itev. 3,________ Izhaja vsak dan, tudi oh nedeljah in praznikih, Ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška AsiSkega st. 20, L nftdstr. — Vsi dc . ai raj s- pobi jajo čredn št i !i«ta. Neirankirana pisina «e n« sprejemajo ia r.-kipiš« se ne vračajo. fcdcjaleJj in od^norui urednik Št.faa Godina. Lastnik konsorclj 1, . .Cdinosti', vp!lt. Alineami, za kaierega je bilo toliko bojev, s uvežim naskokom v nemško posest Ob dolinah, ki vodijo iz gorovja Bereczke k Seretu, so vrgli napadi sovražnika zopet dalje nazaj. Naše čete so na obeh straneh doline Oitoza zavzele z naskokom več višinskih postojank. Soveia v dolini Sušite je v naših rokah. Ru->ko-romunski sunki so bili odbiti n ujetih 300 mož. — Mackensenova armada: Deveta armada je prisilila Ruse, potem ko je v močuem zasledovanju vrgla njihove zadnje oddelke, k nadaljnemu umikanju. Z zapada in juga se bližajo nemške in avstrijske čete predmostnim postojankam pri Focsaniju »n Fundeniju. Nad 1300 ujetnikov in mnogo materijala tvori plen neumornih zasledovalcev. Med Buzaulom in Donavo drži nasprotnik svoje , predmostje. Vzhodno Braile v Dobrudži so nemške in bolgarske čete zavzele žilavo branjene postojanke Rusov in jih vrgle na Macin. V bojih se je posebno odlikoval pomorjanski rezervni pčšpolk št 9. — Macedonska fronta: Nobenih posebnih dOg KikoV. Prvi generalni kvartirinojster: pL Ludendorff. Bolsirsko orodno poročilo. SOFIJA, I. (Kor.) Macedonska fronta: Skoro na vsej fronti le posamičen topovski ogenj. Ob Strumi patruljni spopadi. Naša letala so z uspehom metala bombe POD LISTEK. Njegov (as. Roman. Iz angleškega. XX. Pri /S\ -k u je bilo razpoloženje zelo prisiljeno iti svečanostno. Navzoč ni bil ra-/un Stefena Stronga nihče. Tamara si je prizadevala, kazati se naravno in odgovarjati Gričku, če jo je nagovoril. On tudi ni igral slabo svoje uloge, toda Stefen Strong se ni dal premotiti. Ko so zapustili jedilnico, je Tamara pod pretvezo, da gre nekaj iskat, odšla v svojo sobo. in Gricko se je poslovil. — Drevi pridem po vas, da greto k irancoski veseloigri, tetka. — je dejal, — hi najbrže se vrnem k čaju. Prosim, povej Tam ar i. na sovražne čete severovzhodno Lerine. — Romunska fronta: V Dobrudži se nadaljuje ofenziva proti predmostju pri Macinu. Naš plen je narastel na 6 oficirjev in 1150 mož in na 4 topove in 14 strojnih pušk. — V vzhodni Valahi* se nadaljuje ofenziva. * BqP na Ronranskem. Dunaj 2. januarja. Pričel se je boj za seretsko črto. Rusi opirajo svojo defenzivo na predmostja Macin, Brajla. Namorosa in Foksani, katerih fronta je bila v miru naperjena proti Rusiji in se je šele tekom vojne, posebno po vstopu Romunske v vojno zgradila proti zapadu. Proti macinskemu predmostju so nemške in bolgarske čete v boju, ki se odloči v kratkem. Predmostje sestoji iz več močno utrjenih oporišč na gričevju, ki v po-lukrogu obdaja Macin in je od 360 do 450 metrov visoko. Macin krije zadnjo stran trdnjave Brajle, katero bi bilo zelo težko vzdržati po padcu Macina. Odtod je razumljiva trdovratna ruska obramba. Predmostje Brajla sestoji iz več zaporednih utrdbenih črt, pri katerih skrajni, šele predkratkim izpopolnjeni cincejski pas (jugozapadno Chiscani, 14 kilometrov jugozapadno središča mesta Brajle) južno Latinula ob dolnjem Buzeu vodi v dolnje-seretsko nižino. Brajla je s Foksanijem glavno oporišče seretske črte, zapira Donavo in dohode ob izlivu Sereta in proti Galacu. Glavna masa ruskih zborov, ki so stali proti podonavski armadi, se umika v brajlsko predmostje. Podonavska armada ima pred seboj le še močne zadnje čete, ki jih je vrgla v zunanjo brajlsko utrdbeno črto. Kakor pri Brajli so Rusi tudi v foksan-skem okolišu več črt močnih utrdeb porinili preko že v miru sicer res le deloma se nahajajočih utrdeb na jugozapadni fronti trdnjave. Na foksanski južni fronti novozgrajene utrdbe vodijo od Martinesti ob dolnjem Romnicu preko Plainesci, ob Rimni navzgor v okoliš zapadno Odo-besci. Tudi tu so se Rusi nadaljnim porazom izognili s hitrim umikom za utrdbe. Umik krijoče zadnje čete so bile zopet vržene in so se morale umekniti v predozemlje foksanskih utrdeb. Proti zapadni in severozapadni fronti napreduje Gerockova armada z napadom po dolinah Zabale, Naruje in Putne. Pri središču armadne fronte nadvojvode Josipa je vdor v Moldavsko po troto-sulski in ojtoški dolini napredoval do resne ogrozitve Ocne. Boj za seretsko črto obeta, da postane podjetje znatnega obsega, že zato, ker Rusi še vedno, oslabljajoč svoje druge fronte, odcepljajo tja znatne moči. Turško uradno poročilo. CARIGRAD, 1. (Kot.) Iz glavnega stana se poroča: Kavknška fronta: Za nas ugodne praske. — Angleži razširjajo poročila o veliki zmagi pri El Arišu in Mak-tabi in pretiravajo pri tem število ujetnikov in plena. Mi smo izpraznili El Ariš prostovoljno in brez boja. Pri Maktabi se je vsekakor vršil boj, tekom katerega so imeli naši sprednji oddelki izgube. Važnost angleškega uspeha pa se lahko meri po tem, da so Angleži Mak tabo zopet izpraznili in se umaknili proti El Arišu. — Na ostalih frontah nobenega važnega dogodka. _ Nova nota GrSkl. PIREJ, I. (Kor.) Poslaniki treh zaščitnih vlasti so podpisali dne 31. decembra 1916 sledečo noto, ki se izroči grški vladi: Poslaniki Francije, Britanije in Rusije kot zastopniki zaščitnih vlasti Grške jemljejo odgovor, ki jim je bil izročen na njihovo [»oročilo, z zadoščenjem na znanje. Oni imajo čast. da predlože grški vladi po naročilu svojih vlad sledeče zahteve glede garancij in zadoščenja: Garancije: 1. Grške