éMÜJ li4 HoUW" PRO glasilo slovenske narodne podporne jednote YVII Ç^î.1!!!* ta. me. m «k« » •• UM. •» CkUse* USasia. «4» ibMtrf Cniwi W Mink uitV Chicago, m, sobota, 5. julija (July 5), 1®24. STEV.-NUMBER 157. •I >M«U1 nit •§ pMtan pr*w služila ljudstvu temveč kapita Jizmu. Kekrt J* f "Ameriško ljud «tyo ne l»o prepričano o odkrito srinohti Hlarih strank ali o demo kntaki stranki, da je zmožna via 'lati saino z obsojanjem republi kančke korupcije. Ameriško ljudstvo zdaj razume, da tako (1»le<» kot bo dovolilo vladi oststi ) rokah nionopolskih mogotcev, vlada nezmožna služiti Ijud-»tvu" * PrtglM dnevnih de godkov. Amerika. Konvencija naprednih elemeu-tov otvorjena v Clcvelandu. Demokrat je nadaljujejo s cirkusom v New Yorku. Glasovali so že 70 krst. Demokratska platforma niti boljša od republikanske. Lorain, O., se obrne na javnost za finančno pomoč, da poprsvi škodo. Qaston B. Means je dobil dve eti zapora. Inozemstvo.. Vprašanje, kdo se vdeleži Ion* donske konference, še ni rešeno. iacDonald vztraja, da se pova )ijo tudi mali zavezniki. Marconi poroča o svojem novem odkritju v brezžični telegra-fiji. ~ Ilerriot in Poincare sta se spo padla v senatni zbornici. * učiteljstvo se izreklo za la folletta. Wisoonsinski senator je povedal progresivnim voditeljem t četr-tek, pod kakšnimi pogoji ja pri-pravi j en prevzeti predsedniško kandidaturo. DoMokr. platfor-nič boljša o4 rspublikanske Mac Donald hoče imeti male zaveznike v Londonu Vprašanje, da li se vdeleži mala ententa reparaeijska konferen ca, še ni rešeno. — Herriot in Poinoara sta se spopadla. spretno in pre-mišljeno mešajo kvarte. AMPAK PAMETNI LJUDJE VSEENO VIDO, KAKO KONCA IORA. Marconi poroča . o ovojem odkritju. Nov sistem bresiične telegrafije s pomočjo kratkih valov in poljubne direkcij« DEMOKRATSKA PLATFORMA NX USTREZA ZAHTEVAM PROGRESIVNIH ELEMENTOV. Polet okoli eveta. Anericani v Punjabu, Anglež v ftangaju. London, jul. — Brzojavka iz 'lm " Naroča, da so ameriški avi-,|,,kl '"i poletu okoli sveta do-' ' »nballo, ki je 450 milj od AUabalmls. Imballa j« v indijski 3. jul. — Stuart Mac fB J" «Jone« dospel semksj. *A MILIJONE VOLILO EV analpaeetov. L ,,llaifV>n. D. o. — Več ka f r 1 i0""00 analfabetov bo ime ' glasovati ^'' öi h m 7a New York, N. Y. (Fed. Press • "Demokratska platforma je zmazek," — to je vse, kar se da reči o demokrataki platformi, me nijo delavci v New Yorku. prav ne bo podal predsednik A meriške delavske federacije Sa muel Oompers nobene izjave gle de platforme, dokler ze demo krztska konvencija ne razidc kljubtemu nc morejo njegovi to variši skriti svojega raaočarsuja "Kaj si neki mogel pričakovati,' ali "Saj smo ti rekli, da bo tako.' tako se glase opazke drugih de lavskfh Skupin. Splošno previs duje mnenje, da dobi na podlag1 demokratske platforme večino de lavskih glasov ali La Follette, ali pa McDonald. Republikanci so napisali ksr naravnost nazadnjaško plstfor-mo, demokrstje pa so zmašili reakcionarno platformo izogibanja. Domala vsakega glavnega problema se izogne. To jc res glede de-lavskega, liginega, prohibičnega. kmečkega, imperijslističnega, železniškega in velebizniškega vpra* šanja. Xa delavsko zahteva za točko proti sodnim prepovedim v del« v. skih sporih se niso ozirali. Čeprav je zatrjeno, da ni delavstvo navadna življenjska potrebščina, vseeno ni rečeno, da Imajo delavci pravico do organiziranj«, (lom-persu so dsll demokrstje brco. In prev je tako; Kaj pa tišči vanje, ko vendar ve, da ni pričakovati od demokratov, niti od republi-ksncev ničesar, ksr bi bilo dobro za organizirano delavstvo. Ljudje, ki so med vojno in potem, dokler so bili ns krmilu, ta-ko krivično postopali z delav-stvom, ne morejo deliti dobrot, ki bi bile primerne in umestne za delavstvo. Kmetje «o (udi lahko uvideli, da je nespametno iskati pomoči pri sovrsžniku. Demokrstje niso bili še nikoli prijatelji ameriškega kmeta. Zato tndi ni pametno pro-ajačitl pri njih. Delavstvo in po-Ijedelstvo M moralo vendsr ž« en-krst uvideti, da je reve* človek, ki se zanaša na tujo pomo«'. Delavstvo in poljedelstvo, zdrn-ženo v enotno fronto, bi bils moč, pred kstero bi se tresli demokrstje in republikenei kskor pero ns vodi. Upajmo, da pride do lega v do-glednem času t v meaeeu predsednika Zdrn 'l'žav in kongresne člane, £ ;»-'"Mda snalfabetAa komisi- , "«dne ^K0jne grtM r pon. . k| *s je predložil« svežini 'ji. 's v ^JfH & Ku P* k! * k »k ». jt novi kitajski 3. jal. — Dr Welling dosedanji ml^mier zuiia-'r• J* bil imenovsn aa n "un istrskega pred-i« prejšnja vlada re- Washington, D. 0. — Senator Robert M. La Follette je v Četrtek povedal narodnemu progresivnemu odboru, da hoče voditi t>oj za progresivne principe kot neodvisen predsedniški kandidat. Povedal jlui je tudi, pod katerimi pogoji je pripravljen spre jeti predsedniško nominacijo. Odbor je te pogoje predložil progresivni konvenciji v petek. Četrtkova seja na La Folletto vem domu je bila sssebuega ena caja. Njegov govor ni bil objav Ijen v Četrtek. Senatorju so pred ložili peticijo s pol milijona pod pisi. V tisti predlogi prosijo senatorja, naj prevsamc boj za pro grešivne principe. Peticijo je sprsvil v clrkulgel jo La Follettov klub s W. T. Raw leighjcm iz Freeporta, 111., na Če Klub je imel aktivno podruŠnieo v vsski državi našo Zveze. V eir kulaciji je bila ta peticija manj kakor en meesc. Rswleigh je zaatopal tisto or ganizacijo in gdčna. Zona dale is Portage, Wis., je naôoljevala de legaeijl, zastopajoči konferenco sa progresivno akcijo, katere koq venci ja se je pričela Včersj velandu. Senator La Follette ni čakal za ključka demokratske konvencije v New Yorku, niti ni lega storila elevelandska konvencija konference za progresivno politično akcijo. Zavzeli so stslišče, da ne odgo. varja demokratska platforma zahtevam progresivnih elementov. Progresivci zahtevajo vladno lastniitvo deželnih železnic in vodnih sil pa takojšen preklic Esch-Cuminiusove postave. Nadalje s« potegujejo za pre. delanje tarifne postave in znižanje železniških tovornih voznln. Potem zahtevajo, naj bo dana kongresu oblast vetirati ukrep zveznega najvišjega sodišča, kadar to označi kako postavo za ne-jistavno. Nsdslje se tudi zsvzemajo za liberalizacijo postav, ki se tičejo svobode govora in tisks. Progresivci uvidevajo. da ni najti v nobeni platformi starih strank kake točke, ki bi podpirala njihne zahteve. Zato so poverili La Follet lu nalogo formulirati njihno doktrino. POiLAJf V ATLANT SCO J ECO. New York, M. Y. - Bivši zver ni agent in pustolovce (Jaaton Means je dobil najvišjo kazen, ker j» bil zapleten v zaroto ze krše nje prohibične postave. Zvezni sodnik Wolverton mu je naložil 110,000 denarne globe in ga poslal v atlantsko ječo na dve leti zapora v maaj kakor št> riindvajsetik urek potem, ko ga j« porota »poznala za krivega Njegov bivši lajaik in sel zarot ntékega mojstra je dobil $i,000 denarne globe in dre leti sapors, London, 3. jul. — Vprašanji-kdo ae vse vdeleži mednarodne re paracijake konferenco v Londonu, ti se začne Iti, julija, že ni rešeno. Do danes so bile povsbljcnc Združene države, Velika Britanija, Francije, Italija, Belgija in Japonska. Vse to so sprejele vabilo. MacDouald še veduo vztraja, da se povabijo tudi mali zavezniki, ki so zaintereairaui v repara-cijsko vprašanje, kot Poljska, Oehoslovakija, Jugoslavija, Ku inunija in Še par drugih. Pariz, 3. jul. — Premijer Herriot in bivši premijer Poincare sta se snoči ostro prijela, ko je Herriot poročsl o svojem sestsn ku z MacDonaldom odosekomn zu zunanje zsdeve in finsnee v se natu, katerega član je Poineare. Poincare je napadel Herriota, čeA, da hoče znižati nemški dolg Fran cijI. Dejal je, da Dawcsov nsČrt se lahko sprejme le kot sredstvo za izterjanje denarja od Nemčije, toda francoske terjatve ne smejo biti na noben način znižane. Herriot jc zavrnil očitke. Erjran v vlogi naprednjaka Deklo žrtev pe-klenekoga načrta. NA UMU ZDRAVO tO ODVED LI V NORlâNIOO Porotniki so ji priznali $11,100 odikodnlne. » ' Ohioago, 111. — Porotniki so priznali gdčni. Helen Lisnejevi $13,< 500 odškodnine, katero ji morajo izplsčsti neki advokat, pisar in zdravnik, ker so jo kot zdravo na umu spravili v norišnico. Čedno triperesno deteljico so tvorili advokat Callahan, priaten Irec, njegov pisar Warren tac In zdravnik dr. Joseph Kmith. Lisnejeva je izpovedala, da se ju rsllshsn zaljubil vanjo. Dvoril ji jc dve leti. Nato ae je njegova ljubezen do nje ohladila in želel je, da se razmerje konča. Callahau jo ja nato pozval v svojo pisarno in jI je ponudil sto dolsrjav pod pogojem, da zapusti inesto, Ona je odklonila ponudbo, kar je razkačilo advokata tako. da jo je pograbil in vlekel v sosedno sobo, kj« r je napravil jioiskušen napad nsnjo. Njeno vpitje je pri-klieslo pomoč in nsto je zbežsls. Callahau in J*e ata se hala, da ju razkrinka in zato sta jo uirral»ila. Zdravnik Hmlth jo je proglasil za noro, ne da bi jo zdravniško pre. iskal. Njeni sorodniki so se po tegnili zanjo in »odnik Kigheimer fcenator U Voilette j« sprejel j j0 jr pro|(|ai,i| M ulravo na umu. v kapitolu zadnjo sredo delega i ./^govornik trojiee, nr. James eijo šestdesetih učiteljev in uči- j mrf^u^ j0 vložil prlr.lv za no teljic iz Wiseonsina Ti ljudje so se vdeleŽili konvencije, ki jo iai"-la ta teden tukaj narodna vzgojna zvezo. Delegaciji je nsčeljeva-la gdčna. 