Jugoslovanskega generalnega konzulata iz Trsta bodo obiskali tudi kraje na Goriškem, kjer so partizanski spomeniki. V soboto, 31. oktobra, bodo ob 11.40 v Ronkah, ob 12.30 v Tržiču, ob 9. uri v Števerjanu, ob 9.30 v Podgori, ob 9.50 v Pevmi, ob 10.40 v Sovodnjah, ob 11.10 v Gabrjah, ob 11.40 na Vrhu, ob 12.20 v Doberdobu in ob 13. uri v Jamljah.
V	nedeljo, 1. novembra, pa bodo zastopniki Generalnega konzulata SFRJ ob 8.30 v Gonarsu, ob 10.30 na glavnem pokopališču v Gorici.
Zastopstvo Občinskega odbora Zveze borcev iz Nove Gorice pa pride v soboto, 31. oktobra, ob 8.30 v Koprivno, ob 9.15 na Jazbine, ob 10.10 v Štandrež, ob 10.40 na Peč, ob 11.30 v Dol, ob 12. uri na Poljane.
Primerne proslave bodo priredile tudi tukajšnje občinske uprave ter domače sekcije VZPI in druga društva. Doslej smo dobili obvestilo, da bo podgorska sekcija VZPI-ANPI imela svečanost pred spomenikom v Podgori v nedeljo, 1. novembra, ob 11. uri. Recitirali bodo otroci osnovne šole, pel bo moški zbor Andrej Paglavec.
Tehniki Gorice in Nove Gorice o skupnih posegih proti poplavam
V	petek je bilo v Novi Gorici srečanje tehnikov in političnih predstavnikov z obeh strani meje, ki so pristojni za probleme urejanja in načrtovanja prostora. Govor je bil o posegih, ki bodo potrebni za ureditev odtoka voda, da se v bodoče preprečijo katastrofalne poplave, kakršne so se že dvakrat pojavile v zadnjih štirih letih. Na srečanju so bili prisotni poleg predstavnikov in tehnikov obeh sosednjih občin tudi predstavniki deželnih oz. republiških organov in člani mešane osimske komisije za vodno gospodarstvo.
Najprej so sLtehniki na terenu ogledali sedanje naprave in kritične točke, kjer bodo potrebni posegi, nato pa so na večurnem sestanku razpravljali o ukrepih, ki jih bo treba izvesti za odpravo nevarnosti poplav.
Predsinočnjim namerili 85 mm dežja
Tokrat v Ronkah in Tržiču veliko kleti poplavljenih
Vse službe v bolnišnici od jutri ponovno aktivirane
Predsinočnjim je ponovno silovito deževje povzročilo škodo in poplave na Goriškem. Najbolj prizadeto območje je bilo tokrat na Tržiškem, posebno v nekaterih predelih Tržiča in Ronk. Od 20. ure do nekaj čez polnoči so namerili 85 milimetrov dežja. Voda se je nabirala na ulicah in ponekod dosegla višino pol metra, vdrla pa je
USTNA REVIJA
Goriški lok št. 1
Ali je res, da se Slovenci na Goriškem ne brigamo niti za pločnike niti za lastno zgodovino?
Gorico
sredo
28. oktobra ob 21. uri Kulturni dom
Številko so pripravili:
Ivan Sirk, Nadja Rebec, Janez Povše, Boris Peric, Vinko Jarc, Solange Degenhardt, Darko Bratina.
tudi v številne pritlične in kletne prostore. Gasilci iz Tržiča in Gorice so izvedli okrog 70 posegov, predvsem na območju Ul. Valentinis in Boito v Tržiču ter v Romjanu. Nekaj težav je bilo tudi v Škocjanu, Turjaku in Šta-rancanu.
Voda je ponovno, kot že 6. oktobra, zalila kletne prostore tržiške bolnišnice, kjer je centralna naprava za ogrevanje. S strehe je kapljala voda tudi v medicinski oddelek, vendar vse to ni okrnilo delovanja bolnišnice.
Precej škode je naliv prizadejal tudi kmetijstvu. V Fossalonu in kraju Bos-cat di Grado je močno ogrožen pridelek soje. Kmetijska združenja so zahtevala na tem območju prepoved lova, da se prepreči še dodatna škoda, in določitev področja, ki naj se mu prizna pravica do odškodnin zaradi naravne ujme.
V Gorici dež ni povzročil težav. Gasilci so nadzorovali Koren, ki pa ni dosegel zaskrbljujoče višine.
Bivši partizani v Redipuglii
Danes ob 9. uri se bodo zastopniki vsedržavnega sveta VZPI-ANPI sestali pred kostnico padlih med prvo vojno v Redipuglii. Zastopstvo osrednjega odbora ANPI bo prisotno na svečanosti. Vabljene so bile tudi vse sekcije bivših partizanov iz naše dežele. Sodelovala bo tudi vojska s častno stražo. Po tej svečanosti bo naslednje, ob 11. uri, v Rižarni v Trstu.
Vsi oddelki v goriški splošni bolnišnici bodo od jutri spet delali normalno. To seveda velja za tiste oddelke, ki so bili poškodovani v zadnji povodnji. Predsednik KZE nas je obvestil, da bodo sicer v nekaterih oddelkih delali počasneje, ker manjkajo nekatere naprave, ki so bile poškodovane. Lekarno so premestili v drug prostor. Poslovala bo, pa čeprav z določeno težavo. Obnovili so delo v kirurškem oddelku.
Sedaj spet sprejemajo bolnike. Kot je znano, so jih v dneh 7. in 8. oktobra poslali domov ali v druge bolnice. Takrat so imeli le 185 bolnikov. Včeraj pa jih je bilo že 361. Predsednik KZE je tudi z zadovoljstvom ugotovil, da so ambulante ves čas nemoteno delovale.
Sedem filmskih četrtkov
Gorica kinema
Spoznavajmo in spoznavajmo se preko filma. S tem gleslom je Kinoate-Ije včeraj predstavil jesensko filmsko sezono Gorica kinema, ki se bo pričela v četrtek v Kulturnem domu. Geslo izhaja iz izkušenj prejšnjih let: prav filmske predstave so v Kulturnem domu omogočile srečevanje Slovencev in Italijanov, doživljanje in proizvajanje kulture v medsebojnem dialogu. S tem se razvija sožitje, kar igra ob kulturni tudi pomembno družbeno vlogo.
V središču teh prizadevanj ostaja seveda film, kot najpomembnejše izrazno sredstvo za dialog in spoznavanje kulturno-zgodovinskih kontekstov. Letošnja jesenska sezona, ki bo obsegala sedem srečanj (ob četrtkih od 29. oktobra do 17. decembra), se odlikuje zaradi posebne pozornosti evropske-
mu filmu in avtorjem, pri katerih zasledimo edinstveno filmsko občutljivost in ustvarjalnost.
Program se bo pričel v četrtek s filmom Brez strehe ne zakona, francoske režiserke Agnes Varda, dobitnikom zlatega leva na festivalu Benetke '85. Filme bodo vrteli v Kulturnem domu s pričetkom ob 20.30.
■ V težji prometni nesreči pri Ro-mansu so se včeraj popoldne ranile štiri Ljubljančanke. Najtežje je stanje 37-letne Majde Drobež, ki se bo zaradi zloma piščali in drugih poškodb zdravila tri mesece. Njena 11-letna hčerka Tina se bo zdravila 8 dni, 35-letna Dušanka Hegler in 23-letna Maja Prarnik pa po 15 dni. Nudili so jim prvo pomoč v goriški in jih nato prepeljali v šempetrsko bolnišnico.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 18. do 24. oktobra 1987
RODILI SO SE: Elena Marchese, Glo-ria Tronkar, Peter Romanut, Giovanni Assirelli, Valentina Bonvissuto, Gluha Marino.
UMRLI SO: 76-letni upokojenec Alojz Saurin, 76-letna gospodinja Carmen Peli-can vd. Piccini, 84-letni upokojenec Ca-millo Basdelli, 54-letno uradnik Elvio Vi-sintin, 85-letna upokojenka Ernesta Dor-ni vd. Gabrijelčič, 67-letni duhovnik Giovanni Ouadri, 78-letna gospodinja An-tonietta Moro, 81-letna upokojenka Lojzka Verč, 84-letni upokojenec Pietro DelLAngela, 80-letna gospodinja Giusep-pa Firincelli vd. Carfi, 84-letna upokojenka Caterina Granzinig vd. Ponton, 81-letna upokojenka Adele Sussi, 76-letni upokojenec Sante Gialdi.
V torek, 27. t. m., praznujeta v Pevmi 64. obletnico poroke Anton in Marija Mauri. Ob tej priložnosti jima voščijo hčerke, zetje, vnuki in pravnuki.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev obvešča izletnike za izlet v Koper jutri, v ponedeljek, 26. oktobra, da bo avtobus odpeljal s Travnika ob 7.30. Naslednja postajališča bodo pri gostilni Primožič v Drevoredu 20. septembra, v Pevmi, na Oslavju, v Števerjanu, v Podgori, v Sovodnjah in v Gabrjah.
razna obvestila
Slovensko deželno gospodarsko združenje, sekcija za zunanjo trgovino,
vabi na občni zbor, ki bo v torek, 27. oktobra, ob 20. uri, na sedežu SDGZ v Gorici, Ulica Morelli 14. Po poročilih in razpravi bodo izvoljeni člani odbora sekcije ter delegati za občni zbor SDGZ.
Kulturno društvo Sovodnje vabi odbornike in prijatelje na posvet o bodočem dveletnem programu društva, ki bo jutri, v ponedeljek, 26. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem_domu v Sovodnjah.
KD Oton Župančič v Štandrežu prireja 7. novembra martinovanje v kulturnem domu Andreja Budala. Ob večerji bo srečelov in ples z ansamblom Prijatelji iz Gorice.
Martinovanje SPD Gorica bo v Ajdovščini 15. novembra. Prijave bodo sprejemali na sedežu društva od 1. do 10. novembra ob delavnikih med 18. in 19. uro. Na razpolago bo tudi avtobus. V Sovodnjah in Štandrežu sprejemata prijave Branko Kuzmin in Ivo Nanut.
Kmečka zveza obvešča, da do 31. oktobra morajo plačati davek na zdravje odvisni delavci in upokojenci, ki so poleg s plačo oz. pokojnino razpolagali v letu 1986 še s kakim drugim dohodkom.
KD Briški grič v Števerjanu prireja Martinovanje v soboto, 14. novembra, v domu na Bukovju. Prijave sprejemajo Robert Juretič, Silvan Pittoli in Marjan Kristančič.
Goriški planinci se bodo danes že ob 11. uri zbrali pri Štekarjevih v Števerjanu na tradicionalnem prazniku kostanja. Družabnost bo trajala do mraka. Kdor želi v Števerjan peš, naj pride že ob 9. uri na pevmski most.
koncerti
V Kulturnem domu v Novi Gorici bo
jutri, v ponedeljek, ob 20.15 spektakel eksotične glasbe, petja in plesov Filipinskega folklornega ansambla iz Manile.
kino
Gorica
CORSO 15.30-22.00 »Full Metal Jacket«. R. Stanley Kubrick. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VERDI 16.00-22.00 »Lunga vita alla sig-nora«.
VITTORIA 16.00-22.00 »La časa di Hel-len«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EKCELSIOR 15.00-22.00 »Meatballs -Porcelloni in vacanza«.
COMUNALE 16.00-22:00 »Lunga vita alla signora«.
Nova Gorica
SOČA 16.00-20.00 »Bud Spencer v akciji«.
DESKLE 17.00-19.30 »Ko udarja Taek-v/ando«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni & Bassi, Raštel 52, tel. 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. E. Toti, tel. 72701.
Posvet v okviru avtomobilskega sejma v Gorici
Veliko možnosti je za razvoj športnega avtomobilizma v Italiji
Nekateri starejši italijanski tekmovalci na avtomobilskih dirkah so se odzvali vabilu prireditelja, goriškega avtokluba, ter sodelovali včeraj dopoldne na okrogli mizi o športnem avtomobilizmu v Italiji, o njegovi zgodovini, o perspektivah za bodoče. Posvet je seveda pobliže zanimal predvsem take avtomobiliste,' ki sodelujejo na raznih tekmah deželnega ali medde-želnega značaja. Zaradi tega v dvorani ni bilo kdovekaj ljudi.
Posvet je začel predsednik goriškega avtokluba Mario Tirel, ki je povedal, da imamo pri nas vrsto zavzetih mladih tekmovalcev, ki so dosegli in dosegajo lepe uspehe. Tirel je tudi podčrtal važnost avtomobilskih sejmov, ki se že sedem let prirejajo v Gorici. Tudi ti so dali navdiha marsikateremu mlademu vozaču, da se je spoprijel s tekmovanjem.