čete na kopnem in sploh v vseh ozemljih zunaj Peloponeza naj se spravi na število, ki je neobhodno potrebno za vzdrževanje reda in polici j- Odšel je in oba stara prijatelja sta ostala sama. Izpočetka je vladal moreč molk. Mešala sta kavo in si nažigala cigarete. Končno je rekla kneginja: — Stefen, računam na vas, da nam pomagate, da se prerinemo skozi vse to. Nočem izrekati nikakršnih domnevanj o stvareh, ki so se zgodile----toda gotovo se je zgodilo nekaj. Povejte mi samo eno, ali mislite, da jo ljubi? Ne morem prenašati misli, da bi Tamara positala nesrečna. Stari Anglež je pihal kolobarčke dima v zrak. — Ce je pripravljena na to, da mu ne bo nikdar prekriževala njegove volje in da mu bo dovoljevala, da bo neomejen v ladar nad njenim telesom in njeno dušo, dočim ostane on pri tem* najnežnejši ljubimec, postane najsrečnejša žena na svetu. Ona je naravnost bajno zaljubljena vanj in je tudi bila, odkar smo prišli iz Egipta. Začetek sem sod oživel na ladji; ske službe. Vse orožje iu municija, ki presega za to število primerno mero, se prepelje na Peloponez, kakor tudi vse strojne puške in celokupna artiljerija grške armade z municijo vred, tako da po končanju prevoza ne bo zunaj Peloponeza niti topov niti strojnih pušk niti materijala. Roki za izvedbo teh odredb se določijo sporazumno, kakor hitro grška vlada sprejme v principu prevoz čet in materijala. Tako ustvarjeni vojaški položaj ostane tako dolgo, dokler bodo smatrale zvezne vlade to za potrebno in sicer pod nadzorstvom posebnih delegatov, ki bodo v to svrho akreditirar; pri grških oblastih. — 2. Prepoved vseh organizacij in skupščin rezervistov na Grškem severno korintske morske ožine in stroga izvedba prepovedi noše orožja za vse civilne osebe. — 3. Vzpostavitev raznih nadzorovalnih pooblastil aliirancev na način, ki se določi sporazumno z grško vlado, da bodo čim manj nadležna. Zadoščenje: 4. Vse osebe, ki so zaprte sedaj iz političnih vzrokov radi veleizdaje, ^arote, upora in podobnih prestopkov, se morajo takoj izpustiti. Oni, ki so vsled dogodkov 1. in 2. decembra in naslednjih dni trpeli po nedolžnem, bodo po preiskavi, ki se bo vršila sporazumno med grško vlado in aliiranci, odškodovani. — 5. Poveljujoči general 1. armadnega zbora naj se odstavi, v kolikor kraljeva vlada v zadoščenje aliirar.cem ne odloči, da naj se v smislu te odredbe postopa proti kakemu drugemu generalu, ki je eventualno odgovoren za povelja, izdana dne 1. dec. — 6. Grška vlada naj izroči poslanikom aliirancev formalno opravičilo. Angleško, francosko, italijansko in rusko zastavo naj se na kakem javnem trgu v Atenah slovesno pozdravi v navzočnosti vojnega ministra in zbrane garnizije. Istočasno imajo podpisani poslaniki od svojih vlad naročilo, da opozore grško vlado na to, da jih bodo vojaške potrebe v kratkem prisilile k temu, da bodo izkr-cavali vse čete v Itei in jih prevažali potem na progi Larisi'. v Solun. Zaščitne vlasti obveščajo grško vlado, da si pridržujejo popolno svobodo postopanja, ako bi dal nastop vlade krdja nov povod za pritožbe. S svoje str:\ni prevzemajo proti grški vladi tormaino zagotovilo, da oboroženim četam vlade narodne obrambe ne bodo dovolile, da bi umaknitev kraljevih čet iz Tesalije in Epira vporabile v svrho, da bi prekoračile sporazumno s kraljevo vlado določeno nevtralno o-zemlie. Podpisani si štejejo v čast, naznaniti ukaz vlad, da bo blokada grške obali trajala toliko časa, dokler ne bo zadoščeno vsein zgoraj navedenim točkam. ATENE, 1. (Kor.) Italijanski poslanik je izročil ministru za vnanie stvari noto, v kateri zahteva zadoščenje za dogodke 1. in 2. decembra in stavlja nove zahteve. LUGANO, 2. (Kor.) Italijanski poslanik v Atenah je izročil grški vladi noto, ki je v zvezi z noto, ki so jo poprej izročili francoski, angleški in ruski poslanik. Italija izjavlja v noti popolno solidarnost z zavezniki in se pridružuje njihovim zahtevam in izjavam. Glede pod točko 4 navedenih zahtev zaščitnih vlasti pa meni Italija, ker so te internega značaja, da nima nobene pravice do intervencije, in izjavlja radi tega tozadevno svoj desin-teresma. Glasom »Corricre della Sera« prevladuje v Atenah mnenje, da bo grška vlada, da prepreči hujše zlo, sprejela noto. Časopisi, prebivalstvo in vojaški krogi so istotako mirni. Zastopnik Anglije pri Venizelosovl vladi. LONDON, t. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Vlada je imenovala svojega diplo-matičnega zastopnika pri provi zor i čn i Venizelosovi vladi v Solunu z naslovom diplomatičnega agenta. Odgovor Španske na \Vilsonovo noto. MADRID, I. (Kor.) Vlada objavlja sledeči odgovor Španske na \Vilsonovo noto: Vlada Njegovega Veličanstva je s posredovanjem svojih poslanikov prejela prepis note, ki jo je naslovil predsednik Združenih držav na vojujoče se države in v kateri izraža željo, da bi došel kmalu čas, da bi vsi tačas vojujoči se narodi izjavili pogoje, na podlagi katerih bi bilo mogoče končati vojno. Ta prepis je spremljan še od druge note Vaše eksce-lence, datirane z dne 22. decembra, v kateri v smislu pozneje dobljenih navodil imenom predsednika VVilsona izjavljate, da se mu zdi trenotek primeren za sodelovanje vlade Njegovega Veličanstva, ki naj bi. ako smatra to za umestno, podpirala stališče Združenih držav. V očigled hvalevredni želji imenovane vlade, da bi se jo podpiralo pri njenem mirovnem predlogu, je vlada Njegovega Veličanstva, ker je prevzel inicijativo predsednik Združenih držav in so razni vtisi, ki jih je napravila ista, znani, mnenja, da