Štajerski
Ptuj, četrtek, 27. marca 2003
letnik LVI . št. 12 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
GOSPODARSTVO
Stavka obrtnikov Stran 4
ORMOŽ
Finančne težave Stran 5
DESTRNIK
Razvojni program Stran 8
LENART
Novo reševalno vozilo Stran 15
ŠOLSKI SPORT
OŠ O. Meglič druga Stran 24
Ptuj . Mladinska prenočišča
Pogodba med občino in Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti
Večletno iskanje najemnika za ptujska mladinska prenočišča, ki bi, ~e bi državna administracija delala hitreje in bi imela odgovornejši odnos do javnih sredstev, lahko bila že tri leta v funkciji, je bilo sredi marca končano.
18. marca sta v Mestni hiši na Ptuju župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan in direktor Centra šolskih in obšolskih dejavnosti Ljubljana Jelko Gros podpisala pogodbo o oddaji prostorov mladinskih prenočišč na Ptuju v najem za nedoločen čas. S podpisom po-
godbe naj bi Mestna občina Ptuj dobila zanesljivega partnerja za izvajanje dejavnosti mladinskega turizma, šolskih izobraževalnih programov in tudi priložnost, da se Ptuj z okolico predstavi mladim širom po Sloveniji.
Prvi gostje naj bi v ptujskih mladinskih prenočiščih prespali maja. Do takrat bodo sprejeli tudi delovni načrt, je ob podpisu pogodbe povedal Jelko Gros, slovesno odprtje mladinskih prenočišč pa načrtujejo v aprilu.
MG
Polo polonica.

•	kUmatska naprava in električni paket
•	pomladanski modni dodatki
•	prihranek 260.000 SIT
nkc
iiinilig8,2251l>tui
02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
Število vozil in modelov je omejeno.
V 10. volilnem okraju je za vstop v EU glasovalo 91,02 odstotka državljanov pri volilni udeležbi, za Nato pa jih je bilo 67,08 odstotka.
Foto: Majda Goznik
56,77-odstotni
Ptuj . Maja začetek vožnje bibliobusa
Uresni~itev 30-letne ideje
Ptujska Knjižnica Ivana Potrča je ob pomoči trinajstih občin dobila bibliobus. Petde-setmilijonska investicija bo v kratkem poplačana s približanjem knjige kot kulturne dobrine neposrednim bralcem po krajih upravne enote Ptuj.
Kot nam je dejala direktorica knjižnice, Tjaša Mrgole Jukič, je ideja o bibliobusu na Ptuju stara že skoraj trideset let, še iz časov ravnateljevanja Miloj-ke Alič. Intenzivneje pa so o potujoči knjižnici na Ptuju začeli govoriti leta 1998. V letu 2001 je tudi Ministrstvo za kulturo odobrilo del sredstev za nabavo bibliobusa, za sofinanciranje pa so se, razen občine Podlehnik in občine Zavrč, odločile vse občine, ki koristijo storitve ptujske knjižnice. Investicija je vredna 50 milijonov tolarjev. Potujoča knjižnica se bo ustavljala na postajališčih, najčešče ob šolah. Voziti bodo
začeli v mesecu maju, na ogled pa bodo najprej povabili župane občin, ki so prispevale sredstva za bibliobus, občine so tudi lastnice te knjižnice na kolesih.
Za obiske potujoče knjižnice bo izdelan poseben program z urnikom po postajališčih. Pri programu bo potrebno veliko fleksibilnosti, saj bo praksa najbolje pokazala, kje in koliko časa bi naj bibliobus stal na posameznem postajališču.
Letos v knjižnici beležijo večji obisk in večjo izposojo kot leto pred tem. Bibliobus bo za okoličane nedvomno velika pridobitev, saj v knjižnici ven-
darle beležijo obisk v glavnem Ptujčanov in je manj okoliških prebivalcev. Izkušnje iz drugih slovenskih krajev govorijo v prid potujoče knjižnice, saj se je drugod ljudje na veliko poslužujejo. V vsakem primeru je potujoča knjižnica cenejša varianta od ustanavljanja enot knjižnice po posameznih krajih.
Potujoča knjižnica (kombi) na Ptujskem deluje že kar nekaj let. Bibliobus še z knjižnim fondom ni opremljen, že v lanskem letu so skrbno nabavljali gradivo za potujočo knjižnico, tudi Ministrstvo za kulturo je prispevalo 1 milijon sredstev. Občine pa bodo prispevale ne-
Bibliobus je 10-metrski avtobus s 5000 knjižnimi enotami.
kaj sredstev za nakup gradiva. Za delovanje bibliobusa knjižnica potrebuje še računalniško opremo, ki velja okrog šest milijonov tolarjev. V knjižnici računajo, da bodo ta sredstva dobili od Ministrstva za kulturo, ki je doslej za vse bibliobu-se nabavilo to opremo in ne vidijo vzroka, da tega ne bi storilo tudi na Ptuju. V bibliobu-su bo tudi televizija, saj bodo izposojali tudi videokasete. Na razpolago pa bodo še časopisi in revije.
Podatki iz drugih krajev govore, da mora bibliobus prihajati v določen kraj, najmanj vsakih štirinajst dni in v kraju mora stati najmanj eno uro. Za delovanje bibliobusa bodo v knjižnici morali dodatno zaposliti voznika avtobusa, ki pa mora imeti najmanj srednjo izobrazbo, opraviti bo moral tudi knjižnični izpit in bo pomagal pri izposoji knjig. V bi-bliobusu pa bo tudi vodja tega oddelka za zahtevnejše informacije in bralce.
Bibliobus bo po sedanjem načrtu vozil vsak dan, razen petka, načrtujejo tudi okrog petdeset postajališč, ki pa jih bodo z občinami še dokončno dorekli.
Franc Lačen
Srednje šolstvo
Naval na gimnazije
V Sloveniji je za šolsko leto 2003/2004 v srednjih šolah razpisanih 28.994 mest, do 4. marca pa se je prijavilo 25.325 kandidatov.
Na Gimnaziji Ptuj beležijo po prijavnicah za en oddelek preveč vpisanih v splošno in športno gimnazijo, v Srednješolskem centru pa še je nekaj prostora v Poklicni in tehniški kmetijski šoli pri pomočnici gospodinje -oskrbnice, pri cvetličarju, je že sedaj preveč prijavljenih, prijavljeni so tudi pri kmetovalcu, ki pa ni bil razpisan, v Srednji ekonomski šoli je še mesto v programih administrator, trgovec in ekonomska gimnazija, medtem ko je za ekonomskega tehnika že preveč prijav. V Poklicni in tehniški elektro šoli se najde zgolj kakšno mesto za program elektrikar elektronik in elektrotehnik elektronik, V Poklicni in tehniški strojni šoli še imajo mesta za model skupnega izvajanja programov v strojništvu in za program strojni tehnik.
V Srednji šoli Slovenska Bistrica so vsi programi po vpisu na rangu razpisa (2 oddelka gimnazije, 2 za ekonomskega tehnika, 1 za trgovca).
Pri Gimnaziji Ormož se je načrtovalec, ki je načrtoval 3 od-
delke v gimnaziji, očitno zmotil, saj je le 48 kandidatov pokazalo interes za to šolo, kar je neobičajno, saj je na domala vseh gimnazijah povpraševanje večje od razpisa. V Ljutomeru prijave presegajo za več kot dva polna oddelka.
Franc Lačen
Priloga v naslednjem
tedniku
9770040197060
Doma
Uničenje min
POSTOJNA - Slovenija je danes z uničenjem zadnjih protipehotnih min na osrednjem vadišču Slovenske vojske (SV) Poček v celoti izpolnila obveznosti o uničenju protipehotnih min skladno z Ottawsko konvencijo. Simboličen dan je predsednik republike Janez Drnovšek označil kot pomemben dosežek, s katerim je država pokazala, da je med prvimi, ko gre za razorožitev in spoštovanje mednarodnih konvencij. Od leta 1999je Slovenija uničila 168.898protipehotnih min jugoslovanske izdelave. Uničenje zadnje zaloge 350protipehotnih min je sprožil minister za obrambo Anton Grizold. Skladno z določili konvencije pa je SV ohranila 3000 min za razvoj tehnik odkrivanja, odstranjevanja ali uničevanja protipehotnih min ter za urjenje.
Za mlade mamice
KRANJ - Klub študentov Kranj v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Kranj letos že šestič organizira dobrodelno akcijo Mlade mamice, ki je namenjena študentskim staršem. Sredstva za pomoč mladim staršem bodo zbirali na dražbi umetniških del, ki je potekala v torek v prostorih kranjske občine. Tam so umetniška dela, ki bodo prodana na dražbi, tudi že razstavljena, so sporočili iz Kluba študentov Kranj. Prošnji kluba se je odzvalo 38 slikarjev, večinoma iz Gorenjske, ki so podarili skupaj 63 del, od teh pa so na dražbo zaradi prostorskih in časovnih omejitev uvrstili 52 del. Tudi staršev, ki so jih zaprosili za pomoč, je letos veliko, na razpis se jih je javilo kar 43.
Še o Radiu dva
LJUBLJANA - Komisija DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu je na nujni seji o problematiki Radia dva na avstrijskem Koroškem soglasno sprejela sklep o nadaljnjih prizadevanjih slovenskih oblasti za rešitev tega problema. Kot je poudarjeno v sklepu, je financiranje Radia dva dolžna zagotoviti Avstrija, slovenska vlada pa naj izkoristi vse diplomatske možnosti v odnosu do avstrijske vlade za rešitev problema financiranja Radia dva in o svojih dejavnostih sproti obvešča komisijo.
Čestitke Tonyja Blaira
LJUBLJANA - Britanski premier Tony Blair je predsedniku slovenske vlade Antonu Ropu poslal čestitke za uspeh referendumov o vstopu Slovenije v EU in NATO, so sporočili iz britanskega veleposlaništva v Ljubljani. Kot je v pismu ocenil Blair, je "slovenski narod svojim bodočim partnerjem v EU in NATO poslal močno pozitivno sporočilo, da si želi polno sodelovati v obeh organizacijah". "Vem, da ste si močno prizadevali, da ste dosegli oba rezultata," je še dodal britanski premier.
Po svetu
Premajhna arabska podpora Iraku
BAGDAD - Iraško vodstvo se je pritožilo nad domnevno pomanjkljivo podporo arabskih držav. Resolucija, ki so jo v ponedeljek zvečer v Kairu sprejeli zunanji ministri držav Arabske lige, je nezadostna, je v pogovoru z novinarji v Bagdadu ocenil iraški podpredsednik Taha Jasin Ramadan. Po njegovih besedah bi morale arabske države namesto sprejetja takšne resolucije prekiniti dobavo nafte ZDA in Veliki Britaniji ter "agresorjem" zapreti svoja pristanišča in oskrbovalne poti. Ameriške veleposlanike v arabskih državah bi moralipripreti, namesto da jih ščitijo pred protivoj-nimi protestniki, je po navedbah nemške tiskovne agencije dpa še dejal Ramadan.
Ve~ja podpora Britancev vojni
LONDON - Začetek vojaške operacije v Iraku je močno povečal podporo vojni, v kateri sodeluje tudi britanska vojska. Kot je pokazala javnomnenjska raziskava, ki jo je objavil britanski časnik Guardian, sedaj kar 54 odstotkov Britancev podpira vojno v Iraku, medtem ko jo je pred nekaj več kot tednom dni podpiralo "le" 38 odstotkov. Vojni nasprotuje 30 odstotkov vprašanih za razliko od 44 odstotkov, ki so vojni nasprotovali 14. marca. Kljub temu je nasprotovanje vojni, v kateri sodeluje Velika Britanija, največje po korejski vojni leta 1950, ki ji je nasprotovalo 31 odstotkov prebivalcev Otoka, ocenjuje AFP.
Šeselj trdi, da je nedolžen
HAAG - Predsednik opozicijske parlamentarne Srbske radikalne stranke (SRS) Vojislav Šešelj, obtožen vojnih zločinov na Hrvaškem in v BiH, se je pred haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije izrekel za nedolžnega. "Nedolžen", je Šešelj odgovarjal na vsako od štirinajstih prebranih točk obtožnice, ki jo je tožilstvo vložilo 14. februarja in Šešlja bremeni vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, ki naj bi jih on in njegovi pripadniki prostovoljcev iz vrst SRS v letih 1991 in 1992 storili nad Hrvati in Muslimani na Hrvaškem, v BiH in v Vojvodini. Šešelj, sicer profesor prava, je na prvem zaslišanju pred sodiščem 26. februarja napovedal, da se bo branil sam.
Evropska unija in mi
Slovenski jezik med uradnimi jeziki Evropske unije
Izid referenduma o EU je dokaz, da si dobra polovica državljanov Republike Slovenije oziroma tisti, ki so v nedeljo odšli na volišča in oddali veljavne glasovnice, želi priključitve k evropski petnajsterici. Mnoge je izid nedavnega referenduma presenetil, vidno celo vodstvo države, nekateri so takšen izid, sodeč po odmevni medijski propagandi, celo pričakovali. Kaj se bo zgodilo s slovenskim jezikom v okviru EU?
V Evropski uniji bo imel slovenski jezik status uradnega jezika, vendar pa naj bi Slovenci postali v medsebojnem sporazumevanju prilagodljivejši in pozornejši na okolja in priložnosti, v katerih se bo slovenščina uveljavljavljala, razvijala in dokazovala kot jezik. Da bo slovenski jezik zares eden od uradnih jezikov Evropske unije, kažejo prevodi evropske zakonodaje v slovenski jezik. Kot poudarjajo v vladnem uradu za informiranje, ne gre zgolj za prevode, pač pa prenos evropskega pravnega reda v slovenski jezik, kar je tudi eden od pogojev za vstop v EU. Do vstopa Slovenije v EU maja prihod-
nje leto naj bi bilo, po podatkih istega vira, prevedenih 160.000 strani dokumentov evropskega pravnega reda oziroma 80.000 strani Uradnega lista.
V Bruslju naj bi za slovenski jezik in ohranjanje identitete skrbeli tudi številni Slovenci. Samo v Evropski komisiji naj bi bilo zaposlenih 134 Slovencev.
Slovenski jezik po 1. maju 2004 torej ostaja in ob tem postaja še eden izmed uradnih jezikov Evropske unije. Samo od Slovencev in Slovenk pa zavisi, kako bomo skrbeli zanj. Morda si lahko pomagamo z mislijo: "S Slovenijo v srcu in z Evropo v mislih!"
Anemari Kekec
Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo 1. maja 2004 bo slovenščina postala eden od 20 uradnih jezikov EU, avtentični jezik pogodb, in bo v enakem položaju kot drugi uradni jeziki. To pomeni, da bodo slovenski predstavniki v evropskih institucijah na srečanjih in zasedanjih govorili slovensko in da bodo vsi pravni akti, vključno z Uradnim listom Evropske unije, prevedeni v slovenščino. Slovenski državljani bodo lahko v slovenščini naslovili svojo prošnjo ali pritožbo na evropski parlament, varuha človekovih pravic ali katerokoli drugo institucijo in vsi mu bodo v slovenščini tudi odgovorili. Tudi slovenski poslanci v evropskem parlamentu bodo razpravljali v slovenščini.
UE Ptuj • Rezultati nedeljskih referendumov
V ptujski volilni enoti najnižja volilna udeležba
Občani s Ptujskega (območje Upravne enote Ptuj) so v nedeljo v okviru 8. volilne enote ali volilne enote Ptuj, glasovali v treh volilnih okrajih, 9., 10. in 11.
V 9. VO (območje Slovenskih goric) je v volilni imenik vpisanih 19.620 volivcev, glasovalo jih je 53,88 odstotka, od tega jih je bilo z vstop v EU 87,62 odstotka ali 9231, proti pa 12,38 odstotka ali 1304. V 10. VO (Ptuj) je bilo v volilni imenik vpisanih 17945 volivcev, glasovalo jih je 10,188 ali 56,77 odstotka. Za vstop v EU jih je glasovalo 91,02 odstotka ali 9245, proti jih je bilo 8,98 odstotka ali 912. V 11. VO (Haloze) je bilo v volilni imenik vpisanih 19324 občanov, glasovalo jih je 49,47 odstotka ali 9559 občanov. Od tega jih je bilo za EU 86,42 odstotka ali 8218, proti pa 13,58 odstotka ali 1291. V celi 8. volilni enoti Ptuj, kamor sodijo tudi trije VO s Ptujskega, je bilo v volilni imenik vpisanih 204.567 volivcev, skupaj jih je glasovalo 109.717 ali 53,63 odstotka. Za vstop v EU jih je bilo 88,10 odstotka ali 96.205, proti pa 12.995 ali 11,90 odstotka.