O svojih izkušnjah na tekmah so govorili Maria Teresa De Filippis, Fabri-zio Serena in Giorgio Stirano. De Fi-lippisova je bila v ekipi tovarne Mase-rati ter je bila prva ženska na svetu, ki je tekmovala v formuli 1, ter bila že na prvi tekmi v Siracusi na petem mestu. Prva je bila na italijanskih tekmovanjih v letih 1954 in 1955. Fabrizio Serena, sedanji predsednik CSAI, je bil znan in uspešen pilot športnih avtomobilov ter dosegel pomembne uvrstitve, predvsem v Italiji. Uspehe je dosegel tudi v tujini. Leta 1955 je bil četrti s ferrarijem na vseameriški Car-reri. Giorgio Stirano, lastnik tovarne Albatech, ki sodeluje predvsem s tovarno Alfa Romeo pri opremi športnih vozil, pa je govoril o izkušnjah industrij ca in tehnika pri pripravi športnih vozil.
Udeleženci posveta in drugi disku-tanti so navrgli precej predlogov o sodobnem tekmovanju.
Posvet je bil v okviru sejma Motor Exp6 Racing, ki se na goriškem gospodarskem razstavišču zaključi danes. Včeraj so v Gorici bile tekme rallys-tarja. Tekmovalci so prišli iz raznih krajev Treh Benečij. Bilo je to prvo tako tekmovanje meddeželnega značaja. Tekmovanja so bila,kot že povedano včeraj, nadaljevala pa se bodo danes popolde od 14.ure dalje. Prav tako popoldne bodo še eksibicije ho-vecraftov in go-projev.
Danes zjutraj pridejo v Gorico, na razstavišče, tudi lastniki terenskih vozil suzuki. Tudi ti pridejo iz raznih pokrajin Treh Benečij. Zanimanje za taka vozila raste, zlasti med mladimi. Tokrat gre sicer za srečanje lastnikov vozil ene same znamke in je torej tudi
m
AVTOKLEPARSKA IN MEHANIČNA DELAVNICA
ZORGNIOTTI
&
RIU
UTOBIANCHI
Prodaja novih in rabljenih avtomobilov
KRMIN - Industrijska cona - Telefon: 0481/60595
MASTROIANNI GOMME
Ul. del Poggio 8 — GORICA PRISOTNI NA SEJMU MOTOR EXPO’ RACINO
TOMAUTO
S. A. S.
Ul. Nizza 15 — Tel. (0481) 83923 — GORICA ZASTOPSTVO ZA GORIŠKO IN POKRAJINO

AUSTIN ROVER
AUSTIN MINI • AUSTIN METRO • AUSTIN MAESTRO • AUSTIN MONTEGO ROVER 1300 • ROVER 1600 • ROVER 800 • ROVER 825
Obiščite nas v paviljonu D na sejmu Motor Expč Racing
PRIZNANO MEDNARODNO
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE

___________________________________________S.R.L.
GORICA — Ul. D. D’Aosta 180 - Tel. (0481) 520655, 520438, 22351
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
reklamnega značaja. Brez dvoma pa bo v prihodnjih letih takih srečanj še več.
Na sejmu si torej še danes lahko ogledamo bogato ponudbo serijskih avtomobilov in motorjev kot tudi marsikatero vozilo, ki ni serijske izdelave, športno ali tekmovalno.
lieRF qoRi?iA
■ "=§	OUTLINE
KMETJISTVO	___________
“qORi7iA	ORGANIZZAZIONE
NA SEJMIŠČU V GORICI
1, RALLVSTAR TREH BENEČIJ
danes, 25. OKTOBRA, ob 14. uri
RALLV NA SEJMU
20 NAJBOLJŠIH PILOTOV SE BO POMERILO NA ASFALTU in ZEMLJI
OB 11.URI GO-PRO OB 18. URI HOVERKRAFT URNIK: 10.00 - 22.00 VSTOPNINA: 7.000 lir. znižana: 5.000 lir
VSEDRŽAVNA PREDPREMIERA
lancia THEMA LIMOUSINE
na ogled samo danes na MOTOR EXPO’ RACING (paviljon D)
S.V.A.G.
Ivone in Sergio DIZORZ
GORICA — DREVORED XXIV. MAJA — TELEFON 32510 - 84642 TRŽIČ — ULICA S. POLO 19 — TELEFON 776250


Audi
^ Novi Audi 90 prehiteva !
DOBITE GA NA SEJMU EXP0 RACING 87 V PAVILJONU B in pri zastopniku za Gorico in pokrajino:
AUTOSACCHETTI
AVTOSALON: Korzo Italia 65 Tel. 0481/83627
sedež: ul. Longo Isonzo A. 9/11 — Gorica Tel. 0481/83771-2-3, 84069
Tržič: Ul. A. Boito 38/A Tel. 0481/45949
[uLmari
GUALTIERO
Ul. Terza Armata 102 - Tel.: 0481/20144
Zastopnik terenskih vozil SUZUKI in motorjev VAMAHA,
BMW, GILERA, MALAGUTI
Prisotni smo v paviljonu B
)anes, 25. oktobra, ob 10. uri na sejmišču prvi shod lastnikov terenskih vozil SUZUKI iz Treh Benečij
Z nastopom Simfonikov RTV in pianistke Katje Milič
Glasbena matica se uvršča v krog uglednih koncertnih prirediteljev
Glasbena urica v Barkovljah
V sredo nas je obiskal godalni kvartet GJasbene matice, ki ga sestavljajo: Žarko Hrvatič, Jagoda Kju-der - violini, Marko Bitežnik ~ viola in Peter Filipčič - violončelo.
Predstavili so se nam s kvartetom skladatelja Haydna. V tej skladbi igra violina glavno temo, ostali pa ščipajo na strune.
Sledili so trije narodni motivi, katerih tematika je bilo vino. Prepoznali smo MAJOLKO in VINCE RUMENO, ker smo jih že peli v šoli. Žarko Hrvatič nam je povedal, da kvartet lahko igra tudi skladbe, ki so napisane za mešani zbor.
Potem je bil na vrsti drugi stavek Dvoržakovega Ameriškega kvarteta. Ta skladba je bila počasna in otožna. V njej je skladatelj izražal svojo žalost. Napisal jo je v Ameriki, ko je bil daleč od doma. Slišali smo, kako sta si violina in violončelo odgovarjala. Stavek je zaključil violončelo, ki ima posebno barvo zvoka. Dvoržakova glasba nas je prevzela; vsi smo poslušali zbrano, med izvajanjem nismo klepetali.
Ob koncu nastopa je bil spet na vrsti Haydn. Zaigrali so nam zadnji stavek kvarteta JEZDECEV. Slišali smo jezdece v naravi, ki jahajo skozi gozdove.
Po kratkem koncertu so izvajalci odgovarjali na naša vprašanja. Dovolili so nam tudi igrati na violine in violončelo.
Lepo smo se počutili v njihovi sredi, ker so bili zelo prijazni. Povedali so nam, da je violina zgrajena iz treh vrst lesa: javorja, smreke in ebenovine. Lok pa je iz ekvatorialnega lesa in konjske žime.
Radi bi še kramljali z njimi, a so morali^ na novo glasbeno urico na šoli v Špeter.
Tu v časopisu se jim še enkrat zahvalimo z željo, da bi nas spet obiskali.
KRISTINA, OMAR, MIKI, TJAŠA, LUKA, MATIJA učenci V. r. osn. šole Finžgar
Prizor s četrtkovega koncerta
V okolju, ki je spričo golih in razpokanih sten v dvorani Kulturnega doma, morečega črnega ozadja na odru in preživetega običaja ovijanja koncertnega občinstva v temo spominjalo prej na poskus oživljanja epskega ozračja na slovitih koncertih v obleganem Leningradu kot pa na prazničen začetek koncertne sezone, je Glasbena matica v četrtek zvečer vendarle srečno in obetavno postregla zvestim, pa tudi novim - vse kaže, da jih ne bo malo - cenilcem njenih naporov, da se enakopravno uvrsti v krog najuglednejših koncertnih prirediteljev v Trstu in deželi.
Zahvaliti se ima predvsem ugledu in strokovni zanesljivosti Simfonikov RTV iz Ljubljane in njihovi vse globlji udomačenosti v srcih glasbenega občinstva tostran meje. Nič skromnejši pa ni bil pri uspehu delež solistke, tržaške pianistke Katje Milič.
Spored je vpeljala trostavčna - lani nastala, letos pa predelana - skladba Marjana Gabrijelčiča za flavto, harfo, violončelo in godala z naslovom Evfonija. Delo je zasnovano v duhu sodobne slogovne mnogovrstnosti in nagnjenja k vpletanju raznorodnih navedkov iz preteklosti v izvirno glasbeno vezenino, dokaj značilnega za tokove glasbenega postmodernizma. Že sam sestav zasedbe drami v spominu podobo »concerta grossa«, dasiravno je v podajanju »con-certina« zaslediti svojevrstno delitev vlog. Flavtinim in har-finim dvogovorom z godali je namreč pretežno zaupano sklicevanje na baročne in ekspresionistične slogovne poteze, medtem ko je violončelu najpogosteje odmerjeno obujanje romantičnih stilemov in zgledov.
In vendar: če je večini, zlasti mlajših zastopnikov omenjenih smeri lastno neko prvinsko, neposredno, sproščeno igrivo, takorekoč prostodušno veselje do gnetenja zvočne snovi, zlasti še njenih barvnih in harmonskih prvin, bi pri Gabrijelčičev! skladbi zaman zasledovali odtise kakega glasbenega epikurejstva, etimološkemu pomenu njenega naslova še celo navzlic. V resnici se skozi začetni Amoroso in osrednji Giocoso, ob nestanovitnem drsenju slogovnih obzorij in izrojevanju naslovnih razpoloženj, prebija in naposled prevesi v trpko spoznanje zla slutnja (do)končnega Doloroso.
Za nastop pianistke Katje Milič je po nedavni uvrstitvi v sam vrh lanskoletnih odličnjakov med absolventi v konservatorijih treh beneških dežel kajpada zavladalo še posebno pričakovanje. Takoj velja pribiti, da mu je mlada umetnica ustregla z zvrhano mero poklicne odgovornosti. Katja Milič je pač prestopila prag obetov in se - malone v lastno presenečenje - znašla v areni poklicnosti. Zato zasluži, da se sadovi njenega dela merijo z vatlom, ki velja poklicnemu umetniku in je slep za laskava spregledovanja.
Upoštevati jexv prvi vrsti treba, da se je solistka tokrat prvič spoprijela z izzivi sožitja z orkestrom in to v pogojih, ki niso bili prizanesljivejši od tistih, ki veljajo rutiniranim kolegom. Za nadarjeno in marljivo gojenko pomeni to razmeroma pozno izkušnjo. Opozarja nas na hudo vrzel, ki že predolgo zija pri tukajšnji Glasbeni matici: odsotnost orkestra. A o tem kdaj drugič...!
Če je hotela solistka umno pogospodariti s svojimi močmi, je storila čisto prav, da jih je osredotočila v zasledovanje ubranosti z dirigentovimi hotenji in orkestrovim utripom: po tej plati bi se ji bil namreč sleherni, še tako neznaten spodrsljaj utegnil že psihološko hudo maščevati. Skratka, ni ga smelo biti in... ni ga bilo. Ta smotrna neuravnovešenost napora pa se je, hočeš-nočeš, morala pokazati na drugem, manj opaznem, a manj nevarnem koncu: pri preskromnem zvočnem, zlasti pa barvnem obvladovanju orkes-trove zvočne gmote. Ni ga solista, ki bi mu prvi spopad z njo ne pomenil presenečenja, pa naj se je nanj bodisi tehnično kot psihološko še tako pripravljal. Tega ji zato ne gre zameriti. Mnenja sem, da je Miličeva prav ravnala in ubrala bolj komorno, intimistično, svoji akustični in fizični uigranosti primernejšo vlitost v zvočno tkivo, kot pa da bi tvegala vzpon v negotovost. Hkrati pa dvomim, da se bo do ustreznega barvnega bleska in zvočne čvrstosti kmalu do-mogla ne le z nabiranjem izkušenj temveč tudi s smotrnejšim vpreganjem proksimalnih anatomskih vzvodov v sicer že izvrstno negovan in mnogovrsten dotip, ki se je z njim izkazala zlasti pri izpostavljanju notranjih melodičnih krivulj. Čar in razkošje Ravelovega koncerta v g-duru smo zato vendarle izdatno okusili in prikupilo se nam je tudi nedolžno, odkritosrčno predajanje sanjavi vznesenosti v odlomkih, ki bi se z galantno hudomušnostjo prepričljiveje vtkali v značaj obeh okvirnih stavkov. Zato pa nas je brez preostanka prevzela prelest vmesnega Adagio assai.
Prednašanje Berliozove Fantastične simfonije ni preraslo okvira dostojnega poprečja. Res sta odsotnost akustične stene in požrešnost žrela nad odrom opazno klestila pogum in zagnanost izvajalcev. Da se zli usodi in obupu niso prepustili, velja v prvi vrsti pripisati odgovornosti in neizčrpni energiji mojstra Nanuta. Tako smo bili mestoma (V naravi, Noč na Kleku) le deležni markantnejšega doživljanja in smo se naposled razšli z željo, da bi nas ljubljanski gostje lahko kmalu razveselili s polnokrvnim nastopom v akustično urejenih razmerah.