bi ne imelo sodelovanje Španske nobenega u-činka, posebno ker ste osrednji vlasti pokazali trdno voljo, da se hočete direktno pogajati z vojujočimi se državami. Vlada Njeg. Veličanstva je mnenja, da je treba plemenito željo predsednika Združeni1! držav vedno priznavati, in je zato pripravljena sodelovati pri vsakih pogajanjih, vendar pa si pridržuje pravico do vstopa v taka pogajanja do trenotka, ko bodo prizadevanja vseh onih, ki si žele mir, za-mogla postati koristna in uspešna in bodo obstojali vzroki za inicijativo ali intervencijo. Zato izjavlja vlada, da je glede sporazuma nevtralnih držav v zaščiti njihovih materijalnih, vsled vojne tangiranih interesov, vedno pripravljena stopiti v pogajanja, ki bi zamogla dovesti do dogovora, ki bi združil vse vojujoče se države. __ Kanada za Anglijo. OTAVA, 1. (Kor.) Po konferenci s kanadskim finančnim ministrom so kanadske banke dovolile nadaljen kredit 50 milijonov dolarjev za nakup vojnega materijala za državno vlado. Skupna svota znaša dosedaj 250 milijonov dolarjev. Termin za V. posojilo do — 10. t. m. DUNAJ, 2. (Kor.) Na odredbo finančnega ministra je končni termin za podpisovanje petega avstrijskega vojnega posojila določen do srede, 10, t. m. M Utaffcj svaril sem jo, kakor se bo mogla spominjati, ker sem mislil, da se hoče Gricko samo šaliti. — V Egiptu? Ali sta se srečala že tam doli? — je vzkliknila kneginja začudeno. — Kako podobno je to Gričku? Da sc je delal, kot bi je ne poznal, in si jo je dal ponovno predstaviti! Najbrž sta se spopadla že tamkaj, in odtod je pojmljivo, da sta si bila vedno kot pes in mačka. — To je mogoče, — je odgovoril Stefen Strong; — toda sedaj se mi zdi, da moremo vse brez skrbi prepustiti slučaju. Morete biti prepričana, da je edina njegova želja, da se poroči žnjo, drugače bi ne bil zaprosil zanjo. — Tudi ne potem, če bi mislil, da ji je dolžan to? — Ne, draca prijateljica. Ne, mislim, da Gricka poznam celo bolje kot vi. Ce bi imel kako krivdo napram njej in bi se ne želel poročiti 2 njo, bi prej ustrelil njo in sebe, kot da bi se vdal nezaželjeni usodi c polatštarse Grof Tisza o naši politiki. Povodom novoletnega častitanja ogrske vladne stranke je izjavil med drugim ministrski predsednik grof Tisza, da je novi avstro-ogrski minister zunanjih stvari ponovno zagotovil, da se v zunanji politiki ne izpremeni nič in da je neomajen pristaš dualizma in paritete Avstrije in Ogrske, in se nikakor ne misli vmešavati v notranje stvari Ogrske. Kar se tiče izpremembe v avstrijski vladi, je dejal ministrski predsednik: Imam dovolj povoda za trditev, da je to, kar se sedaj dogaja v Avstriji, koncentracija političnih in centripetalnih elementov v svrho utrditve dualizma in paritete Avstrije in Ogrske. To je pojav, za katerega bi bi! želei, da bi se bil dogodil že preje. Ta kurz moremo pozdravljati samo z največjim veseljem. Taka smer v Avstriji je vredna največjih simpatij in podpore Ogrske. Ta smer more brezpogojno računati iisl podporo Ogrske, kjer bo le mogoče !e - tej. Ce je morda kdo dvomil, ali je v interesu Ogrske, da se Avstrija okrepi v notranjosti, se more iz izkušenj te vojne vsekakor črpati nauk, da se v tem večji meri zahtevajo žrtve od; Ogrske, čim slabejša je Avstrija. — O mi-1 rovni politiki centralnih držav je dejal grof Tisza: Odgovora entente, ker je znan samo po vesteh v časopisju, s svojega odgovornega mesta ne morem jemati za podlago izjav. Zame je odprto vprašanje, ali naši nasprotniki res odgovore z absolutna odklonitvijo. Ce hočejo naši nasprotniki nadaljevati popolnoma brezsinotreno in neutemeljeno mesarjenje ljudi, nam ne priit£.ja to niti nepripravljeno niti nepričakovano. Nadaljevali bomo boj, dokler se ne posteči, ali da s svojimi nadaljnimi uspehi vzbudimo pri naših nasprotnikih prepričanje o popolni brezsmotrenosti in brezupnosti vojne, ali pa da se samoohra-njevalni nagon v mesnico dovajanih narodov obrne proti njihovim vladam in obu- stavi popolnoma brezsinotreno in brezupno nadaljevanje vojne. Kot zmago državne misli označa neki nemški socijalen politik ministrstvo Clam-Martinicevo in izreka pri tem nekaj zlatih resnic. Kdo vlada, — to ni glavna sivar, marveč način, kakor se vlada. Tudi to ni kardinalno vprašanje, ali se vlada s sedanjim parlamentarizmom in sedanjimi ustavnimi institucijami, ampak je v tem, da tvori monarhija na zunaj enotno in ne-razdružljivo celoto na znotraj pa da kr-rnilci države in zakonodajalci uresničijo mir tr.ed narodi na podlagi idej narodne, kakor tudi socijalne pravičnosti in gospodarsko blaginjo. Ta program Korberjev je tudi program kabineta Clain - Martinice-vega: po združenju vseh narodnosti močna obdonavska država. Koaliciji nacionalističnega demagoštva v Cis- in Translaj-taniji se je pač posrečilo, da je strmoglavila Korberja, ali načrt, da bi ona sama prišla do gospodstva, se je izjalovil in so ne posreči tudi v bodoče. Nobenemu narodu na škodo, a skupnosti na korist se ministrstvo Clam - Martinie loti vseh avktuvelnih vprašanj notranje politike. — Močno oporo bo melo v novem ministru za vnanje stvari, grofu Czerninu, ki ni le najsposobneji diplomat habsburške monarhije, ampak tudi izvrsten poznavalec notranjepolitičnih razmer, kaKor tudi narodnostnih vprašanj v obeh polovicah monarhije.