Skupni odstotek za vstop v Nato na območju 8. volilne enote je 66,42 odstotka, za je bilo 72.328 volivcev, proti pa 36.567 ali 33,58 volivcev. Glasovalo je 53,63 odstotka vpisanih v volilni imenik ali 109.705 od 204.567 volivcev. V 9. volilnem okraju jih je bilo za vstop v Nato 65,04 odstotka ali 6843, proti je glasovalo 3679 ali 34,96 odstotka pri 53,88 odstotni udeležbi. V 10. VO je bil vstop v Nato izglasovan s 67,08 odstotka, za je glasovalo 6783 volivcev, proti jih je bilo 3329 ali 32,92 odstotka, pri 56,77 odstotni volilni udeležbi. V 11. VO jih je bilo za Nato 6020 ali 63,53 odstotka, proti pa 3456 ali 36,47 odstotka. Skupaj jih je glasovalo 49,45 odstotka vpisanih v volilni imenik.
V volilni enoti Ptuj so zabeležili najnižjo udeležbo na obeh referendumih, na volišča je odšlo 53,63 odstotka volivcev.
MG
Komentiramo
Kako dolgo še OZN?
Organizacija združenih narodov je mednarodna organizacija držav za ohranitev miru na svetu in za miroljubno sodelovanje med narodi. Nastajanje ustanovne listine sega v čas druge svetovne vojne in to že v leto 1941, medtem ko je bil osnutek organizacije pripravljen v letu 1944 s strani štirih velikih držav: Kitajske, Velike Britanije, Sovjetske zveze in Združenih držav Amerike.
Leta 1945 je 50 držav ratificiralo ustanovno listino in zaživeli so (bi naj) smotri le-te: ohranitev mednarodnega miru in varnosti, vzdrževanje prijateljskih stikov med narodi na temelju spoštovanja enakopravnosti in samoodločbe narodov, razreševanje mednarodnih vprašanj ekonomske, socialne, kulturne ali humanitarne narave z medsebojnim sodelovanjem, upoštevanje in krepitev temeljnih človeških svoboščin.
Članice so dolžne vestno izpolnjevati obveznosti, ki izhajajo iz ustanovne listine, mednarodne spore morajo reševati po miroljubni poti, posebej se morajo vzdržati vsakršne grožnje s silo in uporabo sile na način, ki bi bil v nasprotju s cilji ZN. OZN ima šest organov, od katerih sta najpomembnejša generalna skupščina in varnostni svet, kjer pa imajo veliki pravico veta.
OZN je v svoji skoraj šestdesetletni zgodovini nedvomno veliko prispevala k razreševanju mednarodnih sporov, kršenje ustanovne listine s strani velikih držav pa se je vedno dogajalo, vendar z določenim tihim pristankom drugih.
Zato se v času ameriškega neupoštevanja svojih (vojaških) partnerjev pri vojaški agresiji na Irak vendarle postavlja vprašanje učinkovitosti OZN in njene nadaljnje legitimnosti. Res je, da od držav, ki so nasprotovale ameriškemu posegu v Irak, po napadu nobena ni odkrito obtožila ZDA za neupoštevanje ustanovne listine, temveč vsi po vrsti samo obžalujejo, da je do napada prišlo in da bodo Iraku po koncu vojne pomagali (tudi naši politiki govorijo tako).
Svet ne more in ne sme dovoliti, da bo urejal vse zadeve samo en svetovni policaj glede na svoje interese, ki so se do sedaj že pokazali kot skrajno nemoralni. Združeni narodi bi morali ostreje nastopiti proti ZDA, konec koncev je tudi Amerika del sveta in vsaj gospodarsko zelo odvisna od drugih.
Če tega OZN ne bo storila, se ji lahko zgodi propad, kot se je zgodil s prenehanjem delovanja Društva narodov, kije bilo ustanovljeno leta 1919 v Versaillesu z namenom ohraniti mir na svetu, kolektivno varnost in politično neodvisnost vseh članic (ZDA niso bile med člani). Ker Društvo narodov ni bilo sposobno ukrepanja za ohranitev miru - prišlo je do druge svetovne vojne -in Društvo ali liga narodov je prenehalo delovati, njeno premoženje pa je bilo leta 1947 preneseno na OZN. Je OZN sposobna ukrepanja za ohranitev miru v svetu?
Franc Lačen
Se o zdravstveni reformi
Utrjevanje vrednot, spodbujanje sprememb
Pod tem naslovom bo potekala najnovejša zdravstvena reforma v Sloveniji, ki jo že nekaj časa zdravnikom po celi Sloveniji predstavlja minister za zdravje Dušan Keber, dr. med. spec. Reforma, čeprav ni namenjena pridobivanju novega denarja, denar naj bi zbrali na drug način kot doslej, je pa neizogibna, poudarja minister, ki tudi napoveduje, da bo le-ta v bodoče določila obnašanje vsakega zdravnika, zato bi jo morali vsi tembolj poznati. Najbolj bo prizadela zbiranje in delitev zbranih sredstev.
Z objavo bele knjige, ki bo med zdravnike prišla že kmalu, bo vse jasnej{e. Ta trenutek pa je tako, da večina meni, da Ministrstvo za zdravje prihaja s spremembami prehitro in tudi v zelo kratkem času. V zelo negotovem položaju so v osnovnem zdravstvu, ki naj bi prevzelo velik del diagnostici-ranja, ni pa jasnega odgovora o tem, ali mu bo ta prenos prinesel tudi dodatni denar, saj bo šlo za nove stroške.
Nekatere vrednote v slovenskem zdravstvu so v zadnjem času "skrenile", potrebno jih bo ponovo pravilno usmeriti. V zvezi s tem je minister opozoril tudi na probleme v ginekologiji, kjer je bila Slovenija že pred 30 leti vodilna in se še danes ponaša s številnimi ginekologi, vendar pa v zadnjem času dosega slabše rezultate pri preventivi raka materničnega vratu, kot na primer Finska, kjer te preglede opravljajo babice. Trenutno je v Sloveniji stanje takšno, da v ginekološke ambulante redno prihaja le tretjina žensk. Znižuje se število rojstev, število porodnišnic pa ostaja nespremenjeno, prav tako število pediatrov, na drugi strani pa se povečuje število starejših.
V zadnjih desetih letih se je rast odhodkov za zdravstvo povečala za 50 odstotkov, pri tem pa denar na posameznega državljana ni rastel, temveč celo padal ne glede na nove pravice. V tem času so se bistveno popravili osebni dohodki zdravnikov, ki so bili včasih na ravni plač traktoristov. Nekateri "vdori", ki smo jim priče v zadnjem času, so sredstva za zdravstvo dodatno osiromašila, uvedba DDV na primer za deset mi-
lijard tolarjev, ena milijarda za dan, ki pripada krvodajalcem, pri vsem tem pa je iz-trošenost zdravstvene opreme že 80-odstotna. Zdajšnje stanje slovenskega zdravstvenega sistema, ki je podfinanciran, je takšno, da ga ni moč kvalitetno popraviti, to lahko dosežemo le z reformo. Minister je med drugim napovedal prenos vseh potrebnih pravic iz prostovoljnega v obvezno zdravstveno zavarovanje, nove vire naj bi pridobili s plačevanjem zdravstvenega prispevka v okviru vseh prihodkov državljanov, nove oblike prostovoljnega zavarovanja pa naj bi zamenjale dosedanje dopolnilno. Prepričan je, da se bo že v obdobju petih do desetih le prišlo do vertikalnega povezovanja zdravstvenega sistema, v okviru katerega bo pomembno, kako oba dela zdravstvenega sistema skrbita ze enega in istega pacienta. Po reformi bodo odnosi med javnimi in zasebnimi zavodi jasnejši. Minister Keber je na pogovoru z zdravniki Podravja, ki je bil 18. marca, odgovarjal tudi na vprašanja zdravnikov. Direktorja ptujske bolnišnice Lojzeta Arka, dr. stom. spec. čelj. kururgije, je zanimalo, kje so vzroki, da jim ni uspelo na razpisu zavarovalnice za sredstva dodatnega programa, ki bi jim letno omogočil 250 operacij sive mrene. Imajo opremo, kader, ne morejo pa delati, ker nimajo priznanega osnovnega programa. Potemtakem operacij sive mrene, na katere čaka nekaj tisoč slovenskih bolnikov, čakalna doba je tudi do leto dni, pri taki politiki ne bodo mogli nikoli opravljati, čeprav se izvajalce spodbuja k temu, da bi uvajali nove pro-
grame. Stanje je toliko bolj čudno, ker jih v njihovih namerah podpira tudi razširjeni strokovni kolegij očesne klinike v Ljubljani. Zadovoljivega odgovora ni dobil, kot tudi ne direktorica JZ Zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan, ki je vprašala, kako se bo uredilo vprašanje povečanega obsega dela v splošnih ambulantah, do katerega prihaja tudi na račun preventivnega dela. Kljub temu namreč bolniki hodijo enako pogosto k zdravniku kot dose-daj. Po ministrovem ni pričakovati, da bi se v kratkem število pregledov občutno zmanjšalo. Vztrajal pa bo, da se bo uveljavilo naročanje pacientov na uro, če to zmorejo v zasebnem sektorju, zakaj tega ni sposoben javni sektor. Nagrade direktorjem bodo v bodoče vezali tudi na uspešnost naročanja na uro, zdaj je tako, da je čakalna doba "sinonim" za čakanje v čakalnicah, kar je potrebno v največji meri izkoreniti.
Po končanem pogovoru ministra Dušana Kebra v Mariboru, je direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko o slovenski zdravstveni reformi 2003 povedal: "Reforma v zdravstvu je smotrna, vendar moramo biti pri tem previdni. Tako kot v drugih državah, kjer so zdravstvene reforme v teku, bi morali njeno izvajanje raztegniti na daljši čas. Z naglico pričakovanih rezultatov ne bomo dosegli, zdravstva v celoti ne bomo uspeli reformirati." Direktorica JZ Zdravstveni dom Ptuj Metka Petek Uhan pozitivno ocenjuje dejstvo, da večina državljanov ne bo več "prisiljenih" v dopolnilno zdravstveno zavarovanje, da bodo potrebne pravice prenešene iz prostovoljnega v
obvezno zdravstveno zavarovanje. Nove možnosti pa bodo dobili premožnejši, ki se bodo lahko zavarovali za nadstandar-dne storitve. Kaj bo to konkretno pomenilo za osnovno zdravstveno varstvo, ali bo financiranje ostalo enako ali manjše, naj bi izvedeli v kratkem. Reforma bo prinesla tudi večjo preglednost pri plačevanju izvajalcem, s tem se direktorica zelo strinja. Zdravstveno varstvo bo tudi v prihodnje ostalo v pristojnosti javnega sektorja, temu naj bi sledilo tudi financiranje. Dejstvo pa je, da se bo novim razmeram potrebno čim prej prilagoditi, tudi od tega bo odvisno naše preživetje, je še povedala direktorica ptujskega ZD Metka Petek Uhan, dr. med. spec.
MG
Ta teden
Biznis je biznis
Kljub evoluciji, cvetoči umetnosti, napredni znanosti in kulturi človeštvo vendarle ni naredilo kakšnega odločilnega koraka naprej v svojem razmišljanju. To pa se suče okrog tega, kdo ima oziroma bo imel več in kateri ima daljšega. Skratka vprašanja materialnega in časti ali prestiža. Tisti posamezniki, ki ne znajo drugače, rešujejo ta vprašanja s pestmi, narodi z vojnami.
Potem ko se je končala vojna v naši soseščini, se je za trenutek zdelo, da je ni več, da je izginila z Zemlje. Fantje so namesto vojne dobili šport kot nedolžno varianto iste reči. Tudi v Sloveniji se polnijo tribune z razgrajajočimi množicami, ki hočejo, da njihova ekipa zmaga, da porazi nasprotnike, jih uniči in siprido-bi ali ohrani ugled. To me ni nikoli motilo, nasprotno, ogledala sem si več nogometnih tekem kot velika večina slovenske moške populacije. Vsa reč se mi je uprla, ko so režiserji postali tako perverzni, da so zadevo postavili na glavo. Ko je vojna postala šport.
Javljanja iz Iraka nam prodajajo kot najzanimivejše športne dogodke. Seveda so vojni dogodki že od nekdaj burkali domišljijo in zanimali naše "športnike", novinarji so o njej tudi poročali, vendar še nikoli tako brutalno. Zadeva se je začela z najavo dogodka, medijsko odlično pokritega, in režijo dostojno tovarne sanj. Stopnjevanje napetosti, ali bo do napada prišlo, še zadnji ultimat in nato - začetek neposrednega prenosa. V živo se vključujemo in z mesta dogajanja poročamo. Bodite z nami, doživite čar iraške vojne v svoji dnevni sobi! Vrnemo se po kratkih sporočilih naših sponzorjev. Ne zamudite naslednjega nadaljevanja 2. zalivske vojne!
Bravo, Američani, uspelo vam je, kar je spodletelo celo Židom: prodali ste nam vojno!
vki
Ptuj • Opozorilo dedičem žrtev
Le še dva meseca
V Sloveniji je že od 1. januarja 1996 v veljavi zakon o žrtvah vojnega nasilja. Po njegovih določilih so lahko status žrtve vojnega nasilja uveljavili tisti, ki so bili v vojnih taboriščih, izgnanci, ukradeni otroci, zaporniki, delovni deportiranci ali prisilni delavci, interniranci, begunci, pregnanci, in tisti, ki so bili prisilno mobilizirani v nemško vojsko.
Status žrtve vojnega nasilja pa so si lahko uredili tudi otroci, katerih starš je v času med 6. aprilom 1941 in 15. majem 1945 izgubil življenje v okoliščinah, ki mu priznavajo status žrtve vojnega nasilja. V kasnejših spremembah in dopolnitvah Zakona o žrtvah vojnega nasilja pa so bili med tistimi, ki
[
]
Bodo ljudje z uvedbo BIBLIOBUSA (potujoče knjižnice) več braU?
ODGOVORE zbiramo na www.radio-tednik.si
Odgovori na zadnje vprašanje: Vaša ocena nove podobe Štajerskega TEDNIKA?
Odlično
41%
jim pripada status žrtve vojnega nasilja zajeti tudi pripadniki bivše jugoslovanske vojske v času od 6. do 17. aprila 1941, ki so bili odpeljani v vojno ujetništvo, in otroci, katerih starš je bil v tem času ubit kot pripadnik bivše jugoslovanske vojske.
Vsi živeči upravičenci, ki so jim že priznali status žrtve vojnega nasilja, so po zakonu iz leta 1996 že prejeli odločbe o plačilu odškodnine. Slovenska odškodninska družba pa je sredi prejšnjega meseca v nekaterih slovenskih medijih objavila javno naznanilo dedičem upravičencev do odškodnine po zakonu o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja. V tem primeru gre izključno za dediče tistih upravičencev, ki so že imeli priznan status žrtve vojnega nasilja iz leta 1996, a v času svojega življenja še niso prejeli ustrezne odločbe o tem in tudi ne odškodnine.
In kaj morajo ti dediči storiti?
Do 20. maja 2003 morajo po pošti priporočeno poslati toč-
ne osebne podatke pokojnega upravičenca, po katerem bodo dedovali odškodnino (poleg imena in priimka ter rojstnih podatkov je potreben še naslov zadnjega stalnega prebivališča); fotokopijo listine, s katero izkazujejo sorodstveno vez s pokojnim upravičencem (rojstni list ali poročni list), ali pravnomočni sklep o dedovanju po pokojnem upravičencu; nadalje fotokopijo osebnega dokumenta dediča (osebno izkaznico ali potni list) ter navedbo naslova dediča, kateremu naj se pošlje odločba o višini odškodnine. Društvo izgnancev Ptuj je v zvezi s tem izdelalo poseben obrazec in ga kot pomoč pri izpolnjevanju poslalo vsem dedičem in svojim članom.