RAVEL KODRIČ
Vrsta prireditev ob 200-letnici rojstva Vuka Karadžiča
V organizaciji Tržaške univerze, Narodne in študijske knjižnice, Slovenskega stalnega gledališča, Glasbene matice in pod pokroviteljstvom Dežele Furlanije-Julijske krajine začenja jutri v Trstu, simpozij ob 200-letnici rojstva Vuka Stefanoviča Karadžiča, jezikoslovca, tvorca sodobnega literarnega jezika, etnografa, književnega kritika, zgodovinarja in prosvetitelja. Karadžič je imel izredno bogate stike tudi s Trstom, ki mu zato posveča en teden manifestacij in prireditev. V nadaljevanju objavljamo spored prireditev.
26.	oktobra
ob 16.30 Znanstveni simpozij Vuk Stefanovič Karadžič, Srbija in Evropa (Univerza v Trstu, Trg Evropa 1). ob 20.30 Koncert pevskega zbora in nastop folklorne skupine IVO LOLA RIBAR iz Beograda (organizira Glasbena matica v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4).
27.	oktobra
ob 9.00 Nadaljevanje in zaključek simpozija (Univerza v Trstu, Trg Evropa 1).
ob 16.30 Otvoritev razstave o V. S. Karadžiču (Razstava bo odprta vsako dopoldne do sobote, 31. oktobra, v stavbi Nadzorništva za okolje in kulturne dobrine, Trg LIberta 7). ob 18.00 Koncert srbske duhovne pesmi v cerkvi sv. Spiri-diona (izvaja zbor Ivo Lola Ribar).
ob 20.30 Jovan Sterija Popovič, Rodoljubi, gostovanje Jugoslovanskega dramskega pozorišta iz Beograda (Kulturni dom, Ul. Petronio 4).
30. oktobra
ob 20.30 Vuk Stefanovič Karadžič, Srbske narodne pesmi, recital v slovenščini, italijanščini in srbščini s sodelovanjem ansambla Rukovet.
Znanstveni simpozij Vuk Stefanovič Karadžič, Srbija in Evropa
Pozdravna beseda - prof. Paolo Fusaroli, rektor Univerze v Trstu
Jože Pirjevec
Vuk Stefanovič Karadžič, Niccolo Tommaseo in Trst.
Radovan Samardžič
Vuk Karadžič v srbski zgodovini.
Boris Paternu
Jernej Kopitar - V. S. Karadžič - France Prešeren.
Sofia Žani
Vukov italijanski dopisnik: Silvestre Cunibert.
Predrag Palavestra
Vukova dediščina in srbski modernizem.
Milorad Ekmečič
Vuk in Hrvati: prispevek k zgodovini dunajskega književnega dogovora 1850.
Ivo Frangeš Vuk in Ljudevit Gaj.
Marco Dogo
Vuk S. Karadžič ali »vloga osebnosti« v balkanski zgodovini.
Gostovanje Jugoslovenskega dramskega pozorišta
Rodoljubi v Kulturnem domu
V torek, 27. t. m., SSG gostuje Jugoslovansko dramsko pozorište iz Beograda s komedijo Jovana Sterija Popoviča Rodoljubi, ki jo režira Dejan Mijač. V glavnih vlogah pa igrajo: Vojislav Bra-jovič kot notar v pokoju, Dijana Šporčič v vlogi njegove žene Nančinke, Vojka Čordič kot njuna hči Milčika. V igri nastopajo še Branislav Lečič kot mladi verzifikator Lepršič, v vlogi njegove ujne Mirjana Karanovič, kot bankrotirani trgovec Miloš Žutič, nato še Milan Gutovič, Mihajlo Janketič, Miodrag Radovanovič, Branko Cvejič, Borivoje Kandič ter Dorde Durdevič.
Avtor komedije Jovan Sterija Popovič je s pisateljevanjem začel že v mladih letih. Udejstvoval se je kot prosvetitelj na kulturnem področju, kljub temu pa ni zanemarjal lastnega književnega ustvarjanja, saj je pisal stihe, prozo, drame, kritike in učbenike. Najboljše rezultate pa je J. S. Popovič vsekakor dosegal kot dramski pisec. Pisal je drame in komedije, prežete s tematiko srbske zgodovine, ki so žele velik uspeh med sodobniki. Po Popovičevi smrti (1856) pa so gle-
dališča raje uprizarjala njegove komedije. Popovičeva najboljša stvaritev je komedija Rodoljubi, ki predstavlja do sedaj neprekošeno sliko časa in družbe v srbski dramski kniževnosti. Igra vzbuja zanimanje sedanjih gledaliških ustvarjalcev tudi zaradi objektivnosti prikaza in plastično oblikovanih likov.
Ob koncu pa še nekaj o režiserju. Popovičevo komedijo si bomo lahko v torek ogledali v režiji Dušana Mijača. Ta režiser je najprej deloval v Narodnem pozorištu v Tuzli, kjer je bil anglo-ameriški repertoar v središču njegove pozornosti. Mijač je bil nato stalno angažiran v gledališču v Novem Sadu, sedaj pa deluje v Jugoslovenskem dramskem pozorištu v Beogradu. Velikega zanimanja publike in kritike so bile deležne tudi njegove režije v drugih beograjskih gledališčih in alternativnih skupinah. S svojimi priredbami je Mijač gostoval v Sofiji, Moskvi in Leningradu, velikokrat pa je bil za svoje delo nagrajen. (IvV) Na sliki: prizor iz komedije Rodoljubi
Na Borštnikovem srečanju
Najdaljši aplavz za SSG
MARIBOR — Najintenzivnejši in najdaljši aplavz doslej: tak je bil izid gostovanja Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta na letošnjem Borštnikovem srečanju. Cankarjev »Za narodov blagor« v Jovanovičevi režiji in obdelavi je učinkoval impozantno, suvereno, popolnoma je prevzel nabito polno dvorano in z dobro igro naših komediantov spodbudil ne samo vljudnostno, ampak zares čuteno ploskanje. No, to je bilo tudi pričakovati, saj je mariborsko občinstvo gledališko dokaj izobraženo in ima možnost (predvsem na Borštnikovem srečanju) soočanja z najrazličnejšimi te-atrskimi žanri. Po predstavi sta se ansamblu SSG na skromnem sprejemu zahvalila upravnik Drame SNG iz
Dr. Matjaž Kmecl
Maribora Marjan Bačko in predstavnica družbenopolitičnih organizacij, v odgovor pa je podpredsednik upravnega sveta tržaškega gledališča Saša Rudolf med drugim tudi malce izzivalno dejal, da je končno v letošnji uradni žiriji Borštnikovega srečanja vendarle tudi predstavnik iz našega prostora (Sergej Verč), kar bi se moralo odslej pogosteje ponavljati.
Kaj lahko na tem mestu zapišemo o letošnjem Borštnikovem srečanju? Niti se še ni iztekla prva polovica sporeda, a kljub temu lahko ugotovimo, da so letošnje predstave na višjem nivoju od lanskih, kar je gledališču nasploh le koristilo. Doživljamo uprizoritve, ki so na visoki umetniški ravni, kar velja tudi za Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice, ki je med gledalci tudi želo precej odobravanja (Novogoričani so nastopili v četrtek z Barnesovimi »Rdečimi nosovi«), Nasploh je letošnji festival v gledališkem smislu bolj koncentriran, čeprav bo treba še delati na tem, da si zariše pravo podobo. »En vidik slovenskega policentrizma pa Borštnikovo srečanje zagotovo je,« kot je pred dnevi izjavil predsednik srečanja Matjaž Kmecl. »Seveda pa to ni poroštvo, da je s tem policentrizem v celoti tudi že zagotovljen. Rekel bi, da je policentrizem nekakšna frontalna kulturna politika, načelna naravnanost, kako s kulturo v tem našem slovenskem kulturnem prostoru in kako tudi z ustvarjalnimi potenciali v njem, saj vemo, da niso neomejeni. Kar se dogaja v Mariboru, je zagotovo policentrična gesta glede na mono-centrizem - recimo - ljubljanske vrste. Tu se vendarle zbere vsaj enkrat na leto teh deset dni vse, kar v slovenskem prostoru kulturno-gledališko deluje. In mislim, da s tega vidika lahko govorimo o manifestaciji, ki je v znamenju slovenskega kulturnega policentrizma.« V teh Kmeclovih besedah je v bistvu zapopadena vsa srž srečanja in najbrž bi poročilo lahko končali na tem mestu. Kronist pa mora zabeležiti vsai še naslednic:
Dva dni je tekel simpozij o gledališču osemdesetih let v Sloveniji in Jugoslaviji. Večina razpravljavcev je skušala utrditi predvsem nekatere teoretične vidike in zato je simpozij obravnaval predvsem pojme postmodernizma, retrogarde, vlogo metafore na odru, onirično strukturo sodobne umetnosti, ali slovenska dramatika z vračanjem k problemu svetega zaostaja ali pa nakazuje pot naprej, itd. Pogovarjali so se še o kritiki, ki naj sledi spremembam v gledališču, o tem, ali so režiserji res edini postmodernistični dramatiki, in o onem, da se režiserji postavljajo nad dramatika, samo da bi šokirali, potem pa še o pogostni estetski upravičenosti šoka in o tem, da režiserji počasi izgubljajo še pred nedavnim neomejeno avtorsko moč. Bil je to prav zanimiv, tehten problem z različnih strani in zornih kotov obravnavajoč pogovor, dobrodošlo izhodišče za kristalizacijo tem in njihovo kasnejšo obdelavo.
MARIJ ČUK
0 patriotizmu, državizmu in ...Prešernovi proslavi
___________ Marij Cuk __________
Vsi vemo, da je patriotizem zelo lepa stvar. Vsak pošten človek je prežet s tem čustvom, ki ga goji do naroda ali pa celo do samega sebe, kar je seveda še boljše, saj dobro vemo, da tistemu, ki slepari in gleda samo na lasten dobiček, rečemo patriot.
Druga stopnja patriotizma je državizem. Tu je stvar že malce bolj zapletena in sporna, saj je iz državizma do nacionalizma samo en korak, velikokrat pa še tega ni. A tudi državizem je, sicer malce zakrinkana, vrednota. Vrednota ali ne, kdo bi se odrekel državi, ki človeka v mozeg zajebava, mu nalaga takse, ga davi z vsemogočimi zakoni in odredbami, a kljub temu velja v svetu za razvito? Kdo bi se odrekel taki državi, pravim, na račun kake druge, deni- * mo take, ki prav tako nalaga zakone in davke, sprejema ukrepe in neukrepe, a ima, denimo, krhko valuto?
Isto lahko rečemo za podstopnjo državizma, ki je deželizem. Tu gre že za intimni pojem, saj se meje vedenja in gibanja zožijo; še bolj intimno pa se počutimo v provin-cializmu, kjer smo tako rekoč doma, vendarle še ne povsem. Odločno neobremenjeni smo v tako imenovanem občizmu (iz latinske besede občina, da ne bi kdo mislil, da gre za nemoralno občevanje), kjer se vsi ljudje poznamo in si rečemo dober dan, tudi če se ne poznamo. Že zaradi lepšega je tako.
Še nižja stopnja vseh teh izrazito filozofskih pojmov je vaškizem, ki mu nekateri učenjaki rečejo tudi kampanilizem, to pa zato, ker visoki umi lahko splezajo do konice zvonika, nizki pa ostajajo kar v vasi, v uličicah in na kolovozih, ki so že vsi asfaltirani, da se zgublja pristna domačnost. Asfalt pa, dobro vemo, pelje naravnost v asimilacijo, saj je po zglajenih cestah lepše peljati in tudi krave imajo rešpekt do napredka, tako da se sredi asfaltirane ceste niti ne podelajo. To pa zato, ker v kampani-
lizmu oziroma vaškizmu krav več ni. So samo voli...
In že smo pri naši stvari, to se pravi dogodku, zaradi katerega je bil potreben učen uvod, da bodo bralci vedeli, pri čem smo in jim ne bo treba dobivati manjvrednostnega kompleksa. Nesporno smo namreč dokazali, da so patriotizem, državizem, deželizem, provincializem ali pokrajinizem, občizem in vaškizem vrednote, brez katerih naš okrogli svet na more shajati. Skratka, da ne bi kdo mislil, da je vaškizem kaj manj od provincializma ali celo od patriotizma.
Dogodek, zaradi katerega so se spet morali zbrati sodniki, pa je sledeč. November je, čas razmisleka in zbranosti, ko jesen že dolgo razjeda človekovo kožo. In v tem času je že treba misliti na najrazličnejše prireditve, ki jih morajo posamezna kulturna društva organizirati v prihodnjem letu, ko bo zares šlo na bolje in to v vseh vidikih. Zaradi tega se je sestala skupina možakarjev, da bi določila kraj, vsebino, potek in ideološko strukturo največjega vesoljskega kulturnega praznika - Prešernove proslave 1984. Da ne bo pomot, to je le okvirna številka, kajti takih proslav se je zvrstilo že več.
Najprej so se zbrali v treh, mogoče bomo pozneje še koga pritaknili. Eden je nosil kratke hlače, plavolasec je bil, imel je morske oči, nogavice dokolenke in sandale, rdečo srajco z veliko belo helebardo na sredi. Drugi je prav tako nosil kratke hlače, bil je rdečelas, prav tako je imel nogavice dokolenke, obul pa si je športno obuvalo. Na modri srajci se je bohotila briška trta, simbol ustvarjalnosti in napredka. In če sta bila prva dva v kratkih hlačah, je bil tretji v še krajših, lasje so mu bili čisto črni, gojzerji so mu branili prste na nogi, nogavic pa sploh ni imel, tako da je kar malo zaudarjalo in sta ga druga dva nekoliko počez gledala. Bela srajca mu je zakrivala dlakasto oprsje, na njej pa je bilo z velikimi črkami zapisano: čedajski rokopis.