0#le. Medtem j« konvencija narodne vzgojne zveze priredila burno o-varijo d rjo. Vrilliamu C. Bagley-ju s kolumbijske univerze, ko jc pozvsl nčiteljstvo. nsj ae odtrgs od starih strank ter se pridruži gibsnju tretje strsnke. "Tists mslomsrnost, ki jo je o-paziti v platformah obeh atrsnk napram šolstvu in učiteljetva. naj bo nam v znamenje, da savzam"-rno pozitivno in progresivno sta lltče." je rekel profesor s kolumbijske univerzi». vo obravnavo, dne VI. julija. Zatliiauje se vrši MBXIKA NAROČILA VOZ ZA M,000,000 Cincinnati, O. — Kainuel M. Vauelain. ki je predsednik taverne za lokomotive in železniike vozove v Philadelphiji, ae je na po ti iz Mehike za par ur ustavil tu di v teta meatu Mehiika vlada ma ja poročila, naj izdela njegova to varna železniških tovornih in pot-aiških voz za $*.000 legatov se glasovanje še nadaljuje danea. New York, N. Y., 3, julija. — Mojstri so politični čred ni k l na konvenciji demokratično stranke pri izigravanju kvart, da napra vijo ns jsvnost vtis, da ata ae na demokratični konvenciji spopri jeli dve atrujii nazadnjaška in napredna, iz tega boja bo pa pri ala kot amagovalka napredna stru ju. Vprizoritev je sieer dobra, an\ pak treznega opazovalca ne more premotiti, da bo demokratična stranka ostala taka, kakršna j bila v preteklosti ne glede natu kdo bo nominiren predsedniškim kandidatom. Dva in št trideset krst so še gla hon ali do četrtka, kdo poatsne predsedniški kandidat, ampak po loža j je tak, kakršen je bil, ko ao prvikrat odglasovall, in kakršen ho, ko bodo odglasovali zadnjikrat in imenovali kandidsts. Kand dst bo liatl, ki jo persons grsts Wall Street u. Kogar ne marajo Wall Streetu, ima ravno toliko is gleda, da bu izvoljen kandidatom kakor novorojenček, ki je zaglc dal luč sveta, ko so šteli glssove zadnjegs glasovsnjs. Ime ne spre meni nič ns stvari, pa tudi n« Iz Jave v velikih dnevnikih o ksud datovih vrlinah, njegovih zmoŽ nostih lu njegovih oaebnih pol tiČnih nazorih, Wsll Street je ho tel njega imeti sa kandidata in asto je postal ksndidst. Ulica De name mošnje odločuje. Ko so odglasovall oaemintrlde setič je Brysn stopil na govoru Aki oder, ds ns jsvnost usprsv vtis, da se nspredna slrujs boju je proti nazadnjaški strujl stranki in proti Wall Strestu Zlomil je sulico za MeAdooja nato je naštel Is osem imen oseb o katerih j« pripovedovsl, ds so dobri bojevniki za napredek. llrysn je rsgovsrjal uspredek Ali je trelis še večje Ironije t To je vendar tisti Bryan, ki je no koA priporočal, da ne nsj fioduk o razvoju odpravi na vseh višj šolah, ki jih vzdržuje ali podpira IjlidNlvo. Menil je. da je edina ¿sta In gola reaniea o postanku sveta iu o razvoju zapiaana edino v bibliji, Ksdar taki ljudje nasto pajo kot zagovorniki napredka tedaj »i lahko vsak človek zdrave pameti ustvari sodbo, kakšen bo napredek, ako taki ljudje dobe vačirio v kongresu in vodijo upre vo. Ako bi bil človek pobožnjak. bi molih "Bog nas reši vaega hudega in takih naprodnjskor, A men " Veliko ljudi bo pa verjelo, da Je llrysn telik nsprednjsk in Še večji ps oni, ki je bil laseiiovsa kandidatom, ako se njegovo ime nahaja med onimi, ki jih je Bryan prog I a»i I kot nositelje naprednjs šiva v demokratični stranki. In to je razumljivo. Bryan je igral svojo vlogo zelo spretno. Udrihal je po Wall Ktreetu, da se je kar kadilo. Heveda nI to nič novega pri Bryanu. Ponovil je, kar Je storil na drugih konveneijah, kadar Je želel, da Se imenuj« "»oš predsedniškim kandidatom, ki je zagovornik takega neprednjaštva, kot ga on zagovarja. Svoje pri|*oro/-an>e kand»dali»v je prnvl z imenom nekega prof«, «orjs s univerze v Kloridi. Well, Itrvsn je vprsv v lej drža«! po< dal "ojo izjavo, da se naj na unl verza b odpravi poduk o Dsns i novi leorijl, predsednik univerze tn «aeačllilčai |»rofeaorJl v lej dela v| ntao protestirali proti skrajno London, 3. jul. — Viljem Mar-eoui je včeraj podrobno poročal pred " Koyal Society of ArU" o svojih najnovejših eksperimentih novo vrsto brezžično telegra« f i jo, katero on imenuje "kratko« alovno direkcijsko lelegrafijo", Marconi je rsaloŠU, da je do-segel naravnost Čudelne rezultate eksperimenti na svoji jadreuici Klet tri" — ki je opremljena s najpopolnejšimi aparati breažič. ne telegrafije in ae lahko smatra ta najboljšo postajo brezžičnega hraojava na avetu — ko Je pošiljal signale v najoddaljenejše kraje aveta v najhitrejšem času iti te s drobtinico sile, ki so običajuo rabi danea za pošiljanje depeš na eliko daljavo. Izmenjal je aigna-le med Cornwallom v Angliji in Argentini jo ter Avstrslijo s tako ahkoto in Izredno brzino, da je sd a j prepričan, da se nova lele> grafiju lahko praktično rabi med najbolj oddaljenimi deželami po veliko nižji ceni. On je prepričan, da bodo oddajne postaje novega sistema lahko poslale dvakrat lu> Uko brzojavk v šestih urah kot jih pošljejo sedanje najboljša radio poataje v dvajsetih urah. Nov sistem temelji na rabi takoivanih kratkih valov, ki s« lahko pošljejo v katerokoli di* rekel jo ali stran, To anači, ds so brzojsvka lajne, ker jih ne more ujeti nobene drugs postaja kskor samo Usta, ksteri so namenjene, Do danes je bila tsjnost brezžičnih brzojavk nemogoča, ker so na temelju nitka frekvence ali dolgih valev potovale na vse strani, tako da Jih je vsska postsja lahko ujela. neumni ta vaškemu «apredka v obraz bijoči izjavi. Veliko sede Angleško-rus- ka konferenca. Sovjetaki delegatje odklonili čudno kupčijo. London, 3. jul. — Is gotovih virov se poroča o neverjetni, toda mogoči ku|»čiji, katero je hotela angleška laboritska vlada skleniti a aovjelako ltuaijo. Angleži so predlagali, naj jim Husija Izroči kontrolo nad prišla* uišči Batom in Baku .v Kavkasiji s gotovimi okrožji vred u dobo ¡17 let. Administracija V teh krs« Jih bi bils rusko snglelks, uklju* čivši sodišč«, policijo in vojsštvu, AngleKi imajo pravico kolonizira* nja. Po prelečmil dobi s« terito* rij vrne nazaj Kusiji. V zameno dobi sovjetska Huslje 50,000,000 funtov posojila, polovico tskoj, drugo polovieo če« tri lets ill Anglija ji odpusti vse državne dolgove. Sovjetski delegatje so eaoalsv* no odklonili predlog bres debate, Prisiaiiišči Bal um lil Baku sla ključa do bogatih pelrolajskili distriktov na Ksikazu, kar pom«' ni, da bi Anglija dobila rusko olj« pod svojo kontrolo. še ni sleklo v očesne, odkar so dnevniki poročali, da z revnimi kaznenei ravnaj« tako kruto v Kloridi, ds sr šlo veku ježe kar lasje na glavi. In zato Je menda Bry. an a»gi I po kandidata v "napredno" državo, da pokaže kako pri sreu lou j« ii»pre«l»k. Svet bi moral bili res s plan* ksmi zabil, ds bi verjel, da je llrysn aaprednjak, ki |»olomi |»e. rud nsisdojsšHu, Bryan j< vseeno nastopil v v I o* gi ns pred «Jak a in aieer is raslo-gov, ksteiih ui Jsvno povedal na konveneiji in kstorih tudi p<» končani konvenciji ns bo objavil v nob«-nem la»i« Kajti on upa, da |Hiliti/no glumsštvo še Oečs pri ljudatvu. VREME, t "Ines |o io okuliea. V nedeljo jasno In toplejše Temperatura zadnjih «4 ur: najvišja M, naj-nižja '*l Holnee izide ob ii.JO, zeid* ob * TJ PROSVETA a* fH Lr Im adb VlUti«« "P R O 3 V E T A" 20s7-s0 s«. Lmwmdmlrn Awmmmm, cu—f. "THE ENLIGHTENMENT" ikl'füCnuK.iU-.l B.n.fit _ .....Ii—— i »a——— hy tkm Ilm Advertising* Cliiif» >n tfTtfmtnt. . í*hic«fo) and and forrlyn »own tries $8.00 per j—r. KIXBER W'TIM ptD¿RATtó küsl" p« jrser; nr. Dtfm * .bl.r-i- »• rr. (ialjr 1-S4) e*U» ••I 4m 9mm im t tmm d mm* mm pmUklm mmrmlmímm. T m morHm j« mm, dm ém na M