Slovenska odškodninska družba jim bo to odločbo in ustrezna navodila poslala v roku 30 dni po prejemu popolne vloge, zahtevani podatki in listine pa se pošljejo na naslov: Slovenska odškodninska družba d.d., p.p.139 - 1001 Ljubljana.
-OM
Kidričevo • Kdo kupuje Talum še vedno (javna) skrivnost
Kaj meni predsednica komisije?
Komisija za vodenje in nadzor postopka prodaje kapitalske družbe Republike Slovenije, ki predstavlja 3.256.859 delnic ali 85,78 odstotkov vseh izdanih delnic družbe Talum iz Kidričevega je po besedah predsednice komisije Jasne Kajšek iz MOP-a do roka za predložitev, to je do 28. februarja, prejela 3 neobve-zujoče ponudbe; dve iz tujine, eno pa je oddal domači ponudnik.
Kot je znano so delnice družbe Talum navadne, imenske delnice z nominalno vrednostjo 1000 tolarjev za delnico. Od skupnega števila delnic, ki predstavljajo prodajo, pa jih je večina ali 3.037.400 v lasti Elektrogospodarstva Slovenije, medtem ko jih je 219.459 v lasti Kapitalske družbe.
Kako daleč so torej s prodajo Taluma, smo vprašali predsednico komisije Jasno Kajšek iz Ministrstva za okolje in prostor?
"Treba je vedeti, da je postopek prodaje Taluma še vedno v začetni fazi. Potem ko smo prejeli tri neobvezujoče ponudbe, bo komisija v nadaljevanju s pomočjo finančnega svetovalca opravila izbor ponudnikov na podlagi kriterijev, navedenih v pozivu za javno zbiranje ponudb, šele nato bo lahko opravila tudi skrbni pregled družbe Talum. Pripravili pa bomo tudi podatkovno sobo in na podlagi vsega tega bomo oddali zavezujočo ponudbo za nakup delnic."
Kdaj pa bo vaša odločitev znana?
"Težko je reči natančno, prepričana pa sem, da nam bo ob obilici dela, ki nas čaka, to us-
pelo opraviti do sredine prihodnjega meseca, upam torej do sredine aprila."
Prvi pregled družbe pa ste vendarle že opravili, ali je mogoče izvedeti, kolikšna je pravzaprav vrednost Taluma, ali po čem je ta družba na prodaj?
"Tega pa žal ne, kajti vrednost Taluma je zaenkrat za vse še poslovna skrivnost."
Vaša komisija je sestavljena iz šestih članov, so tudi imena skrivnost?
"Seveda ne, poleg mene, ki sem predsednica, so člani te komisije Nataša Bernik iz Ministrstva za finance, Tadeja Čelar iz kapitalske družbe, Vekoslav Korošec iz Elektrogospodasrs-tva Slovenije, Djordje Žebeljan - državni sekretar v ministrstvu za energetiko, ter Janez Trček, državni sekretar v Ministrstvu za gospodarstvo."
Kot je bilo zapisano že decembra lani, naj bi ožji izbor ponudnikov komisija izbrala na podlagi kriterijev, med katerimi so predvsem razvoj in širitev proizvodnega programa, modernizacija proizvodnih in predelovalnih zmogljivosti, ohranjanje ravni tehnološkega znanja in zagotavljanje najmanj obstoječe ravni zaposlenosti -
Foto: Martin Ozmec
Aluminij iz Kidričevega - bela kovina bodočnosti.
trenutno je v Talumu zaposlenih 957, s pridruženimi podjetji pa 1203 delavcev - ter načrt investicij in izboljšanje na področju varstva okolja.
Čeprav komisija imen treh ponudnikov javnosti še ni razkrila, smo neuradno izvedeli, da naj bi poleg Madžarske družbe Magyar Aluminium ponudbo oddala tudi novoustanovljena družba Sinal Naložbe iz Ptuja. Slednjo pa so ustanovile tri družbe: Impol iz Sloven-
ske Bistrice, Infond holding iz Maribora ter družba T-Invest, katere ustanovitelji so vodstveni in vodilni delavci Taluma.
Direktor podjetja Sinal Naložbe je Zlatko [poljar, ki je bil do 31. decembra lani tudi član uprave Taluma, direktor družbe T-invest pa je predsednik uprave in glavni direktor Talu-ma mag. Danilo Toplek, ki je poudaril, da se v Talumu zavedajo, da je obstoj in razvoj gospodarske družbe vedno od-
Slovenski obrtniki vse bolj nezadovoljni
Trenutno veljavne tarife za predložitev letnih poročil: 8.400 tolarjev je veljavna cena za samostojnega podjetnika, če poročilo odda na enotnem obrazcu, v elektronski obliki 4.800 tolarjev in v poljubni obliki, torej skopirano bilanco, ki jo je samostojni podjetnik že predložil davkariji, 36.000 tolarjev. Cenik za gospodarske družbe je še vi-{ji.
Tečaji Banke Slovenije
Tečaji veljajo od 25. marca 2003 od
00.00 ure dalje.			
	nakupni	srednji	prodajni
EUR	231.3726	232.0688	232.7650
AUD	129.2440	129.6329	130.0218
CAD	146.5125	146.9534	147.3943
HRK	30.0992	30.1898	30.2804
CZK	7.2999	7.3219	7.3439
DKK	31.1483	31.2420	31.3357
HUF	0.9409	0.9437	0.9465
JPY	1.8035	1.8089	1.8143
NOK	29.4491	29.5377	29.6263
SKK	5.5339	5.5506	5.5673
SEK	25.1947	25.2705	25.3463
CHF	156.8840	157.3561	157.8282
GBP	342.1659	343.1955	344.2251
USD	217.5781	218.2328	218.8875
PLN	53.4213	53.5820	53.7427
To jih je tako vznejevoljilo, da razmišljajo, da bi po zgledu nemških obrtnikov, ki so prvič po pol stoletja množično stavkali, šli na ulice. Pred obema referendumoma so jih še nekako uspeli miriti, je povedal predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miroslav Klun, ne vedo pa, kako bo v prihodnje, pravijo v Obrtni zbornici Slovenije. Čas za oddajo letnih poročil Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) - prvič letos jih morajo oddati do 31. marca - pa se hitro približuje. Obrtniki ne nasprotujejo zbiranju statističnih podatkov, ker takšne statistike doslej sploh ni bilo, zahteva pa jo tudi EU, nasprotujejo pa plačevanju taks za oddajanje obveznih poročil. Kot poudarjajo v vodstvu Obrtne zbornice Slovenije so na nepotrebno dvojno administriranje opozarjali že ob sprejemu zakonodaje, bolj intenzivno pa se o tem z vlado pogovarjajo že od novembra leta 2002, a dokončnega dogovora še ni. Govorijo le o nižji tarifi, ki naj bi jo svet AJPESA potrdil te dni. Obrtniki naj bi zaradi tega poročila sicer
oddajali, takse pa po nasvetu zbornice ne plačujejo oziroma s plačili čakajo, dokler ne bo znano koliko bo znašala nižja tarifa. Drugo pa je, da AJPES poročil brez plačane takse ne priznava, obrtnikom pa grozi tudi izredno visoka kazen, 400 tisoč tolarjev, če poročil ne oddajo.
Tudi pod novo vlado se razmere za slovensko obrtništvo bistveno ne spreminjajo. Že do konca februarja so jim bili obljubljeni nekateri ukrepi za izboljšanje plačilne nediscipline, dorekli so jih na ekonomsko-socialnem svetu, sprejela pa naj bi jih vlada, vendar se zadeve niso premaknile z mrtve točke - do vstopa v EU je še trinajst mesecev, pa se bodo morale glede na ustrezno direktivo EU. V takih razmerah, ko država ignorira zahteve in potrebe obrtnikov, ni čudno, da njihovo število nenehno upada. Geslo, s katerim želijo Slovenijo narediti bogatejšo, pa bo kot kaže še nekaj časa ostalo na papirju.
Po najnovejših informacijah (torek, 25. februarja) bo nova nižja tarifa za oddajo bilanc ob-

visen tudi od tega, kdo je lastnik te družbe. Zato se je menedžment Taluma - glede na dosedaj vložene napore v razvoj družbe - odločil, da pri procesu lastninjenja družbe ne bo le pasivni opazovalec, ampak da se v ta proces tudi sam aktivno vključi. Ob tem je izrazil trdno prepričanje, da partnerji, združeni v Sina-lu, razpolagajo z dovolj veliko mero v praksi dokazanega in preverjenega znanja ter izkušenj, da lahko zagotovijo nada-ljni razvoj Taluma.
Zagotovo ne bo odveč, če spomnimo, da je Talum edini proizvajalec primarnega aluminija in polproizvodov v Sloveniji, da priteče iz kidričev-skih elektrolitskih peči letno 117.000 ton primarnega aluminija ter da po dokončanju investicije druge faze modernizacije proizvodnje primarnega aluminija lahko izdelajo letno 155.000 ton raznih aluminijskih polproizvodov in da je Ta-lumova letna realizacija okoli 48 milijard tolarjev. Ob dejstvu, da je poraba bele kovine v svetu vse večja, gre vsekakor za strateško tovarno bodočnosti; torej tudi za strateški nakup.
M. Ozmec
Bodo slovenski obrtniki stavkali?
Zaradi dragega in dvojnega zbiranja podatkov - za objavo podatkov, ki jih že sporočajo davčni službi, bi morali slovenski obrtniki AJPESU skupaj plačati okrog 600 milijonov tolarjev - med njimi dobesedno vre.
Predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miroslav Klun napoveduje množični pohod na ceste, če se država ne bo odrekla dragemu in dvojnemu zbiranju podatkov.
javljena v petkovem Uradnem listu Republike Slovenije. Že od konca februarja pa imajo na ministrstvih za gospodarstvo in finance dopis Obrtne zbornice Slovenije v zvezi z omenjeno problematiko, skupaj z zahtevami o odpravi dvojnega oddajanja enakih podatkov dvema državnima organoma, ponovni oceni vsebine in višine tarife njene upravičenosti (gre za javni interes), odpravi nesmislov pri subjektih, ki so obdavčeni po normiranih odhodkih in spoštovanju materialnih ter procesnih predpisov v zvezi s predložitvijo poročil in plačilom nadomestila.
MG
Najvišji donos Tehnounion
Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev se je prejšnji teden nekaj tečajev zavihtelo nekoliko navzgor. Slovenski borzni indeks SBI20 je zato pridobil na vrednosti. Njegova vrednost je narasla iz dobrih 3.157 točk na 3.180 indeksnih točk. Prav tako se je povečala vrednost indeksu pooblaščenih investicijskih skladov PIX, ki je pridobil dodatnih 59 točk. Njegova vrednost se giblje okrog 2.630 indeksnih točk.
Uprava Ljubljanske borze je 14. marca sprejela novo metodologijo izračunavanja indeksov, ki kotirajo na borzi. S tem korakom bo borza posodobila način izračunavanja in prilagodila indekse za uporabo v indeksnih skladih. Pri našem najpomembnejšem indeksu (SBI20) bo tako kar nekaj sprememb. Prva in najbolj očitna je ta, da se bo po novem v indeks zajemalo 15 delnic, pri katerih se bo kot kriterij upošteval delež tržne kapitalizacije, ki je v prostem obtoku. Tudi pri ostalih indeksih so nastopile nekatere spremembe.
Kot je že v navadi, je bilo največ prometa ustvarjenega z delnicami Mercatorja, Krke, Merkurja, Petrola in Gorenja. Med delnice z najvišjim donosom so se uvrstile delnice Te-hnouniona, pri katerih se je tečaj povečal za slabih 10 odstotkov, Istrabenza z 3,3 odstotno rastjo tečaja, Kompas MTS s 3,19 odstotki, Krke z 2,56 odstotki ter Pivovarne Union s skoraj 2-odstotno rastjo tečaja.
Največ so izgubile delnice Geodetskega zavoda Slovenije, pri katerih je tečaj padel za 2,59 odstotka, tečaj kranjskih Živil je prav tako padel za slab odstotek. Ostale delnice niso zabeležile pomembnejših padcev.
Pri obveznicah ta teden ni bilo kakšnih pomembnejših rasti, saj so bili investitorji bolj naklonjeni nakupom in prodajam delnic.
Delnica Pid Zvon 2 je v preteklem tednu pridobila kar 9 odstotkov, Mercata pid dobrih 7 odstotkov, Nacionalna finančna družba 1 dobrih 5 odstotkov in Aktiva Avant dobre 4 odstotke.
Sestavljeno podjetje, Mladinska knjiga, ponuja delničarjem	Mladinske knjige-založbe 3.800 tolarjev za nakup vsake njihove delnice.
Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev pa bomo morda že letos dobili novega člana, in sicer podjetje Autocommerce iz Ljubljane.
Glede na napovedi znanih in predvsem uspešnih slovenskih podjetnikov in direktorjev, se Sloveniji z vstopom v evropske in svetovne integracije obetajo boljši časi. Ali se bo to tudi resnično zgodilo, bo pokazal le čas.
Jaka Binter Ilirika BPH, d.d.
jaka.binter@ilirika.si
Ormož • Koalicija Slovenija opozarja
Ima občina finančne težave?
člani Koalicije Slovenija so že pred časom napovedali, da bodo z javnostjo komunicirali preko tiskovnih konferenc in ta praksa se je sedaj že ustalila. Minuli četrtek je Alojz Sok, predsednik OO N.Si, izrazil svojo zaskrbljenost, ker opozicija ni zastopana ne v nadzornem odboru in ne v KVIAZU. Ker v teh organih niso zastopani, ne bodo sodelovali tudi v nobenem drugem delovnem telesu OS. Pravi, da opozicija mora odigrati svojo vlogo in če te izločijo, tega ne moreš.
Sok je opozoril tudi na prodajo delnic komunalnega podjetja Ormož, ki se je speljala na tiho, in ker nimajo podatkov, predpostavljajo, da je predvsem vodstvo povečalo svoje deleže v podjetju. Komunala pa se je iz delniške družbe preimenovala v družbo z omejeno odgovornostjo. Ne zdi se jim prav, da je občina prodala svoj delež pri svojem največjem koncesionarju, saj je komunalno podjetje zadolženo
za vodooskrbo, ceste, kmalu pa bo morda tudi za pobiranje komunalnih odpadkov v občini. Opozoril je tudi na sklep o začasnem financiranju občine, ki velja do konca marca, doslej pa še ni bil predstavljen niti osnutek proračuna. Sok je povedal, da ima občina velike finančne težave - govori se, da so bile pred volitvami podpisane številne pogodbe, ki zapadejo v plačilo letos. Opozicija nima možnosti navedenega preveri-
Alojz Sok, predsednik OO N.Si, zaskrbljen, ker je bila opozicija izključena iz sodelovanja v organih občinskega sveta.
ti, zato govorijo o govoricah. Da bodo prišli stvari do dna, pa bodo podali zahtevek za računsko sodišče, ki naj preveri poslovanje občine. Začudeni so tudi, da ima SLS, ki je imela večino v prejšnjem nadzornem odboru, čeprav je šele četrta stranka v občini, v tričlanskem nadzornem odboru kar dva člana. Opozorili so, da je na listi te stranke kandidiral za poslanca župan Vili Trofenik. Opozicija ima tudi pripombe na delo prejšnjega nadzornega odbora, ki je kontroliral poslovanje KS — pokopališko dejavnost in rabo samoprispevka za leto 2000, pod sklepi pa so bili menda zaključki, ki so govorili o moralno politični odgovornosti, današnji besednjak pa zahteva kazensko odgovornost. To zaprašeno izrazoslovje je Sok pripisal dejstvu, da v OS sedijo kar štirje bivši sekretarji. Člani Koalicije Slovenija so se tudi odločili, da se bodo, kljub temu da nimajo svojega predstavnika, udeleževali sej nadzornega odbora, saj so le-te odprte za javnost.
Pripombe so bile tudi na delovanje svetniških klubov, saj menda nekateri dobijo denar za delovanje, drugi pa ne, ena-
ko je tudi z denarjem od volitev. Vodja svetniškega kluba N.Si Bogomir Luci je opozori na to, da v OS ignorirajo vprašanja svetnikov in da je SLS ponaredila podpis na zapisnikih o kandidacijskem postopku. Ko je v OS opozoril na to kršitev, je bil menda deležen posmeha.