Zbrali so se torej trije možakarji na nevtralnem ozemlju in modrovali. Še pred tem so določili dnevni red, v katerem je bilo strogo in izrecno zapisano in trikrat podčrtano, da mora tisti s čedajskim rokopisom molčati, ker o Prešernovi proslavi nima pravice nobene črhniti, saj je bil Prešeren rojen pred kratkim, on pa da je ostal še vedno tisoč let nazaj in sploh po Prešernovo ne zna več govoriti. Tako sta bila dva, ki sta o tem razpravljala. Dva pa ne moreta biti,
zato se je od nekod prikradel tretji, ki je bil po številu četrti, a dejansko' vendarle tretji. Ta ni imel ničesar, čisto gol je bil, edini razpoznavni znak križec.
Možakarji se niso mogli-zediniti, kje naj bo ta osrednji kulturni dogodek: Trst ali Gorica, Gorica ali Trst? Prav tako ni bilo soglasja o sporedu: naj poje cerkveni zbor? Ali partizanski zbor? Naj recitirajo narodne pesmi? Naj recitirajo partizanske poezije?. Največje razburjenje je bilo okrog imena govornika: dva sta se sicer strinjala, naj bo to kak pravi Slovenec, v naj slabšem primeru zamejski Slovenec z odprtim čelom, tretji, tisti s križcem, pa je zatrjeval, da mora biti to svoboden Slovenec. In skoraj je nagec prevladal, na koncu pa je vendar odločila zdrava pamet in govornika prihodnje leto ne bo. Volk sit in koza cela - se temu pravi.
Informativna občila so naslednji dan seveda zapisala, da je bilo na sestanku doseženo popolno soglasje in da je stvar idilično rešena. Sozvočje idej je bilo tako, da bodo kar tri osrednje proslave: ena v goriš-kem Kulturnem domu, s svojo vsebino in sporočilom, druga v tržaškem, prav tako s svojo vsebino in sporočilom, tretja pa v fa-rovžovem domu, prav tako s svojo vsebino in sporočilom in seveda s svobodnim govornikom. »In jaz?« je vprašal četrti, na katerega smo skoraj pozabili. »Kdo pa si ti?« je bil odgovor in seveda so občila zapisala, da v Čedadu zaradi zaostrenih razmer, objektivnih težav in malo oportunega političnega položaja pač proslave, žal, ne bo.
Sodnikom to seveda ni šlo v glavo in so uvedli preiskavo, ki je tri možakarje spravila pred sodni zbor, četrtega pa so iz usmiljenja skoraj prezrli.
(Obtožbo in obrambo bomo objavili prihodnji teden, da boste imeli do tedaj dovolj časa za razmislek...)
Horoskop
od nedelje 25. 10. do sobote 31. 10. 1987
Pripravlja SREČKO MOŽINA
OVEN (21.3.-19.4.)
- VI IN DELO: * I * Čaka vas zanimiv in nadvse prijeten teden. Računate lahko na dobre rezultate in srečne okoliščine, ki bodo pripomogle k ugodnemu razpletu vaših narčtov. Rojeni od 1. do 4. aprila naj bodo previdni, ker jih lahko presenetijo nepričakovane težave. Kritičen dan bo torek. VI IN DRUGI: V družbi se boste lepo in prijetno sprostili. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek.
BIK (20.4.-20.5.) —
VI IN DELO: Teden bo precej razgiban in nagajiv. Na kakšne večje težave prav gotovo ne boste naleteli. Prišlo pa bo do manjših zapletov in nejasnosti. Če bo kaj narobe, se nikar ne razburjajte in ne izgubljajte živcev, ker se bodo stvari že uredile. Precej utrudljiva dneva bosta četrtek in petek. VI IN DRUGI: S prijaznostjo boste dosegli vse, kar si želite. Ugodna bosta torek in sreda.
DVOJČKA (21.5.-20.6.) — VI IN DELO: Za vas je napoved ta teden kar ugodna. Pred vami je zelo zanimiv in uspešen delovni teden. Spremljala vas bosta sreča in precej prijetno razpoloženje. Uspelo vam bo uresničiti nekaj, kar si že dolgo želite. Prav zmagoviti bodo rojeni od 1. do 4. junija. VI IN DRUGI: Nekdo, ki ga poznate, vas bo prosil za pomoč; ne odrecite mu je. Ugodna bosta četrtek in petek.
RAK (21.6.-21.7.)
VI IN DELO: Zvez-de so na vaši stra-ni, zato bo teden za vas prav prijeten in razveseljiv. Čas je primeren za uresničitev zastavljenih načrtov. Kljub temu bo nevarni Mars rojenim od 3. do 7. julija skušal na vse načine prekrižati načrte. Težavna dneva bosta torek in sreda. VI IN DRUGI: Ne prenaglite se in ne obljubljajte več, kot pa lahko izpolnite. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
LEV (22.7.-22.8.)
VI IN DELO: Teden bo dokaj muhast in spremenljiv. Zvezde vam tokrat niso prav prijazne, zato lahko računate na nekatere sicer prehodne težave in zaplete. Rojeni od 3. do 7. avgusta bodo dosegli nekaj lepih uspehov. Precej naporna dneva bosta četrtek in petek. VI IN DRUGI: Ne vznemirjajte se, zlobnim jezikom se ne boste uspeli izogniti. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek.
DEVICA (23.8,-22.9.)	- VI IN
DELO: Zvezde so vam prijazne, zato vam bo teden ponudil nekaj izredno lepih priložnosti. Delo vam bo šlo od rok, tako kot že dolgo ne. Neka želja se vam bo uresničila. Imeli boste več časa za počitek in razmišljanje. Nekoliko neugodnejša dneva bosta le nedelja in ponedeljek. VI IN DRUGI: Bodite bolj obzirni do ljudi, ki vas imajo radi. Ugodna bosta torek in sreda.
TEHTNICA (23.9.-22.10.) VI IN DELO: Pričakujete lahko vznemirljiv in razgiban teden. V vašem ozvezdju se pravkar nahaja ognjeviti Mars, ki neugodno vpliva na potek vašega dela. Prav lahko pride do nesporazuma ali kakšnega neprijetnega dogodka. Precej težavna dneva bosta torek in sreda. VI IN DRUGI: Preveč zaupate nekomu, ki išče samo svojo korist. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
ŠKORPIJON (23.10.-21.11.) —. VI
IN DELO: Teden bo razgiban in poln novosti. Marsikaj se vam bo premaknilo na bolje. Ponudila se vam bo priložnost, ki jo boste znali prav spretno izkoristiti. Delovni uspehi vas bodo pomirili in ohrabrili. Samo v četrtek ali petek vam bo šlo kaj malega narobe. VI IN DRUGI: Ljubosumnost vam zna prinesti kar velike nevšečnosti. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
STRELEC (22.11.-21. 12.) VI IN
DELO: Čaka vas zanimiv in uspešen teden. Z lahkoto boste kos vsem nalogam, ki ste si jih v zadnjem času zastavili. Računate lahko na dobre rezultate in ugodne okoliščine, v katerih se boste prav dobro znašli. V četrtek vas bo po vsej verjetnosti razveselila dobra novica. VI IN DRUGI: Ne zavrnite nekega povabila na koncu tedna. Ugodna bosta četrtek in petek.
KOZOROG (22.12.-19.1.) VI IN
DELO: Obeta se vam prav gotovo zelo ugoden in uspešen delovni teden. Prijazne zvezde so vam naklonjene in vam bodo v pomoč pri vsakršnem opravilu. Rojeni od 2. do 6. januarja pa naj bodo tokrat precej pozorni, ker jih lahko zavede v težave kakšen neprijeten dogodek. VI IN DRUGI: Skušajte posvetiti več časa ljubljeni osebi. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
VODNAR (20.1,-JlA/ 18.2.) — VI IN
DELO: Brez dvoma lahko računate na prijeten in vesel teden, ki vas bo obogatil z marsikatero prijetno izkušnjo. Lahko se zgodi, da vam bo šlo kaj malega narobe, vendar to ne bo bistveno vplivalo na vaše delo in počutje. Naporen bo torek. VI IN DRUGI: Skušajte poporavnati nesporazum, ki je sicer nehote nastal z ljubljeno osebo. Ugodna bosta četrtek in petek.
RIBI (19.2.-20.3.)
^ ^ VI IN DELO: Zvez-de so vam naklo-J V njene, zato bo teden prav prijetno brezskrben in sproščen. Za delo ne boste porabili toliko časa kot običajno, zato se boste uspeli malo oddahniti in posvetiti precej časa samim sebi. Precej muhasta dneva bosta nedelja in ponedeljek. VI IN DRUGI: Nekdo vas občuduje, pa ne ve kako bi se vam približal. Zelo ugodna dneva bosta petek in sobota.
Pisava
odkriva
našo
notranjost
Ureja: SIMON BORUT POGAČNIK

Šifra: MOJ VITO
Nikoli še nisem in tudi ne bom objavljal imen in priimkov bralcev, saj me veže poklicna molčečnost. Prosiš za nasvet, kako naj bi se odvadila kajenja. En način poznam in mislim, da je dober. Morda ti bo pomagal. Napisal oz. prebral sem ga v knjigi indijskega »filozofa« Bhag-wana Shree Rajneesha. Mojster pravi, da je potrebno celoten ritual kajenja vzeti zelo zelo zares. Povsem se je potrebno zavedati vsake geste, ki jo narediš, ko vzameš cigareto iz škatlice, ko potegneš vžigalico in potem vsakega giba ustne votline in grla pri vdihu in izdihu. Kajenje postane tako neke vrste meditacija in kaj hitro človek spozna, da potrebuje le svežega zraka ter mu postane kajenje na ta povsem zavesten način odvratno. Poskusi, morda bo res zaleglo! Zanimiv je tvoj nastop. Iz določene rezerviranosti se počasi le otopliš in navežeš stik z ljudmi okoli sebe. Iščeš se še in zato morda tudi bolj kadiš, ker si skrajno nervozna in neza-
dovoljna z nečim. Le kaj bi to utegnilo biti? Morda domače konfliktne situacije, ki te spravljajo ob živce, morda kaj drugega. Z nihanjem razpoloženj si pač ne moreš dosti pomagati. Očitno se tu pojavljajo tudi strah, previdnost in malce materialne zagledanosti. Sicer si intelektualno kar zanimiva!

Šifra: SAMOTA
Hude probleme imaš. Ljubiš brez upanja... In to že v petnajsti pomladi. Delim tvoje želje. Sicer pa ne vem zakaj se samo "piflaš", saj ti bo več koristilo, če boš snov razumela. Nasvete ti dajem zato, ker opažam, da si potrebna opore in razumevanja, pa ga morda doma ne najdeš toliko, kolikor bi ga potrebovala. V obdobju največjega razvoja psihofizičnih sposobnosti si in stori zato vse, da bo ta razvoj šel svojo pot. Ne hodi toliko v disko in se raje bolj in več naspi, sicer bo z zdravjem kaj narobe. Kot opažam, te zelo plaši prihodnost. Bojiš se je, mislim, da brez razloga. Samozavest si boš pridobila z dobrim znanjem. Opusti ideale, ki niso kaj prida, četudi so v tvoji družbi izredno cenjeni in hvaljeni. Pojdi svojo pot in ne oziraj se preveč nazaj. Po petih letih se bosta tudi tvoj značaj in osebnost že dodobra razvila.
KUPON
za grafološko analizo ali pojasnila Simona Boruta Pogačnika
sigla:.........................
Primorski dnevnik, 25. oktobra 1987
KRIŽANKA
VODORAVNO: 1. Dan v tednu; 5. Plinska zmes atmosfere; 9. Makedonsko kolo; 10. Obalni pas ob Genovskem zalivu; 13. Taranto; 14. Morski razbojniki; 15. Mesto v severni Italiji; 16. Ozka v sredi; 17. Francoski nogometni as; 19. Tajska, Luksemburg in Španija; 20. Prijateljica v Rimu; 21. Kajnova žrtev; 22. Simbol vladarske časti; 23.
1	2	3		4		5	6	7	8	
9				10	11					12
13			14							
		15							16	
17	18							19		
	20						21			
22						23				
24					25					
26				27						28
29			30							
		31							32	
33	34							35		
	36					37				
Plevel, izmeček pri žitu; 24. Znana Ita; 25. Cinki... na juhi; 26. Ime igralke Mirande; 27. Avtor Ukane; 29. Žamet na vrhu; 30. Valjasta podpora iz kamna; 31. Juridičen; 32. Livno; 33. Atletska disciplina; 35. Cesta; 36. Ljudstvo, ki živi v majhnih potujočih skupinah; 37. Evropski otok. NAVPIČNO: 1. Velika poplava; 2. Doba; 3. Turin; 4. Je lahko v nebo vpijoča; 5. Imenovani; 6. Ime it. pevke Pavonejeve; 7. Zadeti brez soglasnikov; 8. Kranj; 11. Ime naše atletinje Tavčarjeve;
12. Zbiranje mnenj; 14. Povlaka, navadno zelenkast oksid; 15. Tuje žensko ime; 16. Zlat; 18. Mesto v Tesaliji; 19. Kraj v srednji Dalmaciji; 21. Pokrit z razmočeno zemljo; 22. Navzkriž; 23. Podolgovate, ozke vzpetine; 25. Tržaški pisatelj Italo; 27. Tičati na mestu; 28. Film. igralka Ekberg; 30. Občutje ponižanosti; 31. ...in kontra; 32. Hladno orožje; 34. Ploščinska mera; 35. Portugalska in Švedska.