Mtavi iui. _ IN ZOPET SO JO SKUŠALI ZAZIDATI... Zopet »o se trudili v potu svojega obraza, da jo zazidajo, uničijo, vpepeiijo. To so že večkrat poizkusili, odkar se pifte zgodovina človeštva. Morili in zakopavali go jo v starem Egiptu, prizanašali ji niso Babilonci in Asirci. Na Kitajskem in Japonskem so ravno tako grdo ravnali z njo, kot v starem Rimu, in stari Grčiji ali v mračnjaškem srednjem veku. Uničili je pa kljub temu niso. Zbralo se je dve sto petdeset luteranskih duhovnov iz severnega Illinoisa, ki pripadajo k missourski sinodi, da izrečejo svoj anatema nad svobodno mislijo, ki je v današnjih organiziranih cerkvah poznana pod imenom modernizem. V veličastveni resoluciji so povedali, da modernizem ni drugega kot lažnivost, tema in greh. Modernizem, ki se pojavlja zadnje čase v raznih krščanskih cerkvah, bo prebolel tudi to prokletstvo. Gospodje, ki so izrekli kletev, so pozabili, da so bili njih predniki nekoč tudi nekakšni modernisti, ko so se ločili od Rima. Preganjali so njih prednike, reformacije pa niso mogli ubiti, kajti reformacija je bila misel, katere se je oprijelo na miljone ljudi. In sedanji modernizem ni drugega kot reformiranje reformirancev in reformiranih cerkev. \ Veliko duhovnov je spoznalo, da vedno manj ljudi verjame, da so v bibliji zapisane resnice. In ti duhovni skušajo biblijo spraviti v soglasje z odkritimi znanstvenimi resnicami. Del duhovnov je pa ostal ortodoksen in noče slišati nič o tem, kar pridigajo modernisti Ampak modernisti se množe. Ni dolgo, ko so grmeli proti modernizmu v New Yorku, kasneje so priredili epi-skepalnemu Škofu Brownu obravnavo in ga obtožili kri-voverstva. Vsi ti nastopi od strani ortodoksne duhovščine niso dozdaj prinesli drugega uspeha, kot da se modernisti množe ne samo med lajiki; ampak tudi med duhovni. < 2e sprejem resolucije na zborovanju luteranskih duhovnov missourske sinode iz severnega Illinoisa, pokazu-je, da modernizem napreduje in da se oglaša tudi med luteranci. Ako bi modernizem ne naraščal med luterani, zakaj sprejemajo resolucije, v katerih izjavljajo, da je moderniznem lažnivost, tema in greh? Well, a takimi resolucijami hočejo ostrašiti še zveste vernike, ki se trdo drže fundamentalistov, ali ortodoksnih, da ne postanejo zvedavi, v čim se ločijo modernisti od fundamentalistov. Zvedavost je posebno nevarna reč ljudem, ki se trdo drže starih idej kot nekaj edino resničnega, kar ne morejo omajati tudi najboljši znanstveni dokazi, pa magari, če so te stare ideje v navskrižju z zdravo človeško pametjo. Kajti, če se oglasi zvedavost, pride tudi kmalu dvom. Ampak danes se svet več ne ozira, kaj rečejo tisti, ki skrbno čuvajo stare ideje. Kolikor bolj se piše in govori, da so take nove ideje pogubonosne in škodljive, toliko bolj postajajo ljudje radovedni in toliko hitreje se množe podporniki nove ideje. Resolucija, ki jo je sprejelo 250 luteranskih duhov-nikov na svojem zborovanju, bo ravnotoliko škodila modernizmu, kakor zagovarjanje prašičev po ciganih pri ljudeh, ki jim niso hoteli napolniti njih^prosjaških malh. Modernizem v organiziranih cerkvah je na pohodu. In če ne bodo ortodoksni duhovni odnehali napram modernistom, se bodo pričele sedanje cerkve zopet cepiti, boj med modernisti in fundamentalist! se bo nadaljeval, zmagali bodo pa modernisti. Kolikor večji je tlak reakcije, toliko večji je protitlak napredka. Zgodovina človeštva sama prihaja s tisočerimi in tisočerimi dokazi, da razpadajo tisti, ki se vpirajo napredku. V napredku, v novi misli je življenje, v reakciji, v starih idejah je gniloba, kateri sledi smrt To pa ne velja samo za religije, ampak tudi za človeško družbo in njene naprave in socialni red. Mogočni so bili stari rimski imperatorji, mogočni so bili pleme-nitniki, kralji in cesarji v srednjem veku, kje je pa dane« njih mogočnost? Danes so mogočni kapitalisti, pa njih moč se že drobi, kajti človeška svobodna misel uči, da človeška družba ni človeška, dokler v nji ni prave svobode, bratstva in enakopravnosti. Noaitelji nove misli so' tukaj, močni in jaki so in organizirajo se. Dajejo jim razna imena. Ampak v*e atruj« so ene misli pri obsojanju tedanjega sistema blagovna produkcije in distribuci j< in vse struje delajo za boljio in svitlejšo bodočnost človeške družbe. SHokrllle, Pe. — Čakal tem, da M bo kdo drugi oglasil radi obravnave, ki se je vršila dne 31. maja, ker eo prej tollkd pisali čez mene, preden je bila obravnava. Oeumljen sem bil, da sem jas kriv smrti Lojzeta Matoha, a na obravnavi se je pokazalo, da sem bil po nedolžnem prijet. Sodnik in porotniki eo tako razaodili, da kakor sem bil jaz osumljen bi bil lahko veak, ki je bil takrat v bi-ši, ko se je izvršil umor. V lietu "Glas Svobode" je bil dopis od Joe Divjaka, ki pa ni pieal nič tako kot je bilo v resni-el. Seveda pieati in govoriti se more vse, kar kdo hoče, ampak le kako ee je drznil pisati in govoriti to, kar ni resnica f Pisal je, da s Lojzetom Matohom nisva bila prijatelja. Sam je videl In slišal večinoma vsako nedeljo, kako je Matoh pri meni igral na moje harmonike in tudi sam dobro ve, da sva si bila jaz in Lojze Matoh dobra prijatelja. Kričal je, da sva se jaz pa Lojze Matoh prej nekoč topla. Zakaj zavijat Če sva se metala za šalo. še ne more reči, da sva se tepla. Saj ve sam dobro, kako je bilo: Pila ava sknpaj pri njemu v hiši in se metala, ampak ne za resnico. Saj se spominja, bilo je štiri leta nazaj/ Joe Divjak je govoril in oglašal še ve$, P* oe ne eplača na to odgovarjati, ker bilo je samo iz zlega namena, da bi me bolj pokopal. Rad bi vedel, kaj se mu ie naredil hudega ali kateremu drugemu rojaku, ko je bilo toliko govorjenja čez mene. Zadnjič Je udaril Slovenec Slovenca • tako eilo, da mu je tri zdrave zobe izbil iz čeljusti. Če bi rojak dobil tako na glavo, bi imeli drugo nesrečo. In kdo bi bil drugi kriv nesreče kakor preobi-la pijača t — Frank Zaubi. Cheat Bavos, Pa. — Ravno mi 'je |»otekla naročnina in pofiljain za Prosveto, katero imam veeclj« i citati, zlasti pa dopU*. Poročati moram nekoliko o naših Razmerah, j Pri nas delemo eiabo, komaj po dva dni na teden. Zato ne svetujem nikomur, da bi pri nas iskal delo. Društvo nam uspeva še doeti dobro, a vendar je še preeej tekih, ki ne spadajo k nobeni organizaciji. Se vedo, kdaj jim bo organizacija potrebna ter jih zadene nesreča, zato je zenje ravno-tako priporočljivo, da pristopajo k podpornim organizacijam, Rojaki, ki še niste zraven, pristopite k S. N. P. J. člane društva št. 494 prosim, da se vsi udeležijo seje na 13. julija ob dveh popoldne, da ukrenemo radi prireditve zabave v korist društvene blagajne. Pridite vsi na sejo 13. julija. Pozdrav! — Tony Logar, taj. Jacksonville, Kan*. — Delo je tu nekako polovično, to se pravi, da nas je še dobra polovica brez dela ie od 1. aprili. Dasi nekaj rovov obratuje, so tako napolnjeni, da zaposleni sami ne morejo skoro ničesar zaslužiti. Primorani so bili ostati doma. Ravno to je vzrok, da je počaeen vsak napredek. Naj odgovorim na več vprašanj in listov, kako je a našim pogreb-niškim zavodom. Bili smo brez dela spomladi vsi, torej je samo po-sebi umevno, da je morala prane» beti vsaka agitacija za inedoločen čaa. Ali aedaj, kot omenjeno, dela približno ena polovica delavcev. Ne več vprašanj odgovorim sledeče: Prihodnja skupna seja se bo vršila r Frontenecu, Kan*., dne 20. julija 1924, in sicer točno ob dveh popoldne je začetek. Rojaki, pošljite zastopnike in pridite tudi sami v polnem številu, ker odbor je privolji vpošteveti vsak naavet. ITpam, da se rojaki odzovejo temu shodu polnoštevilno. Zunanji zastopniki naj prinesejo s seboj nabiralne pole, da bi se resno prijeli ideje, ker kot veste, pravi pregovor, da nihče ne sme pričakovati uspeha brez dela. Iz-peljlmo stvar. Popolnoma sem prepričan, da a skupnim delom so da vse doseči. Nikar se ne oziraj; mo na naše nasprotnike, ki se ne-keteri še denee ne upajo z argumenti na dan, temveč ssmo iz skrivališča ugovarjajo. Vsi na sojo, ki s« bo vršila v konzumnih prostorih. S pozdravom! — Jecob Bal oh. Durant 01ty, Pe. — Že dosti naših rojakov je prišlo sem gledat za delom. Tako neznsnjam vsem. ki eo mi pleali ali bili oeel* no tukaj, da je tukajšnja tovarna hila dne 1. julija zaprta za nedo-Jočen čaa. Ko bo zopet pričela o-bretovatl, bom že poročal. Tudi plačo od julija naprej so nem ntrgeli za dvane^t in pol odatot-ka. Nove tovarn« S« niso pričeli