« Ce ima ta ugodna sodba o ministrstvu Clam-Martinica solidne podlage, če res sloni na dobrem poznavanju njega namenov, potem so Wolf in drugi res pogoreli za vso bodočnost. Silno so se zaleteli in padli v svojo obnernoglost. To bi nam bilo v veliko zadoščenje radi stvari same, radi bodoče usode države in nje narodov pa tudi zato, ker bi bili potrjeni naši dvomi, izrečeni takoj, čim so se raznesle govc riet, da hoče gref Ciam Mariinic izvesti nemškoradikaJne načrte, dvomi na tem, da bi mogel tak mož tako zatajiti svojo minolost in tradicije, svoje rodbine. Seveda naglašamo še enkrat, da govorimo o zadoščenju le pod pogojem, da ima gornja sodba podlage v resničnosti. O sporu v konservativnem velepo-sestvu češkem izjavlja član dr. Oton vitez Mettal, opravičujoč postopanje večine: »Po mojem mnenju jc podeljevanje graje ali hvale posamičnim polkom na bojišču in v zaledju in slojem prebivalstva v zaledju bodi katerekoli narodnosti nedotakljiva pravica Njeg. Veličanstva cesarja kot najvišjega vojnega gospoda in monarha. Najvišja sodba na podlagi poročil p:> vojni bo merodavna za vsakega vojaka in vsakega civilista v vsej Avstriji. Volilnemu odboru kake politične stranke, ki se izpopolnjuje iz obeh plemen, ne pristoja nikakor taka judikatura nad oddelki čet in plemeni. Nenavadni namen, da bi jo vendar izvajal, je dovcl potem v volilnem odboru naše stare, kot cesarju zveste in patrijotične stranke do obžalovanja vrednega navzkrižja in do secesije nekaterih članov, ki jih pa izkušeno konservativno naziranje gotovo odvrne od morebitnega izstopa iz stranke!« — To se glasi nekako tako, kakor smo mi rekli nedavno: manjšina se je prenagljeno in neprevidno nekoliko predaleč zaletela. Ne radi kakih razlik s principijelne strani. Le v ognju želje, da manifestira nekaj, na čemer itak nikdo ne dvomi — patrijotizein stranke — pa ni pomislila na posledice, to je: da ravno s tem izzjvlja nevarnost, da se bo nje korak tolmačil ne le na škmlo naroda, ampak tudi stranke same._ lo nevarnost je večina, uprši se odločno predlogu manjšine, preprečila. Ostala je intaktna s svojimi načeli in kakor je uverjen dr. Metal — v svojem številu. O tem morete biti popolnoma pomirjena. Kar jc pač med njima----bodi. Obožava jo na svoj poseben način, kakor sc mi zdi: naj le hodita mirno svojo pot, pa se konča vse dobro. In zelo pomirjena se je kneginja odpeljala v mesto na posete. Novost je povsod povzročala vsestransko zanimanje, presenečenje, bolest, veselje, razburjenje, domnevanja; bilo jih je celo nekaj, ki so trdili, da so že zdavnaj vedeli, da pride ta zaroka. — Posreči jo imamo radi, — je rekla grofica Olga. — Ima dober značaj, in morda se ji posreči, ohraniti Gricka v redu, in on ji ostane zvest Toda zadnjo misel so imeli vsi za smešno, dokler se ni Valonne s svojim razumnim smeškom vmešal v pogovor. — Stavim z vami, — je dejal, — da bosta po petih letih še v medenih tednih! Ona bo edina med vsemi, ki ste tu navzo- Politični položaj w Austriji In Slavna naloga sedanje ulade. Iz čeških konservativnih krogov poročajo v »In forma ti onda je sestava kabi-neta grofa Clam-Martiniča (opozarjamo, da so v rečeni publikaciji začeli ime ministrskega predsednika pisati s č) izzvala precej zmešnjave v čeških političnih krogih. Dejstvo, da ni bilo s češkimi zaupniki nikakega posvetovanja in da pripadata či, ki še ni bila ločena ali ie dobila drugega soproga. — Vi stara zlobna mačka, — je zaklicala kneginja Sonja smeje. — Vsekakor pa upamo vsi, da bosta srečna. V tein pa se je Jack Courtray takoj odpravil v posete k Tamari. _Strela! Kdo bi bil mislil, da se kedaj še poročiš s kakim inozemcem, — je dejal. _ Izbrala si si tako približno najboljšega človeka, ki sem ga srečal kedaj, in stavim, da bosta čisto nesramno srečna. Tamara se je pripognila, da bi skrila solze, ki so ji stopile v oči. Odgovorila je potiho: — Hvala ti najprisrčnejša, Jack, toda nihče ni gotov, da bo srečen. Dasiravno lord Courtray ni bil ravno najrazboritejši človek, so ga vendar te besede nekoliko pretresle. (Dalje.) Stran ti. EDINOST" štev. 3. V Trstu, dne 8. januarja 1917. kabinetu dva prononsirana nemška stran-karia, posebno pa šc komentarji, s katerimi ju je pozdravilo nemško časopisje — vse to da je prestrašljivo delovalo v češki politični javnosti Nu. razburjenje se je med tem nekoliko poleplo. posebno pa «rj tedaj, ko se je od poklicane strani poskrbelo, da se tendencijozne govorice skrčijo na pravo mero. Kot povsem gotovo da je smatrati, da novi kabinet ne misli opravljati poslov Karla Hermana \Volfa in njegovih tovarišev!! Kake poti misli ministrstvo ubrati, o tem bo moralo obvestiti javnost v nedalinem času na avtentičen način. Dokler se to ne zgodi, bo dobro, da čakamo mirno in hladnokrvno. Kar se posebej tiče vprašanj, ki za češke kroge prihajajo v prvi vrsti vpo-šttv. so dopisniki uverjeni, da grof Clam-Martinic tudi kot načelnik vlade ostane zvest tistim uverjenjem. ki jih je zastopal kot soudeležnik na spravnih pogajanjih med Čehi in Nemci. Smatrajo ga celo kot najpoklicanejega upravitelja spravne zapuščine kneza Thuna (ki mu je bila sprava med Čehi in Nemci v življensko nalogo). Saj je bil — raglaša naš vir — ravno e n. grof Clam-Martinic. ki je, ko so se pogajanja razbila, posvedočil, da so češki ndeležniki do zadnjega vse storili v pospeševanje prizadevanj in v preprečen je neuspeha. Pa tudi sedanja nemška ministra dr. Barnreither in dr. Urban sta v prvi fazi pogajanj istotako pospeševala delo za sporazum. Sele potem, ko je pritisk od nemško radikalne strani postal presilen, sta izpremenila svoje vedenje. Sedaj pa. ko pripadata kabinetu grofa Clam-Marti-nica. ki je uredbo narodnih razmer na Češkem vzel v svoi program, smatrajo dopisniki k«K izključeno, da ne bi nadaljevala s