(lako)
REŠITEV
'Sd 'SE tre '5(oi -JE ord -je iurers 'OE teguv '8E :!OTS LZ :oa3as 'SE kuagarB 'ZZ ;ura?ur( ZZ iuajBig ‘iz UiBojj. -61 restreg gl iuajeiz -9x reuoureu -gi reupBd pl rejarpre ‘Zl ieuarj 'u ;H>1 '8 'l96 £ l9lia '9 kuBAZ 'S iBOTATjri 'J. :oj E rera -z :dojod •[ :ON3IdAVN ■easil '££ kuioa ‘9£ pod 'SE
UOlBrEUI ■££ ij-j '££ !U3ABid ‘JE Uag
-ajs 'OE iBZ sz iBupaAs ‘iz :bsi -gz afiBrs sz temu 'tZ tejojB '££ teuojrf ZZ !lBiq 'IZ teoiure oz	'61
ragBId '£I !5jz '91 teuaAEfl -gl 5} -Bud 'H Vi 'El teraiAia '01 :ojo -g rfEJZ g irjajad -j :ONAVHOCIOA
Košarka: v 1. jugoslovanski ligi
V petih evropskih košarkarskih pokalih
Uspeh Ljubljančanov
Italija 10,
Jugoslavija 9 ekip
Smelt Olimpija - Šibenka 95:89 (49:47)
SMELT OLIMPIJA: Petrovič 18, Zdovc 16, Besedic, Tovornik 22, Hauptman, Todorovič, Vilfan 21, Čurčič, Kotnik 16, Djurišič 2.
ŠIBENKA: Badžim 2, Pilepič 6, Žurič 18, Kalpič 3, Popovič, Kapov, Jablan 4, Šarič 29, Jarič, Slavica 27.
PON: Djurišič (17), Todorovič (36).
LJUBLJANA — Ljubljančani so bili več ali manj stalno v vodstvu, vendar je bilo srečanje v glavnem izenačeno, na koncu pa ga je odločil Matjaž Tovornik z dvema trojkama. Smelt Olimpija je s to dragoceno zmago ohranila stik z vrhom. Gostje so sicer silovito začeli (14:4), a domačini so jih z izredno consko obrambo takoj dohiteli (delni izid 16:2). Zatem je bila tekma, kot smo dejali, do konca izenačena, odločil pa jo je Tovornik.
Na koncu prvega polčasa bi skoraj prišlo do neredov, tako med gledalci kot igralci. Z nešportnim obnašanjem sta Badžim in Jablan izzivala občinstvo, na srečo pa do incidentov ni prišlo.
OSTALI IZIDI 6. KOLA: Budučnost -Bosna 86:82 (45:45), Gibona - IMT 100:86 (51:44), Borac - Jugoplastika 76:85 (34:44). DANES: Partizan - Zadar, Crvena zvezda - MZT.
Živojinovič izločen
TOKYO —- V polfinalu mednarodnega teniškega turnija v Tokyu je Šved Edberg s 7:6, 4:6, 6:2 premagal Jugoslovana Živojinoviča. V drugem polfinalu je Lendl (ČSSR) s 6:0, 6:2 odpravil Šveda Pernforsa.
Visoka zmaga Spartaka
MOSKVA — V odloženi prvi tekmi 2. kola nogometnega pokala UEFA je moskovski Spartak gladko s 4:1 (2:0) premagal bremenski Werder. Srečanje so v sredo odložili, ker letalo z vzhodnonemško ekipo zaradi megle ni moglo pristati v Moskvi.
De Petri še v vodstvu
KAIRO — Tudi po 7. etapi rallyja faraonov je med motociklisti Italijan De Petri (cagiva) še vedno v vodstvu. Med avtomobilisti je Finec Vatanen (peugeot 205) še bolj utrdil položaj na vrhu.
Homen zamenjal Golda
BRATISLAVA — Finec Carl Olaf Homen je bil izvoljen za predsenika evropske atletske zveze. Zamenjal je Britanca Arthura Golda.
Med tednom so odigrali povratne tekme osmine finala v evropskih košarkarskih pokalih, tako da je slika finalnega dela pokala prvakov, v katerem se bo pomerilo osem ekip, kar je novost, in četrtfinalistov v ostalih po-
POKAL PRVAKOV
Balkan (Bol.) - Tracer Milan (It.)
Orthez (Fr.) - Karsiyaka Izmir (Ture.)
Barcelona (Šp.) - Slask Wroclaw (Pol.)
Dosza (Mdž.) - Partizan Beograd (Jug.)
Makabi Tel Aviv (Izr.) - Benfica (Port.)
Pully (Švi.) - Aris Solun (Gr.)
Nashua Den Bosch (Niz.) - Zbrojevka (ČSSR) Sddertalje (Šve.) - Saturn Koln (ZRN)
POKAL POKALNIH PRVAKOV
Enad (Ciper) - Scavolini Pesaro (It.)
Alvik (Šve.) - Hapoel Galil Elyon (Izr.)
UBSC Weis (Av.) - IMT Beograd (Jug.)
Galatasaray (Tur.) - Polycell Kingston (VB) Uusikaupunki (Fin.) - Limoges (Fr.) Levski (Bol.) - Bayer Leverkusen (ZRN)
POKAL PRVAKINJ
Primigi Vicenza (It.) - Avon (VB) Versaille (Fr.) - Tungsram (Madž.) Sampo (Fin.) - Dinamo Novosibirsk (SZ) Solna (Šve.) - Agon Diisseldorf (ZRN) Sabor (Šp.) - Sparta Praga (ČSSR) Jedinstvo Aida (Jug.) - Universitatea (Rom.)
kalih, popolna (manjka le ena ekipa v pokalu prvakinj). Italija bo v vseh petih tekmovanjih zastopana z desetimi moštvi, Jugoslavija pa z devetimi. Žreb za sestavo novih koledarjev bo 7.
novembra v Miinchnu. Spodaj je pregled v posameznih pokalih (uvrščene ekipe so z mastnimi črkami, prvi rezultat se nanaša na drugi na povratno).
KORAČEV POKAL
97:98	79:93
124:82	88:85
129:65	140:69
94:130	71:101
111:86	81:79
125:127	104:113
87:78	.97:83
119:126	88:131
KOV	
41:143	101:49
93:95	84:93
85:97	69:125
67:83	69:104
91:86	91:116
67:57	62:81
94:123	104:108
94:86	■67:94
106:41	81:50
74:67	81:87
58:79	odi.
' 70:78	85:92
59:66	62:77
104:68	71:88
Divarese (It.) - Racing Pariz (Fr.)
Slovan (ČSSR) - Hapoel Tel Aviv (Izr.) Crvena zvezda (Jug.) - Besiktas (Tur.) Makabi Haifa (Izr.) - Asvel (Fr.)
Real Madrid (Sp.) - Boigelot (Bel.) Charlottenbourg (ZRN) - Cai Zaragoza (Sp.) Antibes (Fr.) - PAOK Solun (Gf.)
Arexons Cantu (It.) - Castors (Bel.)
NHKG Ostrava (ČSSR) - Dietor Bologna (It.) Iraklis Solun (Gr.) - Estudiantes (Sp.) Hapoel Haifa (Izr.) Snaidero Caserta (It.) Elitzur Natanya (Izr.) - Sunair (Bel.)
Efes Pilsen Istanbul (Tur.) - Monaco (Fr.) Manchester (VB) - TDK Manresa (Šp.) Jugoplastika (Jug.) - Beslen (Tur.)
Cibona (Jug.) - Koktan Kotka (Fin.)
POKAL RONCHETTI
Miinchen (ZRN) - Racing Pariz (Fr.)
Asvel (Fr.) - Ibla Enichem Priolo (It.J Pangrati Atene (Gr.) - TJVS Praga (ČSSR) Spartak Lenin (SZ) - Budapesti (Madž.) Partizan BG (Jug.) - Ment Solun (Gr.) Wuppertal (ZRN) - BSE Budimpešta (Madž.) Pesi Pecs (Madž.) - Dinamo Kijev (SZ) Hapoel Givat (Izr.) - Elemes Šibenik (Jug. Visby (Šve.) - Deborah Milan (It.) Mirande (Fr.) - Sidis Ancona (It.) Montferrand (Fr.) - Iskra Delta (Jug.) Voždovac BG (Jug.) - Unicar Cesena (It.)
domačo	tekmo,
98:98	83:96
77:99	111:86
104:80	114:75
103:89	75:93
98:74	84:61
88:64	65:99
82:98	107:111
117:93	77:93
63:89	81:110
100:98	67:101
91:103	76:86
77:66	69:72
69:67	54:59
94:80	94:80
114:73	110:83
138:110	127:101
70:75	53:92
88:60	56:85
53:74	27:100
107:68	103:79
88:62	89:68
83:66	71:106
63:65	56:97
) 43:97	58:96
69:84	58:65
93:76	65:96
51:97	69:74
75:72	53:59
Košarka: prvenstva A-l, A-2 in B-l lige
Spodbudna zmaga Stefanela
Prvo srečanje med profesionalci in »amaterji«
Košarka: italijanska B-2 liga
Drevi v Trstu Jadran - Pesaro
Drevi čaka jadranovce težka preizkušnja: igrali bodo namreč proti ekipi iz Pesara, ki računa, vsaj po svojem igralskem potencialu, na napredovanje v B-l ligo, čeprav tega ne razobeša na veliki zvon. Druga ekipa iz Pesara (prva je seveda Scavolini) namreč uvršča vrsto zelo dobrih košarkarjev, kot so Giusti, Delmonte, Principi, Terenzi.
Naloga Jadrana torej prav gotovo ne bo lahka, verjetno še težja kot pred tednom dni proti močnemu Stefanelu iz Trevisu.
Jadran bo igral v popolni postavi, seveda pa, ob podpori svojih zvestih navijačev, računa na obe točki. Slednji sta seveda dosegljivi z odločno in agresivno igro Brumnovih varovancev.
V anticipiranem srečanju A-l lige (na TV ekranu) je Enichem iz Livorna doma premagal San Benedetto iz Turina z 98:97 (53:48). Pri domačinih je bil najboljši Tonut, ki je dal 21 točk ter polovil celo vrsto odbitih žog. Igralci iz Livorna so si priborili zmago prav v zadnjih sekundah z metom Johnsona, potem ko je žoga dolgo »plesala« po obroču.
Danes bo cela vrsta zanimivih srečanj tako v A-l kot v A-2 ligi, v B-l ligi pa razveseljuje včerajšnja prva zmaga tržaškega Štefanela na tujem. Spored:
A-l liga: Tracer - Brescia (že odigrana: 110:99), Snaidero - Roberts, Divarese - Benetton, Arexons - Wuber, Dietor - Allibert, Scavolini - Irge, Bari-coroma - Hitachi.
A-2 liga: Fantoni - Riunite, Standa -Segafredo, Annabella - Rimini, Čuki -Yoga, Jolly - Sebastiani, Facar - Alno, Sharp - Sabelli, Maltinti - Spondilatte.
V B-l ligi so odigrali anticipirano srečanje, ki se je srečno izteklo za Ste-fanel. V Cagliariju je namreč premagal domači Sarvin s 100:90 (47:42). Pri gostih sta se najbolj izkazala Ardessi in Lokar, ki sta dala 24 oz. 18 točk. To je prva zmaga tržaškega moštva na tujem, ki je doslej doma dobro igralo in gladko zmagovalo, zunaj pa je kazalo bledo in boječo igro.
Radio Opčine
v okviru današnje oddaje Športna nedelja na Radiu Opčine bodo na sporedu neposredni prenosi z nogometnih tekem med Primorjem in Costalungo (1. AL) ter Krasom in San Nazariom (2. AL) ter s tekme Jadran - Basket Pesaro. Gostje današnje oddaje bodo motociklist Danilo Štoka in tajnik Primotor kluba Diego Kolarič ter hitrohodec Fabio Ruzzier. Jutri ob 18.30 bo običajni tedenski športni komentar.