grediM in tudi mi nI znano, kdaj pričnejo s delom. Mogoče v krotkem času. Sirijo se govorice, da takoj, ko bo tovarna zaprta, (tatovega pa nihče n« ve. Tudi zaradi pleče se čnjc različne govorice, de bo plača SA centov na uro za sekanje in čiščenje prostora. Ko bo pričela, potem bomo še vedeli, koliko bo plačala. V nedeljo dna ]. junija se je poročil tukajšnji rojak Frank Tur. šil s gdč. Joeephine Ker t Hvatba m j« vrši's na nevestinem domu. Vsega je bilo na razpolago ia leč. ne In šrjne ia kde sa rsd zavrti tudi. ženin je doma is Bezuljska nod Cerknieo, neveste pe Is Hrn-šrtice na Kres«. Mlsdemu peru želimo mnogo srtče v novem stane. Pozdrav f — J. Debevc Henryetta, Okle. — Ker ravno obnavljam naročnino za Prosvc-to, ki je potekla 30. junija, podajam tudi malo sliko iz naše pre-mogarske naselbine Creek Mine. Dela ne bom dosti omenjal, ker tu ne delamo že od 23. februarja in tudi nihče ne ve, kdaj zopet pričnemo. Premogarska družba je c-nostavno zaprla dva rudnika v tej naselbini. V okolici Henryetta o-bratuje par rovov, pa še ti komaj tri do štiri dni v tednu. Trda gre delavcu dandanes. Poročati moram žalostno vest, da smo zopet izgubili iz «voje srede člana, brata Franka Močnika, kateri je podlegel proletarski bolezni — sušici, dne 13. junija. Pokopali smo ga dne 13. junija v West Lawn Cemetery pokopališču v Henryetti, Okla. Bil je še mlad, v 20. letu svoje starosti, pa je moral v prerani grob. Ni še leto dni, kar mu je utonila sestrica Katarina Močnik, stara 13 let. Tako je družino Antona Potočnika zadela nesreča dvakrat v enem letu z izgubo dveh članov v družini, za kar jim izrekam moje so-žalje. H koncu pozdravljam čitatelje Prosvete in listu želim mnogo naročnikov. —- John Rakeff. JAVNA GOVORNICA. Glasovi članov S. N. P. J. in litateljev Proevete. Wort Duluth, Minn. — V Pro-sveti z dne 17. do 21. junija vidimo dnevne vesti s st. paulsko kmečko delavske konveneije. V člankih vidimo poročilo, da so komunisti imeli popolno kontrolo na konvenciji. V tem jc sicer precej resnice, ali kdo je kriv temuf Krivi so La Follctte in razni delavski nazadnjaiki voditelji, ki so odvračali delavce od te konvencije. Lahko so Imeli nazadnjaški voditelji to konvencijo v rokah, povabljeni so bili vsi. Povabljene eo bile vse strokovne unije, kmečke organizacije, vse politične skupine in zadružne organizacije. Vabilo na konvencijo je bilo eno najbolj demokratičnih v zgodovK ni, kajti priliko so imeli vsi delavski sloji, da se združijo v enotno fronto na političnem polju in nastopijo skupno proti svojemu so-vrainiku — kapitalizmu, da mu vzamejo politično moč, kar bi se prav lahko storilo. Ali razni voditelji strokovno organiziranega delavstva so bili prestrahopetni, niso hoteli sedeti's člani delavske stranke, ker so še bali, da bi se navžili pravega bojnega duha in s tem morali poraziti svoje prijatelje v starih strankah. čudno se mi vidi, da celo socialistična stranka ni {»risostvovsls pri tej konvcnciji; ali v resnici ni sloge med vodilnimi elementi? Če je tako, potem bo moralo članstvo vzeti vajeti v svoje roke in poze-Uiti na svoje voditelje, kajti čc bomo čakali in poslušali razne voditelje, potem bomo šli vedno bolj navzdol. V Prosveti z dne Ifc junija vidimo tole novico "Lastnik odpo-vedel dvorano konvenciji tretje stranke". V istem člankn malo bolj spodaj je stalo, da je bilo de-legetom ukazano takoj oditi iz dvorane. To pa ni resnica. Resnica je, da je bila icntpaulaka zveza pripravljena plačati stroške konveneije ali potem je pe umaknila. ker so prisostvovali komunisti. Delegat je so nato napravili kolekto na konveneijl in s tem plačali stroške avditorije. Kon-vrneija se je vršila ▼ avditoriju in nihče ni ukazal delegatom sapo«! iti dvorane. V št. 146 Proavete Čltamo, da je Taylor odpeljat • sabo petnajst drugih delegatov iz travnate dežele. Resnica je, da je Taylor sam ¿¿pustil dvorano. Taylor je far mar is Nobraske in je tej državi , poslanec. Ker je zapustil konvencijo, ni nič Čudnega, ker on je ta ko in tako nazadnjak. Frank Starkey, delegat iz St. Paula, je tudi pozneje zapustil dvorano, ker je hotel delati nemir. Vprašal j« za besedo, a ker je bil i dnevnega reda, mu je konvenčni predsednik velel se ueesti. Mesto da bi ubogal, je zapustil dvorano. To sta bila edina delegata, da sta delala nemir in nista uepela ter odšla iz dvorane. Starkey je velik zagovornik Gompersa in njegove taktike. Kot tak ne more videti, da bi se kmetje in delavci odločili za samoetoj no politično stranko, torej se ni čuditi, da je zapustil konvencijo. Priznati moramo, da je bilo ne konveneiji več vročih debat, ali konvencija se je razšla v složno-sti in postavila cilj, po katerem se kmetje in delavci lahko združijo ter dobijo vlado v svoje roke, če hočejo. Komunisti so veliko popustili. Sli so na konvencijo pripravljeni za enotno fronto in pod tem pogojem so se podali nekomunističnim elementom v več slučajih. Se-dajje ležeče na ljudstvu, ali hoče vlado po ljudstvu, od ljudstva in za ljudstvo, ali če jo bo pustilo še dalje v rokah privatnih interesov. Pot je odprta drugim elementom, posebno pa konferenci za progresivno politično akcijo, katera bo imela konvencijo v Clc-velandu, O., 4. julija, in socialistični stranki, katere konvencija se vrši 6. julija tudi v Clevelan-du.Če se La Follette poda programu kmečko dela veke stranke, bo predsedniški kandidat in Duncan McDonald se umakne. Torej videli bomo, Če si delavski voditelji v resnici žele enotne fronte. Poročilo sem dobil od delegata, ki ni komunist in je bil poelan od duluthske Tedcrated Trade Assembly. Poročal je o konvenciji v petek 27. junija in izrekel se, da so delegat je Worker'a Party gentleman!. Poročal je, da jc dnevno časopisje pisalo o razkolu in prepiranju na konvenciji, kar je popolnoma lažnjivo, kajti na konvenciji je bilo 522 delegatov in med temi 85 komunistov. In če je bilo 85 komunistov v stanu kontrolirati 522 delegatov, potem jim moramo dati priznanje, in razvidno je, da so bili v pravem. Čudno se mi zdi, da Prosveta nc dobi boljših poročil. Gotovo je, da še ne moremo imeti svojih poročevalcev, ali priporočljivo bi bilo, da bi dali moč izvrševalnemu odboru S. N. P. J., da bijahko pošiljal svojega poročevalca na razne take konvencije kot je bila dne 17. junija v St. Paulu in kot bo 4. julija t Clevelandu, ter kvečjemu k delavskim konvencijam. Obenem bi pa Prosveta, ker še nima ovojih poročevalcev, lahko dobivala poročila od "Daily Worker ja", tako da bi članstvo dobilo obe strani in na ta način delalo zaključke. Sramotno je, da se ljudstvo ftraši, da so komunisti obdržavali konvencijo in so dobivali navodila iz Moskve. Tako piše kapitalistični tisk, ker hoče prave progresivne korake zamoriti še v povojih. Te konvencije niso sklicali komunisti pač popa kmečko delavska stranka in vrata so bila odprta vsem delavskim frakcijam, tudi komunistom, kar je popolnoma pravilno, če hočemo izvesti v konstituciji garantirane pravice svobode. Kdor jemlje komunistom pravico prisostvovati narodni delav. konvenciji, je proti svobodi, kajti komunisti ao del delavskega razreda in kot takih se nima delavstvo nič bati, pač pa se jih bojijo razni delavski voditelji, ki hočejo delavstvo še dalje voditi v temi. Ali delavstvo se prebuja In zbudilo se bo prej ali slej. Potem bodo šli razni voditelji e la Gompers, Johnston In drugi v pogubljenost. Delavstvu kličem naprej za c-notno fronto proti vsem nazadnje-kom v delavskem gibanju. "Daily Worker" je po poročilu našegs delegata poročal resnico s konveneije. — J. KobL New York, H. T. — Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse prijatelje Westvillu in Dan-villu ter Catllnu. ker ne morem vsem pisati. Luko* zapuščam v sredo 2. julija z ladjo "Paris". Hvale Jaeku Ilriškemn. ki me je spremil do Dsnvilla na avtomobilu, brstu George Stimeu in soprogi za darilo. Zelo mi je žal, de ee nisem mogel pozdraviti s prijatelji v Cat lieu, ki jih prosim, da bi mi ne zamerili. Poseben pozdrav sledečim t Jeck Briški. Frank Kraaae In družina, Joe Rauk'r in družina, George Pintar in soproga. George Ktimac in drufina, Andrew Zidarič in dre- SOBOTA, 5. JULIJA, i»,, žina; v Danvülu John N,b.