prizadevanjem, od katerega ju je odi ^nil nemško-radikalni pritisk. Računati da je marveč, da grof Clam-Martinic tudi kol odgovorni šef vlade ostane v češkem vprašanju zvest tistim načelom, ki jih je na spravnih pogajanjih zastopal po-1 leg kneza Thuna, ter da se je že predi njiju vstopom v ministrstvo v tej točki, sporazumel z obema netnsko-češkima zastopnikoma. Če hočemo ta izvajanja aplicirati na po- j ložaj nas Slovencev napram novi vladi, bi rekli: Mi nimamo v novi vladi nobenega zastopnika ir se tudi ne moremo sklicevati na kake take antecedcncije. prejšnje do-go Jke. ki bi sedanjo vlado, ali posamezne i nje člane, vezali na kako gotovo postopa-! nje za uredbo narodnostnih razmer na j našem jugu. Vrhu tega. da nimamo v vladi j nikogar, da ni bilo pri nas nikakih sprav-j nih pngaianj. torej niti poizkusa ne. Glede nas na jugu monarhije ni pri članih vlade ničesar iz prejšnjih dogodkov, kar bi jih osebno moralično obvezovalo k doslednosti. In vendar imamo tudi mi oslon za zahtevo, da se vlada loti ureditve na-j rodnostnega vprašanja na našem jugu. So i tu. pred vsem. državni temeljni zakoni, ki obvezujejo vlado, da tudi pri nas uveljavi načela, položena v te zakone. Torej tudi načelo o enakopravnosti! Imamo cesarjev maniiest, ki vsem narodom zagotavlja enako pravico. Imamo v istem smislu objavljeni program vlade. Če člani te poslednje niso vezani na kaka načela. ki so jih zastopali v minolosti, ko niso bili ministri, pa imamo njihovo slovesno besedo, ki jih obvezuje tem bolj, neropustiio in neodjenljivo, ker so jo dali kot svetovalci krone in po službeni prisegi, da bodo vestno izvrševali zakone, enako veljavne za vse, torej tudi za nas. Sklicujemo se lahko na neutajljivi interes države, ki se preiasno kaže po dogodkih te vojne, in ki izhaja iz nepregledne pomembnosti naših pokrajin aa državo vHed njih eksponiranega teritorijalne ga položaja: interes na tem, da vlada posveča tem našim pokrajinam vso svojo pažnjo: interes na ten«, da tu ne vladajo da-otičr.e. marveč urejene In konsolidirane politične razmere: interes na tem, da nezadovoljstvo. ali celo bojazen za lastno bo-i dočnost ne kvari dispozicij v prebival-! stvu: interes na tem, da ima vse prebivalstvo brez razlike narodnosti gotovost in zavest, da ima in da mu ostane v tej državi zaščita v vsakem pogledu, da bo potem rado pripravljeno za vsako žrtev, za državo, vedoč, da s te-n gradi in utrja podlago in zaščito — za-se! Poleg pozitivnih državnih zakonov pa govore za za-; dovoli tev naroda na jugu monarhije tudi j dejanja v sedanji vojni, ki sijajno dokazujejo opravičenost njegovih zahtev na-pram državi! Imamo torej dovolj opore za zahtevo, | da vlada konečno začne z urejanjem narodnostnih razmer tudi na našem jugu na podlagi enake pravice, kakor jo zalitevajo pozitivni zakoni: za zahtevo, da se ustvari stanje, ki zadovolji narod in ki ne bo za interes in varnost države nič manjega pomena, nego so vsi mednarodni odnosaji in tudi — topovi!_ ODžlfni veter pri 91 peJpolku. (Dopis s fronte.) Tretji božični večer na bojnem polju. — Ta večjr, je bil v drugih časih posvečen edino le družinam in ožjemu krogu prijateljev, zbirali smo se okoli okusno okin-fia.ic^a božičnega drevesa in tu prebili v mirnem veselju par uric; človek se je v takih večerih prijetno čutil, srce inu je mirno utripalo in v glavi so se mu porajale plemenite misli — spomin na te večere ostane trajen! Takih večerov si človeška duša želi; posebno mi v fronti jih ne moremo pogrešati — nismo v krogu svojcev, a naše misli so pri njih in predobro vemo: — njih misli so pri nas, krožijo nad nami; zato so taki večeri pri nas lečilo srčnih ran, izpodbuja k vztrajanju. Tudi letos so si več ali manj, skoro v ? vsaki halupi naši fantje pripravili skromno i drevesce; nekatere sem obiskal in občutke, ki sem jih odnesel, se ne dajo popi-; sati; v neki halupi, n. pr. sem našel j fante pri pobožni molitvi, obrazi so jim žareli in goreče so upirali oči v nebo, in na koncu so zapeli večno lepo: »Slava Bogu v višavah in mir ljudem na zemlji«. — Da. mir ljudem na zemlji, tej pesmi ; sem tudi jaz pridružil svoj glas in navdu-šeno-proseče, so doneli akordi tja daleč po gozdu. V halupi našega »službovodite'ja.« narednika "aškulina, sem bil nad vse lepo sprejet, pomislite — z govoranco. Je pač tako, naše dobre slovenske duše ne morejo pozabiti navduševalnih govorov. Lepo je govoril, poudarjal je; da se kljub temu. da nam ni dano preživeti današnjega večera v krogu svojih mater, očetov in žena ter zaročenk in prijateljev, vendarle zbiramo, da dostojno praznujemo rojstvo Onega, ki je oznanjal človeštvu mir, in v mislih se pridružujemo onim, ki so nam tako blizu naših src m vendarle tako daleč. — Poslušal bi ga ure in ure, ko je govoril o naših dragih, o domovini. Moral sem zbrati misli, in »špogati« tudi jaz govor, moral sem se mu zahvaliti za lepe besede, za !ep sprejem. Pričujoči so govora vdano poslušali, videlo se je, da jim gredo besede do srca, posebno govor našega Paškulina. Prebili smo par prijetnih uric. Moram reči, da sem odšel v svoj skromen stan popolnoma zadovoljen. V krogu naših fantov se čutim vedno dobro in odnašam, ko odhajam, trajne spomine. Nazadnje so fantje izustili željo, da bi »Edinost« (veČina nas je bila iz Primorske in Goriške) priobčila njih voščila v sem prijateljem h znancem, za novo leto: Narednik Paškulin Josip iz Standreža, rač. podčastnik Karis Josip, desetnik Pro-sen in pešec Pahor od Sv. Ivana pri Trstu, poddesetnik Bole Fran in pešca Bole Anton in