Branko Šumenjak, podpredsednik OO SDS, je prisotne spomnil, da so svetniki OS sicer sprejeli sklep, da mora župan do naslednje seje pripraviti zadolžitve za svoja podžupana,vendar se to ni zgodilo. Po njegovem mnenju je kršen cel kup predpisov, še najbolj ob izvolitvi KVIAZA in delovnih teles, saj liste niso bile polne in bi morali glasovati o vsakem kandidatu posamezno, ne pa o listi. Županu Viliju Tro-feniku je čestital tudi na dan voda, 22. marec, saj se že lep čas trudi doseči, da bi bila analiza ormoške pitne vode dostopna vsem uporabnikom tega artikla, župan pa njegove zahteve zavrača. Obrnil se je tudi na ministra in inšpekcije, ki pa tudi niso preveč kooperativni, saj odgovore čaka že več mesecev.
viki klemenčič ivanusa
Od tod in tam
Markovci • Danes o proračunu
Svetniki občine Markovci se bodo sestali danes, 27. marca, na 4. redni seji in med drugim sklepali o predlogu odloka o zakljućnem raćunu, podražitvi prikljućnine na vodovod in pravilniku o plačah funkcionarjev. Imenovali naj bi komisijo za dodelitev pomoči za razvoj v kmetijstvu in malem gospodarstvu, se dogovorili o o predlogu mestne občine Ptuj za prodajo nepremičnin v Biogradu na Morju ter predstavili projektno dokumentacijo za športno dvorano Markovci.
-OM
Majšperk • Svetniki o varnosti
Danes, 27. marca, se bodo ob 18. uri sestali svetniki občine Majšperk. Na 5. redni seji naj bi prisluhnili informaciji o varnosti v občini ter se lotili nekaterih odlokov in odredb, med drugim o delovnem času in uradnih urah občinske uprave, pred pobudami in vprašanji pa naj bi se posvetili zaključnemu računu občine za leto 2002.
-OM
Radenci
Potrdili dva podžupana
5. redna seja občinskega sveta Radenci je, za razliko od preteklih, ki so bile polne nesoglasij, potekala precej tekoče.
Svetniki so z dnevnega reda umaknili potrditev novih cen odvoza komunalnih odpadkov, namesto tega pa na dnevni red uvrstili sklep o podaljšanju začasnega financiranja občine za letošnje leto. Imenovali so komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo sestavljajo: Ivan Horvat, Marjan Hladen, Anton Sečko, Erik Iva-nuša in Franc Pelcl. Imenovali so tudi dva podžupana — to sta Zlatko Mir in Vladimir Rantaša.
Sprejeli so tudi odlok o delovnih telesih občinskega sveta ter določili njihove naloge in način dela. Sicer pa je bila podana tudi pobuda Liste za turistični izgled kraja — šport in zdrav način življenja, da se v zameno za umik njihove pritožbe sredstva, ki bi jih porabili za ponovne volitve, namenijo za ureditev dokumentacije športnega centra Slatina, med vprašanji in odgovori pa so se dotaknili parka in dejstva, da je ta zelo slabo urejen.
Natalija Škrlec
Prejeli smo
Odgovor na članek »80 delavcev brez dela«
V	štajerskem tedniku (št. 11,20.3.2003) ste na 1. in 3. strani objavili novice, povezane z dogajanjem v podjetju AP-PRO d.o.o. z naslovom "80 delavcev brez dela". Ker se na več mestih pojavlja ime stečajnega upravitelja in ker gre za nepopolne ali celo napačne navedbe, prosim, da v naslednji številki na istem mestu objavite tudi spodnji komentar k navedbam v omenjenem članku.
Vaš novinar je v prejšnji številki štajerskega tednika objavil nekaj informacij v zvezi z začetkom in potekom stečajnega postopka med družbo AP-PRO, podjetjem za proizvodnjo in montažo kovinskih ingalvanizacijskih izdelkov, d.o.o., Lovrenc na Dravskem polju, ki pa niso povsem točne in popolne, v posameznih segmentih pa celo tendenciozne, saj je iz članka celo mogoče povzeti, da je za stečaj te družbe krivo Okrožno sodišče na Ptuju ali stečajni upravitelj. Vsekakor bi novinar, upoštevajoč etiko in načel novinarskega dela, posamezne informacije lahko preveril tudi pri drugem viru.
Uvedbo stečajnega postopka običajno predlaga poslovodstvo podjetja (to sicer lahko storijo tudi upniki), ko oceni, da so v podjetju nastopile takšne težave, ki jih s poslovnimi ukrepi ni mogoče več odpraviti, ali pa so nastopile okoliščine, ki jih predpisuje Zakon o finančnem poslovanju podjetij in zaradi katerih je poslovodstvo dolžno predlagati začetek stečajnega postopka. Takšen predlog poslovodstvo pošlje pristojnemu sodišču, to pa oceni, ali so izpolnjeni formalni pogoji za začetek stečajnega postopka. Če so ti pogoji izpolnjeni, potem sodišče sprejme sklep o začetku takšnega postopka. Z istim sklepom imenuje tudi stečajnega upravitelja. Stečajni upravitelj se torej ne ukvarja z vprašanjem obstoja pogojev za začetek stečajnega postopka, temveč je to v pristojnosti stečajnega senata pristojnega sodišča.
V	vašem članku je zapisan neresničen podatek, da je Minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimov-ski "opozoril stečajnega upravitelja, da ja uvedba stečajnega postopka v nasprotju z določili zakona o prisilni poravnavi,
stečaju in likvidaciji.' Razen tega, da stečajni upravitelj takšnega obvestila ali "opozorila" nikoli ni prejel, se postavlja vprašanje, kakšen smisel in namen bi glede na povedano to obvestilo imelo, stečajni upravitelj ne ukvarja s presojo pogojev za začetek stečajnega postopka. Seveda pa imajo upniki možnost pritožbe zoper sklep o začetku postopka, kar bi sicer lahko na zakonit način storilo ministrstvo, če je že imelo drugačne namene.
V članku je prav tako nadalje objavljen nepopoln in zavajajoč podatek o tem, da se je stečajni upravitelj skliceval na kakršnokoli izjavo predsednice stečajnega senata v zvezi s temelji za začetek stečajnega postopka, ki bi naj izvirali iz Zakona o gospodarskih družbah. Stečajni upravitelj je namreč v razgovoru s predstavnico območne službe zavoda za zaposlovanje omenil, da je po njegovem mnenju podlaga za izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka najprej predlog poslovodstva podjetja, potem pa pisno mnenje Ministrstva za pravosodje, ki jasno in razločno navaja, da soglasje Vlade RS za začetek stečajnega postopka nad invalidskimi podjetji ni več potrebno (kar je sicer opisano tudi v nekaterih komentarjih stečajnega zakona).
Očitno je, da Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve mnenja Ministrstva za pravosodje ne pozna, da pa eno ministrstvo ne ve, kaj misli in počne drugo ministrstvo, pa v naši praski ni nič novega.
Če država s svojimi inštitucijami temu podjetju in delavcem ni mogla pomagati v obdobju pred stečajem, potem je nesmiselno in nepotrebno sedaj za tegobe podjetja in delavcev kriviti domnevno manjkajoče soglasje Vlade RS ali celo sodišče, ki je postopek začelo. Tisti, ki se zavzemajo za to, da bi se naj stečaj ustavil (z vidika pristojnega sodišča verjento zelo enostaven postopek), bi istočasno morali delavcem, ki v podjetju AP-PRO že dva meseca niso dobili plače, še pojasniti, od kod bodo prejeli nadaljnje plače, če bodo še naprej zaposleni pri tem podjetju, upoštevajoč, da to podjetje nima pravega premoženja niti svojega predmeta poslovanja (opravljalo je zgolj storitve za druga podjetja). Sklicevati se sedaj na to, da je za vse težave podjetja in danes že bivših zaposlenih krivo sodišče, ker bi naj postopek začelo "mimo zakona!', je sprenevedanje in bolj opravičevanje nesposobnosti (nepripra-
vljenosti, neznanja) vseh tistih, ki bi podjetju lahko pomagali v obdobju pred stečajem.
Iz vsega tega sledi, da je Okrožno sodišče na Ptuju (kot navaja na 20. strani vašega časopisa iste številke predsednik Sindikata delovnih invalidov Slovenije: 'edino sodišče v Sloveniji") za delavce, ki jim je zaradi stečaja prenehala pogodba o zaposlitvi (96 oseb) in bodo zato lahko v najkrajšem možnem roku uveljavljali svoje pravice na Zavodu za zaposlovanje ter na Jamstvenem in preživninskem skladu RS, z uvedbo stečajnega postopka dejansko naredilo še največ.
Stečajni postopek pa sicer teče brez posebnih zapletov in v skladu z zakonskimi določili.
Stečajni upravitelj, dr. Drago Dubrovski
Obračamo se na Vas v smislu 8. in 14. člena sodnega reda in Vas pozivamo, da v zvezi s ~lankoma, ki sta bila v vašem glasilu objavljena dne 20. 3. 2003 pod naslovoma AP-PRO v stečaju »80 delavcev brez dela« in Izjava za javnost »Sindikat je ogorčen«, katere podpisnik za Sindikat delovnih invalidov Slovenije je predsednik Zdenko Kolar, objavite naše pojasnilo:
"Okrožno sodišče na Ptuju je začelo stečajni postopek nad dolžnikom AP-PRO, podjetje za proizvodnjo in montažo kovinskih in galvanizacijskih izdelkov, d.o.o., Lovrenc na Dravskem polju 3 - 4, v skladu z Zakonom o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL-a), in pri tem poudarja, da so bila invalidska podjetja kot posebna pravnoorganizacijska oblika urejena v 145. členu Zakona o podjetjih. Z uskladitvijo tepravnoorganizacijske oblike z Zakonom o gospodarskih družbah pa so invalidska podjetja kot posebna pravnoorga-nizacijska oblika prenehala, zato določba tretjega odstavka 2. člena ZPPSL-A v praksi več ne prihaja v poštev oziroma je tretji odstavek 2. člena ZPPSL-A nepomemben".
Opozarjamo, da je stečajni postopek v teku in da sodišče v zvezi z odprtim postopkom ne more voditi polemike v sredstvih javnega obveščanja.
S spoštovanjem!
PREDSEDNIK OKROŽNEGA SODIŠČA NA PTUJU okrožni sodnik svetnik Andrej Žmauc
Foto: vki
Ptuj • Pogovor z Rajkom Fajtom
Načrtno in skupno delo
Rajko Fajt je ravnatelj Poklicne in tehniške elektro šole na Ptuju, že zato naj bi mu pritikalo delo v odboru za družbene dejavnosti mestnega sveta. V prejšnjih mandatih je delo v odborih dodobra izkusil, zato je ozki pogled na neko dejavnost zamenjal s "širokokotnim" objektivom, kot se je izrazil sam.
Vodenje odbora za gospodarstvo je sprejel kot neke vrste izziv. "V začetku sem sicer nekoliko še omahoval, zatem sem izziv sprejel, ker izzive rad sprejemam. V odboru smo člani različnih strok, že takoj na začetku pa smo razčistili, da bo naše delo pri dvigovanju cen, podajanju mnenj k odpiralnemu času, posredovanje pri naravnih nesrečah in podobno, postala zgolj rutina. Iluzorno pa bi bilo pričakovati, da bo ta odbor oziroma oddelek za gospodarstvo v občinski upravi, ki trenutno še nima vodje, vplival neposredno na gospodarstvo in odpiral nova delovna mesta.
Vlogo odbora vidim bolj na področju prostorskega planiranja, gradnje infrastrukture, ureditve industrijske in obrtne cone, skratka, da se tistim, ki želijo na Ptuju vlagati v razvoj, omogočijo začetni pogoji za investiranje. Da se ne bo ponovil primer sejmišča, ko imamo že investitorja s konkretnim pro-
jektom, ne vemo pa še, ali se lahko proda ali ne, ali je v denacionalizaciji ali ne. Gospodarstvu in podjetništvu moramo skozi naše delovanje v sodelovanju z oddelkom za gospodarstvo in drugimi, ki so odgovorni za razvoj v tem mestu, zagotoviti temeljne pogoje za delo oziroma razvoj. Potem ko bo oddelek dobil svojega vodjo, bomo zahtevali, da nam pripravi pregled možnih površin, na katerih je na Ptuju sploh mogoča kakršnakoli gradnja v gospodarskem in obrtnem pogledu. Ko bodo ta območja opredeljena, pa je naloga mestne občine, da se vključi s programom dolgoročnega urejanja infrastrukture. Zdaj je tako, da se šele s pojavom interesa okolja začne spraševati o tem, kako bo sploh lahko podprlo nekega investitorja. Ker običajno podpore ni, investitorji po nepotrebnem izgubljajo živce, saj kapital zahteva trenutni odziv in odhajajo drugam. Kot se je sedaj pokazalo, je sejmišče
postalo zanimivo tudi za druge investitorje, čeprav do trenutka pojava konkretnega investitorja o njem niso razmišljali in zanj tudi niso iskali rešitev, četudi je v tem okolju bolj ali manj na tapeti že dvajset let," je sklenil uvodna razmišljanja o delu odbora za gospodarstvo Mestne občine Ptuj predsednik Rajko Fajt.
V odboru za gospodarstvu pričakujejo, da bo o teh vprašanjih razmišljal tudi ptujski župan, ki naj bi v ta namen oblikoval poseben svetovalni organ župana, v katerem naj bi bili predstavniki gospodarstva, obrtništva, podjetništva in Mestne občine Ptuj, ki bodo lahko dali konkretne odgovore na gospodarske in podjetniške izzive. Svojo vlogo bo pri tem moralo odigrati tudi ZRS Bistra, še posebej ob vstopu v EU.
Če bo na primer Perutnina želela pridelovati eko meso ali proizvode v okviru blagovne znamke Izdelano v Sloveniji,
bo morala imeti neoporečne surovine in nenazadnje neoporečno vodo. "Vlogo Mestne občine Ptuj v tem projektu ali v katerem drugem, ki ga pripravlja prehrambena industrija tega območja vidim v tem, da zagotovi proračunska sredstva oziroma sredstva iz drugih virov za naložbe v ekologijo (na primer v neoporečno vodo), ker je to eden izmed pogojev za začetek omenjene proizvodnje. Konkretno pri razvoju Term pa je ena od nalog mestne občine, da uredi dovoz, zdaj je kratko malo nemogoč. Tudi s tem odbijamo potencialni večji obisk turistov, ker se v zdajšnjih razmerah dobesedno izgubljajo. S pravo dovozno cesto, upam, da odgovorni o njej že razmišljajo, se bodo turisti do Term pa le pripeljali," je še dodatno obrazložil videnje "razvojnega" dela odbora za gospodarstvo predsednik Rajko Fajt.
Zagotovo pa je ena od nalog odbora tudi zbiranje dru-
Foto: Črtomir Goznik
Rajko Fajt, presednik odbora za gospodarstvo pri ptujskem mestnem svetu
gih potreb gospodarstva tega območja, na primer na izobraževalnem področju. "Začeli smo s pripravo višješolskega programa s področja tehnike v okviru Šolskega centra. Združili bi elektro program in programe strojništva v nov višješolski program mehatronike. Vedno se začne tako, da je najprej potrebno pridobiti interes gospodarstva. Kar nekaj poti je bilo potrebno ubrati, da smo zbrali potrebe gospodarstva za tovrstno izobraževanje. Pozitivne odzive smo dobili iz Taluma, Perutnine, Komunalnega podjetja, Agis Zavor in nekaterih podjetij zunaj Mestne občine Ptuj. Da si ne polomiš zob, bi se to dalo speljati tudi preko odbora za gospodarstvo na pri-
mer, če imaš vzpostavljen stik z gospodarstvom. To je prvi tehnični program, ki ga želimo ob pomoči gospodarstva pripeljati na Ptuj. Gospodarstvo je tisto, ki izkazuje potrebe. Tako je v Novem mestu, če ima Revoz takšne in drugačne izobraževalne potrebe, jih bo realiziral ne glede na to, kaj bo reklo Ministrstvo za šolstvo. Če se bomo povezali, imamo več možnosti, da omenjeni višješolski program tudi pridobimo.", je o možnih izzivih dela odbora za gospodarstvo Mestne občine Ptuj še povedal Rajko Fajt, ki je prepričan, da bo samo načrtno in skupno delo dalo želene rezultate.