< družin.. Tony Uimt t Charlo Jaklo ki 4režina u73 luni Frank Stimac- in druži». ' ny Pintar in družina ter v • ii- - Kick Bole vie. ^¡mA Vesti iz Jugoslaviji. Državna pošta proti druvai leznici. - Ravnateljstvo ^ brzojava je ne poziv zsgrebšk*, železniškega ravnateljstva ode vorilo, da je more plačati desJL njega dolga in ne položi depozit za od premi jan je ambulantnih v, zov, ker ee želez, ravnatelj* zdi tak poziv docela neumett« ter da finančni zakon brani kr, ditiranje državnim ustauovam ^ zun prometnim in poŠta da je m metna ustanova. ZetanUka uprfl va smatra za prometne ustanov samo tiste, ki so podrejene min steretvu prometa in se po odi* bah generalne direkeije država železnic ima tudi ustaviti proB( za pošto, ako poštno ravnateljih nc plača za pošiljke pravočt« Zagrebško železniško ravnitil stvo je tudi obvestilo poštno r« nateljstvo, da ne bo več previh lo pošte, 'ako pošta ne plača. Ivako bedaat je ta nove vn. prepir, ki je menda mogoe tam v Jugoslaviji, je razumljivo. Trj pa seveda država nama radi k pricijoznostl birokracije. Vendí do ustavljenja prometa n polt ni prišlo. In ako pošta radi pomanjkanj, kredita od državo ni zadostil, svojim dolžnostim pri železnici bi to ne smel biti spor med rav< nateljstvi železnico in pošte. Za kaj pa so minlsterstva? Ampil ministerstva so imela "vremena" dokler ni »por postal žc prekri. čeč. Dr. ftušteršič pri Poliču. - Bivši voditelj klerikalcev na Slo venskem in zagrizen pristaš Hal» buržanov, je bil sprejet v svdijen ci pa Pašiču, za kar jc bil dobi poziv. Pašič baje namerava izn biti dr. ftušteršiča v svojem boja proti dr. Korošca na Sloveitokem Orjunaši so ubili italijansko stražo. — Porodilo iz Rima po*| da je 40 oboroženih orjunasev pri Rakeku izvršilo, napad na itali-janske straže. Ubili ko ene¡?a, i težko ranili drugega Italijana. V vesti jc. povedano, da se je napad izvršil, ko to ozemlje še ni bilo definitivno pridcljeno Italiji. Mo« goče bo torej, da so Italijani prešli na sporno ozemlje. V Ljutomeru so ubili dva Rum. — Na 27. maja, ko so Rusi obhajali pravoslavno velikono?, se je skupina moških in žensk navalili pri Keroenščaku na dva Ru*a, ki sta bila zaposlena pri gradnji ie-lezniee. Napad se je izvršil valed verske mržnje. Tainošnji klerikalni agitatorji hujskajo ljudi proti pravoslavnim in ta grdi napad je bil tudi posledica takega hujskanja. Eden umorjenih Rusov j« prosil napadalce, naj ga pu^te, i v odgovor je prejel udarec r nogo v glavo od neke ženske, ki ji podivjana vpila: "To imaš zdaj, prokleti1 Rus!" Nohujsksnee m Prijeli. 8 poroke v «nrt. — V va^i Milem Bregu v Vojvodini se je odi« grala pred par tedni krvava lj* bavna drsms. Josip Repte j« U dalj časa hodil za Julijo Obron-na, ki pa se je namenila biti drugega. Poročila se je s svojim izvoljencem, a užaljeni Rept«, ks so se vračali s poroke v cerkvi. J« sprožil nanje petkrat iz samokre-se. Julija je smrtno ranjena, njen mož pa lahko. Ljubosumni st«»' tator je prijet. V BluŠiču, Beške, so našli v hiši Matije Erboša zaklane vs« fj* ne družine. Mrtva in v krvi je >• žala na podu Erbeševa žens, a n» .postelji ustreljen Erbeš s m»»; kresom v roki. Njegova mala b»> je ležala v koto zaklana. Pei«^ dovanja so dognala, da Ms P«' in žena živela že dalj č»*e v prf* pirn, kar sodijo da je tudi vzrok, da jc Erbeš zaklal ženo in W potem pa ustrelil še sebe. t»«] v Jugoslaviji se čedalje bolj že. ___J . V Ouštanju ne Koroeke» r stavili spomeeik v sporam r*«. mu poročniku Francu Msl*«j** je bil ubit v bojih ra'd «errtj in Nemci na Koroškem zgu ^dfinurnik pod zemljo in lurnik na površju. Najslabše u jo na tisoče rudarjev -Jela. Ustniki premogokopov irjo vzeti vseh nazaj na delo. pojila delavcem brei odiranja. Jew York. — Banka krojaške A. C. W. A. jc odprla poao-nove vrste za izpoaojeval-ki rabijo manjše vsote od $2b $500. Sistem nove posojilnice je ale- : Oseba, ki si izposodi denar, v naprej šest odstotkov «ti, potem pa vračujc poso-v tedenskih zneskih, ki se njo po velikosti izposojene ete. Tedenski zneski ae pa ijiiijo kot hranilna vloga na mojevslčevo" ime iu banka h štiri odstotke obresti od ki sc odštejejo meaečno. Ta Um je hud udarec za bankir ti posojujejo manjše vsote za •tlo dobo proti oderuškim o-itim. Denar ai lahko izposodi do, izvzemSi tovarnarjev Mni industriji. državljani ne dobe javnih aluib v Milwaukeeju. ilwaukee, Wis. — Komisija civilne službe je zaključila, da ao ameriški državljani amejo ivljati službe in dela za aiko občino. Posledica tega kljuoka je bila, da ata izgubila lo neka postrežnica v oddelku idrivstvo in neki delavec, ki jc nposlen v eestnem oddelku. Nove vrste albun se pripravlja. V NJEM BODO POPIIANI VOHUNI V DELAVSKIH VRSTAH Tak album je živa potreba, da se lahko delavci obvarujejo škodljivih ptičkov. NOBENIH SPORAZUMOV 8 FRANCIJO OLKDB RUSKE •POLITIKE. ZAOOVORNIÄTVO MLADIH MORILCEV NAJELO t*A MENITBOA ZDRAVNIKA Sltfeuka Narodna U"| lifO l« Premirje na Norveškem. riitijanijs. — Oigantična bit m Norveškem, ki je potegnila ij vse organizirane delavce v i, je končana z začasnim pre Ž®. Kovinarji, ki ao bili naj j izprti, so se vrnili na delo mednim pogajanjem. Trans rtni delavci in zidarji nadalju • itrajk. Kbtika o stavkah v Ameriki. *aKhington. — Department za je objavil detajlirano gtati- » o delavskih stavkah in iz-th V Z 4 «tsvkahi '»993 stavk je bilo triurnih s kompromisom in 666 «sodiMVm. To dokazuje, da ao « k«pitali*ti več zmag knkor *ei. N^ljie leto za delavec je bilo I» tem letu j« bilo 933 stavk, £Wlh Je bilo 3t>4 zmagovitih S'livr. in 356 /a delodajalec; j" bilo kompromisira- te»k je bilo v državah V°fk. MsHsaclyiaetts in Penn-ln'fl. 'od« Ni'w York je vsako Pfvom m(.Mll> v ' ; 1'ili državi New »a drugem me- Mavk je bilo v stavi,in-., »omrel povprečno 424 «j nsto pridejo kovinarji a " i a Iho, krojači a 323, rj' 1 M, tekstilni delavci z izrini delavci (Železni * tiskarji s 118 ■''l — Najmanj it rs j " v induatriji usuja, 21 na leto. Chicago, 111. — Pravi zajedavci na telesu delavskega gibanja so vohuni, ki vohunarijo med delavci in zavajajo delavce k nepreiuia-ljeuini einoui, da dokažejo avojim delodajalcem, da softako vaien faktor, da brez njih ne morejo izhajati. Veliko delavcev so ti ne-gnjusni ptički spravili v nesrečo. Ob času stavk in drugih prilikah so jih navajali v nepostavna dejanja in če so med delavci našli poslušna ušesa, so jih ovadili, da ao prejeli Judežcvo plačilo. Drugi so vohunarili okoli delavcev, ako se organizirajo. Delavce, ki ao pristopali v strokovno organizacijo, so pridno naznanjali avojim gospodarjem in marsikateri priden delavec je dobil odpoved, ne da bi vedel zakaj. Na stotine, da no tisoče delavcev je bilo pahnjenih na ta način v nesrečo in pomanjkanje. Morali ao a trebuhom za kruhom po avetu, ako jo bila organizacija prešibka, da bi sc zanje potegnila. Delavaki obrambni svet v Chicagu izda kmalu majhno knjižico, v kameri bodo popisani ti netopirji. Navedena bodo njih prava i mena, njih domaČi in izmišljeni priimki po alfabetičnem redu. Navedena bo tudi metoda, katere ho se poslužili, kadar ao vohuna-rili med delavci, njih špecijalno delo v vohunstvu bo povedano in našteti bodo vsi detajli njih vo-hunakega dela. Priobčene bodo tudi alike vohunov, katere bo mogoče dobiti. Knjižica bo prava "enciklopedija delavskih vohunov." Delav ski «obrambni odbor ae je obrni za potrebni materijal na vse de lavske organizacije križem dežele Materijal za to knjižico bo nabran tudi od delavakih političnih or ganizacij, ki ao poznane pod imo nom delavaka stranka (Workers Party), eoeialiatična stranka, ao cialietična delavska stranka proletarska stranka. V vse stranke ao se vtihotapili vohuni, da delajo v intereau delavakih sovražnikov. V nji bo tudi materijal od strokovnih delavskih organizacij kot Ameriške delavske federacije, I. W. W. in drugih. Ta knjižica l>o zelo važna za delavce, poaebno za one delavce, ki so v prvih vratah in dramljo in hude avoje tovariše, da ae organizirajo strokovno, gospodarsko in politično. Razume ae, da s publikseijo te knjižice nc bodo razkrinkani vsi vohuni v delavskih vratah. Ampsk delavatvo bo poznalo metode, kakršnih se vohuni poalužijo, kadar izvajajo svoj umazani ponel, in zato jih bo ložje spoznalo, še lol-je pa ognilo. Vohuni v delavskih vrstah ao najgrša prikazen v moderni človeški družbi. Gršegs posls menda ni na svetu, kot vohunarCnjc med delavci. Waahington. D. 0. (Federated Ohioago. ni. — Dr. William A. Press.) — Uradniki državnega; White, ki je znamenit palhijater departmenta ao izrecno zanikali; in vodja bolnišuice sv, Elizabete to, da bi bil kakšen sporazum' v Wa*hingtonu. D. C., je dospel m cd ministrskim predsednikom v torek v Chicago ter stopil v šte Poincarejem iu državnim depart- vilno vrsto tistih adravnikov, ki mentom, po katerem bi se morala imajo opazovati iu preiakati mož-j domeniti francoska in amcrUka gane Nathaua Leopolda in Riohar vlada, preden bi katera izmed o- da Loeba. Uataaaatja— 0. 