Mislej Roman iz Trsti če-tovodja Kovic Fran — Sovodnje, Gorkič Jus-t — Vrtojba, Kocjančič Josip — Gorica, san. narednik Filipič — Gorica, desetnik Krbančič Josip — Buzet, pešec Staraj Fran — Roč, Leveč Andrej — Lož pri Logatcu, Pire Rudolf — Krtina pri Kamniku, desetnik Ugovšek Anton — Bočna pri Celju, in pešec Troha Feliks od Sv. Lovrenca pri Mariboru. J. K. s fiorovfesciiske stvari, GOVEJE MESO. Jutri, 4. t. m., se bo prodajalo goveje meso proti izkaznici za živila, ki se pre-ščipne na notranjem delu pod štev. 28. Na vsak odmerek izkaznice se bo moglo dobiti kg mesa, ali vsega skupaj ne več kot 1 kg. Prodaja se prične ob 6 zjutraj in sicer v naslednjih mesnicah: Bolle, Šalita di Gretta 13; Benedettich, Boroevićeva ulica 45; Pellis, ul. Cecilia de Rittmcyer 9; Ouintavalle, ul. Poste 3; Stanislav sky, ul. S. Spiridione 10; Bor-gnolo, ul. Lazzaretto vecchio 52; Vatto-vatz. ul. Giustineili 5; Castro, ul. Fonta-none 19; Loy, D. Bramante 13; Rocchelli. ul. Piazza Piccola 2; Levi, u I. Beccherie 6; Pollacco, ul. Beccherie 47; Fabbro, ul. Marije Terezije 43; Kustan, P. Legna 8; Simunelta, P. delle Legna 3; Rossi, ul. Farnetc 3; Depace, ul. Barriera vecchia 26; Cossich, ul. Foscolo 2; Krassnig, ul. del Bosco 2; Benedettich, ul. Piccardi 28; Saffaro, al Istituto 28; Jenco, ul. Rigutti 5; Cooptrativa Operaia, ul. S. Marco; Rizzian, nI. Istria 76; Pouschfc, ul. del Rivo 44: Polli, ul. Acquedotto 13; Penso, ul. Giulia 7; Pangoni. ul. Giulia 18; Godigna. ul. Farneto 44; Godina, Skedenj 138; Gatznig, Skedenj 50; Sinigaglia, Barkov-1 jc 41. CENA: Prednji deli s priklado po K 4*80 kg, zadnji deli s priklado po K 6'40 kg. Domaie vettl. Delovanje porote ostane zaustavljeno. Delovanje porotnih sodišč je od začetka vojne zaustavljeno. Ob izbruhu vojne je skupno ministrstvo izdalo tako odredbo za, dobo enega leta. Potem se je opetovano obnovila s cesarskimi naredbami. zadnji- i krat do konca decembra 1916. Potemtakem hi morala porotna sodišča z začet- i kom leta 1917 zopet začeti s svojim delo-j vanjem. Nu, da v tistih krajih, ki so nepo-i sredno prizadeti po vojni, to ni možno, jej jasno in na dlani. V bližini bojišč je prebi- i valstvo po pretežnem delu zapustilo svoja dotnovja ter si iskalo zavetja v zaledju. Tisti pa, ki so ostali doma, trpe pod najte-žavnejimi razmerami. Tu ne bi bilo potrebno število porotnikov nikdar na raz-1 polago. Pa tudi v krajih, ki so toliko oddaljeni od vojnega območja, da jih vojni dogodki ne zadevljejo neposredno, bi bila po mnenju viših deželnih sodišč in viših državnih pravdništev sestava porotnih list zelo težka, ako ne naravnost nem < rž na, ker bi ne bilo najti števila porotnikov, potrebnih za sestavo porotniške klopi. V trdem gospodarskem boju, ki ga monarhija, odtisnjena od svetovnih tržišč, mora bojevati, je vsak poedinec, kmet in obrtnik, podjetnik in delavec, na svojem mestu skoro nenadomestljiv. Osebe, ki so pozvane za porotniško službo, bi torej gotovo jako pogosto prosile za odvezo od te službe, vsled česar ne bi bila sestava porotniške klopi zagotovljena niti v tisih krajih, kjer bi mogli sestaviti listo. Spričo različnosti k rajnih razmer sicer ni izključeno, da bi se sestava porotniške klopi pri tem ali onem sodišču posrečila. Pretehtni razlogi pa govore zato, da se niti ne poizkuša, i i bi se v posameznih slučajih sestava porote morda posrečila, ali ne. Sestava list bi zahtevala tri mesece časa. Brezuspešen poizkus bi torej v slučajih, ki spadajo pred poroto, za dolgo časa oviral sodstvo — ne glede na to, da bi se veliko časa in truda, ki ju zahteva sestavljanje list, potratilo brez koristi. Na podlagi vseh teh momentov in ozirov je najvišje sodišče smatralo za umestno, da se delovanje porotnih sodišč zaustavi preko leta 1917. za vse državno območje. Sedaj se s cesarsko na-reJbo ta suspenzija podaljšuje do konca leta 1917. Ob enem pa se vlada pooblašča, ca to cesarsko naredbo že prej razveljavi, čim se razmere zboljšajo in bo dana možnost, da se porotniško sodstvo zopet odredi. Za davkoplačevalce. Finančno ravnateljstvo naznanja vsled zakona z dne 9, marca 1870, drž. zak. št. 23, da se sledeči davki imajo v teh-le rokih plačevati: a) zemljarina v mesečnih obrokih in to prvega vsakega meseca naprej; b) hišno-raz-redni kakor tudi hišno-najemni davek zunaj mesta Trsta v mesečnih rokih in to prvega vsakega meseca naprej; v mestu Trstu in okolici pa se mora plačati hišno-najemni davek 1. marca, 1. junija, 1. sept. in 1. decembra; c) 5% davščina od hiš davka prostih radi zidanja ima se v onih rokih, kakor hišnonajemni davek, t. j. v Trstu in okolici 1. marca, 1. junija, 1. sept. in 1. decembra, zuiiaj Trsta pa prvega vsakega meseca naprej plačati; d) obča pridobarina se ima plačati za vsako četrtletje naprej 1. januvarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra. Isto tako treba plačati pri-dobarino od javnemu dajanju računov podvrženih podjetij v štirih jednakih 1. januarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra dospevajočih obrokih; e) v kolikor se pri-hodarina ne plača na način označen v § 133 zakona od 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220 t. j. potom odbitka, treba jo je poravnati v dveh jednakih 1. junija ter 1. decembra dospevajočih obrokih; f) dohoda-rino je plačati s pridržkom določeb § 234 zakona od 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220 oziroma cesarske naredbe 8. julija 1898 drž. zak. št. 120, v dveh jednakih 1. junija ter 1. decembra dospevajočih obrokih. Vsled teh zakonitih