Tracer ni
MILVVAUKEE (ZDA) — Tako pričakovani nastop Tracerja na »Mc DonaT d's Basketball Open«, prvem snidenju med NBA in FIBA, med profesionalci in »amaterji«, se je že končal, saj so Milančani zgubili tako v prvi tekmi proti ekipi MiLvvaukee Bucks kot proti Sovjetski zvezi. V prvem srečanju se je Tracer po katastrofalnem začetku (po 12' je zgubljal z 22 točkami razlike) s prehodom na cono, ki je Američani niso vajeni, še kar dobro držal. Proti Sovjetski zvezi pa je prišla na dan utrujenost, saj so Milančani imeli premalo časa, da bi se odpočili, in poraz je bil neizbežen. V finalu se bosta tako pomerila Mihvaukee Bucks in Sovjetska zveza. Izida:
Milwaukee Bucks - Tracer 123:111
(37:15, 64:44, 92:77)
MILVVAUKEE BUCKS: Mannion 10, Garland 2, Smith 4, Davis 19, McCann 4, Bradley, Pressey 21, Batiste, Cum-
razočaral
mings 18, Reynolds 13, VVeber 2, Sik-ma 15, Mokeski 7, Breuer, Stroeder 8.
TRACER: Bargna 8, Aldi, Pittis, D’-Antoni 16, Governa, Premier 12, Me-neghin 2, Brown 26, Montecchi 10, McAdoo 37.
PM: Bucks 27:41, Tracer 34:46; 6 OSEBNIH NAPAK: nihče; 3 TOČKE: Bucks 4:8, Tracer 5:13; GLEDALCEV: 10.211.
Sovjetska zveza - Tracer 135:108
(33:21, 63:45, 88:79)
SZ: Volkov 28, Sokk 11, Tarakanov 4, Marčjulonis 22, Grišajev 2, Tikonen-ko 7, Valters 16, Pankraškin 11, Kurti-naitis 5, Homičius 23, Belostenji, Go-borov 6.
TRACER: Bargna 5, Aldi 4, Pittis 7, D’Antoni 2, Premier 6, Meneghin 4, Brown 32, Montecchi 7, McAdoo 41.
PM: SZ 21:29, Tracer 42:51; 6 OSEBNIH NAPAK: nihče; 3 TOČKE: SZ 8:20, Tracer 0:7; GLEDALCEV: 7.806.
Svetovno gimnastično prvenstvo
Premoč Sovjetov in Romunk
Šah: Memorial Zlatka Jelinčiča v organizaciji ZSŠDI
Božidar Filipovič premočno v vodstvu
ROTTERDAM — Tekmovanja posameznikov na svetovnem gimnastičnem prvenstvu so potrdila razmerje moči, ki je izšlo že med ekipnimi boji: v moški konkurenci je znova premočno zmagala Sovjetska zveza, ki je z Bilorezčevom, Koroljevom in Artenovom osvojila vsa tri prva mesta, med ženskami pa je se je uveljavila Romunka Dobrejeva pred Sovjetinjo Sošunovo in rojakinjo Siliva-sovo.
Bilozerčev je svetovni naslov osvojil že pred štirimi leti v Budimpešti, dve leti kasneje v Montrealu pa ni mogel nastopiti zaradi prometne nesreče, v kateri si je težko poškodoval gleženj.
V ženski vrsti pa je naslov prvič osvojila neka romunska atletinja, kar ni uspelo niti Nadji Comanecijevi. S tem je 15-
letna Dobrejeva prekinila sovjetsko premoč, ki je trajala vse od leta 1970.
Moški posamezno: 1. Bilozerčev (SZ) 118,375; 2. Koroljev (SZ) 118,350; 3. Arte-mov (SZ) 118,125; 4. Kroll (NDR) 117,400; 5. Borkai (Madž.) 117,250; 6. Behrendt (NDR) 117,200;- 7. Yun Lou (Kit.) 117,125; 8. Tippelt (NDR) 116,950; 9. Kristozov (Bol.) 116,775; 10. Mizushima (Jap.) 116,725; 14. Preti (It.) 116,000; 20. Chechi (It.) 115,800.
Zenske posamezno: 1. Dobre (Rom.) 79,650 točke; 2. Sošunova (SZ) 79,487; 3. Silivas (Rom.) 79,200; 4. Baitova (SZ) 79,062; 5. Omeljančik (SZ) 78,700; 6. Thu-emmler (NDR) 78,350; 7. Jentsch (NDR) 78,287; 8. Klotz (NDR) 78,250; 9. Doudeva (Bol.) 78,087; 10. Stojanova (Bol.) 78,075; 27. Volpi (It.) 76,606; 29. Luconi (It.) 76,312.
TRST — Prvi dan prvega šahovskega Memoriala Zlatka Jelinčiča, ki velja za peto zamejsko šahovsko prvenstvo ZSŠDI, je potekal v znamenju ogorčenih bojev, čeprav ni imel mojster Filipovič prave konkurence.
Včeraj popoldne se je v Gregorčičevi dvorani v Trstu zbralo deset najboljših šahistov iz zamejstva z izjemo mojstra Pina Lakoviča, ki je pravkar osvojil mojstrski turnir v Arcu ter se trenutno mudi na turnirju v Čhiancianu, in državnega prvokategornika Egona Pertota, ki služi vojaški rok v Macerati. Lik Zlatka Jelinčiča je orisal Filipovič, najboljše zamejske šahiste pa je v imenu ZSŠDI pozdravil predsednik Odo Kalan.
Šahisti so odigrali prvo polovico turnirja (drugi del bo 7. novembra v Gregorčičevi dvorani), začasna lestvica pa je sledeča: B. Filipovič 8 točk na 8, D. Antončič 6, H. Sosič 5, D. Ukmar in C. Prašelj 4,5, D Bajc 4, D. Jelinčič 3, F. Bene-detič 2, J. Povše 1, P. Rudež 1 (Rudež je odigral le tri tekme).
Odbojka (deželni pokal): žalili Bregovo ekipo
Košarka: promocijsko prvenstvo
Neroden poraz Kontovela ES
KONTOVEL ES - SCOGLIETTO
69:71	(34:36)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban 17, Devetak 4, I. Starc 5, Dolhar, Škrk, Gregori, D. Starc 19, Civardi 7, Čuk 13, Gruden 4.
TRI TOČKE: Ban 3, D. Starc 1, I. Starc 1.
Kontovelci so si zelo nerodno zapravili tekmo, ki so jo sicer prav do konca dobro odigrali. Srečanje je bilo vseskozi zelo izenačeno, le minuto pred koncem pa so igralci Kontovela Electronic Shop vodili s točko prednosti. Metali so, a zgrešili, v naslednji akciji pa so nasprotniki izenačili s prostega meta. Spet so imeli žogo naši, a spet jim ni šla v mrežo (poskusili so trojko), nasprotnik pa je nato s Perettijem zadel oba prosta meta. To je bil žal konec tekme, saj so Kontovelci v zadnjem napadu zgrešili podajo in izgubili odločilno žogo.
Med domačimi igralci sta se najbolj izkazala Ban in Čuk pod košema, sicer pa so vsi zadovoljivo opravili svojo nalogo. Le škoda, da je bila zadnja minuta usodna za domače barve. (D. S.)
ŽENSKE
NUOVA PALLAVOLO TS - BREG
AGRAR 3:0 (15:4, 15:10, 15:6)
BREG AGRAR: F. in E. Žerjal, Slavec, Komar, L. in T.. Mauri, Pertot, Kocjančič, Maranzina.
Kljub izredno temni telovadnici, ki pa so jo seveda domačinke zelo dobro poznale, je sodnik zaukazal začetek srečanja. Brežanke so poleg tega nastopile okrnjene.
Poglavje zase pa je bil nadvse podpovprečni sodnik, ki je Bregu sodil v očitno škodo. Ko so namreč Brežanke v drugem setu vodile z 10:9, si je izmislil vse mogoče in nemogoče, ter tako daroval set domačinkam. Ker je bila v tretjem setu mera polna, so se naposled igralke Brega Agrar zmenile, da ne bodo več lovile žog in so jih kratkomalo spuščale na tla. Mimogrede povedano, Brežanke so dobile tri opomine ipd.
Da bi bila mera polna, so na koncu, ko so Brežanke pozdravile nasprotnice, slednje odgovorile z že znano žaljivko »ciao, š’čave de m....« kot očitno provokacijo. Sedaj so na vrsti pristojni odbojkarski organi, da takgmu žaljivemu početju naredijo konec. (F.Z.)
KONTOVE1 ES - SLOGA KOIMPEK
3:2 (15:7, 15:9, 11:15, 5:15, 15:12)
KONTOVEL ELECTRONIC SHQP: Hrovatin, Maver, Legiša, Conestabo, Stoka, Purič, Paulina, Umek, Janežič.
SLOGA KOIMPEK: Vidali, Križman-čič, Lupine, Škerk, Ukmar, Mijot, Cioc-chi, Adam, Drnovšek, Sossi, Morpurgo.
V slovenskem derbiju smo bili zopet priča maratonski tekmi. Kontovelke so pričele silovito in z natančnim sprejemom in prodornim napadom zmedle mlade nasprotnice. Slogašice so prišle na dan v 3. in posebno v 4. setu z učinkovitimi servisi in hitrejšimi kombinacijami. Ključni niz se je pričel odločno v korist gostinj, ki so povedle z 9:2, vendar se Kontovelke niso predale in so izenačile pri 12:12. V razburljivi končnici so slogašice zagrešile naivno napako, a domačinke so s tremi lepimi akcijami zaključile tekmo v svojo korist. (M. Stoka)
SOKOL INDULES - PALLAVOLO MOSSA 3:0 (15:11, 15:5, 15:12)
SOKOL INDULES: Stopper, Ušaj, Ra-detič, Vizentin, T. in L. Masten, Pizziga, Škerk, Žbogar, Pertot, Venier.
Zadnjo tekmo kvalifikacijskega dela je Sokol Indules odigral proti objektivno slabšemu nasprotniku. Kljub temu mu je na začetku tekme nasprotnik iztrgal precej žog s servisom, a domačinke so nato nadoknadile izgubljeno in set osvojile. To se je ponovilo tudi v 3. nizu, ko so v Sokolovih vrstah stopile na parket nekoliko mlajše in neizkušene igralke. (IvV)
MOŠKI
SLOGA - NUOVA PALLAVOLO TS 2:3 (4:15, 15:10, 15:11, 6:15, 13:15)
SLOGA: Betocchi, Čač, Gulič, Hrovatin, Kerpan, Komar, Maver, Mesar, Pahor, Renčelj, Sain, Sgubin.
Zadnje kolo v deželnem pokalu je bilo za slogaše neke vrste generalka pred sobotnim prvim prvenstvenim nastopom, ko se bosta na Opčinah srečali isti ekipi. Za Slogo je bila tekma več kot koristna, saj je imel trener Bruno Milič priložnost, da še enkrat preveri formo svojih varovancev. Zato je tudi tokrat, ne glede na razultat, stalno menjaval igralce in preizkušal celo vrsto variant in kombinacij.(Inka)
LIBERTAS TURRIACO - BOR
CUNJA AVTOPREVOZ 3:1
(16:14, 10:15, 15:12, 17:15)
BOR CUNJA AVTOPREVOZ: Batič, Marega, R. in P. Pernarčič, Starc, Meton, Zubin, Pečenko, Budin, G. in D. Gaspar-ro, jBedmak.
Čeprav so bili že kvalificirani, so borovci šli v Turjak z namenom, da zmagajo. Končni rezultat ne odraža povsem dogajanja na igrišču. Naši so se v začetku dobro upirali nasprotnikom, igra pa je bila živahna in izenačena, toda borovci so pokazali, da niso še povsem uigrani. Zadnji niz bi lahko bil še slabši, če ne bi tener lesu skoraj povsem menjal šester-ke. (M. Marega)
®
S.A.C. A.T.
IMPORT - EXPORT
nadomestni deli za
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov UL. SV. FRANČIŠKA 38 - TRST - TEL. 768667 - 772002
Po skoraj desetih letih spet prvenstveni derbi med deželnima drugoligašema
Tradicija v Trstu na strani Triestine
TRST — Danes ob 14.30 bodo pristaši izgradnje novega nogometnega stadiona v Trstu gotovo prišli na svoj račun, saj bo dekadentni Grezar najbrž pretesen, da bi lahko na svojih stopniščih sprejel vse, ki si bodo ogledali drugoligaški derbi med Triestino in Udinesejem. Minilo je skoraj desetletje, odkar sta se deželna ligaša zadnjič spopadla v C ligi, odtlej
Huliganom bo trda predla
Kot smo že poročali so se za današnjo tekmo »dobro pripravili« tudi agenti javne varnosti in orožniki. Dosedanje izkušnje iz prejšnjih derbijev namreč niso najbolj spodbudne. Da bi preprečili spopad med prenapeteži obeh taborov so varnostno službo izjemno okrepili s pomočjo izurjenih psov, televizijskih in snemalnih kamer. Ker pričakujejo, da si bodo derbi z nič kaj miroljubnimi nameni »ogledali« tudi nekateri huligani iz drugih krajev, so v Trst prispeli tudi policisti iz drugih dežel, predvsem iz Emilij e-Ro-magne in Veneta, da bi identificirali morebitne stare znance...
pa so Videmčani odločno ubrali pot nastopanja v vsedržavni eliti, Tržačani pa so se mnogo kasneje dokopali do B lige, v kateri zdaj nastopajo že vrsto let. Tudi letos sta društvi startali s povsem nasprotnima ciljema. Udinese se bori za takojšen povratek med prvoligaše, Triesti-na pa se spričo začetnega odtegljaja petih točk, posledica znanih afer v zvezi s črnimi stavami, otepa izpada. Temu primerno sta bila sestavljena tudi igralska kadra. Udinese ni štedil s finančnimi sredstvi in ima v svojih vrstah številne ugledne igralce, Triestina pa se je znebila dragih lachinija in De Palca in praktično zanemarila kupoprodajno borzo. Kljub temu ni mogoče trditi, da je Udinese zdaj boljši od Triestine, saj je v dosedanjih šestih kolih zbral le eno točko več od Tržačanov, čeprav loči moštva na skupni lestvici kar »umetnih« šest točk. Tudi ni mogoče zanesljivo trditi, da je Milutinovič, ki je nadomestil odslovljenega Giacominija, že dobil pravi recept za svoje moštvo, ki je doslej delovalo s polovično močjo, kot ni iz trte izvita ugotovitev, da ekipa, ki starta v podrejenem položaju - v tem primeru Triestina, igra proti favoritu z nesluteno zagrize-
nostjo. Nazadnje pa velja, da je Udinese v Trstu doslej zmagal le enkrat.