MG
Ptuj • Udeleženci Unescove mreže na gimnaziji
Vzgojiti pozitiven odnos do kulturne dediščine
Prejšnjo sredo je na Gimnaziji Ptuj potekalo mednarodno srečanje šol Unescove mreže. Ob tej priložnosti smo za sogovornike izbrali: Darjo Rokavec, ki na ptujski gimnaziji vodi projekt Unescove mreže, Ivanko Jerman iz Osnovne šole Cirila Kosmača iz Pirana, Melani Centrih, ravnateljico Gimnazije Ptuj, ter predstavnike iz madžarske in malteške šole.
Iz razgovora smo izvedeli, da v Sloveniji praznujemo letos desetletnico Unesco mreže. Unescova mreža pomeni, da so se šole v Sloveniji začele medsebojno povezovati; to so šole, ki so želele razvijati isto idejo, izmenjavati na osnovi različnosti in najti skupne poti v skupnih projektih. Zgodovina nastanka Unesco mreže v Sloveniji izhaja iz že takratnega in sedanjega ministra za šolstvo Slavka Gabra, ko je s takratnim predsednikom svetovne Unesco mreže, ki obstaja že petdeset let, začel razvijati to idejo v Sloveniji. Najprej se je v to mrežo vključila Osnovna šola Cirila Kosmača iz Pirana in je tako postala začetnica te mreže v Sloveniji, prvenstveno zaradi begunske šole, ki jo je bila pripravljena gostiti na svoji šoli. Tej šoli so se začele počasi pridruževati druge slovenske osnovne in srednje šole. Na srednješolskem področju je šole spodbudila prejšnja ravnateljica ptujske gimnazije Meta Puklavec, Gimnazija Ptuj je bila tudi med prvimi srednjimi šolami, ki so vstopile v ta projekt. Danes je v Sloveniji 39 šol, ki imajo že mednarodni status Unescovih šol, 33 šol pa je sedaj v pripravljalnem obdobju za pridobitev mednarodnega statusa.
Unesco šole imajo vsako leto različna srečanja. Sedaj poteka projekt Kulturna dediščina, ki je prvič v Sloveniji in je mednarodnega značaja. V Piranu imajo projekt z imenom Korenine in krila in vsako leto organizirajo mednarodna srečanja, ki se ga udeleži okrog 30 šol iz Evrope in vsega sveta. Vsaka šola ima svoje projekte in svoje mednarodne tabore. Mreža je izredno bogata.
Združeni narodi, oziroma Unesco organizacija, ki ima sedež v Parizu nekaj malega pomaga šolam, delo pa poteka več ali manj na prostovoljni osnovi - z delom učiteljev, dijakov, staršev. Imajo pa podporo tudi pri Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport. Vsebine Unesco šol so našle svoje mesto v obveznem nacionalnem programu v osnovnih šolah in srednjih šolah. Cilj mreže Unesco šol je vseživljenjsko učenje o svoji kulturni in naravni dediščini in da se ta občutek za okolje, zgodovino in strpnost že začne razvijati pri majhnih otrocih.
Kot je dejala ravnateljica Gimnazije Ptuj Melani Centrih je ptujska gimnazija že leta 2000 zelo uspešno organizirala mednarodni tabor na srednješolskem nivoju, sedaj pa si prizadevajo za pridobitev sta-
tusa, da bi ponovno organizirali mednarodni enotedenski tabor. Problemi so kot vedno v financah.
Tokrat so bili na ptujski gimnaziji tudi gostje z Madžarske, in sicer iz srednje šole Baktay Ervin Grammar School iz Du-nahararasztija. Kot nam je dejala ravnateljica šole Marianna Bucsko se s programi Unesca na šoli ukvarjajo v sklopu pouka in v prostočasnih aktivnostih. S Unesco projektom so začeli leta 1995 in predstavljajo Madžarsko na različnih konferencah v tujini. Na Madžarskem imajo 33 Unescovih šol. Na njihovi šoli sodelujejo
te, ki so predvsem: državljanska vzgoja, demokracija, vera, zakaj vere, kje in kako. Učijo umetnost, estetiko, znanost, zgodovino in posebej okoljsko vzgojo. Učenci morajo narediti en projekt o umetnosti in en projekt okoljske vzgoje. Sedaj pa uvajajo projekt Volontersko delo in projekt v zvezi z ne-
vladnimi organizacijami, ki se dotika problemov okolja. Predmet okoljske vzgoje morajo opraviti vsi dijaki, ki želijo na univerzo. Gre za predmet, ki vključuje demokracijo, strpnost, okolje in kulturo na splošno.
Franc Lačen
Ptuj • Evropsko
Foto: Franc Lačen
Udeleženci srečanja: Marianna Bucsko, Kata Czako, Dora Am-brus ter Hildegard Kozma iz Madžarske in Louis Scerri iz Malte
v projektu Unesca vsi učenci in zaposleni na šoli. Njihov projekt se imenuje Prinesimo našo dediščino v naše učilnice. Ne gre zgolj za dediščino Madžarske, ampak tudi drugih držav, saj si vsak razred izbere svojo državo, ki jo predstavi na področju kulturne dediščine, tako se širi obzorje znanja o kulturi tudi drugih držav oziroma narodov. Države predstavljajo na najrazličnejše načine - z njihovo glasbo, tudi z njihovo hrano.
Louis Scerri, ki prihaja iz Malte iz Junior College university of Malta iz Mside, je dejal, da na šoli učijo različne vredno-
tekmovanje matematikov
Matematični kenguru
Na osnovnih in srednjih šolah sta Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA) in Zavod RS za šolstvo pripravila v petek (28. marca) šolsko tekmovanje v znanju matematike, s katerim se vključujemo v tekmovanje Evropski matematični kenguru iz matematike ter fizike za osnovno in srednjo šolo ter razvedrilne matematike za vse stopnje.
Na naših šolah se ga udeležuje kakšnih 70 tisoč učencev, v 25 evropskih državah pa kar poltretji milijon. Zanimivost tega tekmovanja je v tem, da v vseh državah rešujejo učenci hkrati enake matematične naloge. Najboljši tekmovalci Evropskega matematičnega kenguruja pa se bodo udeležili tudi mednarodnih poletnih šol v različnih evropskih državah.
Na ptujski gimnaziji se je tekmovanja udeležilo več kot 100 dijakinj in dijakov, kar priča o veliki popularnosti tovrstnega tekmovanja. Najuspešnejši po letnikih: 1. letnik Marko [ori, 1. c (mentorica prof. Maja Stanek), 2. letnik Andreja Emeršič, 2. c (mentorica prof. Maja Stanek), 3. letnik Nina Hebar, 3.b (mentor prof. Simon Starček), 4. letnik Marko Ferme, 4.a (mentorprof. Stanislav Senveter).
SS
Dr. Jože Potrč (3. 4. 1903 — 4. 10. 1963)
Ob stoletnici velikega humanista
Sprehajam se po ohranjenih pričevanjih o dr. Jožetu Potrču in berem razmišljanja mnogih, ki jih je življenje kdaj povezalo z njim.
"Južek" je bil prikupne zunanjosti, prisrčnega vedenja in toplega pogleda.Takoj po vojni je bilo zelo hudo za kruh, mnogi smo bili la~ni. Potr~evi so imeli doma mlin in mnogokrat mi je Jože odrezal kos dobrega domačega kruha.
Na preprost način se je znal približati malemu človeku, mu pojasniti, da ga izkorišča tako tuja (nemška) kot domača gospoda. Bil je velika osebnost.
V taborišču Medjurečje pri Iva-njici je bil najbolj priljubljena osebnost ne le pri internirancih. Od povsod so ga klicali, da pomaga bolnikom.
Ce so vsi komunisti takšni, kot so v Ivanjici internirani, smo tudi mi za komuniste, so govorili domačini. Dr. Jože Potrč je bil zgleden aktivist Rdečega križa in borec za zdrav način življenja in dela. Veliko se je pogovarjal z mladimi in jim razlagal, kaj morajo storiti za humanejše, človeka vredne odnose. Njegove besede so bile polne iskrenega človekoljubja in topline.
Krepite osebnost otroka, da kasneje ne bo zašel na kriva pota, so bile Potrčeve besede.
Zavedal se je, da humanistična zavest, to je zavest o dostojanstvu človeka in o kulturi odnosov med ljudmi, kričeče zaostaja za tehničnim napredkom.
Iz teh nekaj zapisov se nam razkriva podoba izjemnega človeka, po prepričanju komunista, velikega humanista in zdravnika, pisca mnogih razprav o moralno-etičnih vprašanjih.
Življenjska pot je Jožetu Potrču stekla 3. aprila 1903. leta v Vintarovcih. V družini očeta mlinarja ni bilo pomanjkanja, toda mladega Jožeta so že v gimnazijskih letih begala socialna vprašanja, protislovja v tedanji družbi in revščina ljudi v domačem okolju, ki jo je vojni čas samo poglabljal. V mladem gimnazijcu so se ob prebiranju literature porajala vprašanja, kako odpraviti krivice in doseči pravične človeške odnose. Nova spoznanja so mu odkrivali povratniki iz Rusije, predvsem Franjo Žgeč, ki je manj vplival s poglobljenim študijem marksistične literature.
Miselno tako obogaten in še vedno pod težo socialnih vprašanj, se je Jože Potrč po maturi na ptujski gimnaziji leta 1922
podal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, toda že ob semestru se je prepisal na zagrebško medicinsko fakulteto. Tam se je leta 1924 vnel za komunizem in v njem našel "najlepšo rešitev" za prihodnost ljudi. Veliko je bral, bil spreten govornik in znal s svojo načelnostjo pritegovati ljudi. Vseskozi je ostal toplo človeški do svojih ljudi, ljudi iz ptujskega okolja — postal je "njihov Južek".
Ptujsko območje je bila pokrajina bornega življenja kočarjev in majhnih kmetov. Na zaostalem podeželju se je ob prenaseljenosti bil boj malih kmečkih posestnikov za življenjski obstoj. Nerešena agrarna reforma, kmečki dolgovi, viničarski odnosi, maloštevilno in družbeno neozaveščeno delavstvo — je bila realnost ptujske pokrajine med svetovnima vojnama. In v te kraje, med te ljudi je prihajal Jože Potrč.
Ko se je leta 1924 vrnil na Ptuj, je nadaljeval z delom dr. Franja Žgeča. V počitnicah je deloval predvsem v Delavskem izobraževalnem društvu Svoboda in hkrati vplival na ustanovitev Zveze delavskih žena in deklet. Zahajal je k marksistu Ferdinandu Zechnerju in se povezoval s posameznimi delavci v železniških delavnicah, kjer sta s kovačem Ivanom Spolenakom leta 1928 ustanovila prvo partijsko celico. S pridobivanjem naročnikov Delavsko — kmetskega lista in Enotnosti je Jože Potrč širil komunistične ideje. Aktivno je posegel v volilno kampanjo leta 1927 ter bil zato ovaden pri oro-žniški postaji Sv. Urban.
Leta 1928 je Jože Potrč pro-moviral. Enoletni staž je opravil v mariborski bolnišnici in na Higienskem zavodu v Ljubljani. Tedaj je bil povezan z mariborskimi komunisti in s slovenskim partijskim vodstvom. Ko je novembra 1929. leta prišel v ptujsko bolnišnico za sekundarija — vo-lonterja, je bil že z novim letom zaradi suma komunizma odpuščen. Odprl je zasebno ordinacijo v Janežovcih.
Dr. Jože Potrč je bil leta 1929 imenovan za nadomestnega sekretarja Pokrajinskega komiteja KPS, toda zaradi "provale" v organizaciji slovenskih komunistov
je padel v zapor. Dveletno težko ječo je prestajal v Požarevcu.
Po vrnitvi domov leta 1932 se je lotil oživljanja partijskega dela. Zlasti močno je s svojo razgledanostjo in preprosto besedo vplival na delavsko in dijaško mladino, ki se je zbirala pri Svobodi in kasnejši Vzajemnosti. Aktivno vključen v ljudskofrontno gibanje je tesno sodeloval s kmetom Jožetom Lackom. Leta 1936 je bil znova aretiran, mučen in po štirih mesecih izpuščen.
Ponovno se je vključil v politično delo, hkrati pa predano opravljal svoje poklicno poslanstvo. Kot zdravniku mu ni bilo nikoli težko vstati sredi noči in prehoditi oddaljene griče, samo da bi pomagal človeku. Predan malim ljudem, humanizmu in komunizmu, je znal z osebnim zgledom, s svojo skromnostjo in natančnostjo, toploto in prisrčnostjo pridobivati viničarje, kočarje ptujskega okolja. Kolikokrat se je podal z oddaljenega Destrnika ali iz Janežovcev v ptujsko Svobodo, v Mladiko in na razna zborovanja, kjer je z močjo dokaza spodbijal nasprotna stališča, toda nikoli nevljud-
no ali nestrpno. Neštetokrat so ptujski delavci, dijaki, kmetje pri Svobodi spremljali njegova predavanja, ki so jim odkrivala življenjsko resnico. Njegove osebne vrline in dejanja so spodbijala miselnost o komunistih kot najslabših ljudeh. Ljudstvo ga je sprejelo za svojega. Taisti "Južek" je ostal zvest svojim ljudem tudi po drugi svetovni vojni, ko je opravljal vrsto odgovornih dolžnosti.
V letih pred nemško okupacijo je dr. Jože Potrč kot sekretar ptujskega okrožja KP in kot član CK KPS aktivno posegal v vseljudsko protifašistično gibanje. Kot zagovornik demokratičnih in političnih sprememb je bil podpisnik izjave ZDIS "Kaj hočemo". — Sledili so pregoni podpisnikov, pri Potrčevih so opravili hišno preiskavo.
Januarja 1941 je moral dr. Jože Potrč na "orožne vaje" v Me-djurečje pri Ivanjici — v resnici pa v internacijo. Po vrnitvi domov se je ob napadu na Jugoslavijo pridružil prostovoljcem in bil po razsulu jugoslovanske vojske zajet v Celju. Pozneje je zapisal: "Moja največja napaka, odkar
pripadam Partiji, je bila pomanjkljiva budnost, da sem padel v ujetništvo. V nemškem taborišču Muhlberg ob Labi se je kot zdravnik predano posvečal ujetnikom. Oktobra 1945 se je s transportom vrnil v domovino.
Po osvoboditvi je dr. Jože Potrč opravljal številne republiške in državne funkcije. Med drugim je vodil Ministrstvo za znanost in kulturo ter Ministrstvo za zdravstvo in socialno politiko. Kot predsednik nacionalne komisije je zavzeto posegal v Mednarodno organizacijo dela.
Ceprav se je dr. Jože Potrč po osvoboditvi aktivno udejstvoval v političnem življenju, je svoje moči posvečal tudi preučevanju družbenih problemov. V ospredju mu je bil človek, njegov družbeni položaj. Posebej se je zanimal za položaj žensk in otrok. Zanimale so ga socialne bolezni. Zanj je bila primarna skrb za človeka, posebej za bolnika. Temeljno vodilo mu je bilo "brezpogojno spoštovanje osebnosti človeškega življenja". Zdravniški etiki je posvetil ogromno časa. V svojih snovanjih v kodeksu etike zdravstvenih delavcev je leta 1962 predstavil svojo vizijo o medicini, zdravstvenem delavcu, o bolj humani in pacientu približani zdravstveni službi.
Dr. Jože Potrč se je povsem zavedal, da pot do boljšega in pravičnejšega, človeku vrednega življenja ni gladka. Sam je skusil v svojem življenju, da človeka na tej poti čakajo težave in razočaranja. In vendarle je do svojega konca trdno verjel v dobro človekove biti, v moč človekove osebnosti.
Umrl je v Ljubljani, 4. oktobra 1963. leta.
Potrčeva dejanja in misli nam danes zastavljajo nova vprašanja in razmišljanja: Za sodobnega človeka — politično, svetovnonazorsko različno opredeljenega — je v današnjem svetu, polnem protislovij pomembno, da ostaja CLOVEK! In to v odnosu do slehernega, še tako drugačnega. Kako prav je razmišljal naš rojak, pisatelj Ivan Potrč, ko je ob "Ju-žekovi"
80-letnici napisal, "kako je premalo prav tega dr. Potrča med nami". Danes mu lahko pritrdimo.
dr. Ljubica Šuligoj
Ptuj • Samopostrežba pomena Evropa
Slovenija je že del Evrope
V sodelovanju z Neodvisnimi sindikati Slovenije je bilo v četrtek, 14. marca, v delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju zanimivo, a žal slabo obiskano predavanje Jožeta Kosa Grabarja o pomenskih razsežnostih besede Evropa.