odredeb so dolžni vsi oni, ki izplačujejo dohodke v §§ 167 ter 166 gornjega zakona omenjene, ako isti niso zgolj spremenljivi, odtegniti prejemnikom od teh dohodkov predpisano doho-darino in plačarino, ki se jim v to svrho vsakoletno prijavi. Odbitki se opravljajo v istih rokih in v istih, razmernih obrokih, kakor izplačevanje prejemkov, g) Vse vojne doklade je vplačati v smislu § 3 cesarske odredbe od 28. avgusta 1916, drž. zak. št. 280, obenem z rednim davkom; h) vojno dobičkarino je vplačati v smislu § 17 cesarske odredbe od 16. aprila 1916, drž. zak. št. 103, vselej v dveh enakih obrokih, od katerih prvi spade 30 dni po do stavi plačilnega naloga, drugI po preteku nadaljnih šest mesecev. Kdor navedenih neposrednih davkov ne plača najpozneje v 14 dneh po preteku roka. določenega za poravnanje vsakega teh davkov, je dolžan plačati zamudne obresti, če preseže posamezni redili davek na leto 100 kron. Zamudne obresti se računajo od dneva sledečega rerten, ea volačanje do dne plačila, tako da pride po l3/i0 h na vsakih sto kron vsaki dan, kar se z dolžnim davkom vred iztirja. Dolžni davek se lahko vplača na pristojnem davčnem uradu direktno ali potom pOStne hranilnice. Slednjič se opozarja plaGevatee še na sledečo določbo § 5 zakona z dne 9. marca 1870, drž. zak. št. 23: »Ce bi se ob začetku novega davčnega leta še ne bil mogel dolžni davek za to leto posamnim davkoplačevalcem stalno predpisati, naj se davki za ustavno dovoljeni čas plačujejo v znesku predpisanem za preteklo davčno leto, dokler se odmerijo novi davki, v katere je potem všteti že izvrSena plačila. Aprovizacija v Berolinu in pri nas. Ce se primerja preskrba z živili pri nas z ono v Berolinu, je treba vedeti, da smo pri nas | v marsičem na boljšem kot pa v BeroJinu, i oziroma da se nam ne godi slabeje kot pa onim. Tako poročajo berolinski listi, da j tudi v novem letu glede preskrbe z jajci; za Berolin ne bo dobro. Dovoz je tako! maihen, da ni mogoče misliti na to, da bi1 se doslej itak že zelo zmerno oskrbovanje I prebivalstva moglo nadaljevati ali pa zboljšati. Začasno se bodo jajca mogla dobavljati samo za bolnike. Upajo pa, da bodo morda razmere tam proti sredi fe-j bruarja ugodnejše. Mesa dobivajo v Berolinu prvi teden letošnjega leta po V4 kg" na mesno izkaznico, krompirja se dobi največ 2l/c kg na osebo za ves teden, poleg tega pa 1 kg kolerabe. Sirovega masla j dobivajo po 5 dek, margarine po 3 deke j na osebo. Boljše posušene ribe so popolnoma izginile z berolinskega trga. Kakor je torej razvidno, smo v Trstu vsekakor na boljšem kot pa v Berolinu, dasiravnoje preskrba Trsta z živili zaradi bližine fronte v marsičem težav ne jša kot pa sredi mirnega ozemlja se nahajajočega Bero-lina. Popravljamo. Vpredzadnii odstavek včerajšnjega članka »K vprašanju državnega jezika < je zašla napaka, ki zelo kvari smisel. Cita naj se namreč: »To krivo mnenje je, da hoče vlada uvesti nemški državni jezik neustavnim (ne pa nepostavoim) potom, s pomočjo § 14.« Oberdank in — vseučilišče. Na vseučilišču v Rimu so proslavili — Oberdanka. Govorili so razni italijanski — učenjaki. Kako prihaja Oberdank v zvezo z znanostjo in umetnostjo?! Pa, kaj brigajo njih stvarni razlogi. Proslavili so Oberdanka le radi atentata na našega pokojnega vladarja. Da ni bUo tega, bi na Oberdanka niti ne — pljunili! Sovraštvo do naše države jim je udušilo vsak dober smisel za pristojnost. A stvar je tem huja, ker so jo zagrešili pred veličanstvom smrti, v času torej, v katerem je vsemu civiliziranemu svetu v pravilo, da vsaj hip premaguje strasti in sovraštvo! A tem huja je, ker so jo zagrešili v domu znanosti. To je res znak duševne dekadence. Vsaka beseda v proslavo bitja, kakršnje je bi! Oberdank, je pest — blata, ki odleta nazaj govornikom v grlo! Slovenska obrtna in trgovska nadaljevalna šola v Trstu. Danes, v sredo, 3. t. m. odpade, pouk v II. trgovskem razredu. Od vštevši četrtka, 4. t. in. je reden pouk. Darilo barona Economa za uboge tržaške družine. Kakor se je svoječasno sporočilo, je dal baron Ivan Economo v počastitev spomina svojega na južnem bojišču padlega sina, legacijskega svetnika barona Ivana Economa, g. namestniku v vojno-oskrbne namene na Primorskem na razpolago znesek K 40.000 ter je od te svote določil K 20.000 za vdove in sirote padlih vojakov, ostalih K 20.000 pa za uboge tržaške družine, ki so vsled vojnih razmer zašle v stisko. V smislu teh določb velikodušnega darovalca je namest-ništveno predsedništvo iz poslednjega zneska obdarovalo vsega skupaj 185 pomoči potrebnih tržaških družin s podporami po 100 do 300 K. — V ta namen določeni znesek je s tem popolnoma izčrpan ter se zato nadaljne prošnje za podpore ne morejo več upoštevati. Navadni pisemski promet je zopet dopuščen s poštnima uradoma Dorna Kan-dreny in Pojana Stampi. Ravnateljstvo mestne zastavljalnice objavlja: V dopolnilo razglasa z dne 14. decembra pr. 1. se naznanja občinstvu, da se bodo dragocenosti, zastavljene na modre listke serije 137. od štev. 1. do štev. 20.000., prodajale na javni dražbi vsak dan od 9 in pol dop. do 12 in pol pop. in od 3 in pol do 6 pop., izvzemši popoldneve ob sredah in sobotah, ko se bodo prodajali na javni dražbi nedragoceni predmeti, zastavljeni na rumene listke serije 139. — One stranke, ki imajo zastavljene razne dragocene predmete ter bi se hotele okoristili na jako ugodnih tržnih cenah za dražbeno prodajo dragocenosti (zlata, srebra, dijamantov, biserov in bri-Ijantov), se lahko obrnejo do urada mestne zastavljalnic« ter zaprosijo za anticipatno dražbe no prodaj«? teh predmetov, in s.icer brez ozira na toi kakšni seriji pripadajo. Mestna zastavljalnica. Jutri. 