1004. aprila Podporna Jednota lmk;p. ir. j.aija IOOT. v Or lavi IIIU.U. bel» izpremenila avoje politične smernice napram liusiji. Izrekli ao obžalovanje radi tega, da je bilo v Chicagu objavljeno poročilo. v katerem je rečeno, da ata bila Poincare In Hughes po dogovoru vezana ne priznati llualje, dokler bi v to ne privolila ali a-meriška, ali pa francoaka vlada. Le to je res, da jc pariška vlada obljubila obveatiti Waahlngton, kadar bi izpremenila avojo poli tično amer napram Rusiji. To pa še ne pomeni, da bi bila potreb na Hughesova privolitev, preden bi hotelo francosko vnauje mini strstvo storiti kakšen korak % tem smislu. Francija namerava sedaj pri znati moskovako vlado, in Ilughcs ne bo maral imeti še nadalje nobenih diplomatičnih stikov i Moa kvo — najbrž najdalj do novem brakih volitev. Potem ae bo pa morebiti dalo napisati malo dru gačno storijo o tej zadevi. — Bo mo videli. ZEPELINKE BODO MORALI GRADITI TUKAJ. Ohioago, Dl. Vso prihodnje zepelinke bodo morale biti zgra jene v Združenih drŽavah, če bo do izvedli aedanje načrte za pre komorako prevažanje po zraku kakor je dejal grof Eric v. Zcppe lin iz Nemčije na mali pojedini, k je bila v torek prirejena njemu v čast. Grof Zeppelin je nečak ti atega, ki je iznašel velikanako zračno ladjo zcpelinko, "Zračna ladja, ki jo aedaj gra dimo za Združene države, bo na redila avojo poizknano pot ta mo aec," je rekel grof Zeppelin. "Iz jemoma smemo zgraditi doma to zračno vozilo, zakaj, po parišk mirovni pogodbi nam je prepovedano graditi takšne ladjo v Nem čiji. "tfe ne bo dotična točka v po-godbi popravljena In omiljena, bomo morali graditi ladje za pre-komorske polete v Ameriki." Grof Zeppelin se je v sredo od-peljal v St. Louis. OČE PRVIČ OBISKAL SINA MORILCA. Drja. Whit a je pozval v Ckiea go odvetnik Clarenee Darrow, ki bo vodilni zagovornik na obravnavi morilcev Roberta Frankaa. Dr. White ae je takoj po svojem prihodu lotil dela ter opazoval mladega Loeba skoro cel dan. Naslednji dan je pričel opazovati Nathuna Leopolda. Zdravnik je eden najznamenitejših psihijatrov v Ameriki. Na vzhodu zelo vpoštevajo njegovo bOfcedo, kadar gre za to ali ono možgansko uerednoat. Dr. White bo poizkušal najti atanico v Leopoldovlh možganih, ki je delovala nanj tako, da ae je vdal strasti ter jel koprneti po u-bijanju. Poglobil se bo v njegov Eivčni sistem ter tu IzkuŠal najti ključ odgovoru ua to zagonetno vprašanje. * Rezultati teh preiakavanj in o-pazovanj ne bodo objavljeni, dokler jih ne izrabi zagovomiŠtvo na obravnavi dne 4. avgusta, kakor sta se izjavila odvetnika Dar-row in Baehrach. Tačaa bo dr. White pozvan na pričanje, na katerem ho povedal avojo' teorijo o umskem stanju mladih morilcev. M tri,,, i itd . j kanu MISTERU — A1 Chicago, Dl. — 6 Met ni čuvaj .Tosepk Carney, «ipoaljen pri mra. Edith Roekefeller McOrmickovl. je umrl v bolnišnici za rano, ki mu jo je povzročila izstreljeue krogla,' ko ao atreljall na doiou McCormickove. Tako poročajo oblasti. Kako in zakaj ao streljali, tega oblasti ne povedo. Polici-ja ni poročala o tem streljanju, dokler čuvaj ni umrl. Kadar se kaj zgodi v hiši milijonarja, je stvar tako zavita v miaterij kakor dogodki v kralje vili in carakih palačah v Kvropi. Pravijo, da srno pred zakonom vsi enaki, ¿'udno! Policija si pa ne upa priti na dan z detajli o do VTIHOTAPILI SO EA MILIJON DOLARJEV "INOPSA". Ohioago, IU. — Tihotapska la dija je pripeljala ato tisoč zabojev pravega škotakega Žganja, ki je vredno okoli milijona dolarjev in je bilo nekje v bližini Chicaga iz-Krcano. Tihotapska ladija ae je izognila prohiblcljoniškim Čuvajem, v bližini Chicaga ao pa nanjo čakale male ladije, ki ao hitro odvedle žganje na auho in ga poakrile. Tako pripovedujejo veliki dnevni ki. Baje je odšla cela armada po iicajev in prohiblcijoniških urad nikov na južni del meata, da od krije tihotapce, ki ao Izvršili ta drzni čin. O tihotapcih In tihotap ski Indiji pa nI duha ne sluha. Ampak ljudatvo vprašuje, za kaj niso tihota|w>ke ladije prijeli ako so vedeli, da je tihotapska Kaaneje pripovedovati, da j« ti hotapaka ladija razložila za milijon dolarjev žganja, ko je od plula ua varno, je ravno toliko vredno kot avonenje po toči, GLAVNI STAN, «007-00 »O. LAWNDALE AVE., CHICAGO. ILLINOIS. livràevalni odbor: UPRAVNI ODSLKi Pra4aa4.ik Viaaaat Caink.r, pa*pr.4».rf»ik AnOraw VUrltk, IL P. D. T. Bo« 101, Jakaataw». Pa., gt. lajnlk Mallkaw Tark. lajmk WoUUk.aa o44alk. aiaa Navak, gl. blagajni Jaka Vagrlak. ar.0aik tUsUa J.l. ZavarUlk. u^r.vilalj gU.il. FUIp Gadi». POROTNI ODSEK i Jaka U.J.rw.^, ^ra4aa4nik, 407 W. Hay Si., S»rtn|flal4. III., Marti« talaaalkM, Bo. 170, Barbarla*. OkU. Kr.4 A. Vi4ar. 1400 S. H.mlia Ava.. Ckicga, I IL, Jaka TaršelJ, Baa OS. Haa4.r.«a«illa. Pa., Jaka Gariak, 414 W. Ha j St., SpriagílaM. III. BOLNIIKI ODSEK. OSREDNJE OKROŽJE i BI.. Navak, pra4.a4i.ik, 1017-80 Sa. Uwa4ala Av., Cklaaia. III. VZHODNO OEROtJEt Jaaak AmkraèM, Baa 100, Mo.., Rwa, Pa. Jaka GraAalJ, 14011 Palpar A va.. Clavela»4. O. ZAPADNO OKROtJEi A.t.. |Hlar. Baa 104. Graa«, K.a«., aa J«gaaapa4. Ma a Mara. Boa 100, BuM, Miaa., aa «avarasapail. • Mika lagal, S4SS S. Wiaakaalar Si., Marray, Ulak. Nadiorni odbori Fraak Zalla. pra4.a4aik, SOSO W> l«lk St., CMaaga, III,, Fraak Saairak, 0017 Praaaar Ava., Clavalaa4, O., William Sillar, 0404 St. Clair Si., Clavalaa4, Okla. ZdruÜtvani odbori Predaadalki Praak Alai, SI 14 la. CrawfarO Ava., Cklaafa. III. Jaika Ovaa, SOSO W. SOtk Su Ckiaaga. III. Ja*. Skak, 0404 Orl.a Cl . Clavala»4, Okia. VRHOVNI ZDRAVNIK* Dr. P. J. Kam, 01SS It. Clair A*a., Clavalaa4, O. POZOR I—KaratpaaOaaaa a gl, adkaraiki, ki 4alaJa v (lavaam ara4«, •a vrti takalai VIA PUMA, kl sa »aaaiaia aa pa«la «I. pra4.a4aik» aa aaalavai Pra4aadnttlv« I. N. P. J., 1007-00 S«. Lawa4ala Ava., Ckla.|a, III. VIR ZADBVB BOLNIIKE PODPORE SE NASLOVEi B.laUk. |aj. aUlaa 1. N. P. J., 8087-10 la. Uwa4aU Ava., Cklaag», III, DENABNB POIIUATVE IN STVARI, ki .a (Maja gl. lavrivalaaga •4kara la Ja4»ata vabi« sa aaalavai TajaUtva 8. N. P. J„ 8087-80 Sa. Lava-4ala Ava., Ckiaaga, III. V1B ZADBVE V IVB IZ BLAOAJNIlKIMI POSLI aa p^lljaja aa •aalavi BlagaJalAlve 1. N. P. J., 8087-80 la. Uwa4ala Ava., Ckiaaga, III. Vsa Mrltalka aleda aaalavaaia v gl. lavriavalaa« .4W.ru aa aaj pailjaja Fraak Zalla«, pra4a«4alk« aa4aar»aga a4kara, êlgar aa.Uv Ja agaraj. Vsi priai v i aa gl. paratai a4«ak aa aaj paiiljaja aa aaslavi Jaka Ua4er. waa4. 407 W. Hay 11., IpriagfUM, III. Val 4apial I« 4mgl aplal, naaaanila, aglati, a.rašaiaa I« aplak vsa kar a v avaal a glaailam iedaale, naj aa paèllja aa aaalavi MPra»vala", 8887-88 Sa. Laaradale Ava., Ckfog«» III* Ohioago, m. — Milijonarski lastnik velike pspirniee Nathan P. Leopold starejši je v sredo po poldne v spremstvu svojih sinov Foremana in Samuela prvič obla kal avojega najmlajšega sina Na-thana, ki je zaeno z milijonarakim sinom Riehardom Loebom rudi u-mora Roberta Frankaa pod kiju čem v okrajni ječi. Trojica ae je zglaalla v pisarni ŠKODA, KI SO JO NAPRAVILE OOSBNIOE, JE OOROMNA Chicago, Dl. — Na milijarde ir milijarde gosenic je navalilo ns polj« in vrtove po srednjem r.f-psdu v zadnjih desetih dneh ter pustilo za sabo docela oglodano polje, ftkoda je velikansks, na tisoče in tiaoče dolarjev. Te armado. . ,« a . i < «7 I 1 SO ae pojavile v državi Iowa in jetnUkega ravnatelja Wealeyjo £ » u , okrijar v Westbrooka ter ga prosils, naj :.... . jim dovoli obiskati mladega mo rilca. Obisk je bil dovoljen v pisarni. ker dovoljujejo bišns pravila takšen obiak staršem ob prvi priliki. Mladi Leopold je prlbitel v pisarno a smodko v ustih. 