V zadnjem desetletju je ta beseda tudi v slovenski javnosti vse bolj prisotna in rabljena v raznolikih, neredko neuglašenih pomenskih shemah. Prav raznolikost in kontradiktornost pomenskih shem besede Evropa je bilo vodilo omenjenega predavanja, v katerem je avtor predstavil pestrost etimoloških, religiozno-mitoloških, zgodovinskih, geografskih, kulturnih, ide-
oloških in političnih dimenzij besede Evropa.
Evropo je označil kot dialo-ško sintagmo, ki pomeni tudi "etnično čiščenje", predvsem balkanizma in južnih neevropskih vplivov od konstitutivnega jedra Evrope. Kljub monolitnosti idola Evropa je ugotovil štiri tako imenovane Podevrope: anglosaško, EU-jevsko, katoliško in še ne Podevropo.
Glavne značilnosti pomenov besede Evropa po avtorjevem mnenju še ni docela znana. Dejstvo je, da ne dojemamo le ene, ampak več Evrop, pri čemer pogojuje opredeljenost tudi zgodovinsko prostorska premičnost zemljepisnega pomena besede. Obenem je značilna tudi velika privlačnost besede za razne ideološke pomenske polnitve in spričo pomenske spolzkosti je zato
pri uporabi in dojemanju besede Evropa potrebna previdnost.
Po besedah Jožeta Kosa Gra-barja je tudi nesmiselno govoriti o v slovenski politiki tolikokrat omenjeni slovenski poti v Evropo, saj je neizpodbitno dejstvo, da je Slovenija tako v geografskem kot kulturnozgodovinskem smislu že ves čas del tega prostora, torej Evrope. Zaradi tega bi bilo smiselno, da bi besedo
uporabljali natančneje in v dobro pojasnjenih ter docela definiranih pomenskih shemah.
O pomenski zmedi in zagatah te, neredko tudi tendenciozno zastavljene besede je po predavanju stekel še pogovor z maloštevilnimi prisotnimi, sicer pa je dogodek sodil v sklop aktivnosti Osvobodilne misli, mnogadeja za razlaganje razlag družbenega. Kot so zapisali snovalci, je to dolgoročno naravnan preplet dejanj, zasnovanih na spoznanju o izdatni prisotnosti ozko zainteresiranih, pristranskih, tendencioznih, včasih celo zavajajočih razlag družbenih pojavov. Osnovni namen pa je prikazovati in razčlenjevati tovrstne razlage ter s tem prispevati k jasnejši sliki ideološkega boja človeške glave.
M. Ozmec
Marketing
Triumf
V nedeljo smo se po dolgotrajni propagandi s strani države končno odločali, ali smo za NATO. Še pomembneje - slovenski narod je imel edinstveno priložnost, da na referendumu pove, da je proti vojnam brez razloga ali vojnam za tuje interese.
Slovenski narod je pod vplivom vseh vrst propagande (ki smo jih našteli v preteklih tednih), in kljub pretresljivim slikam iz Iraka, izbral vojaško opcijo, kar pomeni reševanje problemov z nasiljem nad drugače mislečimi. Prekinili smo večstoletno tradicijo kulture miru in nenasilja (zapisano tudi v naši ustavi), na katero smo bili tako ponosni. Zato imajo od sedaj slovenski politiki legalno in legitimno pravico, da nas vodijo v vojne za tuje interese.
Turške čete že osvajajo severni Irak (ameriško dovoljenje so Turki dobili, ko so dovolili prelete ameriških letal, ki bombardirajo iraško prebivalstvo) in Turčija bo v kratkem sredi vojne vihre, zato bo moral NATO posredovati. Kot veste obstaja 5. člen pristopne pogodbe, ki pravi, da si države NATA med seboj pomagajo. To pomeni, da bo tudi Slovenija morala "braniti' Turčijo v vojni za severni Irak.
Prve od laži, ki jih je slovenska politika "producirali pred referendumom, že prihajajo na plan. Tako smo (šele po referendumu) zvedeli, da bomo morali sami postaviti protiletalsko obrambo in kupiti draga letala, saj mora svoj zračni prostor braniti vsaka članica sama. Še pred par dnevi so nam zatrjevali, da bo naš zračni prostor branil NATO.
Laž oz. manipulacija je tudi trditev naših oblastnikov, da ne podpirajo ameriškega napada na Irak. S podpisom vilenske izjave so napad uradno podprli. Realnost je, da naši politiki slovenski javnosti sedaj razlagajo, da so proti vojni, dejansko pa spadamo med države, ki so potuhnjene v skrivnem seznamu zaveznikov.
Morda boste rekli, da je današnja kolumna politična. Vendar marketing ni samo "prodaji izdelkov, ampak lahko z njim prodajamo tudi vojne. In zgodovina se ponavlja.
Pišite na e-naslov: zlato.ogledalo@radio-tednik.si ali
fideljorever@yahoo.com. Izrazite svoje komentarje in poglede ter postavite vprašanje, ki vas zanima.
Marjan Ostroško, univ. dipl. komunikolog
Ormož • Spomini na osamosvojitveno vojno
Je mar že pozabljeno?
Ormoškim veteranom vojne za Slovenijo se zdi, da jim okolje in zgodovina ne posvečata dovolj pozornosti, in ker vedo, da dogodkov ob osamosvojitvi ne bo popisal nihče namesto njih, bodo na pobudo svojega predsednika Mirana Fišerja pričeli zbirati zgodovinsko gradivo, ki dokazuje, kdo in kako se je postavil po robu grobi vojaški sili v Ormožu v prvih urah slovenske neodvisnosti.
RADI0))1TEDNIK
Veterani zato pozivajo vse, ki hranijo posamezne dokumente, ukaze, potrdila, načrte, skice, fotografije, časopisne izrezke, avdio in video posnetke ter vse, ki bi bili pripravljeni obuditi spomin na vojne dogodke, da se oglasijo Območnemu združenju veteranov vojne za Slovenijo Ormož (OZ ZVVS). Ti bodo podatke o gradivu objavili na svoji spletni strani, zbrane podatke pa bodo izdali v obliki zbornika oziroma posredovali najbližjemu muzeju. Združenje ima svoj sedež v prostorih nekdanje komunale.
Miran Fišer opozarja na nekoliko zadržan odnos do njihove organizacije. Na našem območju je približno 500 ljudi, ki bi po veljavnih kriterijih lahko imeli status veterana, vendar ima ormoška organizacija le 120 članov. Fišer vidi vzrok tega razkoraka predvsem v tem, da država udeležencem vojne za Slovenijo s svojimi zakonskimi določili ni ponudila
V spomin na osamosvojitveno vojno smo si v Ormožu omislili spomenik v obliki stebrička, visok kakšnih 80 centimetrov. Postavili so ga na zelenico pred ormoški grad, kjer stoji v družbi večjih spomenikov. Žal so mu namenili zelo neposrečeno lokacijo. Že tako miniaturen spomenik so postavili skoraj v grmovje, to pa ga v obdobju vegetacije v dobršni meri zakrije. Letošnjo zimo pa je spomenik preživel pod kupom snega, ki so ga s parkirišča in ceste zrinili predenj. Predsednik Fišer je povedal, da razmišljajo o prestavitvi spomenika oziroma o kakšnem malce bolj dostojanstvenem spominu na vojno.
Predsednik OZ ZVVS Ormož Miran Fišer.
nobenega "uporabnega" statusa. V molk so zaviti udeleženci vojne v Ormožu, nekako užaljeno se držijo, ker v štabu v Ljutomeru, kjer je bilo poveljstvo, niso deležni pozornosti, ki jim po njihovem mnenju gre. V času vojne je bil Ormož nenehno na malih ekranih, danes pa dogodke iz Ormoža marginalizirajo in vojna se je odigravala drugje.
Veterani so po zakonu o društvih izenačeni z vsemi drugimi društvi. Razlika pa je
vendarle očitna, saj se zainteresirani v tenis klub včlanijo prostovoljno, veterani pa so bili v vojno vpoklicani. Zato želijo veterani v prihodnjem letu predvsem utrditi svojo organizacijo in pridobiti nove člane. Iščejo tudi program, ki bi člane animiral k druženju. Primerne vsebine se jim zdijo rekreacija, pohodi po ormoški planinski poti, morda strelstvo in seveda ohranjanje spomina. Lani so postavili spominsko obeležje na mejnem prehodu Središče ob Dravi, letos ga želijo odkriti na Kogu. Vročili bodo tudi priznanja vsem družinam, ki so skrbele med vojno za njihove pripadnike. V lanskem letu so pripadniki diverzantskega voda prejeli bojni znak Ormoža, priznanje pa so namenili šestim pripadnikom Manevrske strukture narodne zaščite.
Veterani dobro sodelujejo s sosednjimi društvi in s sorodnimi organizacijami, ki jih veže spomin na vojne.
vki
Destrnik • Obširen razvojni program občine
V	zadnjih letih se je v občini že veliko naredilo na številnih področjih, posebej komunalne infrastrukture. Med pomembne pridobitve nedvomno sodi izgradnja šole z večnamensko dvorano, zdravstveni dom, kanalizacija, plinifikacija, pre-plastitev in izgradnja cestne infrastrukture. V občini je možnost dostopa do pitne vode stoodstotna, dejanska pokritost pa je 98-odstotna. Občina skrbi za 88 km cest, 1300 metrov je kanalizacije, javna razsvetljava je že v večini občine, zgrajeno je kabelsko in telefonsko omrežje, pokritost z električno energijo je 98-odstotna.
Pri nadaljnjem razvoju občine bodo namenili posebno pozornost malemu gospodarstvu, kmetijstvu in turizmu.
V	občini, ki spada po kriterijih vlade med demografsko ogroženo območje, obsega pa 17 vasi in se razprostira na približno 35 kvadratnih kilometrih, živi 2566 prebivalcev, od tega je 166 brezposelnih in občina glede brezposelnosti presega republiško povprečje kar za šest odstotkov.
Razvojni program so izdelali na osnovi analize obstoječega splošnega družbenega okolja in gospodarske strukture z možnostmi za financiranje investicij ter na osnovi ocene
možnosti razvoja regije Podra-vje in na osnovi analize stanja občine, pri čemer pa so upoštevali evropske razvojne usmeritve in razvojne usmeritve Slovenije za načrtovanje človeških virov ter ukrepov za premostitev tehnološkega zaostajanja gospodarstva. Vizija zajema razvoj občine z vidika družbenih dejavnosti, prostorskega planiranja, javne infrastrukture in okoljske problematike, gospodarstva in kmetijstva. Občina se bo v prihodnjem desetletju razvijala kot atraktivno turistično območje, ki bo z odnosom do okolja in ohranjanjem kulturne dediščine sposobna zagotavljati celostni razvoj turizma, kmetijstva in malega gospodarstva, storitvenih dejavnosti, obrti in trgovine. Prizadevala si bo za strateško razvojno usklajevanje s sosednjimi lokalnimi skupnostmi za skupne razvojne programe.
V razvojnem programu so zajeta tudi strateškorazvojna področja in odgovorni nosilci razvoja.
Med najvažnejše projekte strateškega razvoja sodijo: večnamenska dvorana za družabna srečanja, ustanovitev turistične pisarne z usposobitvijo turističnih vodnikov, izgradnja otroškega igrišča, izgradnja
Središče občine Destrnik.
športnega centra s pripadajočimi objekti, zaključek projektna Klima v komunikacijskih prostorih šole, internetno omrežje šole, golf igrišče v Rakovi grabi, izgradnja turističnega centra Janežovci, muzej Toplečkina hiša, vzdrževanje in obnova vaških kapelic, sakralnih znamenj in spominskih plošč, prenova in adaptacija gasilskega doma Desenci, ureditev prostora za zbiranje opreme za muzej na prostem, nogometno igrišče v Placarju, turistična signalizacija, pešpoti, kolesarske poti in konjeniške poti po občini Des-trnik, predvidevajo tudi državno kolesarsko pot, Elsbaherjev štok za prikaz vinogradništva, razširitev zdravstvene dejavnosti, varovanje kulturne dediščine, botanični vrt avtohtonega
tvoje Ime in Priimek
komercialist - prodajalec
Predstavi se v obliki življenjepisa, zaupaj nam svoje cilje in svojo vlogo pošlji do 10. aprila 2003 s pripisom "prodajalec" na naslov Radio Tednik Ptuj d.o.o. Raičeva ul. 6, 2250 Ptuj
Štajerski JRr/
TÉINIK %
RADIOPTUJ
89,8 98,2 I043
acijc
Želite
znižati
stroške TELEFONIRANJA?
...na koncu nas najdejo! MM komunikacije PTUJ, Prešernova 29, tel 02 748 00 80
Malo gospodarstvo, kmetijstvo, turizem
Občinski svet občine Destrnik je pripravil osnutek obširnega razvojnega programa občine, ki je vezan na časovno daljše obdobje.

Foto: Franc Lačen
rastlinstva, razvoj kanalskega omrežja in čiščenje odpadnih voda, plinifikacijo, elektrifikacijo, javno razsvetljavo, prometno infrastrukturo, komunalno urejanje zemljišč, zaščito pitnih vodnih virov in tal, varovanje vodnega zajetja Svetinci, energetiko — biomaso, rudarski projekt geotermalne vrtine v Janežovcih, medobčinsko povezovalno cesto Pesnica, avtobusna postajališča, obrtne cone v občini, izvedbo komasacije zemljišč v rogozniški dolini in komasacijo rogozniške doline, kmečko tržnico ter ustanovitev družbe ali zadruge za razvoj in trženje kmetijskih pridelkov in izdelkov domače obrti.
V program so vključeni tudi projekti fizičnih oseb.
Franc Lačen
buteli
za večerjo
Igrajo: Bojan Emetžič, Alojz Svete, Dano Varga, Alenka Kozolc, Tom Ban Režija: Branko Đurlć-Đuto Kostumografija: Alan Hranitelj Scenografija: Greta Godnič
11.4.2003 v Gorišnici
Videm • Deveti dan šole
VSE ZA KOPALNICO
WC školjka Simplon
umivalnik 50 cm umivalnik 60 cm kad za prho, pločevinasta od
kopalniški mékflaia 140
Švedske WC deske Kan
Metalka Trgovina d. d.
Prodajni center Ptuj Rogozniška 7, tel; 02/749 18 00
METALKA' TRGOVINA
PRODAJA iN POPRAVILO
Malih kmetijskih strojev^ Kosilnic Škropilnic Motornih žag j. Kultivatorjev V
Servis Peteršičsp.
Dornava 76a, tel.: 755-0941
Kurilno olje evropske kakovosti
*
Z Magno nakup celo do 9 obrokov!
Olje vam ob pravočasnem naročilu dostavimo takrat, ko boste želeli!
080 22 66
Hitro, enostavno in
brezplaËno naroËanje kurilnega olja.
Z Magno dobite
več ... možnost plačila do 9 obrokov.
PETROL
Eko šola v skrbi za okolje
V osnovni šoli Videm so v petek, 21. marca, proslavili dan šole.
Na prvi pomladni dan pred devetimi leti so se namreč vi-demski šolarji preselili v nov hram učenosti in ta dan izbrali za svoj praznični dan. Na letošnje praznovanje, ki so ga že dopoldne pričeli z rojstnodnevno torto, so se temeljito pripravljali dlje časa in vsem povabljencem, med katerimi je bilo največ staršev učencev, pa tudi veliko nekdanjih zaposlenih in gostov z drugih šol, prikazali zanimiv, ekološko obarvan spored. Videmska šola je namreč že leto dni vključena v projekt eko šol, saj so se ob skrbi za krajinski park Šturmovci, ki leži
Žabice se veselo igrajo v svoji mlaki
Foto:js
Kidričevo • 102 leti Marije Unuk
v bližini šole, naučili pomena očuvanja neokrnjene narave. V teh dneh so se s svojim projektom krajinskega parka predstavili tudi v Celju na sejmu Flora.
Ob prazniku je učencem in delavcem šole čestital tudi župan Friderik Bračič ter jih razveselil s košarico sladkarij. Gostje so si nato v šolskih prostorih ogledali zanimive okraske, ki so jih učenci izdelali iz odpadnih materialov in jim s tem spremenili usodo - da bi postali navadna smet.
jš
Se vedno ljubi skromnost
V soboto, 15. marca, je praznovala 102. rojstni dan Marija Unuk - najstarejša občanka občine Kidričevo, ki živi pri hčerki Viktorji, zdravnici v Kidričevem.
Še zmeraj vedro in nasme-	čevski župnik Anton Pačnik s
jano stodveletnico so ob pra-	predstavniki Karitas, člani kra-
zniku obiskali župan občine	jevne organizacije Rdečega kri-
kidričevo Zvonimir Holc, kidri-	ža Cirkovce ter sokrajani iz
Foto: M. Ozmec
Marija Unuk v veselem pogovoru s kidricevskim županom Zvo-nimirjem Holcem
Apače • 70 let gasilstva
Pongrc, in jo razveselili s šopki cvetja, pesmijo in glasbo.
Kljub stodrugemu letu je Marija Unuk, ki je še vedno bistrega uma in besed, svoje goste pričakala urejena in z nasmehom na ustih. Pravi, da je v življenju vedno ljubila skromnost. Rojena je bila v Gornjih Pleterjah, v lovrenški fari. Pri hiši je bilo 8 otrok - 2 fanta in 6 deklic, med katerimi je bila tretja po vrsti prav ona. V osnovno šolo je hodila v Lovrencu na Dravskem polju. Ker je bila dobra učenka, so jo poslali na izobraževanje za učiteljico, žal pa je vse prekinila prva svetovna vojna.
Leta 1926 se je omožila v Pongrce. Lepo družinsko življenje je živela z možem, rodi-
le so se jima tri hčerke, žal pa je mož leta 1951 dokaj mlad umrl. Vse življenje je bila kmečka gospodinja, tudi na kmetiji je rada pomagala, saj je kljub trdemu delu v tem uživala. Še zmeraj jo vleče v Pongrce, kjer je domačijo prevzela hčerka.
Marijin recept za visoko starost je zelo enostaven: "Pridno delati, jesti kmečko hrano in nič pretiravati, bolje je biti v vsem skromen." Tega se je sama vedno držala in očitno uspela, saj ji tudi zdravje še kar dobro služi. Sicer pa ima zdravnika vedno pri roki, saj živi pri hčerki Viktoriji, ki je zdravnica.
Najstarejši občanki kidričev-ske občine tudi naše čestitke!
M.Ozmec
Ob jubileju novo vozilo
V Prostovoljnem gasilskem društvu Apače, ki se je minuli konec tedna sestalo na jubilejnem 70. občnem zboru, je povezanih 84 članov. Visoki jubilej bodo sredi junija proslavili s pomembno pridobitvijo - novim orodnim vozilom Mercedes Benz.
RADiO)))TEDNiK
V Apačah imajo pridne gasilce, saj že sedem desetletij skrbijo za požarno varnost. Predsednik prostovoljnega gasilskega društva je Branko Valentan, že drugi mandat svetnik občine Kidričevo in eden aktivnejših krajanov na raznih področjih. Ponosen je na svojo 85-glavo gasilsko četo, ki premore 64 članic in članov, 10 mladincev in 11 pionirjev ter se že pripravlja na osrednjo slovesnost ob 70-letnici, ki bo predvidoma junija letos ob prazniku občine Kidričevo. Visoki jubilej si bodo polepšali s pomembno pridobitvijo, saj bodo namenu predali novo gasilsko orodno vozilo Mercedes Benz
Foto: M. Ozmec
Predsednik PGD Apace je Branko Valentan
413 CDI, ki so ga že nabavili v sodelovanju s krajani Apač, Ministrstvom za obrambo, Gasilsko zvezo Kidričevo in občino Kidričevo, veljalo pa bo okoli 12 milijonov tolarjev. Uspeli so nabaviti in posodobiti tudi nekaj nujno potrebne opreme, uredili so del gasilskega doma, poleg tega so se usposa-
bljali, udeleževali gasilskih tekmovanj in vaj.
Poveljnik PGD Apače Simon Colnaric je prepričan, da je njihova aktivnost na preventivnem področju uspešna, saj so lani izvedli kar devet rednih in štiri izredne vaje. Posledica tega je, da so sodelovali le na treh požarih, enkrat pa so se zbrali v gasilskem domu, a njihova pomoč ni bila potrebna. Poleg tega so izvedli še vrsto drugih aktivnosti: pomagali so pri dovozu vode, postavili majsko drevo ter opravili delovno akcijo čiščenja odtočnih jaškov pred gasilskim domom, v njegovi okolici in ob avtobusnem postajališču.
Za vso svojo dejavnost so lani zbrali 9,1 milijona prihodkov, največ, kar 5,5 milijona, je prispevalo Ministrstvo za obrambo za novo vozilo, 1,8 milijona jim je ostalo iz leta 2001, s prispevki krajanov in sponzorjev so zbrali 1,13 milijona, 384 tisočakov je primaknila Gasilska zveza Kidričevo, 252 tisočakov pa so zbrali s prispevki od koledarjev.
Ob vsem tem pa so posebej veseli dejstva, da spet narašča število mladih gasilcev, kar je porok, da bo gasilstvo v Apačah še naprej ostalo osnovna gonilna sila vseh aktivnosti v tem kraju.
M. Ozmec
Ormož • 3. seja občinskega sveta

Id
Svetniki Koalicije Slovenija zapustili sejo
člani občinskega sveta (OS) Ormož so 10. marca na 3. redni seji po skrajšanem postopku spremenili odlok
v
o koncesiji za opravljanje javne snage in odlok o opravljanju dejavnosti javne razsvetljave. Zupan Vili Trofe-nik je pojasnil, da gre za usklajevanje koncesijskih aktov z zakonodajo o gospodarskih javnih službah. Pet tovrstnih odlokov so ob izteku pogodb že uskladili, tri pa še bodo. Svetnik Alojz Sok je opozoril, da pri tem izključujejo OS kot soglasodajalca pri oddaji koncesije, župan pa je še enkrat potrdil, da akte le usklajujejo z veljavno zakonodajo. Svetniki so dali tudi soglasja k cenikom in odpiralnim časom nekaterih institucij.
Svetniki so potrdili kandidate za delovna telesa - odbor za razvoj malega gospodarstva, odbor za varstvo okolja in urbanizem, odbor za premoženje, finance in gospodarska vprašanja, odbor za družbene dejavnosti, odbor za kmetijstvo in gozdarstvo, statutarno komisijo, komisijo za vloge in pritožbe ter komisijo za odlikovanja in priznanja. Vsem je skupno to, da SDS in N.Si nista predložila svojih predlogov za sestavo delovnih teles in so zato mesta ostala nezasedena. Pred glasovanjem v nadzorni odbor, kamor so bili predlagani Marjan Mohorko in Marija Glavinic (oba predlaga SLS) ter Silvo Žižek (na predlog LDS) je opozicija izrazila svoje pomisleke. Tanja Vaupotic je poveda-
la, da smo vsi pošteni, ce pa nas kdo kontrolira, pa še toliko bolj. Tudi Bogomir Luci je bil zaskrbljen, ker opozicija ne bo imela nobenega nadzora nad delom koalicije. Alojz Sok je ob tem pomembnem trenutku zasedel prostor na govornici in pocetje koalicije oznacil za škandalozno. Vprašal je, kako bodo nadzirali sami sebe in želel je vedeti, po kakšnem kljucu je SLS dobila v nadzoru kar dva kandidata. Dalj casa so debatirali o tem, kdo je kje napravil napako, kakšna je bila v celotni zgodbi vloga župana ali Koalicija Slovenija ne želi sodelovati ali je bila izkljuce-na. Na koncu so svetniki N.Si in SDS teatralno zapustili sejo, nadzorni odbor pa je bil sprejet v predlagani sestavi.
Predsednik KVIAZA Vekoslav Kosi (levo) se je izražal v športnem žargonu in Alojzu Soku ocital, da je sam napravil napako v korakih, sedaj pa išce krivca drugje.
Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Vekoslav Kosi je medijem posredoval obvestilo za javnost, v katerem piše, da Koalicija Slovenije pri oblikovanju delovnih teles OS praktično ne sodeluje, razen dveh zahtev glede zastopanosti predstavnikov N.Si in SDS v delovnih telesih in o sestavi nadzornega odbora. O načinu nesodelova-nja pa piše, da so obe zahtevi "postavili skrajno ultimativno, češ, če ne bosta sprejeta njihova predloga ne bodo sodelovali". Komisija je sestavo teles
oblikovala tako: pri petčlanskem delovnem telesu je dobila koalicija 4, opozicija pa enega člana, pri sedemčlanskih telesih koalicija 5 in opozicija 2, pri devetčlanskih delovnih telesih pa so predvideli 7 mest za koalicijo in 2 za opozicijo. Pri tem so izhajali iz razmerja formalne in neformalne koalicije in opozicije, ki v sedanjem občinskem svetu znaša 19 nasproti 7.
Koalicija Slovenija je najostreje protestirala zaradi vodenja 2. izredne seje OS, na kateri je "župan Vili Trofenik kar nekajkrat kršil akte OS". Očitajo mu, da seja ni bila pravilno sklicana, saj bi moralo biti vabilo skupaj z gradivom vročeno članom najkasneje tri dni pred sejo. Oporekajo tudi uvrstitev
druge točke, cenika za savno na dnevni red izredne seje. Po njihovem bi bilo treba vabila svetnikom vročati s povratnico. Opozorili so tudi, da je seja, ki ni trajala niti pol ure, občino stala preko 400.000 SIT. Šikaniranj in kršitev občinskih predpisov v Koaliciji Slovenija v bodoče ne bodo več mirno prenašali, so še pripisali.
Zdi se, da je v govoricah, da je ormoška občina v resnih finančnih težavah, vendarle precej resnice. V dobrih starih časih je župan svetnike nahranil in napojil. V novih časih jim privošči sok in kavo in gladko ignorira zlato pravilo, da kdor ne dela, naj vsaj je. Na minuli seji pa je županu zgleda še za kavo zmanjkalo ...
vki
Sedem (ne)pomembnih dni
(Ne)potrebna vojna
V ponedeljek (24. marca 2002) so v najbolj gledanih (in največkrat nagrajevanih) Odmevih slovenske nacionalne televizije o vojni v Iraku poročali šele po petnajstih minutah posiljevanja z nekakšnimi "analizami" nedeljskega referenduma o vstopanju Slovenije v Evropsko unijo in vojaško zvezo NATO. Tragedija, ki pretresa svet, je bila kratkomalo uvrščena med "normalne", vsakdanje informacije. Bojim se, da ne gre zgolj za primanjkljaj novinarskega posluha in novinarske profesionalne žilice, ampak za nekaj hujšega. Vsak pravi novinar, vsi medijski sistemi namreč vedo, da je te dni dogodek vseh dogodkov Irak in vse okoli njega. Zaradi tega časopisi dodajajo strani, spreminjajo utečene rubrike, pošiljajo posebne ekipe na kraj dogajanj. Svetovne televizijske mreže nas neprekinjeno, noč in dan, vodijo v pekel vojne. Tudi vsi tisti, ki delujejo po "posebnih navodilih" in v "razmerah vojne" kljub vsemu ne morejo negirati tistega, kar se dogaja. V takšnih razmerah pa nas slovenska televizija tako rekoč že od vsega začetka vojne "prepričuje", kot da gre zgolj za nekakšno neprijetno epizodo v siceršnjem lepem življenju, ki ne sme preveč motiti naših sicer ustaljenih navad. Nekako v slogu slovenske politike, ki samo "obžaluje", da je prišlo do vojaškega napada na Irak in ki hkrati kar vsem (stalnim) članicam varnostnega sveta podeljuje krivdo za to, kar se zdaj
dogaja, čeprav se natančno ve, kdo je "obšel" Združene narode in kdo ni bil pripravljen poslušati mnenj in nasvetov drugih. Slovenska nacionalna televizija je zagotovo ena redkih evropskih in svetovnih televizij takšnega ranga, ki zaradi vojne v Iraku ni zaznavno spreminjala svojega programa. Nekaj "dodatnih" poročil vsekakor ni tako, kar bi moral storiti osrednji nacionalni televizijski medij ob takšnem dogodku.
PROPAGANDA VOJNA,
v
RAZKAZOVANJE ŽRTEV
Poznavalci razmer že ves čas opozarjajo, da tokrat skupaj s "pravo" vojno poteka tudi nes-lutena (in pravzaprav doslej še nevidena) informativna oziroma propagandna vojna. Svet je nabit z informacijami in dezinformacijami. Mediji živijo pod pritiskom najrazličnejših "navodil", "prošenj" in "prepovedi". Tako tam, kjer govorijo o demokraciji, kot tam, kjer se zanjo šele bojujejo in kamor naj bi jo, po interpretacijah nekaterih, šele prinesli. V Združenih državah Amerike so oblasti "zaprosile" televizijo, naj ne objavlja posnetkov ujetih in ranjenih Američanov. (Prav takšni in podobni grozljivi posnetki iz Vietnama so pred več kot tremi desetletji obrnili ameriško javno mnenje proti ameriški vojaški avanturi v Vietnamu). Ve se, da v Iraku Sadam Husein vlada z nasiljem in vsakršnim omejevanjem svobode, seveda tudi z omejevanjem svobode in pre-
prečevanjem svobodnega delovanja medijev in novinarjev. Toda ob tem moramo vedeti tudi, kaj se z informiranjem dogaja na drugi strani. Nikomur ni mogoče kar vnaprej podeljevati in priznavati statusa "edinega demokrata" in mu hkrati spregledovati tisto, kar ni v skladu z demokratičnimi normami. Američani upravičeno zahtevajo od Iračanov, da dosledno spoštujejo Ženevsko konvencijo o vojnih ujetnikih. Upravičeno protestirajo, ker Iračani po televiziji razkazujejo (in očitno ponižujejo) ujete Američane. To ni v skladu z mednarodno priznanimi pravicami ujetnikov. Toda po drugi strani na ameriški televiziji hkrati prikazujejo klečeče Iračane, ki so jih zajeli Američani ali pa so se Američanom sami predali... V takšnih razmerah je, milo rečeno, čudno, da visoki predstavnik slovenske vojske na televiziji kot nekaj povsem samoumevnega pojasnjuje in zatrjuje, da Američani spoštujejo Ženevsko konvencijo, Iračani pa ne ... Glede na opisane razmere bi nam morala slovenska televizija (seveda skupaj z vsemi drugimi elektronskimi in pisnimi mediji) zagotavljati vsestransko informacijo in zagotavljati vsakič jasno identifikacijo informativnih virov. Tudi tako bi namreč dokazovali, da smo in da želimo biti maksimalno odprti in demokratični, predvsem pa pošteni do vseh. (Glede tega je že hrvaška televizija popolnejša od slovenske, saj gledalcem na posebnem ka-
nalu (in ob simultanem prevajanju) med drugim omogoča tudi neposredno seznanjanje z načinom poročanja glavnih televizijskih postaj ZDA, Velike Britanije, Francije, Nemčije ...)
