leto xxiii. — Številka 29 ffr'.i" Ustanovitelji: obe. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka la Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar glasilo socia zveze delovnega ljudstva kranj, sreda, 15. iv. 1970 Cena 50 par Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od L Januarja 1964 kot poltednik, in sl-.er ob sredah" in sobotah za gorenjsko V nedeljo je predsednik Tito obiskal Golf hotel na Bledu. — Foto: M. Kunšič KRANJ Največja izbira pohištva in druge , stanovanjske opreme! Specializirana trgovina Kranj, Koroška 35 DEKOR vam nudi najkvalitetnejšo stanovanjsko opremo priznanih tovarn pohištva, zaves, preprog, oblog za tla in posteljnine. Konkurenčne cene # Brezplačna montaža • dostava na dom. Za obisk se priporoča Kokra prodajalna DEKOR — Kranj Predsednik Tito na Gorenjskem ' Predsednik republike Josip Broz-Tito je v sobo-*o nekaj po dvanajsti uri * Brionov prispel na Brdo Pri Kranju. Pred tem •e je ustavil še v Postoj-J™» kjer se je zanimal za turistični oziroma perspektivni razvoj občine, ki ga °° Prinesla nova hitra cesta. , V Kranju sta predsednika Tita z ženo Jovanko in spremstvom pozdravila Predsednik obč. skupščine Slavko Zalokar in sekre-*ar komiteja občinske konference ZK Franc Ro-WJ. V nedeljo popoldne pa je predsednik Tito obiskal Golf hotel na Bledu. Spremljali so ga Edvard Kardelj z ženo, Sergej Kraigher, Franc Popit, Lidija šentjurc in Ivan Maček. Gostom pa je zaželel dobrodošlico predsednik občinske skupščine Stanko Kajdiž. Kranj, 14. aprila — Predsednik republike Josip Broz-Tito je danes na Brdu sprejel književnika Toneta Svetino. Pisec Ukane je podaril predsedniku Titu svojo knjigo in skulpturo Ranjenci. A. 2. Gostje izOldhama prispeli že. v soboto smo v našem časniku pisali, da bo prispela na enotedenski obisk v Kranj delegacija mesta Old-ham, ki bo med drugim v četrtek popoldne na seji obeh zborov občinske skupščine ob 10-letnici prijateljskega sodelovanja med obema mestoma podpisala listino o nadaljnjem sodelovanju. Zupan mesta Odliam z najožjimi so* delavci in soprogami so prispeli v Kranj v nedeljo zvečer. V ponedeljek dopoldne pa je goste skupaj s predstavniki občine in družbeno- političnih organizacij sprejel predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar. Na priložnostnem sprejemu je tovariš Zalokar dejal, da sedanji obisk potrjuje dosedanje prijateljsko sodelovanje, hkrati pa pomeni priliko za dogovor o nadaljnjem sodelovanju. »Naše sodelovanje ne prispeva le k boljšemu sporazumevanju in spoznavanju ljudi dveh mest, marveč v določenem smislu tudi k razvijanju meddržavniških odnosov. To nam med drugim potrjujejo tudi izkušnje, Id jih Ima Kranj, ki razen z Oldhamom sodeluje tudi z mestom Lm Ciotat, Amberg, Železna Kap. la in nekaterimi drugimi. Mislim, da bo enotedenski obisk prispeval k nadaljnjemu sodelovanju, ki naj bi zajelo širši krog občanov,« je rekel tovariš Zalokar. Predvideno je, da bodo gostje med bivanjem v Kranju obiskali Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, vrtec Janino, tovarno Iskro, Inštitut za TBC na Golniku In nekatere kulturne ustanove. Ogledali pa si bodo tudi nekatere turistične zanimivosti v občini in na Gorenjskem. * A. 2. ^ nonedeljck je goste iz Oldhama sprejel predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar. Tuji študentje v Kranju V ponedeljek je obiskala Kranj skupina dvajsetih študentov iz dvanajstih dežel v razvoju, ki so na postdiplomskera študiju na Institutu za družbene vede v Haagu na Nizozemskem. Dopoldne so študentje obiskali kranjsko mlekarno, popoldne pa je bil na Beli pri Preddvoru razgovor o krajevni samoupravi, kjer jih je predsednik krajevne skupnosti tovariš Mirt seznanil z delovanjem samouprave na Beii, nato pa jo bil na K2K razgovor o organizaciji kombinata. Gostje so so posebno zanimali za organizacijo poslovanja, proizvodnje in samoupravljanja ter vprašanje kooperantskih odnosov med kombinatom in zasebnimi kmetijskimi proizvajalci. Po obisku v KZK so študentje obiskala občinsko konferenco SZDL. Beseda je stekla o političnem sistemu, volilnem sistemu ter ekonomskih odnosih, posebno o odnosu tržnega gospodarstva do samoupravljanja. —jk / Zbor aktivistov v Dolenjskih Toplicah že v soboto smo zapisali, da sc je pripravljalni odbor Zbora aktivistov OF v Dolenjskih Toplicah odločil, da bo srečanje 7. junija namesto 26. aprila kot je bilo prvotno predvideno. Vreme je namreč ponagajalo prirediteljem, da niso mogli opraviti vseh predvidenih del. Zato smo v ponedeljek po-prašali po nekaterih go- renjskih občinskih konferencah SZDL, kako je s pripravami oziroma prijavami za napovedano srečanje junija letos. Povedali so nam, da so vsi pogoji nespremenjeni, le rok za prijave bodo povsod podaljšali, medtem ko se lahko posamezniki prijavijo na istih krajih kot do sedaj. A. 2. JESENICE Včeraj popoldne je ^bila na Jesenicah seja komisije za podelitev občinskih priznanj OF. Nekaj predlogov za priznanja OF so poslale krajevne organizacije SZDL, preostale kandidate za priznanja pa bo predlagala sama komisija. -jk KRANJ Jutri (četrtek) popoldne se bosta na skupno sejo sestala oba zbora kranjske občinske skupščine. Na dnevnem redu je med drugim razprava o programu izgradnje .športnega parka Stanko Mlakar v Kranju in sklepanje o predlogu skupščini SRS za sprejetje zakona o ustanovitvi Višje šole za organizacijo dela v Kranju. Na seji pa bodo gostje iz prijateljskega mesta Oldham podpisali ob 10-letnici sodelovanja med Kranjem in Oldhamom listino o nadaljnjem sodelovanju. Predvideno je, da bo seji oziroma podpisu listine prisostvoval tudi angleški generalni konzul iz Zagreba. A. Z. V hotelu Krim na Bledu se je v ponedeljek začel seminar za predsednike izvršnih odborov sindikalnih organizacij. Seminar je pripravil občinski sindikalni svet Kranj. Na njem so obravnavali stališča republiškega sveta o političnih ocenah in nalogah slovenskih sindikatov ter govorili o samoupravnih aktih. A. Z. Medobčinski svet ZK za Gorenjsko bo jutri popoldne razpravljal o dosedanjem delu sveta in o smernicah za prihodnje. Sklepali bodo tudi o nekaterih zadevah s področja vsel judske obrambe. A. ž. RADOVLJICA Radovljica, 14. aprila —Dopoldne je bil v prostorih občinske skupščine pogovor o urbanističnem razvoju Bohinja v prihodnjih tridesetih letih. Udeležili so se ga predstavniki različnih ustanov iz Slovenije, Gorenjske in radovljiške občine. Radovljica, 14. aprila — Popoldne sta se sestala na skupni sejo oba zbora radovljiške občinske skupščine. Ocenila sta turistične rezultate v občini v minulem letu ter predvidevanja za letos. Med drugim sta razpravljala tudi o zaključnih računih gospodarskih organizacij za minulo leto. A. 2. TRŽIČ V nedeljo sta se v Salzburgu sestali delegaciji pobratenih mest Ste. Marie aux Mineš iz Francije in Tržiča. Na teh razgovorih sta Tržič zastopala predsednik Združenja pobratenih mest Tine Tomazin in tajnik občinske skupščine Alojz Bostič. Razgovor je potekal predvsem o uskladitvi letošnjega programa sodelovanja. Posebno pozornost so posvetili pripravi na obisk alzaške gospodarske delegacije, ki bo prihodnji teden obiskala Ljubljano in Gorenjsko. Gre za skupino 28 gospodarskih strokovnjakov iz Strasbourga, Col mara in ostalih gospodarskih središč Alzacije. V Tržiču se bo ta skupina razgovarjala o gospodarskem sodelovanju z domačimi gospodarstveniki. V hotelu Panorama pod Ljubeljem se bodo danes zbrali odborniki občinske skupščine Tržič na celodnevnem seminarju, ki ga prireja tržiška delavska univerza. Namen tega študijskega srečanja je predvsem, da se odborniki širše seznanijo z nekaterimi temeljnimi področji svojega dela in odločanja. O skupščini občine, njenih izvršilnih organih, odnosih s političnimi organizacijami in vlogi socialistične zveze v volilnem postopku bo govoril član izvršnega odbora republiške konforenec SZDL Božo Kovač. Druga osrednja tema seminarja pa so vprašanja dolgoročne usmeritve gospodarstva v Sloveniji. Z njimi bo poslušalce seznanil Ivan Lapajne iz izvršnega sveta. f Na konkretna občinska področja — o aktualnih vprašanjih dela in vlogi občinske skupščine v prihodnjih letih — pa bodo v svojih referatih posegli t vic* i predsednik občinske skupščine Marjan Bizjak, tajnik Alojz Bostič in ekonomist Rihard Jerebic. — ok Koroške žene izredno zadovoljne V soboto je prispela v Kranj delegaci ja koroških naprednih slovenskih žena, organizacije, ki deluje v okviru Slovenske prosvetne zveze. V Kranju so jih pozdravili in sprejeli predstavniki občinske konference SZDL in konference za družbeno aktivnost žena. Na razgovoru so se slovenske žene s Koroške najprej seznanile s položajem, problemi in prihodnostjo kranjske občine, nato pa se je razvila prijetna in živahna razprava. Gostje so povedale, da je glavna naloga njihove organizacije borba za enakopraven položaj Slovencev na Koroškem, seveda v okviru matične prosvetne organizacije. Zene pa se največ ukvarjajo s problemi slovenskega šolstva in otroškim varstvom. Ob tej priliki so dejale, da so stiki in sodelovanje z nami dragocena pomoč in da si tega še želijo. Na razgovoru so nato sklenili, da bodo prešli na konkretne oblike sodelovanja pO določenih področjih in na medsebojno izmenjavo znanja in izkušenj. Slovenske žene s Koroške so z veseljem omenjale pozitivne premike na zadnjih koroških deželnih volitvah, ko je bil za poslanca v deželnem zboru po dolgem času spet izbran Slovenec in dale priznanje socialistični stranki Koroške, ki ga jesdala na kandidatno listo. Popoldne so odšle Korošice najprej v otroški vrtec Vida SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31 — telefon 22-053 vam nudi: najkvalitetnejšo belo, ajdovo, rženo in koruzno moko testenine bačvanka vse vrste živinskih krmil po zelo ugodni ceni SinkoveoJanina. Tovarišica Štrukljeva jih je seznanila z varstveno politiko pri nas. Nato so obiskali šolo Franceta Prešerna, kjer so jih pionirji obdarili s cvetjem in jim pripravili prisrčen kulturni program. Po ogledu šole in vrtca so žene s Koroške povedaJe, da so že videle veliko tovrstnih objektov, vendar tako urejenih še ne. Predlagale so, da bi šolo obiskali učitelji iz Železne Ka-ple. Nato so gostje obiskale še spomladanski sejem, proti večeru pa odpotovale domov. Zakaj mrtvilo na Plavžu? Jeseniške družbenopolitične organizacije že dalj časa ugotavljajo, da na Plavžu ni prave družbenopolitične aktivnosti, da vlada pravo »mrtvilo«. Ne samo to, da resnično ne zaživi nobena organizacija, ampak še bolj pomisleka vredno je dejstvo, da je zaradi neudeležbe odpadel zadnji zbor volivcev, čeprav se je izkazalo, da volivci tega dela Jesenic niso brez težav, s V želji, da se ugotovijo boleči in škodljivi vzroki te neaktivnosti, sta se občinski konferenci SZDL in ZKS odločili, da pri Institutu za sociologijo v Ljubljani naročita izdelavo analize, ki bo dejansko ugotovila vzroke za to mrtvilo. Naročnik bodoče analize se sprašuje, ali so prebivalci Plavža zaradi učinkovitosti sredstev javnega obveščanja z vsem zares temeljito seznanjeni ali je posredi kaj drugega. Upajmo, da bodo rezultati analize pokazali pravo sliko in vzroke! -jk Zavod za letovanje Kranj Za delo v zdravstvenih kolonijah v letovišču Novigrad in Stenjak vabimo k sodelovanju zdravnike pedagoške vodje vzgojitelje medicinske sestre Delo v eni izmeni traja 20 dni. S sprejetimi kandidati bodo sklenjene pogodbe o delu. Prijave sprejemamo do 25. 4. 1970 na naslov Zavod za letovanja, Kranj. Informacije lahko dobite tudi telefoničho na št. 220-52. AVTOKOVINAR Skofja Loka sprejme vodjo vodoinstalaterske enote in vodovodne instalaterje Obiskovalci so se na sejmu zelo zanimali za gospodinjske stroje. — Foto: F. Perdan Sobota in nedelja:16.000 obiskovalcev V soboto ob devetih dopoldne so v prostorih delavskega doma v Kranju odprli IX. tradicionalni spomladanski sejem, ki bo odprt do 20. aprila. Na njem sodeluje 57 razstavljavcev, od tega 11 trgovskih, 42 proizvodnih, 3 gostinski in eno turistično podjetje oziroma 22 razstavljavcev družbenega sektorja in 35 proizvajalcev zasebnega Sektorja. V delavskem domu so zasedli 1310 kvadratnih metrov razstavnega prostora ter 388 kvadratnih metrov prostora v montažni hali pred delavskim domom. Kdo vse razstavlja in kaj lahko kupimo na sejmu, smo že pisali. Omenimo naj, da je v okviru sejma organizirana modna revija, ki je vsak dan ob šestih popoldne v avli občinske skupščine. Na reviji sodeluje 41 podjetij s skupno 180 modeli, od katerih je 33 modelov iz Italije ter 15 iz Avstrije. Vstopnica za sejem stane 2 dinarja in velja tudi za modno revijo. Kakšen obisk in promet so zabeležili na sejmu v soboto in nedeljo? Na upravi Gorenjskega sejma so nam povedali, da je bilo v soboto in nedeljo skupno 16.000 obiskovalcev, kar je za 20 odstotkov več " kot v enakih dneh lani. Tudi promet prvih dni je večji od lanskega, saj so razstavljavci »pokasirali« približno sto milijonov sta- rih dinarjev. Tudi v ponedeljek na sejmu ni manjkalo ljudi, saj so prodali približno 8000 vstopnic, obiskovalci pa so se najbolj zanimali za kmetijske stroje, pohištvo, gospodinjske stroje in tudi konfekcijo. ' -jk Gostinsko trgovsko podjetje CENTRAL Kranj, obrat PARK restavracija razpisuje prosto delovno mesto točajke Pogoj: uglajenost in veselje do dela v točilnici. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Zakaj referendum v Tržiču ni uspel? V ponedeljek so delavci Komunalnega in Obrtnega podjetja Tržič odločali na referendumu o združitvi pod- j jetij. Rezultati so znani: medtem ko so delavci v Obrtnem podjetju glasovali »za«, so se v Komunalnem odločili »proti«. Zakaj? Obrnili smo se na predsednika občinskega sindikalnega sveta tovariša Ivka Berganta. BERGANT: Kak dober mesec je tega, kar nas je prijetno presenetila vest samoupravnih organov in političnih organizacij v obeh kolektivih, da se pripravljajo na združitev. Tudi v upravah obeh podjetij so se z združitvijo strinjali. Gre za dve majhni podjetji, ki obe delujeta rentabilno, njuna združitev bi pa pomenila več- je finančne zmogljivosti. Smiselnost združitve je tudi v tem, ker se dejavnosti obeh podjetij v neki meri pokrivata, v drugi pa dopolnjujeta. Ekonomska in organizacijska upravičenost takega podjetja pa bi jeziček na tehtnici še bolj prevesila v to smer. GLAS: Pogoji za uspeh referenduma so torej bili? BERGANT: Nedvomno. Pa še to: na ta način bi dobili v občini tako delovno organizacijo, ki bi lahko zadovoljevala potrebe občanov v večji meri. GLAS: In dejanski rezultat? BERGANT: Izid glasovanja nas je močno presenetil. Samo 34 % pozitivnih glasov v Komunalnem podjetju ob 77% v Obrtnem ne zadostuje, da bi se uveljavila progresivna zamisel. GLAS: Kje so torej vzroki? BERGANT: Težko je reči. Prepričan pa sem, da je eden izmed njih v tem, ker so v Komunalnem podjetju sile, ki so se bolj ali manj javno borile proti združitvi že pred referendumom. In prav te so imele močan vpliv na sezonske delavce. Ne moremo namreč sprejeti očitkov, da nismo vsega storili pri informiranju delavcev, vsakega posameznika. Ostalo je torej pri starem. Prepričani pa smo, da bodo v Komunalnem podjetju delavci prej ali slej uvideli sami prednosti združenega podjetja. -ok Načrti trgovine in gostinstva Družbeni bruto proizvod v trgovini in gostinstvu škofjeloške občine se je v preteklem letu povečal skoraj za 7 odstotkov v primerjavi z letom 1968. Seveda pa je ob tem podatku treba upoštevati, da so ves čas naraščaj« tudi cene prodanemu blagu in storitvam. Za letošnje leto predvidevajo gospodarske organizacije 4,6 °,o povečanje družbenega bruto proizvoda v trgovini in gostinstvu, K temu naj bi pripomoglo tudi 39 novih delavcev, ki jih nameravajo zaposliti v tej panogi v škof-ji Loki. Mrežo svojih prodajata namerava povečati zlasti tovarna Alpina iz 2irov. Zato je razumljivo, da nanjo odpade skoraj dve tretjini od 10,559.000 din sredstev, ki so predvidena za povečanje prodajnih zmogljivosti. Tudi Veletrgovina Loka namerava preurediti več svojih prodajaln, nabaviti v njih .novo opremo Ln zgraditi pražarno na T rali. Na področju gostinstva so je v preteklem letu srečavala s precejšnjimi težavami Ljudska restavracija. Posledice izgube številnih abonentov, za katere je pripravljala tople obroke, bodo zaznavne tudi letos. Delavci Odeje in LTH ne hodijo več na tople malice. Prenočitvene zmogljivosti v Kro* ni so bile lani izkoriščane lo polovično, v Domu pod Planino na Trebiji pa celo samo 23-odstolno. Poslovanje v okviru podjotja Transturist, h kateremu se je Krona priključila, naj bi bilo v tekočem obdobju bolj uspešno. »Uspeh* Transturista, ki jo v preteklem letu s tremi avtobusi manj kot v letu poprej prepeljati šest odstotkov več potnikov, -So potniki krepko občutili. V letu 1970 namerava Transturist svoj avtobusni park povečati za 6 odstotkov. Prav toliko naj bi se povečalo tudi število prepeljanih potnikov. A. Igličar VELIKA REKLAMNA PRODAJA NA SPOMLADANSKEM GORENJSKEM SEJMU V KRANJU OD , * 11. - 20. APRILA 1970 O KOVIN OTE H NA ceije import BLAGOVNICA FUŽINAR — JESENICE Posebna prodaja pralnih strojev Gorenje I. a kvalitete — novi tipi — nova izredno nizka cena 2320 din Štedilniki na elektriko od 390 din dalje, štedilniki na plin od 350 din dalje Poleg tega: hladilniki, štedilniki na elektriko in plin, traj-nožarni štedilniki kiippersbusch, peči, gospodinjski pribor, pomivalne omarice Kuhinjska posoda na kilogram, izdelki iz keramike Ugodni kreditni pogoji: brez porokov in brez obresti — brezplačna dostava na dom Obiščite, oglejte si, izberite in ugotovili boste, da tako poceni kupujete edinole v paviljonu blagovnice Fužinar Ton« Volčič V okviru akcije za gradnjo šol in vzgojno-varstvenih ustanov v kranjski občini je do sedaj končan prvi del priprav. Tako so o akciji oziroma o programu razpravljala občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij, samoupravni organi v delovnih organizacijah in številni politični aktivi v krajevnih skupnostih. O akciji za gradnjo pa je bila izvedena tudi posebna anketa. Delni epilog k prvemu delu priprav pa je v četrtek dala tudi občinska konferenca SZDL, ko je na seji ocenila dosedanje politične akcije. Ob tej priliki smo zaprosili za pogovor predsednika občinske konference SZDL tovariša Toneta Volčiča. »Tovariš predsednik, dosedanje razprave o gradnji šol in vzgojno-varstvenih ustanov v kranjski občini so pokazale, da so občani akcijo podprli. To je seveda razumljivo, saj današnja družba ne more mimo skrbi za vzgojo mladega rodu. Lahko tudi trdimo, da akcija, ki jo je začel koordinacijski odbor, pomeni kvaliteten korak na področju demokratičnega in družbenega dogovarjanja. Najbrž ni ni- Pred gradnjo šol in varstvenih ustanov v kranjski občini Občani podpirajo akcijo Pogovor s predsednikom občinske konference SZDL Kranj tovarišem Tonetom Volčičem kogar, ki bi lahko rekel, da dosedanji postopek ni bil dovolj demokratičen. Prvi del priprav na začetek gradnje oziroma bolje povedano na dokončen dogovor je tako rekoč končan. Določene rezultate je pokazala tudi anketa, ki je bila izvedena med občani. Vendar o njej prihodnjič. Tokrat bi radi, da nam poveste, kaj so pokazale dosedanje razprave?« »Vse dosedanje razprave so pokazale, da je gradnja šolskih in vzgojnovarstvenih ustanov v kranjski občini nujna. Pokazalo se je tudi, da občani v vseh pogledih podpirajo akcijo. Povsod je bilo v razpravah hitro izoblikovano stališče, da so šole potrebne in da so nadaljnja vlaganja nujna. Občani pa so veliko govorili tudi o zbiranju denarja, o lokaciji objektov, o načrtih in drugem. Številni predlogi za dopolnitve in spremembe predloženega programa, predlogi glede financiranja jn nasveti za čimbolj še tehnične rešitve izgradnje novih objektov kažejo, da akcije občani ne bodo samo podprli, ampak da želijo sodelovati tudi pri končnem oblikovanju programa izgradnje šol in vzgojno-varstvenih ustanov. Ponekod tako že razmišljajo o ustreznejših lokacijah novih ustanov, o spremembah predvidenih zmogljivosti, o drugačni ureditvi šolskih okolišev, skratka o tem, da se gradnja čimbolj prilagodi realnim potrebam v prihodnje. — Vse dosedanje razprave so torej pokazale, da želijo občani z utemeljenimi predlogi Ln sta- Združeno podjetje TRANSTURIST, Škof ja Loka — Titov trg 8 razpisuje več štipendij za študij na ekonomski fakulteti za študij na visoki ekonomsko-kome-eialui šoli v Mariboru 1 štipendijo za študij na pravni fakulteti 1 štipendijo za študij na višji upravni šoli — oddelek m statistiko v Ljubljani več štipendij za - študij na ho-elskl šoli pri gostinskem šolskem centru v Ljubljani Prednost pri dodelitvi štipendij imajo študentje višjih letnikov. Po končanem študiju je dana možnost zaposlitve v gostinsko-turistični dejavnosti podjetja. Pismene prošnje z dokazili o letniku študija sprejema kadrovska služba podjetja 30 dni po objavi razpisa. lišči pomagati koordinacijskemu odboru pri dokončnem oblikovanju programa.« »Znano je, da so se občani (pa tudi druge razprave to potrjujejo) že do sedaj zavzemali pri financiranju programa za prvo varianto oziroma za samoprispevek. Povejte nam, prosim, katera varianta (samoprispevek oziroma oboje predlaganih posojil) je najugodnejša in zakaj?« »V vseh dosedanjih razpravah se je izoblikovalo mnenje, da bi zastavljeni program uresničili s petletnim krajevnim samoprispevkom in s petletnim družbenim dogovorom med občino in delovnimi organizacijami. Ljudje so se torej odločili za tako imenovano prvo varianto. Menim, da so takšne opredelit ve oziroma odločitve popolnoma upravičene in razumljive. Izgradnja objektov namreč še ne pomeni rešitev, marveč bo nove ustanove treba opremiti o/.iroma jim zagotoviti sredstva za redno delo. Zato je toliko bolj vprašljivo, če bi družbenopolitična skupnost ob vračanju posojila (II. ali III. varianta financiranja) občanom in delovnim organizacijam lahko zagotovila potreben denar za redno dejavnost novih ustanov. Razen tega pa se je v dosedanjih razpravah izoblikovalo mnenje, da je postopek za plačevanje samoprispevka za občane veliko enositavnejši kot pa vpisovanje in vplačevanje posojila.« »Kakšno pa bo nadaljevanje začete akcije o gradnji šol in vzgojno varstvenih u-stanov oziroma kaj nameravajo storiti v prihodnje socialistična zveza in druge organizacije?« »V nadaljevanju akcije bo treba temeljito preučiti vse predloge in stališča z dosedanjih razprav in jih uskladiti ter dopolniti ali pa spremeniti dokončni predlog programa. Občanom bo treba odgovoriti na vsa zastavljena vprašanja, ki jih v programu ne bo moč upoštevati. Lahko povem, da strokovne službe že dol a jo pri dopolnjevanju programa in bo o dopolnjenem programu prihodnji teden že razpravljal koordinacijski odbor. Prav tako je predvideno, da bodo o programu ponovno razpravljala vodstva družbenopolitičnih organizacij. 23. aprila pa bo o programu izgradnje šol in vzgojno-varstvenih ustanov razpravljal splošni zbor občinske skupščine. Ce bo občinska skupščina sprejela dopolnjeni program in hkrati tudi sklep o razpisu referenduma za plačevanje samoprispevka za zgraditev usta- nov, bodo pred referendumom sklicani še zbori obea- Občinska konferenca SZDL je na četrtkovi seji ocenila potek dosedanje akcije za gradnjo predvidenih objektov, zavzela se je uresničitev programa in sklenila, da se bo v prihodnjih neposrednih političnih pripravah močno zavzemala za uspešen izid referenduma o samoprispevku. Podobno kot v socialistični zvezi pa bodo potekale akcije tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah v občini, saj vse organizacijo z enako zavzetostjo podpirajo napore, s katerimi bi zagotovili čimboljše pogoje za pridobivanje osnovnošolske izobrazbe naših otrok in ustrezno razširiti mrežo vzgojno-varstvenih ustanov v kranjski občini.« Pogovor pripravil: A. Zalar Učenci Pcsebne šole iz Kranja so v ponedeljek dopoldne v Prešernovem gaju predali torbo s Kurirčkovo pošto učencem osnovne šole Simona Jenka. Nato so torbo s pošto prenesli v prostore Jenkove šole, kjer je bila krajša proslava. Pošta je nato odšla do spomenika pri šorlijevem mlinu, kjer so jo sprejeli učenci osnovne šole Primskovo. — Foto: F. Perdan Združenje prijateljev pobratenja ustanovljeno Sodelovanje med mestoma Ste Marie aux Mineš in Tržič poteka že nekaj let. Temelji, na podlagi katerih je do sodelovanja prišlo, so takega pomena, da je treba prijateljstvo obeh mest še dalje razvijati. Zato je na pobudo občinske skupščine komite za pobratenje sklenM ustanoviti Združenje prijateljev pobratenja med mestoma, v katerega naj bi se včlanili vsi občani, ki so že navezali stike s prebivalci prijateljskega mesta, in sploh vsi, ki žele v tem združenju sodelovati. Ustanovnega občnega zbora so se udeležili številni Tržičani in okoličani, tako da je bila velika sejna dvorana občinske skupščine premajhna. Predsednik komiteja pobratenja Tine Tomazin je izčrpno poročal o dosedanjih kulturnih, športnih, mladinskih in drugih sti- kih v obeh smereh. Sprejeli so Pravila združenja in program za leto 1970. Imenovali so tudi komisijo za ureditev ljubeljskega taborišča, ki bo začela z delom takoj. V njej so poleg zastopnikov združenja po dogovoru z ZZB Tržič in z republiškim odborom intemirancev tudi zastopniki teh organizacij. V načrtu imajo tudi posebne izkaznice pobratenja s slovenskim in%francoskim besedilom, s katerimi bi Imeli občani obeh mest določene popust« pri gostinskih in ostrih storitvah. Prav tako bodo izdelali v obeh mestih albume s slikami vseh. ki so pobrateno mesto obiskali. Razveseljiva je bila tudi udeležba mladih, saj so na ustanovnem občnem zboru prevladovali, žc prvega dne se je v novo združenje vključilo okoli 150 članov. -ok V prihodnosti še vedno Poljče! Pretekli teden so se v Kranju predstavniki kmetijskih delovnih organizacij z Gorenjske in skupnosti kmetijskih šol Slovenije odločili, da v Kranju ustanovijo kmetijsko šolo za Gorenjsko, oddelek Kmetijskega izobraževalnega centra iz Celja. Bila so tudi nasprotna mnenja. Zakaj ustanoviti poseben oddelek na Gurenjskem, ko pa lahko mladini kmečkim fantom, bodočim gospodarjem, damo štipendije in jih pošljemo na šolanje v Celje, Turnišče ali na Grm. Vendar so prevladali zagovorniki samostojnega oddelka v Kranju, v katerem se bodo med zimskim časom izpopolnjevali mladi kmečki gospodarji. Znani so že prvi obrisi šole. Ustanovitelj Je KIC iz Celja, organizator oddelka v Kranju pa Mlekarski Šolski center. Ker je celjska šola redna srednja šola, bo morala osnovno dejavnost kranjskega oddelka financirati republiška izobraževalna skupnost ter skladi za pospeševanje kmetijstva v gorenjskih občinah, zadruge in starši. Kandidate za šolo bodo zbirale gorenjske kmetijske zadruge, ki jih bodo obenem seznanile z vpisnimi pogoji, programom in trajanjem šole. Program bo prilagojen našim razmeram, torej bo razen splošnih predmetov poudarek na živinoreji in poljedelstvu. V glavnem bodo predavali gorenjski strokovnjaki, mentorstvo pa izvajajo profesorji matične šole. Ce v Mlekarskem šolskem centru ne bo moč dobiti učnih prostorov, se bo šola lahko namestila v osnovno šolo Duplje, kjer je ne- kaj učilnic nezasedenih, internat pa bo na voljo v Kranju. Praktična znanja bodo kandidati pridobivali na učnih obratih gorenjskih kmetijskih organizacij ali kmetov. čeprav bo šola začela delati v Kranju, so oči uprte v Poljče, kjer je že delovala kmetijska šola, vendar je zaradi različnih vzrokov propadla. Nekaj prostorov bivše šole sedaj zaseda osnovna šo-ša, ki jih bo po dograditvi novih šolskih prostorov izpraznila. Predvidoma 1972. leta. Takrat bi lahko izkoristili že obstoječe prostore, tako učne kot nastanitvene, pa tudi nekaj strojev in opreme stoji neuporabljene. Torej prihodnost kmetijskega šolstva na Gorenjskem je še vedno v Poljčah. J. Košnjek Promet v trgovini na drobno V srednjeročnem načrtu gospodarskega razvoja, ki ga bomo pričeli oblikovati tudi na Gorenjskem, bo morala dobiti ustrezno mesto tudi trgovina. Preučiti — seveda ne samo v okviru tega srednjeročnega načrta — bo treba vrsto vprašanj; skratka analizirati možnost, kako tudi trgovino zadosti hitro prilagoditi nastalim razvojnim spremembam. Podatki, ki obravnavajo trgovino na drobno v drugem Polletju preteklega leta, kanejo, da Gorenjska kot celota in tako tudi posamezne °bčine v mnogočem bistveno odstopajo od republiškega poprečja. V petih gorenjskih občinah živi na primer 8,7 odstotka vseh prebivalcev Slovenije. V omenjenem časovnem razdobju pa je bilo na Gorenjskem doseženo 93 odstotka prometa v slovenski trgovini na drobno. Ta razkorak lahko prikažemo tudi drugače. Na enega prebivalca Je v Sloveniji odpadlo v drugem polletju preteklega leta 2837 din prometa v trgovini na drobno, na Gorenjskem Pa 3034 din ali skoraj 7 odstotkov več. To kaže na sorazmerno dokaj močnejše osredotočenje prometa v trgovini na drobno na prebivalca. Da- lje tudi ugotavljamo, da smo imeli na Gorenjskem 10,7 odstotka vseh prodajaln v Sloveniji, če sedaj ta podatek primerjamo z deležem ustvarjenega prometa (93 odstotka), lahko sklenemo, da smo na Gorenjskem na eno prodajalno imeli manjši promet kakor pa znaša poprečje za Slovenijo. Zanimiva je tudi struktura prometa v trgovini na drobno glede na način plačila. V Sloveniji kot celoti je na gotovino, regres s tujo valuto odpadlo 77,5 odstotka prometa, na Gorenjskem 78,9 odstotka, na potrošniška posojila in čeke v Sloveniji 10,4 odstotka, na Gorenjskem 103 odstotka in na virmanska plačila v Sloveniji 12,1 odstotka in na Gorenjskem 10,8 odstotka. Na Gorenjskem preseneča torej dokaj višji gotovinski promet. Pestro sliko o gibanju prometa v trgovini na drobno dajejo tudi prav za ta prikaz posebej izračunani kazalci, za posamezne gorenjske občine. Glede prometa v trgovini na drobno, ki odpade na enega prebivalca, so vse gorenjske občine razen občine škofja Loka visoko nad slovenskim poprečjem. Največji promet dvodnevni izlet od 1. do 2. maja I v Benetke in San Marino Za 1. maj vas vabi na tridnevni izlet od 1. do 3. maja I v Miinchen in na Dunaj KOMPAS KRANJ na prebivalca je v drugem polletju preteklega leta imela radovljiška občina, in sicer 3388 din. Njej sledi občina Tržič (3265 din). Preostale občine pa so razvrščene takole: Jesenice (3263 din), Kranj (2972 din), in škofja Loka (2421 din). Občina Radovljica pa je imela tudi dokaj svojstveno strukturo prometa glede na način plačila. Na gotovinski promet je tu odpadlo le 71,4 odstotka skupnega prometa (Jesenice 80,5 odstotka, Kranj 80,6 odstotka, Škofja Loka 843 odstotka in Tržič 78,1 odstotka), zelo veliko pa je bilo prodaje za virman, in sicer kar 183 odstotka skupnega prometa (Jesenice 8,8 odstotka, Kranj 8,4 odstotka, škofja Loka 7.2 odstotka in Tržič 123 odstotka). Za potrošniške kredite pa je bilo v vseh petih občinah prodano približno za enak odstotek, in sicer je v jeseniški občini odpadlo na potrošniške kredite oziroma posojila in čeke 10,7 odstotka prometa trgovine na drobno, v občini Kranj 11,0 odstotka, v občini Radovljica 10,4 odstotka, v občini Škofja Loka 8,3 odstotka in v tržiški občini #9,4 odstotka. ABC 15. obletnica banke Kaj za neko področje, kot je na primer Gorenjska, pomeni kreditna bančna ustanova, najbrž ni treba posebej pojasnjevati. Omenimo le podatek, da je imela prvo leto po ustanovitvi komunalna banka Kranj za 600 tisoč starih dinarjev hranilnih vlog, konec maja letos pa so imeli vlagatelji pri Gorenjski kreditni banki oziroma njenih poslovnih enotah naloženih prek 190 milijonov novih dinarjev. Razen tega danes Gorenjska kreditna banka razpolaga z okrog 1.3 milijarde novih dinarjev sredstev za investicijsko-komercialno dejavnost na Gorenjskem. To pa vsekakor niso majhna sredstva in pomenijo trden kapital za razvoj gospodarstva oziroma posameznih panog na Gorenjskem. Na letošnjem zboru banke so ugodno ocenili njeno dosedanjo politiko in hkrati podčrtali vlogo, ki jo kot kreditna oziroma investicijska ustanova opravlja na tem področju. Hkrati pa so nakazali tudi nekatere možnosti za njen nadaljnji razvoj in za celovitejši razvoj celotnega gorenjskega gospodarstva. Poseben strokovni oziroma analitični organ, ki bi deloval pri banki, namreč na Gorenjskem že dlje časa močno pogrešamo in bi bila njegova usklajevalna oziroma cko-nomsko-anaiitična vloga .nedvomno zelo dobrodošla. In kaj še lahko zapišemo ob 15-letnici Gorenjske kreditne banke? Od skromnih začetkov tako na kreditnem kot na drugih področjih pred petnajstimi leti se je razvila v močno in tudi učinkovito komercialno-investi-cijsko ustanovo. Takšno kot potrebuje gorenjska regija. In čeprav je razumljivo, da podobno kot drugod, tudi Gorenjska kreditna banka ne more ustreči prav vsem željam in potrebam, je res, da si kolektiv iz dneva v dan močno prizadeva, da bi bila učinkovitost banke čimvečja. — Skratka, treba je priznati, da je banka do sedaj še kako opravičila svoj obstoj na vseh področjih. A. Zalar Teritorialna obramba Na enajsti seji obeh zborov občinske skupščine Tržič je bilo težišče razprav na teritorialni obrambi, čeprav ne grfc podcenjevati tudi nekaterih ostalih točk dnevnega reda. Po uveljavitvi zakona o narodni obrambi, ki uveljavlja koncept vseljudske obrambe, morajo namreč organizirati vseljudsko obrambo na svojem območju tudi občine. Odborniki so razpravljali in sklepali o treh odlokih s tega področja, ki jih je predložil predsednik sveta za narodno obrambo Marjan Bizjak. S tem programom so predvidene v delovnih organizacijah ustanovitve takih enot civilne zaščite, ki določeni delovni organizaciji najbolj ustrezajo in za katere imajo ustrezne strokovnjake. Podobno bo svet za narodno obrambo organiziral enote civilne zaščite v krajevnih skupnostih v takem številu ih zasedbi, da bodo sposobne reševati naloge reševanja in zaščite. V tržiški občini so doslej nekatere delovne organizacije veliko prispevale za pokrivanje dela stroškov organiziranja vseljudske obrambe, pri drugih pa je bila pripravljenost manjša. Da bi dosegli enakomerno obremenitev pa tudi enotno razpolaganje s sred- stvi, so se odborniki odločili za ustanovitev sklada za narodno obrambo, v katerega bodo delovne organizacije prispevale po kriteriju, ki je določen v odloku in upošteva število zaposlenih v delovni organizaciji. Naši bralci se verjetno šo spomnijo materialnih težav, v katere je zapadlo nekdanjo gostinsko podjetje Tržič in da je bila uvedena prisilna uprava. Kasneje je prišlo do združitve z gostinskim podjetjem Zelenica. Za sanacijo oziroma pokritje izgub v preteklih letih so odborniki na predlog sveta za družbeni plan in finance sklenili, da občinska skupščina najame pri skladu skupnih rezerv gospodarskih organizacij 309.000 din posojila za dobo 10 let. Anuiteto bo vračala občinska skupščina toliko časa, dokler gostinsko podjetje Zelenica, ki bo s temi sredstvi poravnalo obveznosti nekdanjega gostinskega podjetja Tržič, ne izkaže z zaključnim računom določenega ostanka. Seveda pa si je skupščina pridržala pravico polletne kontrole poslovanja združenega podjetja toliko časa, dokler podjetje ne prevzame odplačevanja najetega posojila. ok j BAČA tovarna volnenih izdelkov, Podbrdo nudi cenjenim potrošnikom na spomladanskem sejmu v Kranju od 11. do 20. aprila po sejemskih cenah: krep žoržet za ženske obleke, kamgarne za moške obleke in ženske kostime, težke kamgarne za moške in ženske plašče v modnih barvah in vzorcih iz čiste runske volne. Izkoristite izredno priložnost! Priporočamo se! Denar za izobraževanje se obrestuje Na seji skupščine temeljnega Izobraževalne skupnosti Kranj, ki je bila prejšnji teden, so člani skupščine brez posebne razprave sprejeli finančni načrt sklada TIS 1970 in pa načrt sklada otroškega varstva za leto 1970. Za letošnje leto je predvideno za vse dejavnosti, ki Jih TIS financira, dobri dve stari milijardi. Večji del — 13 milijarde je odmerjeno za redno dejavnost osnovnih šol, ostalo pa za vzgojno-varstve-ne ustanove ter ostale uporabnike sklada kot so glasbena šola, delavska univerza, vzgojni Zavod Kamna gorica ter letalsko modelarska šola Kranj. Vsota, ki jo je TIS letos razdeljeval, je sicer bila večja od lanske za več kot 20 odstotkov, v globalu pa le za 19 odstotkov. Člani skupščine so menili, na so se pogoji učno-vzgojne-ga dela tako materialno kot glede na osebne dohodke šolnikov precej izboljšali. Zato lahko upravičeno pričakujemo dobre učne uspehe in kar najmanjši osip učencev. Generacijski uspeh v kranjski občini se še vedno suče pod 60 odstotki, vendar pa prosvetni delavci menijo, da je številka posledica učno-vzgoj-nega procesa iz preteklih let, ko so bile šole še slabo opremljene, če namreč primer-jamo letne uspehe najbolje opremljenih šol v Kranju, so ti približno enaki in se sučejo okoli 90 odstotkov. Vsako leto pa so za kak odstotek ali dva boljši. Boljša opremljenost šol, sodobnejši pouk in skrb za ustrezno kadrovsko strukturo — vse to so dejavniki, ki že nekaj časa nižajo osip učencev osemletk. V nekaj letih, pa se bo generacijski uspeh — to je odstotek učencev, ki so končali šolanje v osmih, letih — povzpel tja na sedemdeset. Neuspeh določenega števila učencev je ob velikem družbenem vlaganju v osnovnošolsko Izobraževanje le subjektiven in se bo z nekim konstantnim odstotkom neuspešnih treba sprijazniti. L. M. Železničarji med včeraj in jutri Varnost, udobnost, točnost in hitrost — načelo, ki ga je treba uresničiti Prazniki, jubileji, obletnice In rojstni dnevi so čas, ko se ljudje zamislijo, potegnejo črto pod svojim delom, seštejejo uspehe in neuspehe ter naredijo zaključek, ki je bodisi spodbuden, bodisi vznemirljiv, Priložnost izkoristimo tudi novinarji. Obiščemo jih in prosimo za razgovor, za oris njihovega vsakdanjika, njihovih težav, načrtov, stremljenj in hotenj. Takšni pomenkl so vedno zanimivi, saj nam razkrijejo probleme, o katerih doslej nismo razglabljali. Seveda ne mislim le na probleme posameznikov, ampak predvsem na težave, na dosežke in poslovne zmage večjih skupin občanov. In ker danes mineva ravno 50 let, odkar je v Ljubljani, med veliko železnlčarsko stavko, padlo mnogo nedolžnih žrtev, smo pri-, čujoči zapis posvetili možem \ temno modrih uniformah. Delovna skupnost delovne enote tiskarna ČP Gorenjski tisk Kranj razglaša prosto delovno mesto pomožnega delavca Kandidat mora biti vojaščjne prost! Ponudbe sprejema tajništvo podjetja, Kranj, Ul. Mo- še Pijade, do 22. 4. 1970. Gostilna »Pri Johanci« Britof pri Kranju obvešča cenjene goste, da bo otvoritev štiristeznega avtomatskega kegljišča, v četrtek, 16. aprila, ob 15. uri. Za obisk se priporoča Tone Arvai OD PARNEGA KOTLA DO ELEKTRIČNIH IN DIESEL LOKOMOTIV Statistiki ugotavljajo, da je človeštvo od začetka tega stoletja sem naredilo orjaški korak naprej. Znanost in tehnika sta do temeljev spremenili podobo sveta ter predru-gačili način življenja. Prene-kateri poklici, nekdaj cenjeni in spoštovani, so povsem izumrli, večina ostalih pa se je tako »izrodila«, da ima z onimi izpred sto let skupno samo še ime. Če ostanemo pri železničarjih, ki so svoje čase zavili vrat furmanstvu, moramo priznati, da tudi njim napredek ni prizanašal. V Ameriki, : kjer je razvoj prometa dosegel neslutene razsežnosti — pred kratkim sta tamkaj začeli voziti prvi dve lokomotivi na reaktivni pogon — so strojevodje vedno bolj podobni pilotom nadzvočnih letal. Dobrega starega kurjača, črnega od premoga in saj, vsega prehlaje-nega in revmatičnega, vidite kvečjemu še v kakem vesternu. Kar zadeva železniški promet, Jugoslovani resda capljamo bolj zadaj, a kljub temu smo zadnja leta priča temeljitim spremembam. 90 odstotkov sopečih in prah bruhajočih pošasti se je moralo umakniti modernim die-selskim ali električnim lokomotivam; ukinjamo stranske, nerentabilne proge, ki so spričo vedno gostejšega cestnega omrežja postale odveč; signalno in varnostno službo opremljamo s sodobnimi avtomatskimi Lorenz napravami, katerih lastnosti povsem ustrezajo evropskim normam. Postaje vzdolž gorenjske proge — in to vse brez izjeme — imajo na primer posebne aparature, ki jih upravlja en sam človek. Leta je nadomestil celo ekipo kretniČarjev. Namesto, da bi lazil čez tire in ročno premikal vzvode, sedi v osvetljeni kabini, za kontrolno ploščo, polno gumbov in tipk, ter opazuje svetlikajoče se številčnice. Visoko kvalificiran, vsestransko razgledan strokovnjak je. Čeprav stroj praktično ne more zatajiti, morajo on in njegovi vrstniki bdeti nad slehernim metrom »železne ceste«. Pogovarjali smo se s šefom postaje Kranj Leonom žleb-nikom, ki nam je povedal, da so poprečni mesečni osebni dohodki železničarjev lani narasli za 15 odstotkov in da jih bodo letos še povečali. Vsesplošna modernizacija in boljšanje kadrovske strukture zaposilemih torej že kaže prve rezultate. Ampak to jo šele začetek. 4019 Sreda — 15. aprila 1970 O LAS # 7. STKAN Tudi letos revija pevskih zborov Zveza kulturno-prosvet-nlh organizacij občine Kranj bo tudi letos pripravila revijo pevskih zborov, v kateri že po tradiciji sodeluje veliko število vokalnih skupin. Revija sodi v okvir prireditev ob mesecu mladosti. Tokrat je svojo udeležbo najavilo 50 zborov. Med njimi prevladujejo šolski in gimnazijski zbori — le-ti bodo skupaj z godalnim orkestrom glasbene šole Kranj nastopili v Besnici, na Jezerskem, v Predosljah in v Cerkljah — precej pa je tudi moških in mešanih zborov — koncert slednjih bo na Kokrici — ter manjših skupinic, oktetov in kvartetov, ki naj bi se predstavili občinstvu v Zalogu- Kot zanimivost velja omeniti, da bosta na lastno pobudo sodelovala tudi mladinski zbor iz Pod-narta in kvartet Flere iz Domžal. Prvi bo nastopil na Jezerskem, drugi pa v Zalogu. Otvoritveni koncert je napovedan za 19. april. Organizirati ga nameravajo na Kokrici. Do konca maja se bodo potem zvrstile vse ostale prireditve. Da je festiv.v zares množična prireditev, priča podatek o številu sodelujočih pevcev: organizatorji so jih našteli kar 1500. Vsi zbori bodo ob koncu dobili spominske diplome. ig Kino klub Kranj Skupina kranjskih kinoamaterjev Skupina kranjskih kino-^ttlatcrjev praznuje v tem *hcsecu svojo peto obletnico. " dosedanjem delu je kino *hib iz leta v leto dosegal lepše uspehe, tako na pobočju amaterskega filma kot tudi pri filmsko vzgojnem delu. Seveda pa je še vrsta ''alog, ki čakajo klub v pri" > hodnjih letih. Filmski krožki so postali *e stalna oblika filmsko ^gojnega dela na večini kranjskih osnovnih šol in klub, ki jim je do sedaj nudil mentorsko pomoč, bo imel z novim šolskim letom še več dela. S filmskim abonmajem, ki se je za šolsko leto pravkar končal, je dal lep primer sodelovanja kluba s kranjskim kinematografskim podjetjem. Tudi v bodoče bodo sledile take in podobne akcije. V načrtu je ustanovitev kluba ljubiteljev filma, ki bo poživil s specifičnimi filmski- SPOMINI ! NA PRETEKLOST Napak bi bilo, če zgoraj •aštete spremembe ne bi ^votlih tudi z drugega zor-^ga kota, če si jih ne bi *Kušali ogledati z očmi poteka. Edino potniki so pokli-J^ai, da izrečejo zadnjo bese-*°. da kritizirajo ali hvalijo, £rikimavajo ali odkimavajo. ki so ga hoteli doseči &ri železnici, je namreč zajet * Štirih preprostih besedah; Jarnost, udobnost, točnost hitrost. Kar se varnosti in jjdobnosti tiče smo lahko zadovoljni. Sodeč po videzu ^retežnega dela skoraj novih *agonov, po prizorih, kakršne •ahko vidimo na peronih, je *ečina naprav colo preveč ^kožnih. Človeka, kulturno ^gojenega človeka, ki vstopi * vlak, včasih zgrabi sveta *za, saj notranjost lepih, ^blazinjcnih kupejev nemalo-*rat kaže očitne znake nasipa. Potrgane mreže, scefra-fte zavese, preluknjani naslanjači, izmaličeni pepelniki, •azbita straniščna školjka, ^vite pipe — vse to priča, "a bi večini naših potnikov *jaibolj ustrezale dobre stare Cske, rra kakršnih smo se Uvažali minulih sto let. Za z vlakom pač ne za-**°šča le prgišče drobiža in i ?dnjica, ampak tudi malce ^'a odgovornosti. S točnostjo in nitrostjo je ^ugače. Zlasti točnost ni ravno odlika jugoslovanskih in slovenskih železnic. Deset-ali petnajstminutne zamude so nekaj čisto običajnega. Tudi hitrost je element, ki ga bomo morali bolj upoštevati. Cas zares postaja zlato in romantiki starega »kamni-čana« ter astmatičnega »go-renjca«, v katerih smo, vozeč se proti Ljubljani, mirne duše lahko vrgli partijo pokra, igrali šah in za povrh preštudirali nekaj poglavij zahtevne študijske snovi, je odklenkalo. Podatki kažejo, da kljub razmahu avtobusnega prometa in vedno večjemu številu osebnih avtomobilov z vlakom še zmeraj potuje kar 40 odstotkov vseh potnikov (po vojni 80 odstotkov). Na dolgih progah sta udoben spalnik in jedilnica pač primernejša kot tesni, avtobusni sedež. Samo letalo utegne nekoč kasneje ogroziti monopol vlakov. 