1'gledavši ¡"^Virldeaet' akrov trave nenaait Najhuje je prizadeta v lllinol-sij severna polovica te države k j ca je ta požrešna golazen po koučala vsa koruana polja in vae travnike. Ponekod je šlo več ka kor po dvajset akrov koruze in svojega očeta in svojegs brata jo zagnal emodko na tis ter objel svojega očets. Nato je poljubil oba brata zapovrstjo. Ko so se potem razgorarjali deset minut, ae je mlsdi lold poslovil od vseh treh ter odšel v svojo celico. aim goM'uicain po grlu. Polja so bila kar vas živa tega mrčesa. Ka kor preproga je izgledala ta nad loga po sedem do osem akrov naširoko. VtOAU SO MU K. K. K Lawrence, Maas. — Nelson Bur Loeba in Leopolda m isti dan preiskali razni zdravniki. Nato i rougbs iz Hoebestra. N. II., pri pa sla itn« la oba daljši razgovor |meduje. da *o ga na|»adll nežna s svojim odvetnikom CUreneom n| tlikovel, ki ao imeli bela halje K. Darrowom. Ta je bil vprašan, ^ kuklukaovel in ao mu vžgal o čem se je razgo\arjal z jetniko- trj mj^» _ ft,amenje klukaov ms, pa ni maral dati nobenik |*> v „j^govo kož«. Eno znamenje ao o tem. Rekel j „i, pritisnili na čelo »n na vsako povedano na ob- riMI0 po eno. . i Mi I ravnavl. Burroughs ne pozna ospadal» ao smešne tske reči v republiki! ___^ Ali so milijonsrji ksj več kot na ____________________I . . vadni državljani, ki vrše koristno | PflMIA NA POSTI godkih, ki s. «fr^rtfrdriaíwU,kov milijonarke in pr kateri je bilo ' Vke uničeno Človeško življenje. Ali ni i* delo, da ne vzamejo odkudegal Ante VugoUll- ja, št. 802. Mr. Jierniek, št. 906 svojih pol#čsh, v bavOčib I Rabindranath Tagors: Izvor. ŽENITVENA PONUDBA. __Ha lil S..S. v.al». iM. ( trmi aka. |t»M«ilaii imi.iSl aaatNOAOiA aquivamia MAUaZTANIA ler.b. fS»rS.a»aa) A SO .ta aa ».m«.IH 4«t,IU vaSa ^ ..r.4.tba I. Jua-tav)»a, aa a.«r«4«ta aa a*t*ra«i|a tafcaJ Nai ura4 v iaeaala* »Wa hm S» » p*m*à pri aaavatik, Val i'^alhl «r»i|.»a r..r.4a aa ..alia * privâtnlS SaSiMab. M..a4brlllUa «L-ImI « Sr..I Za |m> 4«uI».«mU »br.lla .m > < aa • aH CUNAan 14MB Dm,to,. SOaat. Wwf. IS IIÛI SE Blovonka sli Hrvstlea, ki razume kuhati v ( Light Lutieh) resi a v-raciji. Delo štalno, plača po dogovoru. Posebna prilika s« nudi tisti, ki želi obenem I tudi Stanovanje pri nas. Joseph Kotsr, 300 N. Artillery Ave, Detroit, Miel,. * Adv.) Volit fu, ÍU, r» v Hondnraan broa krvi.. ftpand poročajo o magi SokNBonova modrost jo plafija-rifiraaa Mato Podljevi«, št. »4, Matija , j||L _ Vrattêê9 Adolf Jerina. št. *M¡¡. Arnalia Mfli, ^ v prko nopravljeno, s kskrlnimi, je dejsl, da sc igrajo deklicc na Dunaju; tudi cesarjeva hči i ms tako.** " "Cossrjeva hči t Beži, bežil Cesarjeva hči se bo tsko igrala kakor drugi otroci! To ti je samo tako rekel, da bi se ti bolj imenitna zdela tista neumna igrača. Kaj ve Tine, kake igrače ima cessrjeva hči!"" "Ksj menil, ds Tine ni bil nikoli pri cesarjevih tis kosilu sli pri večerji? Saj gs tudi gospod župnik povsbijo vselej, ksdsr je kska velika pojedina." ï " "Kaj pa da! Cessr mords le ne ve, kje Tine stsnuje, ps ga bo vabil! CVssr ims druge opravke, da bi na Tineta mislil." " "Ksj pa dela cesar?" ""Kaj dela! Densr dela! pomisli, koliko časa je treba, da ga samo toliko naredi, kar ga imajo naž oče; koliko ga imajo pa le drugi 1 Kaj miališ, da se denar tako hitro delaf Vinarji, to je še in desetiec .sli petski, deietakl, stotaki, to ni kar tako! Potem se mora pa še vojskovati in vladati; zakaj ga pa imenujejo vladarja Î Kaj vel ti, kaj je to: vladanje!"" Zalka res ni vedels, ksj je vlsdsnje; sli AndrejČck asm, dasi zs dve leti stsrejli, težko da bi bil prav natanko vedel, ksko se vlsda. To j* bilo dobro, da ga ni acstrica vprašala, kakovo je to opravilo; v zadrego bi ga bila apravila, ako kaj drugega, ker ata že o eeaarju govorile. "Ti ,ki si tako pameten in vhc vel, pa mi povej. rsksj pravijo v molitvi cesarju, nsl presvetli cesar T Ksj je res tako svetal?" " "Kaj bi ne bil svetal, ker je ves v zlatu in srebru! l'a zlato krono z dragim kamenjem ima ua nlr»vi in v eni roki drži zlato jabolko, v drugi ps listo palico, ki ae ji pravi lezlo, in tako vladal"" Po tem ravno tako jaanrm kakor korenitem rszlsgsnju je zsčelo vendar nekoliko avitsti v ¿talkini glavi, ksko se vlada. Ali imela je še druge pomisleke.* "Kako pa. kadar hoče jesti nli kaj drugega delati, če ima v eni roki zlato jabolko, v drugi pa tisto teslo, ali kako «i dejal?" " "Žezto ae pravi, ne tealo. Ti govoriš kakor otrok. Ksdsr jé, položi aeveda jab »Iko in žezlo na mizo. To je samo takrat, kadar vlada." " To so bili gotovo prav imenitni pogovori o eesarjti; ali Zalki so rojile druge ,lo imenitnejle stvari po glavL "Jas že vem/kaj bi naj mi Tine prinesel | vel, Drejče, tske ¿late uhane, kakor jih ima ko-miaarjcva Jullka; morda mi jih pa bo. Kaj bi pa ti rad. Drejče!" " "I)a bi ml 1o kakih neumnih bukev ne pri-neael ; bukev aem že ait v ioli. Ko ava bila t očetom v meatu, sem vidri v nekem oknu, kjer prodajajo igrače, majhen "hlapen"; prav tak je, kakor Je na železnici, varno da je raanji; zakuri se, ps teče kskor ns Železnici. Ko bi mi Tine kaj takega prinesel!"" V takih pogovorih ata bila prišla že precej daleč od trga. Deklico je bilo že malo strah, ker »e jo mrsčilo; aato se ustsvi ter reče: " Pojdivs domov, Drejče I Bog ve. kedaj pri-de jo j mati bodo hudi, ds sva šla tako daleŠ aama" » Andrejčka »ker ni bilo strah; \fudar bi so InI vrnil sarsdi deklic. Ali v tem trrnntku pri-drči vos po cesti. V*«el reče Andrejfek svoji aaatriei: "Vidil ,tsm le so; jas posnsm vos In konja IKa aedita ns vosu ,<»če ao ps Tine." In rea als biia oče in Tine. Ker j«* «ačelo iti v klanec, M je ve« malo bolj pogasi (Hroka mu tečeta aa proti. AndrejČck maha ad dale* a a v o-itokrivalom tn rpijet Ko psšdeta do vosa, ustavi oče konja ter jima pravi z voza: "Kaj pa vidva tukaj! Ali vaju ni strah tako poznof" Poguasno mu odgovori Andrejček plezaje na voz: "Mene atrah! Uo mesta bi šel vam naproti, če bi ne bilo drugače. Tako si vendar prilel, Tine ? Zdaj bo pa veselje 1" ""Kako pa doma, vsi zdravi!" vpraša Valentin brata ,ki je že sedel poleg njega. "Vse zdravo!" " ' Kaj pa ti, Zalka! Le hitra gori!" * Keksi se pripogne z voza proti deklici ter jo zs vihti k sebi na voz. Zalka ni vedela, kaj bi dejala, kam bi se dela, vesela je bila svojegs bra ta, pa v zadregi je tudi bila. Ko jo bilo vse v redu na vozu, požene oče. Konj zbere svoje za/da je moči, šine kako strela po ceati, po trgu in že atoji pred Sodnikovo hilo. Tu jih je Že vac ¿akalo: mati, Ana, tudi Matija je bil med tem prišel s polja in posli. Valentin skoči z voza in poda roko najprej materi, ki si je s pred-pesnikom brisala oči, potem aestri, slednjič bralu, ki je nekoliko bolj v stran stal in čakal, da pride tudi k njemu. Govorili niso nič. Sodnik vrže va-jete čez konja, ki ga je veliki hlapec držal za uzdo, stopi z voza in prvi iipregovorr: "Kaj ae gledate? Hitro na mizo, kar imate." Andrejček in Zalka primeta Valentina vsak za eno roko in tako odidejo v hišo. Ko ao bili odšli, stopi mali hlapec k velikemu, ki je konja izprezal, ter mu reče:. "No, Luka, zdaj bo dela, zdaj, ko pride ta Valentin, vse narobe obrne; ta zna, ta!" ""Kaj hočeš!"" odgovori Lttka ter gladi z roko potnega konja, " "gospoda je gospoda!" " IV. Vsak človek ima svoj god, siromak in bogatin To je lepa naprava. Če se vse leto Živa duša ni zmenila zate, ta dan se te vendar kdo spomni, da se ne čutiš čisto zapuščenega na svetu. Tako ima tudi vsaka cerkvica, najmanjša, najubožnejša podružnica enkrat v letu svoj god in praznik/ Sv. Rok menda ni prvak med svetniki, ali svetnik je vendsr; časti se, svoje cerkve ima po vsem vernem svetu in svoj god in praznik tudi, kakor kateri si bodi drug svetnik. Svojo cerkev ima tudi v Prilesju, msjhno, skromno, vendar čedno, prijazno cerkvico. Na vzvišenem prostoru stoji sredi vaaice ,tako da se od nje vidi daleč po deželi. Poslopje je nizko, tudi zvonik se ne dviguje mnogo nad streho; najvišjim stavbam ni da bi ga prišteval; petletnega dečka roka zažene zlahka kamen Čez njegovo "jabolko". Tudi "veliki zvon" sv. Roka v Prilesju ne slujc zaradi svoje velikosti in teže po svetu; korenjak bi ga nesel nekoliko korakov v desniei in morda manj;* lega tudi le zraven v levici yendar se zvečer ki%' t C k! osti dotiene le imeniten trdi le». Mogočna dre-1 lesa v Mrnšenih Tirmi! vesa ao raatla tam, ki ao jih sekali | pomanjkanja bo prebivali»! med civilno vojno. Ohrotnne hra- \ do občutilo 25 let ■ Sta po štiri čevlje v premeru so | d ipJ pošiljali iz severnozapadnega O-1 ti- - v_. " h,, za ¡jr.dDjo ladje " W^Vj.'^,^ k. je Mokrwul. razmer,- v «min, >luC]ran ¡r mjL !tss; -s» ~ »n vojni. DotiČni kraji so še skoraj (Dalje.) 