Povsem jasno je, da v zdajšnjem nogometnem svetu občutijo derbi le navijači, za nogometaše pa je stres običajno nedeljsko breme. Na trenerje vpliva le v tolikšni meri, da se s porazom v derbiju nočejo zameriti »ljudstvu«, zato ni težko predvidevati, da bosta obe ekipi igrali »zaprto«, mimo vseh napovedih o zmagi bodisi na eni bodisi na drugi strani.
Videmčani bodo danes nastopili v popolni postavi, pri Tržačanih bo diskvalificiranega Ceroneja v obrambi zamenjal menda mladi Polonia, a trener Ferrari bo
veterana Grazianija »zaupal« Costantini-ju.
VERJETNI POSTAVI TRIESTINA: Gandini, Costantini, Orlando, Papais, Polonia, Biagini, Dal Pra, Strappa, Cinello, Causio, Bivi.
UDINESE: Abate, Galparoli, Bruno, Galbagini, Storgato, Pusceddu, Caffarel-li, Criscimanni, Graziani, Dossena, Vag-heggi.
DANAŠNJI SPORED (14.30) Triestina - Udinese; Arezzo - Atalanta; Barletta - Modena; Bologna - Parma; Brescia - Sambenedettese; Genoa - Bari; Messina - Cremonese; Padova - Lecce; Piacenza - Lazio; Taranto - Catanzaro.
ŽE 39. PRVENSTVENI DERBI
Današnji derbi med Triestino in Udinesejem bo že 39., če seveda jemljemo v poštev le prvenstvena srečanja. Prvič sta deželna ligaša med sabo merila moči v A ligi 22. oktobra 1950 v Trstu in se razšla pri izidu 1:1. Skupni obračun govori v prid Videmčanov, ki so desetkrat zmagali, šestkrat izgubili, 22-krat pa zmagovalca ni bilo. V Trstu se je Triestina kajpak bolje odrezala: zmagala je štirikrat (neodločenih izidov je 14), zgubila pa le 3. marca 1968, ko sta moštvi nastopali v tretji ligi. Tržaški navijači se zadnjega derbija neradi spominjajo: v sezoni 1977/78 je Triestina v Vidmu (C liga) doživela polom s 6:0. Zanimivo je, da je Triestina zadnjič premagala Udinese leta 1968 v Trstu z 1:0, strelec odločilnega gola pa je bil nič manj kot odslovljeni trener Udineseja Giacomini...
Nogomet: na SP mladih
Jugoslavija danes za naslov z ZRN
SANTIAGO — Mlada reprezentanca Jugoslavije je finalist na svetovnem prvenstvu za nogometaše do 20. leta starosti. V polfinalu so modri z 2:1 (1:0) premagali Vzhodno Nemčijo, danes pa se bodo za naslov prvaka pomerili z Zahodno Nemčijo, ki je s 4:0 pregazila gostitelje Čila. Ti so, kot znano, v četrtfinalu presenetljivo odpravili Italijane.
V tekmi z NDR so prvi povedli Jugoslovani z golom Stimaca v 30. minuti, a nasprotniki so v 48. minuti izenačili s Sammerjem. Odločilni zadetek je v 71. minuti dosegel Suker.
Zahodni Nemci so Čilence dobesedno zmleli, napadalec Witeczek pa se je z dvema goloma povzpel na čelo lestvice strelcev s šestimi zadetki.
Današnje srečanje bo predvidoma izenačeno, a modri niso brez možnosti, da z veliko mednarodno afirmacijo povrnejo ugled jugoslovanskemu nogometu.
V italijanski nogometni A ligi
Roma rešitelj prvenstva
Po današnjem šestem kolu italijanske nogometne A lige bi lahko bil položaj na vrhu lestvice še bolj zapleten. Vodilni Napoli namreč gostuje pri drugouvrščeni Romi, ki ima nehvaležno nalogo, da »reši« prvenstvo pred »begom« prvakov, saj imajo ti že tri točke prednosti. Mesarsko klanje, upajmo le kot prispodoba, se obeta tudi na srečanjih med Interjem in Juventusom ter Verono in Milanom. Vsa štiri moštva so med tednom igrala v evropskih pokalih, celo kožo pa so odnesli le Verončani, ostali si ližejo rane, ki se, sodeč po polemikah, niso še začelile, saj so bili nekateri porazi navsezadnje res pekoči, zaenkrat pa brez posledic za trenerje in igralce.
Vrsta navzkrižnih dvobojev med najbolj akreditiranimi moštvi bi lahko bila ugodna za Fiorentino in Sampdorio. Prva gostuje v Turinu, druga pa v Pescari. Predsednik Sampdorie Mantovani je za današnje »lahko« srečanje podvojil znesek nagrad, da bi se njegovi, včasih raztreseni mladi igralci izognili morebitnemu podcenjevanju nasprotnika.
DANAŠNJI SPORED (14.30): Avellino - Cesena; Como -Ascoli; Empoli - Piša; Inter - Juventus; Pescara - Sampdoria; Roma - Napoli;'Torino - Fiorentina; Verona - Milan.
V 1. jugoslovanski nogometni ligi
V Maksimiru bo zanimivo
Osrednje srečanje jutrišnjega 12. kola v 1. jugoslovanski zvezni nogometni ligi bo v Zagrebu. V Maksimiru se bosta namreč pomerila Dinamo in beograjski Partizan, tekma pa utegne tudi že odločati o jesenskem prvaku. Zagrebčani so pravi »specialisti« za tekme proti boljšim tekmecem, a Partizan je zanje tradicionalno neugoden nasprotnik. Ostala srečanja niso posebno zanimiva.
V	včerajšnji anticipirani tekmi v Beogradu sta Rad in Velež igrala neodločeno 2:2 (0:0). Velež je vodil 2:0 (Tuce v 53' in Kalajdžič v 58’), a Rad je le izenačil (Korak v 81’, enajstmetrovka, in Milinkgvič v 90').
DANAŠNJI SPORED: Željezničar - Vardar; C. zvezda -Čelik; Osijek - Vojvodina; Sutjeska - Budučnost; Hajduk -Sarajevo; Priština - Sloboda; Radnički - Rijeka; Dinamo -Partizan.
Integral Olimpija doma
V	2. ZNL bodo Ljubljančani gostili Mladost iz Petrinje, za katero igra vrsta bivših prvoligašev, a sodeč po dosedanjih rezultatih, brez prave motivacije. Gostje se odlikujejo po čvrsti obrambni, zato ne bodo lahek plen. V taboru Integrala Olimpije so zgladili spore okrog igralčevih prejemkov, trener Gugolj pa se je vrnil na svoje mesto. Vodstvo kluba obljublja, da do takih zapletov ne bo več prišlo.
Patrizio (po italijansko), Sumbu (po afriško), Ali (po domače) Kalambay, novopečeni svetovni prvak WBU v srednji kategoriji (desno na sliki AP), je po dvoboju z Barkleyem priznal, da se ima za uveljavitev na tako visoki ravni zahvaliti Italiji, a zmago vendarle posveča rodnemu Zairu.
Preplezal bo Fitz Roy in Cerro Tone
Ivo Kafol (SPDT) danes v Patagonijo
Danes odpotuje v Patagonijo na skrajnem jugu Južne Amerike zamejski alpinist Ivo Kafol, član Slovenskega planinskega društva v Trstu. Kafol namerava preplezati oba znamenita patagonska očaka Fitz Roy in Cerro Torre, kar bi bilo izreden uspeh. Kafola bodo spremljali Koprčanka Ines Božič, ki bo, če ji podvig uspe, prva ženska, ki bo preplezala Cerro Torre, Ljubljančan Janez Skok in Idrčan Zlatko Gantar.
Alpinisti se bodo predvidoma vrnili domov v sredini januarja.
Kafolu so finančno in v materialu pomagali mnogi sponsorji, predvsem pa njegovo matično društvo SPDT, ki že od začetka budno sledi napredku tega 21-let-nega alpinista. Kafol pleza že pet let, v zadnjih dveh pa je bil še posebej aktiven z vzponi v Dolomitih in Centralnih ter Julijskih Alpah in ga lahko upravičeno zapišemo, da že sedaj spada v sam vrh deželnega alpinizma.
Odbojka: pred pričetkom prvenstva v ženski D ligi
Sokol Indules za napredovanje
Ženska odbojkarska ekipa Sokol Indules bo letoš že drugič nastopala v deželnem prvenstvu D lige, v katerem je lani osvojila peto mesto. Letos se je ta ekipa znatno okrepila, s prestopom borovke Vere Stopper ter povratkom v matični klub bivših igralk združenih ekip Friulexporta in Farca Mebla, podaj ačice Aleksandre Pertot ter tol-kačice Ivane Venier.
Trener Sokola Indules Damjan Pertot nam je povedal, da cilja letos moštvo na najboljši rezultat, to je na napredovanje v C-2 ligo.
S pripravami na prvenstvo so igralke začele že konec avgusta. Kljub znatnim težavam z razpoložljivostjo telovadnih prostorov je v tem času ekipa trenirala štirikrat tedensko. V začetku priprav pa je bila prisotnost igralk na treningih nekoliko nestalna, a so to težavo zadovoljivo premostili.
Ekipa je do sedaj odigrala že 11 tekem ter nastopila tudi proti ekipam višjih lig. Sokol Indules se je udeležil Pokala prijateljstva in se uvrstil v sklepni del turnirja. Pred prvenstvom pa se je ekipa vpisala v Pokal Furlani-
Aleksandra Pertot - pomemben povratek
je-Julijske krajine ter si že po prvih dveh kolih matematično zagotovila uvrstitev v naslednjo fazo.
Nove igralke, nam je pojasnil trener, so se dobro vključile v krog lanskih deklet, saj med njimi ni velike
starostne razlike. Seveda pa je, zaradi delnih novostih v ekipi, potrebno še nadaljnje uigravanje šesterke na polju, ker bo letos ekipa igrala po sistemu 5:1 z enim samim podajačem.
Prvenstvo D lige, je dodal Pertot, je letos zahtevnejše od lanskega zaradi prisotnosti furlanskih šesterk. To pa predpostavlja vrsto sprememb in težav, ker je kakovost nekaterih ekip iz okolice Pordenona še neznana. Poleg tega bo v letošnji sezoni več tekem, gostovanja pa bodo daljša. Vsekakor bodo Sokolove igralke začele prvenstvo dovolj dobro pripravljene.
POSTAVA SOKOLA INDULES
Lara Masten Tanja Masten Aleksandra Pertot Ana Pizziga Irena Radetič Vera Stopper Adriana Skerk Ivana Venier Elizabeta Visentin Tamara Ušaj Savina Žbogar
1971 165 k
1970	170 k 1968 167 p
1968	174 k
1969	168 c 1965 170 k
1971	170 k 1968 175 c
1971	165 p 1968 165 k
1972	178 u
		III!	■lil	obrestih - obvestila		II		
SK DEVIN - ŠD SOKOL priredita 14., 15. in 16. novembra v dvorani I. Gruden - Nabrežina št. 89 (v neposredni bližini Trga sv. Roka), sejem nove in rabljene smučarske opreme. Stojan in Any iz trgovine 4 A SPORT (Tržič - C.so del Popolo 45) vam bosta na razpolago z novostmi. Urnik sejma: v soboto, 14. 11., in ponedeljek, 16. 11., od 15. do 21. ure, v nedeljo, 15. 11., od 11. do 21. ure.
PLAVALNI KLUB BOR obvešča, da ima na razpolago prosta mesta za rekreativno plavanje v bazenu pri Alturi. Informacije dobite telefonsko na štev. 911119.
KK BOR
obvešča, da so treningi ženske košarke (starejša ekipa) vsak ponedeljek ob 19. uri na liceju France Prešeren.
AGOREST
- združeno žensko odbojkarsko društvo obvešča, da so se pričeli treningi miniodbojke (letniki 1977, 78 in 79)
in superminiodbojke (letnika 1975, 76).
Dom Agorest: dekleta za miniod-bojko bodo vadile dvakrat tedensko v telovadnici Kulturnega doma in sicer ob ponedeljkih od 15.00 do 16.00 in četrtkih od 16.00 do 17.30. Treningi superminiodbojke pa bodo ob ponedeljkih od 16.00 do 17.30 in sredah od 16.00 do 17.30.