4. t. m., od 9 in pol dop. do 1 pop. in od 3 in pol do j 6 pop. se bodo prodajale na javni dražbi dragocenosti serije 137., zastavljene meseca januarja 1915. na modre listke, in sicer od štev. 1451. do štev. 2550. Denarna vrednost. Ob koncu preteklega leta so veljali na Du naju naslednji kur-! zi: 100 mark za 156'20 K (v miru 117\30! K), 100 holandskih goldinarjev za 374 K' (v miru 198 40 K), za 100 švicarskih frankov K 183*50 (v miru 95 K), za 100 Skandinavskih kron K 259'25 (v miru 132 K), za 100 bolgarskih levov K 12575 ( v miru 95 K), za 100 amerikanskih dolarjev K 866'— (v miru 494 K), za 100 ruskih rubljev 330 K (v miru 254 K). Pravična odredba na — Ogrskem. — Uprava državnih železnic na Ogrskem je izdala odredbo, da so potniki, ki radi snežnih metežev ne morejo nadaljevati vožnje, smatrani kot gostje državnih železnic. Aprovizacijsko vino za Opčine. Gropa-do, Padriče, Trebče, Bane in Konkonel se; bode delilo v sredo in četrtek pri gosp. i Ketetu na Opčinah. Vsak gostilničar dobi1 po 100 1. Iz daljne Galicije pošilja pozdrave in čestitke prijateljem in znancem Alojzij Legal, vojna pošta 203. Iskreno želi, da bi prihodnjič slavili — mirno novo leto. Z ruske fronte nam pišejo: Nekdanji vsakdanji čitatelji »Edinosti« pošiljajo iz snežnih Karpatov voščila k novemu letu 1917. katero, upamo, nam prinese boljšo bodočnost: narednik Jaksetič Anton iz Materije, desetnik Ferluga Peter in pešec; Andolšek Franc s Konkonela, poddesetniki Petrič Anton — Planina, bivajoč na Greti, Pestelj Jakob — Podraga. Hurnar Ernest — Sovodnje pri Gorici, Črnigoj Franc in Okretič Anton od Sv. Ivana. Vsi zdravi. Na svidenje!____ DAROVI. Darovi, došli ces. komisarju. Vodstvo slovenske mestne ljudske Sole na Vrdeli K 26, nabranih med šolsko mladežjo v počastitev spomina Njegovega Veličanstva pokojnega cesarja Franca Jožeia I., j in sicer polovico zavdove in sirote padlih vojakov in polovico za Rdeči križ. Uradniki magistratnega oddelka V., konceptni uradniki in predstojniki uradov mestnega magistrata K 66 za vdove in sirote padlih Tržačanov- C. kr. šolski nadzornik ] Ivan Pcttcner K 20 (za leto 1917.) v korist akcij« j Njenega Veličanstva cesarice »Za otroka«. Za spomenik Njegovemu Veličanstvu cesarfcf Francu Jožefu I.: Aiuei Curiel, gledališki impre-sarij, K 25. CESKO - BUDJFVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna Y Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev« 14, vhod v ulici Giorgio Galatti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski iedilni iiiii. B« ■ ■ MULI OGLASILI □□ □□ te r&tunsjo po 4 stot. beiado. Id »itno tiskan« besed« s« ratm* oajo eokrat reč. — Najmanj!« : pristojbina snala 40 stotink. . □□ Proda 2 Singerjeva šivalna stroja: ed«® za K 60.—, drugi za K . — Renner : Piazza dei foraggi 100 I., n. Rocol. 835 Cunle bele —'S0, bombaž K 6'—. volnena po- krhaia K 3 50. t leeniue K 4-—, rabljeno obleko K 2' — , belo volno K 7—, sivo volno K 6-—. Zaloga ulica Geppa. 16. Nae-;on. 836 Potrpežljiva učiteljica 1 lic* Eamera J, il. nauči nemško r treh me.-ecih. — 834 Jako obsežna zemljišča. pripravna zm obrtnijo, se kupijo takoj Igrati fjafllu. Na istih se lahko nahajajo tudi hi.^ce in lope — Zemlj šča morajo mejiti 8 precej deročo reko in se morajo nahajati v bližini kake ielezniike postaj- ter pri vozni cesti n ? r na Vrhniki, v Postojni, Zgornjo Leiefe Oll kje drusJe. — Natančne ponudb* z o nučbo površine in cene naj se dopošljejo, ka kor hitro mogo&e na Ferdinanda DobaTšeV T st, Via Barriera vecchia št. 16, III. nadst. bl2 ĐflTflf f 86 eD* stelaža in prodajalna rU*Ul i miza. — Pismene ponudb« z navedbo cene in velikosti dopoalati Josipu Frenetič v Lan-d' lu 33. pošta Hrašče pri Postojni. 3U3a ŽaKlje vsake vrst^ kupuje Jakob Margon Via Solitario št. 21. 78» Na debelo samo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe. milo, gmmijeve podpet-nike, razni gambi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke. baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke. pr*t&ni rdečega križa, trema za brado, žlice, razna rezila, roboi, mrežiae za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zapouke „Patent Knopfe * in drugo prodaja J«£OU LKVL ulica 9. ttiool > Stev. 13 -29 ZDRAVNIK M. Dr. Roroi $m\t\l stanuje v Trstu, nI. Giulia 76 III. n. (zraven Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, 1. od 3 do 4 pop. za notranje, nervozne In etroSks bolezni (blizu cerkve sv. Antona novega.) n E — i Trst - Uio Stadion 10 - Trst Odprt od 8^zra?nti?ra] ; Ceno: I. vrste K Z. II. vrste K l. Hote! fn restavracija METROPOLE Trst, ulica S. Nkold 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne. ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Cermdk v Trstu, ul. Poste vacshia 12, vogal ulice ctella Posta. Izdiranje zobov brez bolečine. :-: :-: Plombiranje. :-: UMETNI ZOBJE. SALONE EDISON JPiazza Caserma) Danes se producira za zadnjikrat veličasten umotvor Kdo si ti? In kdo sem jaz? Izborno razloženo. — Sijajno inscenacijo. Jutri : KNEZOV ROP. Absolutna novost za Trst. Absolutna novost za Trst. ISče se za veilo tovarniško pisarno :-: STENOTYPiSTINJO :-: veščo popolnoma v govoru in pisavi slovenskega In nemškega jezika. - Zahteve : Samostojen slovniški pravi slog, ter večletno prakso. Natančne ponudbe z sliko in prepisom spričeval naj se dopošljejo pod „IL 694" no Hoasenstein & oosier JL d Dona] L mam fl.