18 VAGONOV DNEVNO Železnica predstavlja danes hrbtenico tovornega prometa pri nas, saj prepelje ogromne količine najrazličnejšega materiala. Samo s postaje v Kranju dnevno odpošljejo 10 do 12 vagonov kosovnega blaga, medtem ko tja prispe 5 do 6 vagonov. Letno povečanje znaša približno 5 odstotkov, kar vsekakor ni malo. Seveda pa bo treba razširiti in asfaltirati zunanji razkla- mi prireditvami dokaj mrtvo filmsko življenje v Kranju. Seveda pa je potrebno za uspešno izpopolnitev vseh teh akcij več ljudi, ki jih veseli tako delo. Zato klub poziva vse mlade (ki so dopolnili 17 let), da se vključijo v filmski klub. Svoje podatke pošljite na naslov SKK, p.p. 72, Kranj. O prvem sestanku vas bomo pismeno obvestili. SKK dalni prostor, kajti le tako bodo lahko uporabili viličarje. Razkladalni prostor je slabost vseh postaj ob gorenjski progi. Samo v Skofji Loki, kjer so ga lani prenovili in razširili, za silo zadošča. Ntč bolje ni s skladišči. Že zdavnaj ne ustrezajo več. Kranjčani nameravajo zgraditi nove, in sicer v Na« kleni. Žal nihče, niti Ivah Pompe, šef t ran spo rt no-komercialnih poslov postaje, niti Jože Dolinar, član DS prometne sekcije Ljubljana, niti kdo drugi, ne ve, kdaj bodo dela stekla. Kaj naj še zapišem. Težko je i/.birati. Ce bi se hoteli spuščati v podrobnosti, bi bilo pol našega časopisa premalo. In vendar — kljub vsem zgoraj nanizanim težavam moramo ugotoviti, da ^vremena" železničarjem bodo se zjasnila«. Marsikaj so že dosegli, marsikaj izboljšal, in ni vrag, da ne bi še kaj. Prav zadnje čase je mnogo govora o beneficiranem delovnem stažu, davnem snu možakarjev v temno modrih oblačilih. Predlog zakona bo menda kmalu pretresala zvezna skupščina. Skoraj prepričani smo o ugodni rešitvi, saj posel strojevodij in vla-kovodij odpravnikov sodi med najtežje (in najbolj odgovorne) poklice, kar jih poznamo. I. Guzelj '•• "v;;........'WI|l!>Hll|| TISKARSTVO A JSKEM i (Nadaljevanje) Po Bplo 'in uvodu in po poudarku na poseben, kulturni značaj tiskarstva, gotovo ne bo napak, če se vsaj beŽho opremo v zgodovino Srne umetnosti. Kajti sedanjost lahko ocenimo, bodočnost pa prav slutimo le, če poznamo tudi preteklost. EX ORIENTE LUX — OD VZHODA LUČ Za prve tiske — seveda svoje, najprimitivnej.se — lahko imamo odtise posebnih pečatnikov, ki so se ohranili na posušenih ali žganih glinastih ploščah v Mezopotamiji, v Indiji in v Egiptu. Takrat se je pisalo tretje tisočletje pred našim štet jem! Potem so prišli menihi iz budističnih samostanov na Kitajskem, ki so na preprost način razmnoževali molitve in verska besedila. Rabili so jih kot vložke za znane molitvene mlinčke: kolikokrat se je zavrtelo besedilo molitve v mlinčku, za tolikokrat je veljala molitev odžebrana. Cimhitreje in čimvečkrat se je molitveni mlinček zavrtel — več je zalegla molitev in verska dolžnost temeljiteje opravljena ... Potem je razvoj tiskarstva na Kitajskem zares hitel: že v 6. stoletju je kitajski cesar vpeljal tisk z lesoreznih plošč. V času dinastije Sung (10.—13. stol.) pa je nastala obsežna zbirka 5000 zvezkov Tripitake v 20 izvodih. Za odtise so potrebovali kar 1.10.000 lesenih plošč — lesorezov. — V času dinastije Ming (14.—17. stol.) pa je bil knjižnji tisk na Kitajskem žer močno razširjen. Lesene plošče in lesene črke so pričeli zamenjavati že s kovinskimi. Ves ta napredek v tiskarstvu (podobno je bilo s smodnikom, porcelanom, naravno svilo idr.) pa je bil omejen na daljni Orient — v Evropi smo sc.takrat -šli križarske vojne in inkvizicije. JOHANN GUTENBERG •w Sele trgovci, popotniki in misionar ji so prinesli prve vesti o stari Kitajski iznajdbi v Evropo. Eden med njimi je bil celo znani pustolovec Marko Pol o. Seveda so v takratni, krščansko zagnani srednji Evropi pričeli najprej z raz-r množevanjem svetih podobic in pobožnih prizorov, ki so jim na, robeh ali pa kar v sliki dodajali ustrezna besedila, vzdihe in molitve. Za prva dva knjižna tiska, odtisnjena z lesenih plošč (lesorezov) v Evropi veljata ....... ....................................m latinska »biblija za siromake« in latinsko pisani naufc o zemlji in zvezdah »Plane* tarium«. To je bilo v 14. sto> let ju. Potem so se primitivne ti. skarnice, ki so odtiskovalo telute z lesenih plošč, pozneje tudi s kovinskih, hitro ši rile po vsej kulturni Evropi Predvsem v severni Italiji, Nemčiji, Holandiji in Franciji. Nekatera mesta so prav zaradi svojih tiskarnic — ki pa so bile seve le še »kronane obrtne delavnice — zašlo* vele v takratnem svetu vse* splošne renesanse. Ce že na štejemo semkaj takih mest kot so Benetke, Milan in Koln, ki so imdla že dovoli drugačne slave, pa so postali nekateri manjši kraji sloviti le zaradi svojih tiskarnic, npr. Mainz, Tubingen, Barabe rg idr. Pravo revolucijo pa je v evropskem tiskarstvu sprožil šele Johann Gutenberg (1400 do 1468) iz Mainza v Nemčiji. Sprva je bil mož zlatar in brusilec ogledal. Pozneje se je ukvarjal s prepisovanjem knjig... L. 1436 pa se je ves predal tiskarstvu. Zanj veljaj da je prvi nadomestil odti-skovanje s pomočjo krtače a leseno stiskalnico in da je do kraja izpopolnil postopek za vlivanje črk. Gutenbcrgovi učenci so po> nesli njegov izum širom po Evropi. Do 1. 1500 je bilo v Nemčiji že 220 tiskarn, v Italiji celo 530, v Franciji 100 in v drugih deželah še nekaj do> sotin. Malokateri izum se j« tako hitro razširil Ln postal vsesplošno cenjen in iskan. PRIMOŽ TRUBAR Vnaših krajih ni bilo po* gojev za ustanavljanje tiskarnic. Se najbližjo slovenskemu ozemlju sta bili prvi tiskarni v Vidinu in Co* dadu. Pač pa so imeli Hrvat* je že 1. 1482. svojo tiskarnic« v Kosinju, bavila se je z raz> množevanjem^ glagolskih ob* rednih tekstov. Iz Kosinja so je' ta tiskarna i 1494. preso* lila v bližnji Senj. — Druga tiskarnica na slovanskem ju* gu, ustanovljena 1. 1493., j« bila na Cetiinju. Tiskala jo izključno le ćirilske tekste. V slovenske dežele so pri šli prvi tiski iz sosednjih laških in nemških mest. Ven-- dar so te knjige obtičale navadno le v samostanih in na gradovih, do preprostega slovenskega človeka pa knjiga v onem času ni mogla prodreti. Saj je bila tiskana v tujem, ' nerazumljivem jeziku... (Nadaljevanje bo sledilo) Črtomir Zoreč Druga svetovna vojna najstrahotnejši spopad med ljudmi z najbolj krvavim davkom. 30 milijonov žrtev civilnega prebivalstva, 16 milijonov padlih vojakov. Druga svetovna vojna — v slikah grozljiv dokument največje vojne v zgodovini človeštva. Evropa, Azija, Afrika, Atlantik, Pacifik; bojišča na kopnem, na morju in v zraku posneta s kamerami najhrabrejših reporterjev, s tekstom odličnega ameriškega novinarja Sulzbergerja. 720 dokumentarnih fotografij z vseh svetovnih bojišč 92 edinstvenih barvnih fotografij 18 zemljevidov bojišč in vojaških operacij 64(1 strani velikega formata (28 X 21,5 cm) Druga svetovna vojna izide junija pri založbi Mladinska knjiga V prednaročilu stane knjiga 200 dinarjev, in se lahko odplača v 6 obrokih (5 obrokov po 30 din ip 1 obrok po 50 din). Po izidu bo stala knjiga 250 dinarjev. Naročila sprejemajo vse knjigarne, zastopniki in poverjeniki založbe ali Oddelek za direktno prodajo založbe Mladinska knjiga, Ljubljana, Titova 3, kamor lahko pošljete spodnjo naročilnico. NAROČILNICA Ime in priimek natančen naslov poklic Nepreklicno naročam knjigo DRUGA SVETOVNA VOJNA. Knjigo bom plačal(a) — naenkrat — s petimi rednimi obroki po 30 din in enim obrokom po 50 din — po prejemu računa in položnic na tekoči račun založbe Mladinska knjiga v Ljubljani 501-1-30/1. Neustrezno prečrtajte! Datum: Podpis: Apollo 13 v nevarnosti Iz ameriškega vesoljskega središča Huston (Te-xas) so včeraj zjutraj sporočili, da je v ladji apollo 13, ki leti proti Luni, nepričakovano eksplodirala ena izmed pogonskih baterij vozila, nakar sta odpovedala dva od treh generatorjev, ki oskrbujejo kabino z električnim tokom in regulirajo kemične procese tvorjenja kisika. Astronavti Lnvell, Haise In Svviger so se znašli v kočljivem položaju. Kontrola poleta je sporočila, dr s pristankom na mesečevi površini ne bo nič in da bodo vesoljci samo obkrožili zemljin satelit, se preselili iz paralizirane kabine v lunarni modul, katerega generatorji in pogonski sistem so ostali nepoškodovani, ter skušali po najkrajši poti doseči zemljino orbito. Stanje je skrajno kritično, saj bi vsaka najmanjša dodatna napaka na ladji, zlasti na mesečevem vozilu, ki so ga po sili razmer spremenili v »reševalni čoln«, pomenila katastrofo. Vozilo ima sicer goriva za 24 ur, vendar to ne zadošča. Z raketnim motorjem, ki naj bi Lovella in Halsa usmeril k Luni in ju potlej spravil nazaj do matične kabine, bodo samo popravljali smer. Toda okvara ni izključena, kajti modul lahko normalno sprejme le dva moža, medtem ko se bo sedaj vanj strpala vsa trojica. Kajpak lunino vozilo tudi ni opremljeno z zaščitnim plaščem, ki bi ob stiku z atmosfero prenesel visoke temperature/ zato, kot smo zvedeli, morajo Lo-vell, Haise in Svviger še pred vstopom v ozračje znova preiti v matično kabino. Direktor poleta Cristop-her Craft je izjavil, da stojijo znanstveniki pred najhujšo preizkušnjo, odkar Amerika prodira v vesolje. Prisiljeni so improvizirati, kar pa pri tako zahtevnih podvigih utegne biti usodno. Doslej je osvajanje med-planeiamega prostora terjalo 4 človeSka življenja: v kabini apollo 3 so januarja 1967, med pripravami na polet, zgoreli astronavti Grissom, V/hite in Chaffec, tri mesece zatem pa se je sovjetski vesoljec Komarov z ladjo sojuz 2 vred ob povratku raztreščil na zemlji. I. G. Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Kranj ponovno razpisuje delovno mesto tajnika Pogoji: diplomirani pravnik in nad 10 let delovnih izkušenj. Kandidati, naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo razpisni komisiji upravnih organov Skupščine občine Kranj najkasneje v 15 dneh od dneva objave. s n in a Ljubljana prodajalna Kranj Titov trg 5 5-odstotni popust OaišCITE NAS NA SPOMLADANSKEM SEJMU V MONTAŽNI HALI. S SEJEMSKIM POPUSTOM VAM NUDIMO SPALNICE, DNEVNE SOBE IN KUHINJE. KREDIT DO 10.000 DIN BREZ POROKOV ODOBRIMO TAKOJ. PRIPOROČAMO SE Na spomladanskem gorenjskem sejmu lahko ugodno kupite traktorje pasouali, ferguson ln zetor, samohodne kosilnice laverda in tninipadana, traktorske prikolice, dvobrazdne pluge, kosilnice, klinaste in diskovne brane itd. KMETOVALCI! Posebno ugoden nakup proizvodov znamke Vogel-Noot za traktorje ferguson in zetor, sa-dilcev krompirja, tračnih grabelj, obračalnega dvobrazdnega pluga, žičnih bran VABI VAS KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ Obiskovalcem sejma ! Slovenija avto Ljubljana, poslovalnica Kranj, Titov trg 1 Vabimo vas, da si ogledate na spomladanskem sejmu v Kranju, od 11. do 20. aprila motorna kolesa in kolesa v našem razstavnem paviljonu v montažni halj pred delavskim domom. PRI NAKUPU NUDIMO UGODEN SEJEMSKI POPUST Izredna priložnost za nakup sedežnih prevlek za avtomobile: fiat 750, fiat-1300, škoda, NSU, renault — Garniture od 80 do 85,90 din. Razccstja MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL 91 »Pa bi jo morala bolj ceniti. Na Bavarskem •o mi bila njena pisma, kakor da mi prinašajo sleherni teden vonj po Trstu, po domačih krajih. Prinašajo tolažbo, ki sem je bila v tistih treh nesrečnih letih potrebna bolj kakor kruha,« se Stefi nenadoma čuti krivo, ker po vrnitvi z Bavarske ni ohranila pismenih stikov z Bajberlovo, Čeprav je bila Bajberlova prav v tem času najbolj sama in nesrečna: Bajberle zaprt kot uporniški mornar in obsojen na dvajset let težke ječe. »Le kako, da na to ob svojem obisku nisem pomislila« Štefi misli na svoj edini obisk pri Bajberlovi po svoji vrnitvi z Bavarskega. April je bil takrat. Zadnja vojna pomlad. Bajberlovo je našla obupano in polno žalostnih tožb in strahu, da svojega moža ne bo nikoli več videla. Ni verjela, da se bodo časi zasukali v Bajberlov prid, niti ni hotela tega slišati. Samo jadikovala je in trdila, da so njene nesreče krivi prekocuški socialisti. Ko bi se Bajberle že v otroških letih ne 'zastrupil' s socializmom in ko bi pustil 'hujskaško' stranko, bi ga nesreča ne doletela. Tako je govorila in celo preklinjala, ker se Bajberle ni 'spametoval' že devetnajstodrugega leta ob tistem krvavem tržaškem štrajku, ko bi prav lahko obležal med mrtvimi, saj se je žandarjem in vojakom naravnost nastavljal, se tepel z njimi, dokler ga niso pobih na tla, uklenili in priprli. Morda je štefi prav zaradi tega tako težko strpela tistega aprilskega dne pri svoji tržaški prijateljici, saj je v svojem obupu pljuvala na stvari, ki so bile socialistom najbolj svete. »Morda?« ugiba Štefi. Pozablja, da je Bajberlovo takrat poslušala samo napol, njene misli pa so bile pri 'vojaku', s katerim se je pripeljala i Trst, in se jezila nase, ker Je zavrnila 'voja- kovo' željo, da bi se še kdaj srečala. Nanj je mislila. Nanj. na Lehmanna. Zaradi njega in jeze nase ni strpela pri Bajberlovi, marveč se jc je lotil nemir, čakala samo priložnost, da se je lahko poslovila, potem pa begala po mestu, pogledala slehernega vojaka, ki ga je srečala, naposled pa se ovedla nesmiselnega beganja in odšla v Delavski dom v upanju, da se bo raz-tresla in na Lehmanna pozabila. Pogovarjala sc je s pisateljem Cankarjem, ki jo je nagovoril, ker jo je zamenjal za neko Zofko, neko svojo prijateljico, vseeno pa jo potem zapletel v pogovor. Ne spominja se več, kaj sta govorila. Menda mu je pripovedovala o sebi in morda celo preveč tožila in govorila o svoji 'nesreči' in 'nesrečnem življenju', kar ni bilo nikoli njena navada. Vse samo to, da jo je pisatelj poslušal in ji celo rekel, da bi se še rad pogovarjal z njo. Povabil jo je, da bi se po njegovem večernem predavanju dobila. Obljubila mu je, a je na obljubo pozabila, brž ko je prišla do hotela Central in že pred vhodom. naletela na Frica, ki jo je čakal na slepo srečo in v upanju, da se mu bo morda sreča vendarle uresničila ... Tako je bilo takrat. Ob Fricu je pozabila na Cankarja in na Bajberlovo. Vendar se štefi tega ta hip ne spominja, ker jo skeli vest, da je bila na tistem obisku pri Bajberlovih do Bajberlove in njene nesreče preveč brezbrižna in da ni našla zanjo nobene besedice v tolažbo. »Opravičiti se ji moram,« si pravi, obenem pa razmišlja z zadovoljstvom, da bo svoji tržaški prijateljici lahko rekla, da so bile njene takratne tožbe prečrnoglede. »Ali vam nisem govorila: cesarstvu je pisan konec, časi se bodo spremenili. Vidite, pa so se res, čeprav še vedno ne tako, kakor bi radi. A prišli bodo prav kmalu tudi ti, ki jih čakamo in ki vanje verujemo,« ji bo rekla. S takimi mislimi zavije štefi v znano staro ulico, k stari znani hiši. To je hiša, ki je bila dvakrat njen dom. Prvič, ko sta že prvo leto zakonskega življenja prišla s Francem iz Graza v Trst. Nista bila dolgo tu, ker je za veliko noč tistega leta, ko so v cesarstvu slavili šestdeset-letnico vladanja cesarja Franca Jožefa, Franc pobegnil, jo pustil z otrokom samo in se šele čez mesec ali dva oglasil iz Innsbrucka in jo naposled zvabil gor v svojo revSčino, potem pa se zapletel z lastnikom tiskarne^ v kateri je delal, v prepir, ki ga je pripravil ob delo^o kruh. Vrnil se je v Trst, Šteli pa je hotela ostati sama tam gor in se preživljati kot Šivilja. Dovolj gorja je že prestala pri možu mislila ga je zapustiti; iti po Slavka v Borjano, pa je vseeno odšla še v Trst, da bi pokazala možu, da se je sama izkopala iz dolgov in da lahko živi in preživlja otroka sama, pa jo je premamilo ganotje, ki ga je občutila, ko je otrok razprl ročice in začebljal nekaj otroškega očetu. Videti je bilo, da je otrok ganil tudi Franca. Ganil vsaj tisti hip, da je Začutil odgovornost do otroka in žene, četudi je ni ljubil. To ganotje je bilo krivo, da je ostala pri njem in si celo utvarjala, da začenjata s Francoin novo lepše življenje, saj sta z njenimi innsbvu-škimi prihranki najela prijetno in lepo stanovanje, kjer se je v resnici počutila srečno. Pa je bila sreča samo utvara. Nekega dne je Franc izginil, ji vnovič pobral prihranke, zbolela je, bila je brez denarja, morala je prodajati opravo kos za kosom, dokler ni našla zaposlitve kol pomožna blagajničarka v hotelu 'Central' in se vnovič postavila na noge, se naselila v stari sobi pri Bajberlovih, in mislila,-»da ji mož ne bo nikoli več potreben Toda zgodilo se je, da se je vrnila stara blagajničarka in jo i/.rinila Našla je borno plačano zaposlitev v Tannovi delavnici konfekcije, a jo je Tann odpustil, ker je hotela Organizirati stayko za povišanje bornega zaslužka njegovih delavk. Znašla se je na cesti in v obupu. Življenje jo je prisililo, da je prelomila sklep, da se ne bo nikoli več vrni'a k Francu. Šla je /a njim, čim ji je pisal iz Graza. Zapustila je to niso, ki je bila dvakrat njen dom in ki bi jo zato moraia imeti za hišo svoje nesreče. Morda bi jo imenovala tako, ko bi ta hip mislila nase in ko bi še kaj čutiia do Franca, ki je plačal svoje grehe, da je izginil med neznanimi mrtvimi v minuli vojni, o čemer je štefi čedalje bolj prepričana. Ne boli je" ta misel. Nikoli ne boli. Samo boji sc je, kadar jo o Francu vprašuje Slavko. Boji se- je vsakokrat, kadar dobi Slav-kovo pismo ali kadar pride Slavko na nočitnice, čeprav je ShrvRo že dolga "-.ni .vprašal če ima že kake vesti o Francovi usodh?ln prav tako sc boji, da bi otroku povedala resfftco o svojem žalostnem zakonskem življenju. O svojih tržaških letih Slavko le malo ve razen o zadnjih dveh predvojnih letih, ko se je že tretjič preselila v Trst po Frančovem hartberškeni polomu. Iz kronika koktškc^a odroda (Nadaljevanje) Ciril štular, komandir kurirske postaje G-14 v Dragi, je bil rojen v Palovčah pod Dobrčo v družini osmih otrok. Ko je padel v Dragi, mu je manjkalo še mesec dni, da bi bil star 18 let. Njegov oče, po domače Kleman, je dobro znan, ker je nekoč igral na harmoniko na 216 vaških ohcetih. Ciril je bil skromen, tih fant, ki je decembra 1943. leta sam zaprosil soseda Franca Justina, člana varnostno obveščevalne Službe, naj ga odpelje v partizane. Ciril je pred vojno obiskoval meščansko šolo v Tržiču. Pod okupacijo ni hotel več nadaljevati šolanja, čeprav je že uspešno končal tri razrede meščanske šole. Šel jc na Zgošo, kjer se je pri mojstru Mencingerju učil za kovača. Kot komandir kurirske postaje je večkrat obiskal domače v vasi. Tisto nedeljsko jutro pa je v Palovčah završalo: Ciril je padel. Vašča-ni so imeli mladega in hrabrega fanta zelo radi. Njegova mama se tistih dni takole spominja: »Tončova Lucija iz Zadnje vasi je prišla vprašat, ,A greste kaj v Drago?* Jože Vidic Zaseda v Dragi Bolna sem ležala v postelji. Ja, zakaj pa, sem jo začudeno vprašala. Ko jo bolje, pogledam, vidjm, ^đ^^j'i oči; bleščijo od solz. 3kioči je padel Ciril, pa tudi moj brat Urh in še enajst drugih borcev/ je komaj izdavila bolečo novico. Mesec dni po tistem so v Dragi vse borce še enkrat od-kopali in jih položili v navadne krste ter jih znova zakopali. Zaradi mraza se Cirilu obraz ni spremenil. Okrog vratu mu je še vedno visel obesek v obliki zelene deteljice, kjer je pisalo ,Obi-lo sreče'. Po vojni so jih še enkrat od kopali ter vse prepeljali na mrtvaški oder v gasilski dom v Begunje. V spremstvu jeseniške godbe in številnih vencev je velika množica ljudi spremljala na zadnjo pot, v dolino Drage padle borce, kjer so tudi pokopani,« je končala svojo pripoved Klemanova mama. Kurir Alojz Pintar je bil star 35 let, ko je padel v Dragi. Rojen je bil v vasi Studeno pri Železnikih. Alojz je imel štiri brate, ki so vsi padli v vojni. i V mladosti je bil Alojz hlapec pri . raznih kmetih v Kropi, Podnartu, Radovljici, nazadnje pa pri Resmanu v Zapužuh. Resinan jc imel mlin. Pintar je 1936. leta opravil šoferski izpit in je vozil Resmanov tovornjak. Z ženo Vero, doma iz Podlon-ka, se je poročil 1939. leta. Že pred odhodom v partizane je aktivno sodeloval pri" razvijanju osvobodilne fronte. Tisti večer je šel drugi v koloni kurirjev, takoj za komandirjem. Od Vrbenj naprej bi moral sam spremljali člane partizanske tehnike do Save. Zapustil je ženo in tri otroke. Ko jc padel, je bila hčerka Helenca stara leto in pol, sin Stanko pet let in sin Alojz šest let. Pintarjeva žena Vera je bila od 1943. leta sekretarka antifašistične fronte žena v Zapužah. Žena ga je večkrat obiskala v Dragi, včasih pa je tudi sam prišel domov. Zadnjič je bil doma pri družini pet dni pred smrtjo. Zanimiv je Pintarjev odhod v partizane. Pintar je z Res-manovim tovornjakom iz mlina razvažal pekom moko. K peku v Tržič ni smel po ces.ti po pobočju Dobrče, ker so se Nemci bali, d» bi partizani zlahka lahko nekega dne zaplenili moko, zato je moral voziti po cesti do Naklega in od tam nazaj proti Tržiču. Ko se jc spomladi 1944. leta odločil za odhod v partizane, je borcem sporočil, naj ga čakajo na cesti nekje v Podgori, ker bo pripeljal poi.i tovornjak moke. Pintar je imel nalogo, naj moko odpelje k peku v Tržič, sam je pa želel, da bi ga na poti prestregli borci. Le-ti so mu to tudi obljubili, iz neznanega vzroka pa jih ni bilo na cesti, zato je Pintar odpeljal moko naprej proti Tržiču. Ko se je vračal, so ga borci ustavili in zažgali tovornjak, šofer pa je odšel z »jimi. Pihfarjeva žena Vera se tistega groznega nedeljskega jutra takole spominja: »Tisto nedeljo sem zgodaj zjutraj šla v Begunje. Ljudje so hodili k maši. Na cesti mi neka ženica reče: ,Nocoj so jih spet, kurirji ležijo v Dragi mrtvi. ..' Zla slutnja me je objela. Hitela sem v Drago. Srečala sem vrtnarja Orhiča.ki je hitel gledat, če je med mrtvimi tudi njegov sin. Na cesti pod Savnikovo vilo sva zagledala dva mrtva borca, okrog njih pa raztresen fižol. To sta bila Urh Pogačar iz Zadnje vasi in Jože Jeglič iz Praproš pri Ljubnem. Pred Vazarjevo hišo sta ležala Miro Mrak in Franc Prešeren-Julek. Vsi drugi so ležali onkraj plotu v snegu. Nekateri so bili celo zakopani v snegu (verjetno prva dva padla kurirja). Večina njih je bila grozovito stolčena po obrazih. Bala sem se, da moža sploh ne bom spoznala. Nekateri so bili brez bluz in čevljev. (S« nadaljuje) i I 1 Pri tem je običajno eden stražil oz.kril akcijo ostalih dveh tovarišev. Njihova naloga je bila predvsem, da vnašajo v sovražnikove vrste negotovost celo pred samimi utrdbami, med napadi in spopadi pa so njihove cevi iskale predvsem oficirje. Bilo je znano, da je izguba nemškega oficirja vnesla v njihove vrste nered in običaino tudi vsaj začasen umik. To je bilo v primerih, ko so bili Nemci in domobranci v absolutni premoči, zelo pomembno, kajti z večjimi enotami se niso mogli približati postojankam. Takj ostrostrelci so večkrat čakali tudi dr. Samoninga z Golnika, znanega hitler-janca in organizatorja boja proti partizanom, a je imel srečo, da je le enkrat odnesel manjšo prasko. Prav tako so ostrostrelci večkrat čakali proslulega Samca — Miha Perka, ki pa jo je tudi vedno srečno odnesel. Padlo je tudi nekaj nemških in domobranskih stražarjev. V TEHNIKI SO TISKALI ZAVIDANJA VREDNE IZDELKE V vsakodnevnem življenju, posebej kulturnem in propagandnem, je bila za borce Kokrškega odreda zelo pomembna tudi tehnika. Po njenih takratnih izdelkih bi človek sodil, da je tehnika delovala v urejenih razmerah nekje v dolini, kjer je bila elektrika in vse ostale potrebščine. Toda ves čas svojega obstoja je bila po luknjah v strmih bregovih nad Tržlčem in v okolici. Kdo in kaj so izdelovali v njej? Ob nastanku Kokrškega odreda v avgustu 1944 je tud! na tem področju narodnoosvobodilno gibanje že zdavnaj prehodilo prve korake in pridobilo velike izkušnje tudi v takih pogojih, kakršni so bili na Gorenjskem. Zaradi neprestane nevarnosti, kl se je z razvijanjem domačih domobrancev še vedno bolj razširjala, je morala biti tehnika, ki ni mogla računati na oboroženo obrambo, dobro skrita in na takih krajih, ki so omogočali nagel umik. Tej nujnosti se je v tehniki moralo prilagoditi tudi vse njeno delovanje in življenje: do nje ni smelo biti nobenih sledov; koriti so morali z ogljenimi drvml, med hajkami pa samo ponoči; osebje bi kurirji so morali biti zelo zanesljivi in pripravljeni na mar-sikako žrtev, predvsem pa so morali biti ljudje, ki so se razumeti na ta posel ali pa so do njega imeli vsaj veliko veselje. Tehnika s svojimi tiskanimi izdelki je bila učinkovita le, če je bila blizu štaba, zato se je iz doline Kokre preselila na tržiško stran. Našli so primeren prostor, in sicer opuščen bunker nad Kušpergarje-vo domačijo v Dolini. Selitev tehnike pa je bila naporna, kajti prenesti so morali vse pisalne stroje, razmnoževalce, papir ter drugo tehnično in kuhinjsko opremo.1V tej tehniki so delali Marjan Masterl Bren-ko, Mitja Valenčič-Sonc, Andrej Ccsen-Marko, Tone HIrš in Justin DoHnar-Adam, ki je bil komisar tehnike. Kmalu pa so odkrili primernejši prostor, in sicer pod Skalami. Ta tehnika je bila zgrajena konec junija 1944, ko je bil še Gorenjski odred, a je bila v njem potem vse do osvoboditve tudi tehnika KO. V novi tehniki so poleg prejšnjih delali še Nande Mohar, Puškin (kurir), Marjan Bele, Tcne Mar^nn, Janko Franzl, slikar France Slana, Milan Regovc (kurir) ter Štefan Urbane. V začetku so se kot vodje zvrstili: Marjan Masicrl-Brenko, Mitja Valenčič-Sonc, potem pa Štefan Urbane, ki je bil vodja do konca. Kljub menjavanju osebja je v tehniki živelo in delalo največ do pet ljudi. Za več tudi ni bilo prostora, poleg tega pa bi bili že prevelika ustanova in bi bila nevarnost odkritja dosti večja. Okolica bunkerja, kjer je bila tehnika, je bila zelo divja, obdana z mogočnimi skalnatimi stenami, ki so krile zaledje, hkrati pa so v primeru potrebe omogočale opazovanje. Od tu je bilo dobro videti gibanje Nemcev in domobrancev, ki so večkrat vdrli v Dolino. Ob takih prilikah je bila tehnika vedno pripravljena na umik. Zelo so pazili tudi na odhajanje In prihajanje kurirjev, ki so iz tehnike odnašali veliko pošte, razne tiskovine, brošure in različne izdelke, prinašali pa so papir in drug potreben material. Zveza med tehniko in štabom je bila zelo tesna, kajti radijske vesti in druga pomembna poročila ter naročila je posredoval tehniki štab. V bližini so potem odkrili še naravno jame, ki je v strmem pobočju rabila za deponiranje štabnega arhiva. Ta jama se po skrivnem vhodu precej razširi, potem pa spet zoži in po kakih 20 metrih sredi piramide izstopi, će so bile hajke, so se tehniki raje preselili tja in tam nadaljevali z delom. Tehniko so postopoma razširili tako, da so pridobili še prostor za kuhinjo. Iz starega gašperčka se je kadilo tako, da so le težko vzdržali. Poteg tega pa so delali tudi z zelo preprostim orodjem in sredstvi. štampiljke pa so rezali Iz raznih kosov linoleja, vse to pa večkrat pri nizki temperaturi. Kljub težkim pogojem dela je med osebjem tehnike vladal izreden elan. Dejansko so delali le trije ljudje, ki so v enem samem dnevu naredili tudi po 32 tisoč letakov in več. Poleg tega pa je tehnika izdelala celo vrsto različnih brošur, poročil, razpisov, navodil, pesmaric. Eden najlepših njenih izdelkov je pesmarica »Naša pesem«, ki je obsegala 100 strani. Tedaj mladi France Slana, ki je šele začel risati, jo je posrečeno opremil z različnimi ilustracijami.. V tehniki so ponarejali tudi nemške štampiljke, legitimacije in dokumente, ki so jih uporabljali ilegalci pri nevarnih podvigih. Tako je tehnika opravljala obsežno delo m veliko pripomogla pri širjenju resnice o našem boju m pri dviganju zavesti m morale borcev (Arhiv — Muzej Tržič; Štefan Urbane: Zapisi o delu tehnike). Konec PIONIRJI! Veliko nagradno akcijo zbiranja odpadnega papirja v Sloveniji od 1. aprila do 31. maja organizira podjetje DINOS skupaj z KB in ZPMS. Pionirji, vključite se v akcijo in tekmujte za najboljša mesta. Poleg visokih odkupnih cen vas čakajo še denarne in praktične nagrade. Pri zbiranju papirja ne pozabite na varčevanje! 10 let za turizem jMinuflo sredo je bilo Bo-jr^Jsko jezero še zamrznjeno J? °7-letni Franc Cvetek-Ukc ito1 iz vsakoletnega Kravja bala v Bohinju) je ta-vjf razla2al letošnjo nena-»M10 m muhasto zimo: led razbija, če ga ni, •* Pa nardi. Tako pravi pre-Jk0r in kaže, da je letos _ "Ja izjemoma naredil jJ^eJ trd led. Tudi starejši Jj^njci ne pomnijo, da bi ». *e 8. aprila led na jezeru. 2*2^ Je bil 1917. leta 4. ma-v_. *neg po razorih na nji-» a in po kotanjah v gozdu. Je 08 Pa bo prav gotovo hu-j,' 8aJ ga je na Voglu še JT** tri metre in pol. To pa to«Cda ne P°meni' da DO le" •j nJa poletna sezona slaba, ^ave sicer ne bo veliko, kar precej vroče.« ft °lga zima torej ne skrbi SfJ? Bohinjcev. Bolj jih jj f"blJo slabe ceste. Te so po-^od precej podobne bohinj-1 siru. Razlika pa je v da je bohinjskega sira $a ° ^eto manJ' ker P'an" dan ?ajb enJ po cestah pa je vsak yeč. Zato se Bohinjci rž upravičeno boje, da bo v • UDraviceno D°JC> cla . *ljub ugodnim napovedim "ho. zanimanju za poletno se- v Bohinju letos »precej ^ Vodja recepcijske službe v j^Urističnem društvu Bohinj ''ka Cvetek pravi, da se že i*?110 pripravljajo na bliža- se sezono. ft*Jaredili smo že okvirni pr°8ram prireditev in če nam bodo vse uspele bomo tako turistični delavci kot turisti najbrž prav zadovoljni. Pripravili bomo ribiško prireditev, lovci se dogovarjajo, da bi priredili pogon, razen Kravjega bala, Kmečke ohce-ti in številnih nastopov fol-' klornih skupin pa bomo septembra v Bohinju gostili tudi gorenjske aktiviste, ki se bodo zbrali na drugem zboru.« »Kako pa se zasebniki — Bohinjci pripravljajo na letošnjo sezono?« »Tako kot vsako leto si bomo tudi letos prizadevali, da bi bila bohinjska naselja čimlepša. Dobili bomo tudi nekaj novih turističnih sob blizu jezera. S krediti pa so nekateri turistične sobe preuredili iz tretje v drugo oziroma iz druge v prvo kategorijo. Sodeč po novih in preurejenih turističnih sobah, in glede na otvoritev depandanse hotela Pod Voglom in depandanse hotela Bellevue ter novega turističnega centra (vsi objekti bodo končani do začetka sezone), lahko rečem, da smo za letošnjo sezono kar dobro pripravljeni.« »Kako pa kaj gostje?« »če bo šlo tako naprej, se nimamo ničesar bati. Na društvo vsak dan prihajajo pisma oziroma prijave iz različnih držav. V primeri z zimsko sezono, ko je bilo v Bohinju veliko inozemskih skupin, pa bodo poleti najbrž prevladovali posamezni gostje.« Milka Cvetek je že deset let uslužbenka turističnega društva. Vsak dan dela od 7. do 15. ure. Govori nemško in delno italijansko ter ima bogate turistične izkušnje. »Navadila sem se na to službo in zelo sem zadovoljna, čeprav nimamo ustreznih prostorov, smo vsi skupaj kar zadovoljni. Sicer pa bo kmalu bolje. Sedaj, ko vemo, da se bomo kmalu preselili, z Angelco Sežun in Štefko Andolšek (obe sta zaposleni pri turističnem društvu) že/ komaj čakamo, da bo zgrajen turistični center, v katerem bodo pošta, trgovina in naši prostori.« »Se spominjate kakšnega prijetnega ali neprijetnega dogodka?« sem jo poprašal nazadnje. »V turizmu nimamo neprijetnih dogodkov. Včasih pridemo v zadrego, kot se temu reče. Lep čas pa ne bom pozabila gosta, ki se je pred dvema letoma oglasil v društvu in poprašal: .Koliko je do Triglava?' .Devet do enajst ur,' sem mu odgovorila. On pa: ,E, pa mi čemo to brzo sa kolima' in že se je odpeljal.« # V Bohinju je trenutno še prava zimska sezona. Vendar se že resno pripravljajo na poletje. Upajo, da bo vse najbolje; če le vreme ne bo preveč muhasto in če bodo siraste ceste pravočasno * zakrpali. A. Zalar Kranj — Hortikulturno društvo v Kranju prireja v četrtek, 16. aprila, demonstracijo o obrezovanju vrtnic ter sajenju in delitvi trajnic. Zbirališče bo ob 16. uri pri poslopju Horti-kulturnega društva Kranj. Poženik — Po sklepu sveta krajevne skupnosti Poženik so se vaščani lotili ceste med Šmartnim in Prenjem. Navozili so gramoz, z mehanizacijo pa jim je pomagalo cestno podjetje iz Kranja. Svoj del ceste, ki povezuje Poženik in Pšato, pa so uredili Ccrkljani. — an Požarne odškodnine Uprava Zavarovalnice SAVA — PE Kranj obvešča svoje zavarovance, da so bile izplačane naslednje požarne škode: 27. 1. 1970: KOMARJU JOŽETU, Mevkuž 29, p. Zg. Gorje 18,534,20 din za gospodarsko poslopje, gospodarske premičnine in pridelke; 29. 1. 1970: PRIMOŽIČU ANTONU, Potok 12, p. Železniki 5.280,00 din za pritlično stanovanjsko hišo; 19. 2. 1970: POLIČAR MIRI, Brezje 75, p. Brezje 52.418,00 din za gospodarsko poslopje; 19. 2. 1970: KVAS FRANČIŠKI, Zalog 69, p. Cerklje 15.277,00 din za pritlično stanovanjsko hišo in stanovanjsko opremo; 27. 3. 1970: ŠTRUKELJ JOSIPINI, Pod Kuhovnico 49, p. Bled 11.971,10 din za stanovanjsko hišo; 27. 3. 1970: CUNDRIČU JOŽETU, Pod Kuhovnico 49, p. Bled 19.713,85 din za stanovanjsko hišo in stanovanjsko opremo; 9. 4. 1970: STANOVNIKU JANEZU, Ožbolt nad Zmin- cem 16, p. škofja Loka 15.500,00 din za stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem in stanovanjske premičnine; 10. 4. 1970: NASTRAN IVANI, Cerkljanska Dobrava 6, p. Cerklje 9.664,50 din za stanovanjsko in gospodarsko poslopje ter stanovanjsko opremo. Modna konfekcija KRIM Ljubljana prodajalna GALEB (Obrtnik) Kranj, Koroška c. 12 (pri restavraciji Park) Cenjeni potrošniki, ko pridete na spomladanski sejem v Kranju, obiščite našo prodajalno na Koroški cesti 12 (pri restavraciji Park) Nudimo vam veliko izbiro moške in ženske spomladanske konfekcije — pletenine — perilo — vseh vrst Izredno ugodno in poceni: ženski spomladanski plašči že za 200 din, kostimi 150 din, krila 60 din Prodajamo tudi na potrošniški kredit Visoka odlikovanja za tržiške gasilce Na rednem občnem zboru gasilske zveze Tržič so raz-pr;:\ 1 j;>.ii kol je to že navada o delu v pretek.lem letu ter o programu dela za letos. Lanskoletni program so skoraj v celoti izpolnili. Tako je podčastniški tečaj končalo 16 gasilcev, in to s precejšnjim uspehom. Lani so bili zadovoljni s sodelovanjem gasilcev iz Borovci j in upajo, da se bo sodelovanje razvijalo tako uspešno tudi letos. Med nalogami v letošnjem letu bodo predvsem skrbeli za strokovno izpopolnjevanje, več pozornosti pa bodo posvetili tudi požarni varnosti v društvih in tudi podjetjih. V razpravi so nekateri opozorili ma problem gašenja v Tržiču, ker so gradbeniki zaprli vse dostope k vodi. Pomanjkljiva je tudi požarna preventiva v stanovanjskih blokih in javnih zgradbah. Na zboru so poudarili, da je nujna gradnja novih gasil-n'h domov v Kovorju, na Brezjah in Jelendolu. Sredstva za gradnjo so že začeli zbirali. Gasilci bi želeli tudi nov gasilski dom v Tržiču, vendar bodo sedanjega zaradi pomanjkanja denarja za sedaj samo adaptirali. Ob koncu zbora je poveljnik in predstavnik GZ Radovljica Viktor Pogačar v imenu GZ Slovenije izročil predsedniku GZ Tržič Milanu Valjavcu ter blagajniku Ludviku Štalcu visoko gasilsko Svetovni dan zdravja 7. aprila smo praznovati svetovni dan zdravja, ki je letošnje leto namenjen borbi proti doslej najhujši in naj-zahrbtnejši bolezni, raku. Na ta dan prirejajo razne zdravstvene organizacije, socialne ustanove in zavodi po vsem svetu posebna praznovanja ali predavanja v čast našega največjega bogastva — zdravja. Kaj pomeni zdravje, se zdravi ljudje ne zavedamo, dokler nas ne doleti usoda, ki nas lahko vsak hip priklene na bolniško posteljo. Kar naenkrat, se človek, kljub svoji prejšnji namišljeni mogočnosti in pomembnosti zaveda svoje nemoči in nebogljenosti, šele sedaj spoznava svoje prejšnje slabosti, pomanjkljivosti in se zaveda krivičnosti, ki jih je morebiti kdaj storil. V takih trenutkih se zaveda svoje nepomembnosti brez soljudi, prijateljev ali znancev, ki jih v teh trenutkih najbolj potrebuje. Sedaj v človeku ni več pohlepa, zavisti, spletk, borbe za Čast in denar, ampak samo ena in edina misel — misel o čimprejšnji ozdravitvi. Vsega tega se prav tako dobro zavedajo naši starčki, ki so na stara teta osameli in preiivljajo jesenska leta svojega Življenja po raznih zavodih in ustanovah. Jeseniški socialni zavod dr. Franceta Berglja ne pozabi tega dneva in ga že več let zaporedoma praznuje. Letošnje praznovanje je še posebno dobro uspelo zaradi dobrega in organiziranega programa, ki jim ga je delno omogočila tudi Gorenjska kreditna banka. Najprej je predaval zavodski zdravnik o alkoholu, cigaretah in za zdravje pomembni aktivnosti telesa in duha. Nadalje je sledil poseben nagovor in čestitke stanovalkam in oskr-bovankam, ki so stare 90 in več let. Sledilo je Žrebanje skromnih daril, ki so se jih oskrbovanci in oskrbovanke zelo razveselili. Vsi ostali so dobili tolažitne nagrade, tako da je bila nagraditev popolna. Po tej podelitvi jih je zabaval harmonikar Vonči-na. Po kosilu je priredil pevski zbor iz osnovne šole Koroška Bela svoj koncert. S tem se je praznovanje svetovnega dneva zdravja v socialnem zavodu dr. Franceta Berglja končalo, vendar bo spomin na ta dan ostat še vedno Ziv v marsikaterem srcu oskrbovanca ali oskrbovanke tega doma, saj jim je prinesel mnogo lepih in prijetnih uric v drugače tihem in mirnem Življenju. B. Resman Nogometni turnir Pod pokroviteljstvom predsednika občinske skupščine Kranj priredi NK Triglav v soboto, 18. t. m., popoldne in v nedeljo, 19. t. m., dopoldne nogometni turnir, pri katerem bodo sodelovala mlada reprezentanca Slovenije in nogometni klubi Svoboda ter Slavija iz Ljubljane in Triglav. Turnir se prične ob tričelrt na tri s pozdravnim nagovorom predsednika NK Triglava tov. Babica, turnir pa otvori predsednik občinske skupščine Kranj. V prvi tekmi igrata NK Svoboda z mlado reprezentanco, nato pa NK Slavija in domači Triglav. Naslednji dan z začetkom ob 8. uri igrata premaganca in nato zmagovalca iz sobotnega srečanja. Po zadnji tekmi je slovesen zaključek turnirja z razdelitvijo pokalov. Nogometni klub Triglav vabi vse prijatelje nogometa, da se prireditve udeležijo v čim večjem številu. odlikovanje gasilske zveze Jugoslavije druge stopnje za dolgolet.no uspešno in požrtvovalno delo. Predsednik občinska? skupščine Marjan Bizjak pa je predsedniku GZ Tržič Milanu Valjavcu izročil odlikovanje maršala Tita, red dela s srebrnim vencem za zasluge za narod. S. Lampič Naglica pri urejanju Šobčevega bajarfa V šobčevem bajarju gredo h koncu dela pri razširitvi zgradbe recepcije. Dela seveda precej ovira vreme, vendar turistično društvo Lesce upa, da bodo J ah ko kamp odprli že 1. maja. Letos bodo napeljali tudi telefon. Neurje v februarju je podrlo tudi nekaj velikih dreves, tako da bodo morali pospraviti in od-kopati številne korenine. Doslej je bilo gostom na voljo 50 električnih priključkov, letos pa so njihovo Število povečali na 100. Tudi na otroke so mislili — zanje so pripravili sedem naprav za igranje. Ob vhodu v kamp namerava turistično drušUvo postaviti še veliko panoramsko sliko okolice ter vodič kampa. Turistično društvo upa, da bo Sobčev bajar tudi letos dobro obiskan. Nekaj prijav so že dobili, razen tega pa tudi prijave dvoh turističnih potovalnih agencij iz Belgije in Danske. B. Blenkuš V NEKAJ STAVKIH Bled — Turistično društvo Bled bo do konca aprila izdal0 nove turistične informacije za leto 1970 v nakladi 30.000 izve dov. Informacije bodo tiskane v petih jezikih, vsebovale P* bodo barvno karto Bleda in Slovenije ter barvne fotografij* K. M. Jesenice — Jesenice niso letoviško mesto, vendar pa iz If" ta v leto narašča prehodni turizem. Jeseniški hoteli imajO vsako leto več gostov, hotel Korolan pa je po zasedenost1 ležišč v lanskem letu celo na drugem mestu med hoteli ■ Gorenjskem. Pred njim je le hotel Grajski dvor v Radovljic'-Na tretjem mestu po zasedenosti ležišč pa je hotel Evrop* v Kranju. — B. B. Planina pod Golico — Prebivalcem v Rovtah pod Golico Je bil nekdaj sneg kar dobrodošel. Tričetrt ure hoda do Jcse^ nic je vožnja s sanmi skrajšala na dobrih pel minut. Odka^P pa v jeseniški del Planine pod Golico vozi avtobus, prebivaj ci radi gledajo sneg samo dokler spravljajo les v dolino dokler traja sezona smučanja. Letošnja dolga zima jih že P0*!! štono jezi, saj zaradi obilice snega še niso mogli začeti pr3v'k"< z nobenimi deli na polju. Krme in kurjave imajo sicer š'ft dovolj, vendar pa bo naenkrat preveč dela na polju, ko Wf, sneg odlezel. —- B. B. jI Lesce — Projekt iz Kranja gradi v Lescah novo trgoviflf* Zeleznine za trgovsko podjetje Merkur. Zgradba je nare<*»P manjkajo samo še stekla in urejena notranjost. Pred trgovi' no bo velik parkirni prostor. Menijo, da bo trgovina odprt* f za 1. maj. — B. B. Lesce — V Lescah imajo na osnovni šoli zelo prizadeve*1 h podmladek turističnega društva. Šolarji zelo prizadevno zbir*'k jo prospekte raznih krajev in jih bodo v kratkem razstavil1'* Pridno so se tudi udeleževali vseh predavanj, ki jih je zanJe. organiziralo turistično društvo. Lani so pomagali urejati So^ ,] čev bajer, kar nameravajo tudi letos. V šoli so pisali tuo1 šolske naloge o turističnih zanimivostih. Turistično društ^'ft je za svoje podmladkarje pripravilo izlet po turistično zO*1 ^ nih krajih. — B. B. b Cerklje — Na letošnjem nedavnem občnem zboru prosto; L voljnega gasilskega društva so ugotovili, da je bilo delo lan' to zelo plodno. Sklenili so, da bodo kupili nov gasilski avto-Zanj bi morali zbrati okoli 4 milijone starih dinarjev. Dr11' P štvo toliko denarja nima, zato naj bi del vsote zbrali s pi"0"' i stovoljnimi prispevki. — an Gorice — Letos nameravajo v Goricah urediti krajevno P°" £ kopališče. Zgradili bodo tudi novo mrliško vežo ter prost°f za orodje. — an Cerklje — V Cerkljah se nameravajo letos lotiti več W j munalnih del. Tako naj bi prestavili cesto mod Cerkljami \ Pšenično polico, razširili bodo pokopališče v Cerkljah, pogl^ j bili strugo potoka Reka in zavarovali obrežne bregove ter a* ^ lakirali cesto od Dvorij do Cerkelj. Na programu imajo D več manjših del. — an f V četrtek, 9. aprila, se je kljub dežju zbralo na startu prve kolesarske dirke v Kranju mladih kolesarjev, ki so se na izbirni dirki do Besnlce ln nazaj borili za dirkalna kolesa, katerimi bodo tekmovali kot člani KK Kranj.Nekateri so prišli celo z Bleda ln iz Most P. Kamniku. Zmagal je Potočnik Janez pred Obrulkom Stanetom in Vadnavom Mirkom, Nas1*" nja dirka bo v četrtek, 23. aprila, ob 16. uri s startom na Primskovem pred gostilno »Ja* in dalje skozi Brnik z obratom v Mostah in nazaj (A. Potočnik). — Foto: F. Perdan 'h GORENJCI! Obiščite nas na SPOMLADANSKEM GORENJSKEM SEJMU Poleg ostalega tehničnega materiala vam nudimo kotle, gorilce in radiatorje priznane švedske tovarne Husquarna SANICO z vložki — do-$l [j1°"rariJeno — poceni pro-W i- Kopač Ivan, Kidričeva »Kranj ■J ^darT> več SEMENSKEGA dtf PlRJA '^or- Visoko 31' ir* 1567 rt^lo*31" ZAZIDLJIVO PAR" na lepi legi v bližini /ili.j'ka. oddati pod »ugodna 1572 prodamo modernej-oH*UHlNJSKO POHIŠTVO, lik Hladilnik, dva 8-iitr- t< ^OJLERJA in še razni n^'a?