Mladost Agorest: dekleta bodo vadila v doberdobski občinski telovadnici: miniodbojka - ponedeljek in četrtek od 16.00 do 17.30; supermini-odbojka - ponedeljek in četrtek od 17.30 do 19.00.
Sovodnje Agorest: dekleta bodo vadila v sovodenjski občinski telovadnici: miniodbojka in supermini-odbojka - torek od 15.00 do 16.30 in petek od 16.00 do 17.30.
AO SPDT
obvešča svoje tečajnike, da je danes zbirališče tistih, ki vadijo na zavarovanih poteh ob 8. uri na Jezeru (San Lorenzo), ostalih na istem kraju pol ure kasneje.
ZADRUGA ZA ČIŠČENJE INDUSTRIJSKIH IN BIVALNIH PROSTOROV
San GIACOMO
ČIŠČENJE S PROFESIONALNIMI STROJI: mo-quette - stenske obloge - preproge - sedežne garniture z vbrizgavanjem in sesanjem
Posebna priprava tal: ploščice - marmor - linoleum - guma - les s trikratnim polaganjem zaščitnih sredstev
BREZPLAČNI PREDRAČUNI
TRST - Ul. Giuliani 32 - Tel.: 731412/730457 TRŽIČ - Ul. Mazzini 23 - Tel.: (0481)481403
DANES
NEDELJA, 25. OKTOBRA 1987
KOŠARKA
MOŠKA B LIGA
17.30	v tržaški športni palači: Jadran -Basket Pesaro
MOŠKA D LIGA
10.30	v tržaški športni palači: Inter 1904 - Bor Radenska
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00	v Dolini: Breg Adriatherm - Ala-barda
ODBOJKA
UNDER 18 ŽENSKE
10.30	na Opčinah: Sloga Koimpex -OMA Telesorveglianza
POKAL FRIULEKPORT
9.00	v Trstu, na 1, maju: nastopajo Bor Friulexport, Breg Agrar, Paloma Branik in Poreč
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
14.30	na Proseku: Primorje - Costalunga
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Repnu: Kras - San Nazario; 14.30 v Trstu, Sv. Ivan: Stock - Zarja;
14.30	v Trebčah: Giarizzole - Vesna
3.	AMATERSKA LIGA
11.00	v Trstu, Ul. Flavia: Olimpia - Primorec; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Eu-foria; 14.30 na Opčinah, Otroško naselje: Chiarbola - Gaja; 14.30 v Tržiču, občinski stadion: Romana - Breg; 14.30 v Gorici, na Rojcah: Juventina - Isonzo; 14.30 v Fari; Pro Farra - Sovodnje
NARAŠČAJNIKI
8.00	v Trstu, Ul. Flavia: Olimpia - Breg;
8.30	v Trstu, Sv. Alojzij; Montebello -Vesna
NAJMLAJŠI
8.30	v Ogleju: Zaule Rabuiese - Primorje; 9.00 na Opčinah, Otroško naselje: S. Andrea - Breg Best
ZAČETNIKI
10.30	v Bazovici: Zarja Adriaimpex -Muggesana; 10.00 v Trstu, igrišče Cam-panell: Campanelle - Breg; 12.45 v Trstu, igrišče Campanelle: Chiarbola - Primorje
REKREACIJA
JESENSKI POHOD
9.00	v Lonjerju: netekmovalni pohod
Preživite razburljiv popoldan na hipodromu Montebello
danes ob 14.30
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 250.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000,- din, trimesečno 5.000,- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500,- din, trimesečno 3.750 - din, letno 15.000 - din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 55.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.650 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - štrena De Rubels 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
član italijanska zvaze časopisnih založnikov FIEG
25. oktobra 1987
Zaman so bili vsi napori zdravstvenega osebja
Prvi žrtvi cezija 137 iz brazilske Goianie
RIO DE JANEIRO — Radioaktivno onesnaženje v brazilski Goianii je terjalo prvi dve žrtvi. V bolnišnici vojne mornarice v Rio de Janeiru sta podlegli 6-letna Leide Das Neves Ferreira in njena 37-letna teta Maria Gabriela Ferreira. Vsi napori zdravnikov, da bi jima rešili življenje, so bili zaman. V vojaški' bolnišnici Marcilio Dias pa sedaj v bistvu čakajo na druge žrtve. Od desetih oseb, ki so jih prve dni oktobra sprejeli v to bolnišnico, bo le red-kokateri preživel smrtonosne doze radioaktivnega sevanja cezija 137.
Wagnerju Motti, ki je iz zapuščene bolniške hale v družbi Santosa Alvesa izmaknil tulec z dozami cezija 137, so že amputirali desno roko. Brezupno je tudi stanje moža preminule ženske, cunjarja Devaira Alvesa Ferreira, ki je prvi odprl tulec in smrtonosno vsebino daroval nečakinji Leidi, drugim sorodnikom in znancem.
Zdravstvene oblasti v Goianii so šele po nekaj tednih ugotovile, da so čudni bolezenski znaki simptomi radioaktivne zastrupitve, ne pa navadne opekline. Alarm so torej sprožili z večtedensko zamudo, da se je z radionuk-leidi cezija 137 zastrupilo več kot 250 oseb. Od teh so štirideset kontamini-
ranih sprejeli v razne bolnišnice, deseterico najbolj kritičnih pa v specializirano bolnišnico brazilske vojne mornarice.
Oblasti se sedaj nahajajo pred težko nalogo, kam s trupli prvih žrtev. Dekletce je namreč zaužilo cezij, da njeno trupelce dobesedno izžareva radioaktivnost. Bržkone bodo morali žrtvi pokopati v poseben sarkofag, ki bi s svinčenimi stenami preprečil nadaljnje sevanje. Težave bodo tudi z dekontaminacijo sob, kjer so zdravili prizadete.
Še največ težav pa je v Goianii, tu so evakuirali vse prebivalstvo iz revne mestne četrti, kjer so našli in odprli tulec. Z načrtno dekontaminacijo niso še začeli, saj v državi ni primerne deponije, da bi shranili tolikšne količine s cezijem 137 onesnaženega materiala.
»Mini Černobil«, kot že vsi imenujejo brazilsko nesrečo, je zgovoren dokaz, da se lahko po nemarnosti človeku koristen radioizotop sprevrže v smrtonosno orodje. Tulec s cezijem je namreč služil za obsevanje rakastih tvorb. Ko pa so v Goianii zaprli onkološki oddelek, so na tulec kratkomalo pozabili.
Bivša Stallonejeva soproga na Playboyu
14 strani decembrske številke ameriške revije za moške Playboy bo namenjenih oblinam Brigitte Nieisen, bivše žene Silvestra Stalloneja	(Telefoto AP)
Waldheim tožil židovskega voditelja
DUNAJ — Kurt Waldheim je prijavil dunajskemu sodstvu predsednika Svetovnega židovskega kongresa Edgarja Bronfmana, ker ga je ta označil kot »važen člen nacističnega uničevalnega aparata«. To je povedal sam avstrijski državni poglavar v intervjuju za socialistični dnevnik Arbeiter Zei-tung, pri čemer je značilno, da je za intervju sam zaprosil in da je AZ časopis, ki je bil do njega vselej hudo kritičen.
Waldheim je zatrdil, da ga povsod v Avstriji ljudje pozdravljajo navdušeno, da je mednarodna kampanja proti njemu sad sovraštva, da ni še obiskal nobene tuje države zato, ker ne more v enem letu prepotovati cele Evrope, da ni bil nikdar antisemit in da ne bo odstopil, ker ni razloga za to.
Židovski kongres je pa medtem potegnil na dan novo pričo, ki trdi, da je bil Waldheim v času strašnega pokola na Kozari (6.000 mrtvih in 68.000 deportiranih) član obveščevalne službe armadne skupine E na Balkanu (Wald-heim pa pravi, da je bil takrat podrejen častnik). Priča je Markuš Hartner, nemški oficir in kartograf, ki so ga zajeli jugoslovanski partizani.
Indijski vojak na preži
Čeprav je kontingent indijske vojske povsem onesposobil tamilske upornike, napetost na severovzhodu Šri Lanke ni popustila	(Telefoto AP)
	
JO / RAZPRODAJA PRIJATELJEV	Avtor: Matjaž Učakar
/aJ PA€.Z>£yv sr^
S7V9 PA/SPG	£>OA/OV
A/e- us ,2)/*;
OZU.C.T£<-G -■
ve Jmr* PR	raž/r/ .
JO, k-4Z.€:l~0
MU &OM Z)OM/Z PO-J<? -
&GM Z/9CTA//9	,9^, /PfjŠ
&PP IASO MAkMet-fiDO
i /Yč?<se>c5e apj
M * & /re^.

•JO Je &/l	veset.
2)P UC Z PHALO US.T&.£<5et
s Sc, veto/) tu k* J /M/?/-/
\	/900
p/z/jt> rck-j/c/
Dva bratca in sestrici
umrli v hišnem požaru
LONDON — V naselju Highbridge v angleški provinci Somerset je hišni požar utrnil pozno predsinočnjim štiri otroška življenja. Gre za bratca in sestrici iz ene in iste družine, ki jih je zadušil dim. Mati in očim sta se zvečer odpravila k prijateljem, četvero otrok pa prepustila v oskrbo dvanajstletni hčerki. Medtem ko je ta zadremala pred televizorjem v sprejemnici, je nastala v kuhinji eksplozija, tej pa je sledil silovit požar. Dekletce je steklo na ulico po pomoč, mimoidoči so stekli v hišo, a pritličje je bilo v ognju, tako da niso mogli noter. Pozneje sta prostovoljna bolničarja splezala po lestvi do okna v prvem nadstropju in vstopila v pekel, žal pa je bilo prepozno: iz hiše sta prinesla štiri trupelca. Sestra, ki je tekla po pomoč, se je v šoku zatekla v neko gostišče; ko so prišli ponjo policijski agenti, je zrla predse in nerazumljivo mrmrala. Imena žrtev: Stephen (deset let), Samantha (sedem), Holly (tri) in Billy (dve). Njihova mati in očim sta dobila histeričen napad, zaradi česar so ju odpeljali v bolnišnico.
Jessie Jackson tarča napadov sredstev javnega obveščanja
WASHINGTON — Možni kandidati demokratske stranke na prihodnjih predsedniških volitvah v ZDA so očitno posebno priljubljena tarča ameriških sredstev javnega obveščanja. Prva mesta na ameriških dnevnikih in revijah si je pred nekaj meseci, zaradi ljubezenske afere z manekenko Donno Rice, »priboril« Gary Hart, ista usoda pa je doletela tudi temnopoltega duhovnika Jessieja Jacksona, kandidata demokratske stranke, ki ima največ možnosti, da bi se kosal z republikanskim pretendentom za Belo hišo.
Ameriške novinarje je razkačilo dejstvo, da je 53-letni Richard Hatcher, šef Jacksonovega volilnega urada, župan v Garyju (Indiana) in istočasno sprejema visoke denarne nagrade za svoje sodelovanje s predsedniškim kandidatom. Jacksonov menedžer se zagovarja, češ da ni nobene norme, ki bi ameriškemu županu prepovedala dodatne zaslužke in je obljubil, da bo zapustil župansko mesto decembra, ko se mu bo iztekel mandat. Hatcher je v demokratski stranki najbolje plačan zunanji sodelavec, saj dobi mesečno okroglih 5 tisoč dolarjev.
Ladjo z orožjem so zaplenili
SAVONA — Namestnica državnega pravdnika iz Savane Tiziana Porenti je včeraj določila zaplembo katarske trgovske ladje Fathulkhair, na kateri so prejšnji teden našli kar 14 ton neprijavljenega orožja in drugega vojnega materiala.
V tiskovnem sporočilu finančnih stražnikov piše, da je ukrep logična posledica zapornega naloga za Johna Scallana, kapitana katarske ladje. Preiskovalci so odredili aretacijo kapitana trgovske ladje, ker so iz dosedanjih izsledkov iztaknili indice, ki pričajo o vpletenosti v prekupčevanje z orožjem na račun brodarske družbe United Arab Shipping Company, lastnice ladje Fathulkhair, ki jo sestavlja skupina družb iz raznih zalivskih držav. Indice o prekrških so zbrali tudi na račun nekaterih izpostav zalivske pomorske družbe.
Celotna zadeva je sicer prejšnje dni dobila še eno razsežnost. Iraški Kurdi so med pogoji za osvoboditev treh ugrabljenih italijanskih tehnikov vključili tudi zahtevo, naj italijanska vlada katarski trgovski ladji onemogoči odhod proti Perzijskemu zalivu. Njihova zahteva je povsem razumljiva, saj je bilo orožje zelo verjetno namenjeno Iraku, Huseinova vlada pa je njihova najhujša nasprotnica.
PRIMO ROVIS
NUDI PRAVIM LJUBITELJEM KAVE
1.	bogato izbiro najboljše kave
2.	kakovostno kavo po najugodnejši ceni
3.	dnevno sveže praženo in surovo kavo Pražena kava, ki jo hranite v zmrzovalniku ostane sveža kot na dan praženja

SKODELICA KAVE 500 LIR
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah