Reforma višjih obrtnih šol na Češkoslovaškem. Splošna sprememba osnovnošolskcga, mcščanskošolskega in srednješolskcga pouka se je ustvarila pri strokovnih obrtnih šolah. Zato je ministrstvo že v letu 1929. poklicalo vse višje šole na Češkoslovaškcm, naj stavijo predlog za rcformo teh šol. Prcdloga sta bila v glavnem tlva: Oba se strinjata v tem, da jc neobhod= no potrcbno zmanjšati število tcdenskih učnih ur, kar je dijaštvu prctežko breme, in ne morejo zmagati učiva, dasiravno :razvoj tehniških ved in praktičnih možnosti zahteva razširjenja snovi. K 44 tedenskim uram ali osemurnemu dnevnemu pouku pridejati še kako uro je nemogoče in zato se je govorilo o dveh eventualitetah: Ali učno snov temeljito reducirati, da bi bilo na ta način štcvilo tcdenskih učnih ur manjšc in ne bi bilo dijaštvo tako preobložcno, ali zmanjšati štcvilo tedenskih ur in pri tem podaljšati študij za eno leto, tako da bi imela višja obrtna šola mesto sedanjih štirih šolskih lct pct letnikov. Zadnja možnost bi bila jako priporočljiva, vcndar podaljšanja študi.j ne moremo šteti k šolski refoimi. Ministrstvo je uvedlo za poizkus rcfors me višjih strojnih šol v tem smislu, da je k dosedanjim štirim letnikom pridružila še neobvezni spccialni semester, ki traja od 1. septembra do 31. januarja Študij se na ta način ne podaljša obvezno. kar ima svoje velike dobrote. Pri vsaki šoli naj bi bil dru= gačen specialni semester V ta semcster se bodo sprejemali absolventi štirih letnikov, kjer so dobili splošno znanje o strojništvu. Tako usposobljenim bo odprta pot v katerosibodi strojno stroko, toda v spccialnih strokah, kakor je n. pr. avtomobilizem in drugo. se bodo morali do maler_kosti izučiti v praksi. Osnove za to imajo tudi že danes. Kdor se pa hoče že v šoli spccializirati za gotovo stroko in hoče izvoljeno stroko naprej študirati, bo šel gotovo v oni specialni semester. Prvega septembra letošnjega leta je bil otvorjen na državni obrtni šoli v Pragi se^ mtster za delavniški pogon, na Smichovu scmester za avtomobile v Bratislavi elcktro= tehniški semester in v Libercu pa scmester za centralno kurjavo in ventilacijo. Po pridobljenih izkušnjah pa se bo odločilo za definitivno reformo. Prav gotovo je taka reforma najhitrcjša, najcenejša in celo najpraktičnejša. Tako se lahko na višjih obrtnih šolah zniža število učnih ur, kar je prizadetim dijakom v veselje in razbremenitev. Tudi v višjih stavbenih šolah se jc po« kazala potrcba o reformi. Potrebno jc namreč temeljitcjše znanje v želcznih konstruk^ cijah, železobetonu in stavbeni mehaniki. Ta snov in tvarina v raznih slogih in matcrialu naj bi se potisnila iz četrtega letnika v tretji. Največ rcforme pa potrebujc nauk o stavbivu Tukaj naj bi se govorilo o mo dernih stavbcnih načelih, novih stavbenih tvarinah (materialu). Te šole ni potrebno podaljšati na kake posebne semestre, ako se poučuje v modernem duhu časa Učna snov sc da prav lepo prcdelati v okviru štis rih let. Tudi s to malenkostno reformo se bo počakalo dotlej, da izide novi stavbeni zakon, ki bo predvidcval marsikaj novega. Reforma višjih kemijskih šol je že uresničena in se je po novi reformi že z uspehom poučevalo. Število tedenskih učnih ur je bilo znižano od 39 ur na 36, oziroma 37 ur in v osnovah nekaterih predmetov so bilc napravljene velike izpremembe, ki so prilagodene sedanji moderni kemijski praksi. Prostoročno risanje je bilo izpuščeno, mesto njega so uvedli nove predmete, kakor poučevanje (nastopi) v delavnicah, botaniko in drugo. Osnove obrtnih šol morajo biti prožne, kajti kakor hitro se izpremenc osnove v industriji ali stavbarstvu, tako hitro je treba šolo po teh osnovah uravnati. Zato so uvedli na nekaterih šolah nove predmete, kakor na Smichovu letalstvo, v Karvinu pler zalstvo (plezanje po gorah — turistika). Jasno je. da morajo višje strojne šole po= dati v prvi vrsti strojno izobrazbo. Lippert-Kus.