°vanjski inventar. Ogled lr. dan od 16.30 do 18.30. ,tC|ianc' Kranj, Koroška ce-atii ' (vhod zadaj za trgovino ,ta en'Jašport), telefon 23-489 wrL* 1610 ro-MUc m SEME ČRNE DE-Velesovo 45, Cerklje A 1658 OL^am še zelo dobro ohra-1 jj° motorno KOSILNICO **otoče 11, Preddvor k'L 1659 '"f^am SENO. Predoslje zio-t^nunj 1660 tfVrr?am faktorski KULTI-Mtu*1 s sedmimi peresi. 1^66, Šenčur 1661 t>t?^am 3500 kosov zidne BH. Naslov v oglas-pj °ddelku 1662 )J^am 8 mesecev stare i^šl nesnice. Strahinj 38, 1663 lOjV^ui suhe HRASTOVE ^E- Prcbačevo 43, Kranj K 1664 i^darn dva PRAVICA, tež-„5° 130 kg. Srednje Bitnje ikonica 1664 °dam dva PRAŠIČA, tež-*° 130 kg. Srednje Bitnje ^bnica 1665 ej^aja in tiska ČP »Go-H?J*kl tisk« Kranj, Ulica Pijade — Naslov Ki dišiva in uprave lista: nJ?^J Trg revolucije 1 lie "a občinske skupšči-V 'b"** Tek. račun pri sdk Imanju 515-1-135 — Te-redakcija 21-835 '»o , uprava lista, ma->L?'asna in naročniška \\ihz 22-152. — Naročni-idj^ fetna 32 polletna 16 i!0 ' cena za eno števi'ko Vs^ra. Mali oglasi: be-Iq^ 1 din, naročniki Imajo popusta. Neplačanih s°v ne objavljamo. . možni dve hiši. Voda ^Jj^ktrika na parceli. Po- PRODAMO 1 leto stare kokoši. Valilnica Naklo Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE . Sp. Senica 8, Medvode 1666 Prodam otroški športni VOZIČEK. Brešar, Smledniška 44, Kranj 1667 Poceni prodam vpre/no KOSILNICO. Eržen Jernej, Praše 8, Kranj 1668 Prodam 1000 kg SEMENSKEGA KROMPIRJA igor. Vopovlje 5, Cerklje 1669 Zelo ugodno oddam večjo količino PESKA za zidavo. Naslov v oglasnem oddelku 1670 Prodam kompletno električno VODNO ČRPALKO ter borove in smrekove PLOHE. Zalog 8, Cerklje 1671 1672 Ugodno prodam srebrne SMREKICE. Šenčur 177 Prodam tri PRAŠIČE, težke po 100 kg. Gosar, Zapoge 25, p. Vodice 1673 Prodam nekaj ZIDNE OPEKE. Jenko Tone, Zg. Bitnje 115 pri Dalmatinki 1689 Kupim suhe JAVORJEVE PLOHE. Žitnik Zlata, Visoko 71, Šenčur 1674 Motorna vozila Poceni prodam dva dvose-dežna MOPEDA. Tenetiše 12, Golnik 1675 Prodam MOPED T-12. Dru-lovka 46, Kranj 1676 Ugodno prodam FIAT 750, letnik^ 1966. Vidic, Mlinska cesta 19, Bled 1677 Poceni prodam poltovorni AVTO FIAT 615. Drinovec, Kokrica 45, Kranj 1678 Prodam SIMCA 1000 L, Po-izve se v trafiki Cerklje 1679 Prodam FIAT 600. Sp. Brnik 63, Cerklje 1680 Prodam NSU PRIMO 175 čem', registrirano za leto 1970. Kranj, Breg ob Savi 15 1633 Mlad soliden uslužbence nujno išče opremljeno SOBO oziroma GARSONJERO v Kranju. Ponudbe oddati pod »dogovor in dobro plačilo« 1681 V Kranju prodam do prve plošče zgrajeno HIŠO. Naslov v oglasnem oddelku 1682 Moški išče neopremljeno SOBO. Naslov v oglasnem oddelku 1683 Zaposlitvi Nudim brano in stanovanje ŽENSKI za varstvo dveh otrok v bližini Kranja. Lahko delavka na tri izmene. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 1684 V Kranju iščem mlajšo UPOKOJENKO za varstvo otroka v dopoldanskem času. Naslov v oglasnem oddelku 1685 Iščemo diplomiranega pravnika ali diplomiranega ekonomista za analitska, družbenoekonomska in gospodarska razmerja. S kandidatom bi sklenili razmerje za nedoločen čas. Delo je samostojno in odgovorno. Ponudbe pošljite pod šifro — analitik — na Upravo Glasa Izjavljam, da so besede, ki sem jih izrekel o Ju rmanu Jožetu iz Zg. Senice pri Medvodah neresnične., čarman Vinko, Draga 13, Medvode Na Drulovki pri Kranju oddam okrog 300 m2 prostora za skladišče. Ponudbe oddati pod »skladišče« 1687 Prireditve Vabimo vas, da v soboto, 18.4., obiščete GOSTILNO CRNGROB nad Žabnico. Igral bo kvartet RUDIJA JEVŠKA. Za pijačo in jedačo bosta skrbela Gantar Silva in Pavle 1688 Tudi letos sodelujemo na spomladanskem Gorenjskem sejmu z veliko izbiro damske in moške modne elegantne obutve. Oglejte si razstavni prostor in zadovoljni boste z nakupom Se priporoča modno čevljarstvo STANKO KERN Kranj Kino Jesenice RADIO 15. aprila italij. barv. film NUNA IZ MONZE 16. aprila nemški-jug barv. CS film VVINETOU IN APA-NAČI 17. aprila italij. nemški barv. film DNEVI JEZE Jesenice PLAVŽ 16. aprila franc barv. film VRAŽJI POZDRAV 17. aprila franc. barv. film VRAŽJI POZDRAV Dovje-Mojstrana 16. aprila amer. barv. film DIM REVOLVERJA Kranjska gora 16. aprila franc. barv. VV film HO Javornik DELAVSKI DOM 15. aprila franc. barv. film VRAŽJI POZDRAV Bled 15. aprila italij. barv. CS film DNEVI JEŽE ob 17. in 20. uri 16. aprila italij. barv. CS film DNEVI JEZE ob 17. in 20. uri 17. aprila amer. barv. CS film NEVARNEJŠE KOT MOŠKI ob 17. in 20. uri Radovljica 15. aprila italij. barv. film MOLČEČI BILL ob 20. uri, amer. barv. film NAJVEČJA KRAJA STOLETJA ob 18. uri 16. aprila amer. barv. film PLANET OPIC ob 20. uri 17. aprila amer. barv. film INŠPEKTOR MADIGAN ob 20. uri škofja Loka SORA 15. aprila amer.,italij. barv. CS film PETERKA ZA PEKEL ob 18. in 20. uri 16. aprila amer. barv. fjlm POZIV REVOLVERAŠU ob 20. uri 17. aprila amer. barv. film POZIV REVOLVERAŠU ob 18. in 20. uri Kranj CENTER 15. aprila amer. film TARZAN ZMAGUJE ob 16., 18 in 20. uri • " 16. aprila franc barv. CS film BARČICA PO MORJU PLAVA ob 16. in 20.20. 17. aprila franc barv. CS film BARČICA PO MORJU PLAVA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORžIC 15. aprila amer. barv. VV film CUSTER IZ ZAHODA ob 17. in 19.30. 16. aprila amer. film TARZAN ZMAGUJE ob 16.,. 18. in 20. uri 17. aprila amer. film TAR-Z AN ZMAGUJE ob 16. uri; premiera franc, barv. CS filma VELIKI MOLK ob 18. in 20. uri Tržič 15. aprila premiera šved. barv. filma ROKE GOR* FREDIE ob 18. in 20. uri 16. aprila šved. barv. film ROKE GOR FREDIE ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 15. aprila amer. barv. CS film SEDEM JIH JEZDI V PEKEL ob 18. uri 17. aprila šved. barv. film STRELJAJ PRVI, FREDIE ob 18. in 20. uri Prešernovo gledališče v Kranju SREDA — 15. aprila, ob 17. uri za šolo France Prešeren — Levstik-Mahnič: MARTIN KRPAN KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ SKLADIŠČE (bivši Beksei; obvešča vse cenjene potrošnike krmil, da ima stalno na zalogi krmila za: kokoši nesnice in piščance, krave molznice in teleta, koruzo v zrnju, pšenico, tropine itd. Cene zmerne, dostava hitra K1 Uboj na Jesenicah Pred hotelom Korotan na Jesenicah je v petek po deseti url zvečer odjeknilo osem strelov. Zulkič Ilideat, star 40 let, doma iz Bosne, je v prepiru s pištolo ustrelil Štefana Steinerja, starega 24 let, z Jesenic. Steiner je bil takoj mrtev. Motiv uboja še ni znan. Preiskovalni sodnik je za Zulkiča odredil pripor. Nesreče v zadnjih dneh Na cesti med Kranjem in Jezerskim v vasi Tupaliče se je v četrtek, 9. aprila, nekaj pred enajsto uro zvečer pripetila prometna nezgoda vozniku osebnega avtomobila Dušanu Hrenu Lz Kranja. Hren je vozil proti Kranju in je v nepreglednem ovinku ter na zoženem delu ceste pripeljal po levi ter trčil v avtobus, ki je pripeljal iz nasprotne smeri. Hrenovo vozilo jc po trčenju odbilo na desno s ceste, kjer je avtomobil obležal na boku. Voznik ni bil ranjen, na vozilih pa je za 15.000 din škode. 0 Na cesti prvega reda v vasi Potoki sta v petek, 10. aprila, popoldne zaradi prehitre vožnje na zoženem delu ceste trčila voznik osebnega avtomobila grške registracije Bakatselo iz Soluna ter tovorni avtomobil s priklopnikom, ki ga je vozil Joakin Budžon iz Kopra. V nesreči ni bil nihče ranjen, škode na vozilih pa jc za 6500 din. Na cesti med Cešnjico in Železniki sc je v soboto, 11. aprila, nekaj po osmi uri zvečer pripetila prometna nezgoda vozniku osebnega avtomobila Alojzu Smidu iz Ljubljane. Voznik je zaradi neprimerne hitrosti v levem ostrem ovinku trčil v nasip na desni strani ceste, tako da je avtomobil vrglo najprej v drog električne napeljave ter nato še na levo v steber ograje. Voznika so s pretesom mbžgan in odrgninami odpeljali v ljubljansko bolnišnico. V nedeljo, 12n aprila, se je na cesti tretjega reda v Lipnici zaradi izsiljevanja prednosti pripetila prometna nezgoda vozniku osebnega avtomobila Janezu Polajnarju z Jesenic. Polajnar jc s stranske ceste zapeljal na cesto tretjega reda, ne da bi se prepričal, ce je prosta. Zato je trčil z mopedistom Valentinom Ažmanom, ki je pripeljal iz nasprotne smeri. Až-man in njegov sopotnik Bešter Srečko sta se pri trčenju le laže ranila. Škode na vozilih je za okoli 2100 din. L. M. Zahvala Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Jakoba Naglica cerkovnika in crganista v Olševku se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom ter vsem, ki ste nam v težkih urah stali ob strani, izrazili sožalje, darovali cvetje in ga tako številno spremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Mihu Sajevicu, duhovnikom in pevcem iz Britofa. Žalujoči: žena Angela, sinova Miha in Stane, hčerka Marica in vnukinja Marija, sestre in drugo sorodstvo Olševek, 10. aprila 1970 Zahvala Ob smrti naši drage žene, mame in stare mame Angele Justin roj. Gradišar se Iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, ji darovali cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Se enkrat vsem iskrena hvala. žalujoča družina Justlnova Založe, 10. aprila 1970 / Voznik obsojen na tri leta strogega zapora Okrožno sodišče v Kranju je spoznalo 39-letnega zasebnega avtomehanika Milana Majerja iz Ljubljane za krivega prometne nesreče, ki se je pripetila septembra lani blizu vasi Podljubelj. Zaradi poškodb dobljenih v tej nesreči je sopotnik Anton Sku-bic, star 32 let, umrl. Sodišče je Milana Majerja Obsodilo na tri leta strogega zapora. Obsojeni je vozil brez vozniškega dovoljenja, ker mu je bilo leta 1965 vzeto za dobo petih let. Majer je tqdil, da jc vozil pokojni Skubic, pri premetavanju vozila po trčenju pa naj bi oba zamenjala sedeže. Tako naj bi sopotnika vrglo v desno iz avtomobila, medtem ko naj bi Majer ostal na levi strani v avtomobilu. Sodišče se je pri obsodbi predvsem opiralo na mnenje izvedencev iz prometne in medicinske stroke. Poškodbe pokojnika so bile take, da jih je mogel dobiti le, če je sedel na desni strani, razen tega pa je bil tudi avtomobil na desni strani najbolj razbit. Premalo dokazov za obsodbo Brez sodbe se je sredi prejšnjega tedna končala razprava pred kranjskim sodiščem. Zaradi pomanjkanja dokazov je sodišče Ivana Pirnaverja, starega 34 let, lz Kranja obtoženega poskusa uboja svoje žene, oprostilo. Oktobra lani je bil Pirna-ver zalotil ženo na stranski cesti, ki je vodila proti kanjonu Kokre, s fantom ženine hčerke iz prvega zakona. Ljubosumni mož, ki je večkrat zasledoval ženo, Je v navalu jeze planil nad fanta ln ga udaril. Fant je kasneje zbežal, tako da nI mogel videti, kaj se Je kasneje dogajalo med zakoncema. Pirna-ver se je nato spravil nad ženo, ki se je pred njegovo jezo umikala proti kanjonu Kokre. Obtožba je očitala obtoženemu, da je ženo pahnil v 30 metrov globoki kanjon z namenom, da jo ubije. Padec pa je omililo drevje ln grmovje, tako da je žena obležala nezavestna kakih 20 metrov globoko. Obtoženi Je zanikal, da bi ženo pahnil v globino. Trdil je, da je medtem, ko je tekel za fantom, žena padla v kanjon. žena, ki naj bi pričala proti možu, se je ob pogledu n« skrušenega moža, ki so se mu v očeh svetile solze, premislila ln Je izjavila, da ne bo pričala. Sodišče je zato zaradi pomanjkanja dokazov obtoženega Pirnaverja oprostilo. Za večjo prometno varnost Promet na križišču in prednost Kadar se voznik približuje križišču, mora voziti t večjo previdnostjo. Če se približuje križišču, na katerem promet ni posebej urejen s prometnimi znaki ali znaki, ki jih dajejo pooblaščene uradne osebe, mora voziti s tolikšno hitrostjo, da se lahko pred križiščem ali na njem ustavi in pusti mimo vozila, ki imajo v križišču prednost. Voznik, ki mu je s svetlobnim prometnim znakom dovoljena vožnja na križišču, ne sme zapeljati na križišče, če je promet tako gost, da bi se moral ustaviti v križišču. Pri spremembi svetlobnega znaka bi na ta način oviral ali onemogočil promet vozil, ki prihajajo z bočnih vozišč in imajo pravico voziti skozi križišče. Voznik ne sme ustaviti na zaznamovanem prehodu za pešce, če mora čakati, da zapelje v križišče ali odpelje s križišča. Ce voznik sreča vozila s spremstvom ali ga taka vozila dohite, mora po odredbi oseb iz spremstva umakniti svoje vozilo k robu vozišča, ga umakniti delno ali popolnoma na pločnik, na primer zemljišče ob poti, se ustaviti ter tako omogočiti vozilom s spremstvom, da peljejo mimo. Kadar ima del kolovozne poti, po kateri pripelje voznik, utrjeno vozišče in vodi ta pot na cesto z utrjenim voziščem, mora pustiti mimo vsa vozila, ki vozijo po cesti, na katero prihaja. Tihotapci z avtomobil? Zadnje čase se je močno razširilo tihotapstvo z novimi motorji za avtomobile. Domiselnim potnikom cariniki počasi strižejo peruti. Naši državljani se odpeljejo z avtomobilom v tujino, tam si poiščejo mehanično delavnico, v kateri zamenjajo motor, star motor pa odvržejo na odpad. Na novi motor vtisnejo številko starega motorja. Na ta pojav so cariniki izredno pozorni, kazni pa so razmeroma visoke. Pred kratkim je neki potnik, ki se Je vrnil tz tujine z novim motorjem in ponarejenimi številkami, plačal 1,200.000 S din preden je lahko odpeljal naprej. * Pretekli teden 1 Gorenjskem cariniki dva potnika, ki sta se v tuJ' no peljala s starimi avto«* bili, nazaj pa sta se pripe" la z novimi avtomobili, kl * ( imela vtisnjene številk« . starih avtomobilov. Zani«*1* je, da so na mejnem P**^ du sprva menili, da je p°*>, di samo zamenjava motor) Pri ponovnem natanČ^v pregledu na jeseniški can1^ nicl pa so ugotovili, da V0^ nika nista menjala samo "V torjev, ampak kar cele tomobiie. Avtomobila *° vzeli, potnika pa kazno v« visoko denarno kaznijo, J i < V- Zavarovalnica Sava Poslovna enota Kranj razpisuje prosto delovno mesto imovinskega zastopnika za območje Šenčur, ki zajema naslednja naselja: Šenčur, Voklo, Voglje, Trboje, Preba-čevo, Hrastje, Visoko, Milje, Srednja vas* Sklenjeno bo delovno razmerje s polnim delovnim Časom za nedoločen čas — poskusna doba traja 6 mesecev. Pogoji: 1. končana osnovna šola 2. vojaščine prost 3. stanovanje po možnosti v kraju zastopa 4. veselje do terenskega dela in stika s strankami Osebni dohodek po pravilniku o nagrajevanju z*" stopnikov. Kandidati naj predložijo lastnoročno napisano prošnjo in življenjepis ter spričevalo o šolski izobrazbi. Prošnje sprejema Zavarovalnica Sava -— PE Kranj. Kranj Oldhamska c. 2 do vštetega 21. 