'lesa, a ostanke še vidim, kako Pred kakimi tristo leti so ame- PreTva^0J \rukl . . Južno od tam v Apaiasketn pogorju je bila in je še precejšnja riški očetje pr šli na vzhodne bregove te dežele in odkrili deželo, ki je tako bogata, kakor do tedaj ni bila nobena odkrita na avetu. Oni, ki so se nastanili v Viržiniji pod kapitanom Johnom Smithom, so smatrali novo deželo za resničen paradiž. Poslali so domov poročilo, da so odkrili deželo neizčrpno gnojne zemlje, kakor je izgledala. Pa danes! Lahko gnsste v državo VirŽinijo in skoraj brez denarja lshko kupite tisoč akrov zemlje ker je bila oropana svoje rodovitnosti in ker nima moči, da bi producirala potrebnosti za človeško in živalako življenje. Tiati, ki so se nastanili na obali Nove Anglije, so zrli pokrajinako sliko z mogočnimi drevesi, a danes je že šlo tri četrtine tistih krasnih šum. Okoli polovice šum, ki so šc ostale v državi Maine, so pa le iz slabejših vrst drevja. Države Nove Anglije, ki so bile neizmerno bogate na šumah, morajo zdaj im-portirati 30 odstotkov svoje lesne uporsbe.. Importirale pa bodo šc dalje bolj in bolj. Pred 50 leti je bila država New York največji producent lesa v Uniji, zdaj pa je že tako izčrpana, da producira samo 10% svoje porabe. Od tam so uničevalci poplavili Pennsylvanijo, ki je po krasnih in mogočnih šumah. dobila tako ime (silva pomeni gozd). Ampak tudi Pennsylvania danes producira komaj 20 % .svoje porabe. Ampak to sc ni vsa žalostna zgodba za gozdove v Penni. Radoveden sem, koliko izmed vas je že potovalo podnevi preko pogorja Allegheny. Ko boste potovali tam preko tistih žalostno izgledajočih gričev, boste žele videli, kako rop je bil izvršen nad državo. Tako so lie šume, ki so bile last naroda. Dež pada skozi drevesne veje in liste na tla, kjer od odpadlega liatja pognojena prhka zemlja vpija mokroto, jo pošilja v nižje plasti, kjer sc zbirajo studončpc žile, pritakajo na dan in med gozdovi spadajo v potočke, rečice in reke. Pa pride človek, poseka drevesa in puati za sabo razvaline parobkov in goličave, veje in suh-Ijad, da sc tam suše in so razpo-stavljone ognju, ker sc rade uŽgo kakor smodnik. Ogenj zavihra preko pokrajine, uniči vse, kar je še ostalo in vse rastlinstvo. Ko pa-do dež, ga presušena in stlačena zemlja ne vpija več, da se pretaka le po površini in jemlje s seboj vso gnojno zemljo, ki jo je narava izpopolnjevala, skozi stoletje. Pri izlivu reke Mississippi, ki je naplavila v Mehiškem zalivu o-gromno delto, ni drugega kot gnojna zemlja in v resnici vsa nižja dolina Mississippija je pokrita z bogato gnojno prstjo, ki jo je reka naplavila iz goličavih pokrajin v notranosti dežele. Občina Vinton County, Ohio, ki pokriva 10,000 akrov, pove žalostno zgodbo, kako se je zgodilo. Izvedel sem od zastopnika zal gozdarstvo državnega department ta v Ohiju. Rekel mi je, da je pred dvemi leti obiskal dotični kraj, ki je bil svojceasno obraščen s kras 1 nim gozdom. Velika drevesa so posekali za hlode in stavbinski les, I malo drevje pa za opornike, v rudnikih. Pojavil so je ogenj, ki je tavalovil preko vse pokrajine in uničil ostalo rastlinstvo. Za ognjem je nad pokrajino zadivjala poplava in pobrala a vrha vso gnojno zemljo. Rekel mi je, da tri družine živijo na vsem ogromnem prostorn. s ko je potoval Čez | uničeno pokrajino, ai videl ptice» ne zajca ne drugega znaka življenja. Na ta načia torej uničenje dreves ni velike vsžnosti ssmo radi Izgube drevja. Pred 3.1 in 40 leti so se vrgli na uničevanje gozdov v objezerske države Michigan, Wisconsin in Minneaoto. Te obširne dršav« so bile oči vidno pokrit« z neizčrpno zalogo kraane bele amreke In me-ccana. Prihajajoči nazaj so pra-I vili, ds toliko lesa ne more biti nikdar posekanega, a danes je Ilo le akoraj vse. Prvotno so ee-nili. da je v objeserskih državah za 350,000,000,000 čevljev smre kovega obdelanega lesa. a danes ga ««nijo le sa S.000.000,000 čevljev. Trgovina bo pospešile, da bo v desetih letih šlo še tisto. Kraj iz katerega prblem, Ohio, kskor sapsdno od tsm Indiana ia lili note so akoro prenehali biti pro dueenti lesa \\ vendar so v pre zaloga trdega less. Ampak vlada ugotavlja,, da bo ta zaloga sla v 18 do 20 letih. V južnih državah, ki mejijo ob Atlantik in Mehiški zaliv so bile nekoč ogromne šume rumene smreke, a tudi te zaloge, ki so jih ravnotako smatrali za neizčrpne, 10 šle. Še petina je ostala. S trgovskega stališča fačunajo, da bo posekano tudi tam doli v 15 do 20 letih., Ob južnem Mississippiju je še velik rez^rvar gozdov, ki vključujejo krasne ciprese, ampak vlada ugotavlja, da ga v 20 do 25 letih ne bo več. Večina izmed nas, upam, bomo živeli tako dolgo, Doživeli bomo, da bo vsa vzhodna stran Združenih držav opu-atoiena na šumah radi trgovine Na zapadu v Washingtonu, Ore-gonu, Kaliforniji, severni Novi Mehiki in Arizoni, Coloradu, U-tahu, Wyomingu, Idahu in Mon-tani so še precejšnje iume. Če človek sedaj opazuje ogromne in nepregledne pokrajine deviških gozdov, bo tudi rekel, da so neizčrpni zakladi lesa, a vlada pa vendar ugotavlja, da jih v 30 ali 40 letih ne bo več, ker posekani bo do za trgovino. Že danes trpimo radi pustoic-nja gozdov. Chicago, ki je nedvomno največji trg lesa na svetu, je pred 30 leti še dobival na trg les iz bližin jih držav. Tovornina je bila takrat $3 od 1000 kubičnih čevljev. Danes Chicago največ dobiva zalogo lesa iz juga in zapa-da in tovornina je povprečno $13 od tisoč čevljev. Torej samo v tovornim se je podražil les z§ $10 pri tisoč čevljih. Jaz nisem v gozdarski trgovini in nimam gozdarjev v svoji organizaciji kakor tudi ne prodajam lesa. NaSe delo se razlikuje od gozdarstva prav kakor se zobozdravništvo od drugega zdravništva. Nikakih interesov nimam od trgovanja z lesom, a rečem pa, da nikdar nc bomo več kupovali lesa tako poceni kakor jc bilo v preteklosti, in cena lesu bo vedno bolj rastla. To je posledica iz čisto enostavnih gospodarskih vzrokov. Pri govorjenju z Giffordom Pinchotom pred par leti je izjavil governor nekaj znamenitega. Bil je vodja gozdarske uprave pod predsednikom Roosevcltom in daljšo dobo gozdarski komisar Pcnnsylvanije, ki se je tudi mnogo prizadeval za pogozdovanje v l'ennsy Ivani ji. Rekel je: "Mr. Dnvey, po mojem mnenju ... tPJ dežel rabljenega samo za zaboj*, H lesene oboje pri tran.M,orUp.j nih izdelkov iz eneKa kraja J gega. Skoro po'oviea lesnih kov ae porabi na fanmh r riki za pridelavo živil. Ui *eni izdelki stopajo kot predmet v vsako fazo amerJ življenja in brez njrjra bi gii vršiti nobenega posU ki vrši sedaj. (Konec prihodnjič.) ZA 8LABO PRERAl splošno| vzemite SEVERAS BALZOL. Splošna tonika sa moške i tsnaks. Pomaga naravi s tem ds lodec in jetra bodo priček avojim normalnim poslovi jem in prebava bo zopet atala rodna.' Cena SO in M ecnUt. Vprašaju svojega lekarnar*! W. F. SEVERA CO. CEDAR HAPIOS, I0WA NAŠIM IZSELJENCE NA ZNANJE! V«led sklepa občnega ibora ničarjev t dne 11. maja 1924 li združili sta se JADRANSKA BANKA a. i PODUNAVSKO TRGOVAfKi S AKCIONARSKO DRUŠTVO BEOGRAD ter nadaljujeta svoje skupno pod novo firmo Jadranako-Podunavsk Banka Beograd Poln« vplačan« delni.k» |Un mi« dinarjev 120,000,000J Rezerv« Dinarjev 32,815,000, PODRUŽNICE: Bled, Cavtat, Celje, Dubr* Ercegnovi, Jelša, Korčula, K Kranj, Ljubljana, Maribor, kovič, Prevalje, Sarajevo, Sibenik, Zagreb. Afilirani savodit FRANK SAKSER STATE BA 82 Cortlandt Street, New City, Slavonska Agrarna dionica, Osijek, Hranilnica, Murska Subota.H Glavni korespondent sa Jais« Ameriko t BANCOYUGOSLAVO de (HU| Valparaiso, Antofaganta, Punta Arena*. Dopise naslavljajte tako: JADRANSKO PODUNAVSKfl BANKA Amarikantki od i o Beagrad, Jugotlavia. n su Jeli vaša navada hraniti? Hranjenje, kakor tudi mnog« druge vrline so za dosego ■ predka in zboljšanja iivljenskih razmer neobhodno potrebne. Al š« niste pričeli hraniti, ne odlaiajte dalje temu£ pričnite »• ¿«m in uloiite Val denar pri aolidni domači banki ha "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" kjer Vam prinaša 4% obresti na leto In Je sigurnost zajamčena. Dannrnn nakaaila v Dollarjik, Dinarjih, in Lirah isTriiijeaio <« in tečn«. Zastopstvo vseh prehomortkih perobrodnih prog. , FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKO PODUNAVSKE BANKI Uatvarja zaupanje, neodvisnost priliko. Mnoga velika bogastva imela svoj zažetek v skromno^ MIUONE LJUDI HRANI - RAV NO ZA TA CILJ. Za vzemite s« ^ vi tako delati in zadovoljni bo»u z uspehom. kaspar state bani 1900 Blue Island Av.f CHICAGO vogsl 19. ILLINOIS _i—■ INOZEMSKI ODDELEK »ajMjle poetreie pri P««'' j«, a pr «rosnimi parobraS*- ia Evropo. Ujave ia dmge P*"*] a ia » Ai