4. 1970. Obisk pri naših telesnovzgojnih organizacijah Jeseniški nogometaši v boju za prvo mesto Na Jesenicah ljubitelji nogometa že dolgo časa ne Pridejo na svoj račun. Le malo nogometnih tekem si lahko ogledajo v lepih nedeljskih popoldnevih, toda še takrat so te tekme nezanimive in po kvaliteti zelo borne. Temu je vsekakor dajalo svoj pečat dolgoletno favoriziranje drugih športov, predvsem zimskih in pa Seveda izredno slabo igrišče, ki je bilo do nedavnega bolj podobno zorani njivi kot pa nogometnemu igrišču. Vsaj glede igrišča se je stanje res nekoliko izboljšalo, toda željene kvalitete še vedno ni. Vse te govorice in kritike pa hočejo demantirati mladi igralci, ki so dosegli že nekaj lepih uspehov. Res je, da tekmujejo le v gorenjski ligi, toda spričo njihove mladosti je vsak uspeh še toliko bolj vreden. Po prvem delu tekmovanja so na 3. mestu. Zaostanek bodo skušali mladi jeseniški igralci v pomladanskem delu nadomestiti. To dokazujejo skrbne priprave jeseniških nogometašev, ki so pod vodstvom trenerja in igralca Francija Kralja trenirali že od sredine februarja dalje. Na vse mogoče načine so izkoriščali Primerne prostore za vadbo, ki je bila zaradi prevelike količine snega precej motena. Tudi sedaj igrišče še ni usposobljeno za redno vadbo, zato so prisiljeni vaditi brez žoge, to je pridobivati telesno kondicijo. Trikrat tedensko se napotijo v strmine Mežaklje in z raznimi intervalnimi treningi skušajo nadomestiti trening na igrišču. Trener Kralj ne pozna usmiljenja, zato bodo igralci fizično res temeljito pripravljeni za naporno tekmovanje. Prve in edine stike z žogo so predstavljale le trening tekme v gosteh drugih enajsteric, ki trenerju in tehničnemu vodstvu dajejo edino priložnost za vadbo določenih taktičnih variant. Moštvo je v zadnjem času doživelo precej sprememb. Prejšnji trener Janez Samar, ki je z mladimi igralci dosegel že nekaj lepih uspehov, je moral zaradi privatnih zadev zapustiti svoje varovance. Poleg tega je moštvo zapustilo kar pet igralcev prvega moštva, ki so odšli v JLA. Kljub tem težavam so igralci kot tehnično vodstvo optimisti, saj upajo, da bodo s trdim delom dosegli toliko željen uspeh — uvrstiti se v slovensko consko nogometno ligo. VITO Otvoritveni miting kranjskih atletov Naš komentar Pričakovan uspeh kranjskih plavalcev Kranjski Triglav, plavalec Rudan in plavalka Pečja-kova — so bili najuspešnejši na letošnjem zimskem prvenstvu Slovenije v plavanju za člane in članice, ki se je odvijalo v nedeljo ves dan v zimskem bazenu v Kranju. Odlična ekipa kranjskega Triglava je z veliko prednostjo več kot 300 točk zmagala in pustila za seboj obe ljubljanski ekipi Ljubljano in Ilirijo. K uspehu kranjskega plavalnega kolektiva pa imajo nedvomno največ zaslug plavalke, ki so nabrale daleč največ točk za PK Triglav. Po pričakovanju so bile tudi tokrat steber ekipe Pečjakova, Porentova, Svarčeva, Mandelj-čeva in Virnikova. Breda Pečjak pa je bila s tremi naslovi republiških prvakov najuspešnejša plavalka. Zmagala je v disciplini 100 m hrbtno, 200 m mešano in 180 m delfin. Svoj delež pa je prispevala tudi k zmagi štafete Triglava na 4 X 100 m kravi. Od sedmih ženskih disciplin so kranjske plavalke pobrale kar šest, sedmi naslov pa je šel v Koper. Pri moških velja lz kranjske ekipe pohvaliti veterana Košnika, ki jc zmagal na 400 m kravi s precejšnjo prednostjo in zabeležil zelo dober čas tudi v štafeti 4 X 100 metrov kravi, kjer je nekoliko nepričakovano zmaga Pripadla domačemu Triglavu. Od mlajših plavalcev pa je treba pohvaliti Grošlja, ki je zmagal v disciplini 100 m prsno. Kranjski plavalci so torej tako dobro začeli novo sezono. Nov uspeh pa gre pripisati marljivemu delu v klubu in zelo dobrim pogojem dela v primerjavi z ostalimi slovenskimi klubi, ki razen Fužinarja iz Raven, nimajo 25-m zimskih bafcenov. J. Javornik Kranjski atletski delavci so minulo soboto in nedeljo izkoristili za organizacijo prvega letošnjega tekmovanja na stadionu. V soboto so se pomerili pionirji in mlajši mladinci, v nedeljo pa starejši mladinci in člani. 2al je prav v soboto dež onemogočil izvedbo celotnega programa, hkrati pa je toliko razmočil naprave na stadionu, da nastopajoči niso mogli doseči kaj več kot nekaj solidnih Najboljši Naglic V nedeljo je bilo v Kranju izbirno tekmovanje strelcev za scsta\o reprezentance Kranja, ki bo prihodnjo nedeljo nastopila na dvoboju Kranj : Celovec. Pomerili se bodo v streljanju z zračno pušiko (z diopterjem) in z zračno pištolo. Hkrati pa je bilo imenovano tekmovanje tudi občinsko prvenstvo. Vrstni red — ekipe: 1. SD »St. Kovačič I.« 1121, 2. SD »Iskra« 1115, 3. SD »St. Kovačič II.« 1087 itd.; posamezno — 1. Naglic (St. Kovačič) 377, 2. Zupan (St. Kovačič) 374, 3. Mailovrh (Iskra) 373, 4. V. Frelih (Iskra) 372, 5. Lombar (St. Kovačič) 370 itd. B. Malovrh Vaterpolisti odpotovali Davi so z Emona-cxpressom iz Ljubljane odpotovali v Beograd na državno zimsko prvenstvo v vaterpolu vaterpolisti kranjskega Triglava. Pod vodstvom Mate Beci-ča, dr. Draga Petriča ter trenerja Petra Didiča je na pot odšlo trinajst igralcev: F. Rebolj, Finžgar, J. Rebolj, Veli-kanja, Nadižar, Mohorič, Kle-menčič, Košnik, Chvatal, Torkar, šorli, Balderman in Kodek. Ljubitelje vaterpola obveščamo, da bomo prve rezultate objavili že v sobotni številki. -dh Šport — glasba na Jesenicah Danes, v sredo, bo na Jesenicah v gledališču Tone Cu-far z začetkom ob 19. uri glasbeno-zabavna športna prireditev, katere izkupiček je namenjen v korist gradnje hale na Jesmicafc. Na tej prireditvi bodo nastopili Šentviški fantje, pevki Eva Sršen in Sonja Gabrščck ter športniki Daneu, Jelovac, Žorga in Lubejeva, od jeseniških športnikov pa Tišler, Slibar, Mlekuž in predsednik gradbenega odbora inž. Až-man. Prvič se bo predstavil še letošnji slovenski par za kmečko ohcct, r.a duhovitosti p^a bo poskrbel Tone Fornez-'zi. ' ■ Z. FeJc rezultatov, ki kljub vsemu pričajo, da so nekateri dobro pripravljeni na novo tekmovalno sezono. REZULTATI — pionirji in mlajši mladinci — 60 m: Z. Pavlin 8,0, Sitar 8,1, Jakovac 8,2; 300 m: Cilenšek 45,9, 2. Pavlin 46,0, Bertalanič 46,1; 800 m: Vegnuti 2:16,5, Peško 2:18,1, Proscn 2:38,0; krogla: Rot 11,00, Lotrič 10,75, Sitar 10,27. Pionirke in mlajše mladinke — 69 m: Kurnik 8,8, Pogačnik 9,0, A. Brce 9.2; 300 m: Kurnik 51,0, Bremec 51,9, Za-vadlov 52,4; krogla: Kurnik 10,01, Zupane 7,50, Vizjak 6,98. Starejši mladinci in člani — 100 m: I. Kavčič 11,5, Loj k 11,7, Pangerc 11,9; 300 m: Loj k 38,1, Pangerc 39,0, Peneš 41,1; 1000 m: Žumer 2:36,1, Kleč 2:36,4, I. Kavčič 2:36,4; dalji-na: Lojk 6,39, Krumpak 6,32, Zumer 5,55; krogla: Osterman 11,92, D. Prežel j 11,53, Pangerc 9,88; disk: Osterman 35,07, D. Prczelj 34,93. Starejše mladinke — 100 m: N. Kavčič 13,4; 400 m: Radu-ha 68,7, B. Kavčič 68,9, Ko-renčan 69,7; krogla: Papler 9,35, Miščevič 8,79, Trček 8,16; disk: Papler 32,77, Miščevič 25,11, M. Brce 19,86; daljina: N. Kavčič 4.98, Trček 4,85, M. Brce 4,20. M. Kuralt Smučarski skoki Občinsko prvenstvo preloženo na 26. april Letošnje občinsko prvenstvo Kranja v smučarskih skokih za člane in mladince, ki bi moralo biti po razpisu 19. aprila, bo šele naslednjo nedeljo, 26. aprila, ker je na Pokljuki še vedno preveč snega, da bi mogli organizatorji pri SK Triglav s čim manjšimi stroški izvesti letošnje prvenstvo. NOGOMET — V tretjem spomladanskem kolu zahodne conske lige so vsi trije gorenjski predstavniki zmagali. Zlasti je bila pomembna zmaga Lesc nad Hrastnikom, kakor tudi Triglava v Tacnu. Rezultati: Lesce : Hrastnik 3:2 (1:2), LTH : Adria 6:3 (2:2), Sava : Triglav 1:5 (1:1) prekinjeno. s Prihodnjo nedeljo ne bo tekem v zahodni conski ligi in bo torej na sporedu naslednje kolo šele 26. aprila. ROKOMET — Tudi rokometaši so odigrali že tretje kolo. V republiški moški ligi so bili doseženi naslednji rezultati: Tržič : Piran 10:10 (6:7), Branik : Kranj 16:11 (9:7). Ženske ekipe pa so se minulo nedeljo prvič pomerile letos za točke. Edini gorenjski predstavnik ekipa Selc je visoko premagala z 10:3 ekipo Gorenja v Velenju. Pari prihodnje nedelje: Kranj : Šoštanj, Branik : Tržič, Selca : Branik. ^ KOŠARKA: V soboto je bilo odigrano prvo kolo v novem prvenstvu republiške moške lige. V gorenjskem derbiju je Triglav premagal Kroj s 65:57, ekipa Jesenic pa je podlegla Jezici z 51:58. Pari prihodnjega kola: Ilirija : Jesenice, Kroj : Maribor, Rudar : Triglav. NAMIZNI TENIS —■ Na pozivnem turnirju najboljših-slovenskih igralk, ki so nastopile na Jesenicah, je bila najboljša domačinka Novakova, Kranjčanka Žerov-nikova pa je zasedla četrto mesto. Na podobnem turnirju članov v Murski Soboti pa sta se Gorenjca uvrstila na naslednji mesti: Jan.škovec je bil 6., Stare pa 8. ODBOJKA — V drugI zvezni ligi so Jeseničani doživeli poraz z 0:3 v igri z Edinstvom. Prihodnjo nedeljo pa bodo Jeseničani doma gostili Železničarja, ki je v vodstvu. VATERPOLO — V okviru priprav za zimsko državno prvenstvo so kranjski vaterpolisti odigrali dve prijateljski tekmi z graškim GAK. V prvem srečanju so zmagali Triglavani z 12:11, v drugem pa so zabeležili izdatnejšo zmago (15:8). ALPSKO SMUČANJE — Na Viševniku je bilo tretje republiško prvenstvo smučarskih veteranov v veleslalomu in tekih. Prva mesta so osvojili sami nari bivši reprezentantje. V tekih so bili najboljši Matevž in Gašper Kordež, v veleslalomu pa Ciril Praček, Tur; Pdfeflej, Matevž Lukam in Mflan Bernlk pri moških, pri žensl :»h pa Bara Adamič, Mica Kosec-Magošar ln Maja Mfnefto-Ruta*: Na Voglu pa je bfft) mecMriišrvenci tekmnvsn;e veleslalomu za mladince. Pri ntarcjSIh mtadfr&ah j« zmagala Raftoarjeva tt Škofje Loke ,pri tnlaj«ib mtađln-kah Mikež (Radovljica), pri starejših mladinih A!tančic (Trclič) ln pri mlajših mladincih Gor'" v, f > 1< Ijica). J. Javoralk C Iv AS SREDA — 15. APRILA 1970 Na vajah so sodelovale enote z vsemi vrstami orožja. Pomembno vlogo je v tej »vojni« odigrala tudi proti-avionska obramba. — Na sliki: protiavionski top v akciji Pravzaprav bi lahko rekli, da je bila to prava vojna, v kateri so sodelovale vojaške enote ljubljanskega armadnega področja, enote teritorialne obrambe in civilne zaščite ter prebivalci. Razlika je bila le v tem, da so mrtve in ranjene v njej določali »sodniki«, ki so spremljali vsako enoto. Bilo je to konec minulega tedna na širšem področju Gorenjske, kjer so potekale spomladanske vojaške vaje. Namen vaj pa je bil preskusiti pripravljenost vojakov in starešin ter drugih udeležencev. V njih so se srečali »nasprotniki« in »branilci« oziroma bolje povedano: borili so se z avioni, tanki in drugim orožjem. Preskusili so sposobnost na blatnem ln zasneženem planinskem terenu, borbenost, vztrajnost in vzdržljivost v jarkih, na dolgih pohodih. In prebivalci? Tako kot so med vojno na tem področju pomagali partizanom, so tudi tokrat priskočili na pomoč. V rove so nosili čaj, jabolka in jih bodrili, se čudili ter modrovali: »Saj ne bo več vojne?« Enote JLA so sodelovale iz vseh gorenjskih gar-nlzlj. Danes lahko ugotovimo, da so kljub dežju ln snegu, kljub nekajdnevnemu bivanju na terenu, ko je živo srebra ponoči zlezlo za več kot 10 stopinj pod ničlo, uspešno prestale preskušaj?- Pa ne le enote JLA. Tudi enote teritorialne ob-rambe niso zaostajale. In Civilna zaščita v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih? Pokazalo se je, da bi bili v primeru, če bi šlo zares v nekaj urah pripravljeni na reševanje in pomoč, na boj in bi z ostrim odporom pričakali ' napadalca. Raj pa strokovnjaki? Komandant ljubljanskega armadnega področja gene-ral-polkovnik Franc Poglajen je po končanih vajah, ki so si jih zadnji dan ogledali tudi Stane Kavčič, Janez Vipotnik, Tone Kropušek, Albert Jakopič, Janko Rudolf, Franc Hočevar, Mitja Gor-jup, predsedniki gorenjskih občin {n drugi, dejal, da so vaje pomenile enega od naporov za oblikovanje načrta vseljudske obrambe. Pokazale so, da ljudska armada veliko zmore. Predvsem pa je pomembno, da so vaje kljub nekaterim napakam, problemom in slabostim v težavnih vremenskih in terenskih prilikah v celoti uspele. Posebej kar zadeva usklajeno delovanje enot JLA, teritorialne obrambe in civilne zalčile. Besedilo: A. žalar Slike: F. Perdan Blato, dež, sneg in izredno težki terenski pogoji so bili velika preizkušnja za enote JLA, torialno obrambo in civilno zaščito. Po končanih vajah pa smo na obrazih vseh opazili utrujen, vendar zadovoljen nasmeh. terl-sicer Vaje n Gorenjskem uspele Letala so napadla tovarno Titan v Kamniku. Enote civilne zaščite so takoj stopile v akcijo hi uspešno prestale preizkušnjo. — Na sliki: reševalna ekipa in gasilci lz Titana V Titanu je po bombnem napadu Izbruhnil požar, »porušen« je bU del tovarne, bilo pa J* tudi nekaj »ranjencev«.