OSAMLJENI AMERIČANI
Ko so pretekli teden Američani usmerili svoje vojaške sile proti Iraku, so v bistvu odprli novo stran svetovne zgodovine. ZDA so vojaško udarile brez soglasja Združenih narodov in v nasprotju s stališči pomembnih "zavezniških" držav Nemčije in Francije in "prijateljskih" držav, kakršni sta Kitajska in Rusija. Od vsega je morda še najbolj tragično (in skrb zbujajoče) to, da je do vojne, v katero je vpletena najmočnejša svetovna sila, prišlo v času vsesplošnega detanta, v razmerah, ki so človeštvu objektivno ponujale možnost novega sožitja in nove stabilnosti. Vsekakor pa se vojna začenja v času, ko je bilo - kljub vsem odprtim vprašanjem problemom in dilemam - vendarle mogoče verjeti, da je moč vzpostaviti široko koalicijo miroljubnih, demokratičnih držav, brez nekdanjih blokovskih in ideoloških delitev, ki bi bila najmočnejši in najbolj trajen garant vsesplošnega svetovnega progresa. Takšna koalicija bi bila tudi najboljši branik pred vsemi ekstremizmi in terorizmi. Združene države Amerike imajo zgodovinsko odgovornost za destabilizacijo sveta. V imenu svobode
in demokracije, predvsem pa zaščite "svojih interesov", jim je zdaj že uspelo vzpostaviti nešteto žarišč napetosti in številne (nove) delitve in nezaupanje po vsem svetu, še zlasti pa v združbi njihovih najbližjih prijateljev in zaveznikov. Velike in mlade države so soočene s številnimi novimi, tudi povsem nepotrebnimi dilemami in spori. V mnogih že tedne in tedne potekajo polemike in spopadi, kdo je na čigavi strani. Američani bi se morali zamisliti nad tem, da je njihov vojaški poseg proti Iraku pred enajstimi leti podpiralo 80 odstotkov sveta, zdaj pa je na njihovi strani (tudi zaradi različnih pritiskov in strahov) le 20 odstotkov držav. Nekateri vztrajno dokazujejo, da so Združeni narodi v svoji največji možni krizi. Proglašajo jih za mrtve, nekdanji slovenski predsednik Kučan govori o potrebi spremembe obstoječega sistema mednarodnih odnosov, ker naj bi tak, kakršen je zdaj, omogočal posameznim državam "skušnjavo", da same odločajo, kdaj bodo in proti komu uporabile vojno ... Združenih narodov vsekakor ne kaže idealizirati. V njih se že ves čas njihovega obstoja kažejo realna protislovja tega sveta. Svetovni sistem mednarodnih odnosov, kakršen je zdaj, je v minulih desetletjih vendarle preprečil, da bi svet - v bistveno dramatičnej-ših in bolj zapletenih razmerah - povsem podivjal in propadel. Problematiziranje tega sistema v danih razmerah ni nič drugega kot nekakšna odpustnica za početje ZDA. Tisto, kar se je zgodilo v Varnostnem svetu, vendarle ni zgolj nemoč. ZDA so dobile v njem košarico, v vojno so morale tako rekoč same in ob razločnem neodobravanju Združenih narodov.
Jak Koprive
in tam
Ptuj • Delili drevesca
Zeleni Ptuja so s pomočjo Raziskovalnega društva Zlatovranka in Mladih zelenih Ptuja že štirinajstič izvedli tradicionalno akcijo delitve drevesnih sadik, ki jo organizirajo na prvi pomladni dan.
V	slabi uri so razdelili okrog 1500 drevesnih sadik. Akcija, ki je vsako leto množično obiskana, je tudi tokrat pred Mestno hišo privabila mnoge, ki s tem izražajo skrb za zdravo okolje. Naslednja akcija bo delitve humusa v soboto, 21. aprila, ob 10. uripred Mestno hišo. (MKP)
Cirkulane • Jožefov koncert
V	nedeljo, 16. marca, so v večnamenski dvorani v Cirku-lanah pripravili Jožefov koncert, ki ga je organiziralo Kulturno-prosvetno društvo Franček Kozel iz Cirkulan, oziroma njihova sekcija Mešani pevski zbor, ki je na koncertu tudi nastopil. Ob njih so se občinstvu predstavili še: MePZ društva upokojencevDPD Svoboda Ptuj, Moška pevska zbora Komunale Ptuj in Gasilskega društva Hajdoše, ženska vokalna skupina učiteljic iz Cirkulan in Mladi veseljaki KOD Cirkulane. (Fl)
Cirkovce • Podpis eko listine
Na OŠ Cirkovce bo v petek, 28. marca, ob 8.00 uri slavnostni podpis EKO LISTINE. Podpis bodo popestrili s kratkim kulturnim programom, po podpisu pa se bodo vsi učenci in delavci OŠ Cirkovce vključili v akcijo čiščenja okolja, ki jo organizirajo v sodelovanju z lovsko družino Cirkovce.
Ptuj • Občni zbor diabetikov
V	Narodnem domu na Ptuju bo 29. marca ob 9. uri 28. občni zbor Društva diabetikov Ptuj z zdravstvenima predavanjima o debelosti in sladkorni bolezni tipa II ter samokontroli pri sladkornih bolnikih. Ocenili bodo delo v lanskem letu, pregledali finančno poslovanje in sprejeli program dela s finančnim načrtom za letos. V kulturnem programu bodo nastopile ljudske pevke iz Gabernika.
V	letošnjem letu bo Društvo diabetikov Ptuj organiziralo šest izletov. Prvi bo petega aprila, ko si bodo ogledali zanimivosti Notranjske, 10. maja bodo obiskali Lenty, Bukoviš-ko jezero in Bogojino, 7. junija botanični vrt v Mariboru, 12. julija Kamniško Bistrico, Brdo in Brnik, 13. septembra Po-sotelje in 18. oktobra ptujski muzej ter vinsko klet. (MG)
Ptuj • Mercator za mamice
Ob 25. marcu - materinskem dnevu je Mercator SVS, d.d., Ptuj razveselil mamice na porodnem oddelku ptujske bolnišnice: podaril jim je pleničke Pampers in nekaj sladkih priboljškov. V imenu mamic se je za pozornost zahvalil direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko in tudi povedal, da so veseli vsakršnega darila in prispevka, ki prispe v njihovo zdravstveno ustanovo. Donatorji jim s tem izražajo tudi zaupanje, ki ga imajo do njihovega dela. (MG)
Ptuj • Vinarsko-kletarski tečaj
Slušatelji tudi iz Ljubljane in z Bleda
V organizaciji KGZ Maribor je v okviru zimskih izobraževanj od 21. februarja do 13. marca na Ptuju potekal vinarsko-kletarski tečaj. Slušatelji so tokrat prišli od blizu in daleč: veliko iz okolice Ptuja, nekateri iz Maribora, pa celo iz Ljubljane in z Bleda.
Tečaj je obsegal 42 ur predavanj, strokovno ekskurzijo in pet degustacijskih vaj. Priznani strokovnjaki za vinarstvo in kletarstvo, ki so se zvrstili kot predavatelji, so svetovalci pri KGZS, enologi, med njimi je bila tudi vinarska inšpektorica. Predavanja so obsegala poučne in zanimive teme, ki so slušatelje nedvomno obogatile v njihovem dosedanjem znanju in izkušnjah.
V prvem sklopu so obdelali
geografska porekla, dozorelost grozdja, vinski letnik, trgatev, predelavo grozdja, nego in pripravo mošta za vrenje, uporabo enoloških sredstev, kemijsko sestavo grozdja in določitev sladkorja, nego vina in uporabo enoloških sredstev od vrenja do drugega pretoka. Drugi sklop je obsegal opredelitev vinskih kleti, vinske posode, tehnične vinarske opreme ter material za stekleničenje in vzdrževanje. Tretji sklop je ob-
ravnaval sestavine vina in bistvene določitve ter vinsko zakonodajo v praksi, četrti pa splošno vinogradništvo, rajoni-zacijo, okoljetvorne dejavnike, zasnovo vinogradov, tehnologijo pridelave grozdja, sortiment vinske trte in selekcijo. Peti sklop predavanj je vseboval enološke postopke in sredstva, nego vina, pomanjkljivosti, napake, bolezni vina in njih odpravo ter stekleničenje vina.
Znotraj posameznih sklopov
predavanj so slušatelji opravili tri degustacije svojih vzorcev. Ob tem je tekla beseda o lastnostih in napakah vina, ki jih je bilo moč zaznati, ter o postopkih za odpravo le-teh. V zadnji fazi tečaja so se odpravili še na strokovno ekskurzijo, v okviru katere so si teoretično pridobljeno znanje potrdili še v praksi. V ta namen so obiskali Klet Bistrica, ki deluje v okviru Škofijskega gospodarstva Rast, d.o.o. Pot so nadaljevali v Maribor na KGZ, kjer so poslušali še predavanje o kulturi pitja vina, senzoriki vina, pomenu in povezavi vina in zdravja. Med predavanjem so si ogledali videokaseto, ki je predstavljala trto in vino na Slovenskem v preteklosti in danes. Vinski svetovalec v gostinstvu (sommelier) je nazorno predstavil dejavnost, ki jo vodijo preko spleta na naslovu www.Slovino.com, na zavodu pa so si ogledali še degustacij-sko dvorano, ki je opremljena z vsem, kar je potrebno za uspešno ocenjevanje vina. Sledil je še obisk turistične kmetije Protner, ki se že trideset let ukvarja s proizvodnjo vina, pridelajo pa tudi nekaj vinskega žganja, ki ga gostom ponuja v različni embalaži. Po večerji je sledila še zadnja degustacija, v kateri so se z vzorci belega in rdečega vina sprehodili po slovenskih vinorodnih deželah.
13. marca so slušatelji, razdeljeni v tri skupine, na KGZ Ptuj opravljali izpit. Potrdila o opravljenem izobraževanju bodo prejeli na letošnji tradicionalni razstavi "Dobrote slovenskih kmetij".
Jože Murko
Markovci • Občni zbor AMD
"Pa srečno vožnjo!"
člani AMD Markovci so se v petek, 7. marca, v jedilnici tamkajšnje osnovne šole sestali na 45. rednem občnem zboru.
Zbora so se poleg številnih članov udeležili tudi domači župan Franc Kekec, predsedniki etnografskega, folklornega in turističnega društva, predstavnika Policijske postaje Ptuj ter pomočnik ravnatelja OŠ Markovci.
AMD Markovci je imelo v minulem letu 273 članov, članstvo pa ni omejeno zgolj na meje občine Markovci, ampak je iz skoraj vseh občin Dravskega in Ptujskega polja, nekaj celo iz Ljubljane.
Uvodoma je zbrane člane in goste nagovoril predsednik društva Jože Kramberger. Kot
Foto: Mojca Zemljarič
Predsednik AMD Markovci Jože Kramberger
je razvidno iz njegovega poročila, se je tudi v letošnjem letu število članov nekoliko zmanjšalo. Vzroke za to je po besedah navzočih pripisati tudi novemu načinu plačevanja članarine, ki se od letošnjega leta plačuje preko položnic. Sicer pa je Kramberger pojasnil, da so v letu 2002 veliko dela in pozornosti posvečali preventivnemu delovanju v cestnem prometu, sodelovali kot redarji na markovskih pustnih prireditvah, v prvih septembrskih dneh pa so kot prostovoljci varovali tudi otroke na poti v šolo. Omenil je še jesensko prometno-preventivno prireditev pred domačo osnovno šolo.
O statistiki in varnostnih ukrepih v cestnem prometu je nato govoril predstavnik Policijske postaje Ptuj. V letu 2002 je bilo na območju občine Mar-kovci 88 prometnih nesreč in nobena izmed njih ni terjala smrtnih žrtev. Na območju Mar-kovcev je bilo v minulem letu podanih 157 predlogov sodniku za prekrške, najpogostejše kršitve pa so še vedno alkohol, neprilagojena hitrost ter neuporaba varnostnega pasu in čelade.
Mojca Zemljarič
DOBROTE
14. DRŽAVNA RAZSTAVA
DOBROTE
SLOVENSKIH KMETIJ
4.,5.,6.,7. aprila 2003
v minoritskem samostanu na Ptuju
2003
SLOVENSKIH KMETIJ
ODPRTJE RAZSTAVE BO V PETEK, 4.aprila 2003 ob 10.00 uri
V	MINORITSKEM SAMOSTANU NA PTUJU
PODELITEV PRIZNAJ, V SOBOTO S.aprila 2003, ob 13.00 uri za vino, suho sadje, sokove, olja, kise, sadna vina, marmelade in žganja
SLAVNOSTNA MAŠA, V NEDEUO ó.aprila 2003, ob 10.00 uri
PODELITEV PRIZNAJ, V NEDEUO ó.aprila 2003, ob 11.00 uri za mesne, krušne in mlečne izdelke
RAZSTAVA BO ODPRTA V PETEK OD 11. DO 18. URE
V	SOBOTO IN NEDEUO OD 9. DO 18. URE
VPONEDEUEKOD 9. DO 14. URE
DOBROTE BODO NAPRODAJ NA DVORIŠČU MlNORITSKEGA SAMOSTANA
^oÂmdoMfy w mesltA/sioi^e/iÀÂ doÂwi/ !
m-
KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD PTUJ MESTNA OBČINA PTUJ
Sobetinci • Občni zbor LD Markovci
"Za nami je dobro in odgovorno opravljeno delo!"
V prostorih lovskega doma v Sobetincih je v soboto, 15. marca, potekal občni zbor LD Markovci. Zbora se je udeležilo 38 domačih članov, med gosti pa so bili tudi Franc Kostanjevec, podžupan občine Markovci, mag. Milan Trafela, predsednik ZLD Ptuj-Ormož ter predstavniki lovskih družin Ptuj, Jože Lacko in Cirkulane.
Starešina LD Markovci Viktor Cvetko je zbranim pojasnil, da je vodstvo, ki je bilo minulo leto izvoljeno na izrednem občnem zboru, dosledno in kvalitetno izvedlo svoje zadano delo. Kot je povedal Cvetko, so si v prvi vrsti zadali dve
temeljni nalogi. Kot prvo je navedel dobro gospodarjenje z loviščem in povečanje staleža male divjadi, kot drugo pa si je nov upravni odbor v minulem letu prizadeval povečati družbenost članstva in preprečevati nepotrebne diskusije o proble-
Foto: Mojca Zemljarič
Starešina Viktor Cvetko in častni član LD Markovci Slavko Brodnjak, ki je med zeleno bratovščino vstopil leta 1951. Ob razglasitvi za častnega člana so Brodnjaku zapeli člani Okteta ZLD Ptuj-Ormož.
mih iz preteklosti. S Cvetkom se je glede dobro in odgovorno opravljenega dela strinjal tudi lovski gospodar Janez Horvat, ki je dejal, da so vsi člani opravili 25 obveznih delovnih ur, kar doslej ni bilo v navadi. Horvat je navzoče opozoril tudi na problem krivolova in klateških psov. Divjad, ki je v teh primerih najbolj ogrožena, je srnjad, žal pa, po besedah gospodarja, lovci na tem področju ostajajo zaenkrat nemočni.
Poročilu starešine in gospodarja so nato sledila še poročila blagajnika, tajnika, strelskega referenta, referenta za kinologijo, disciplinske komisije, nadzornega odbora in verifi-kacijske komisije, zbrano lovsko bratovščino pa je nagovoril tudi mag. Milan Trafela. Ob zaključku rednega občnega zbora so prisotni člani potrdili sklepe občnega zbora ter soglasno sprejeli finančni in gospodarski načrt za leto 2003.
Mojca Zemljarič
Izza zavese
Vzdržati se
Vzdržnost je bojda koristna, če govorimo o hrani, pijači, tudi zdrava. Seksualna vzdržnost tudi, če ne govorimo o domačih rjuhah.
Vzdržnosti je več vrst in v človeški naravi je, da si jo prikrojimo po potrebi in trenutnem navdihu. Vzdržati se, je torej, lahko bi rekli, čednost.
Pa je res? Težko verjamem, kadar se člani skupaj s predsedniki parlamenta, komisij, odborov in kar je še dogodkov, kjer se sprejemajo odločitve, vzdržijo, glasovanja seveda. Nekako še razumem člana kakšnega telesa, ki o zadevi, o kateri naj bi odločal, nima pojma in pošteno dvigne roko ali pritisne na tipko, ko predsedujoči vpraša, ali se je kdo vzdržal. Nerazumljivo pa je, kadar se vzdrži predsednik, ki je sklical sejo z namenom, da bi bila sprejeta odločitev, kakršnakoli pač. Predsednik je tisti, ki pripravi sejo oziroma mu jo pripravi strokovna služba, ki mora vedeti, kakšna naj bo odločitev in pripraviti takšne podatke, ki bodo utemeljili in prepričali tiste, ki odločajo, da bo za neko področje, za neko zadevo sprejeta odločitev, ki ima kar največ plusov. Predsednik je zagotovo ključna oseba, ki mora vedeti, kakšen rezultat želi na koncu sestanka, kakšni sklepi naj bodo sprejeti. Predsedujoči je tista oseba, ki mora zahtevati vse potrebne podatke, da se lahko odloči za ali proti, ki mora že na začetku seje vedeti, kaj hoče v interesu zadeve, o kateri je govora, v imenu nekega širšega interesa, ki ga zastopa kot predsednik komisije odbora.
Vzdržati se, kot predsednik, je sprenevedanje, je igra mačke in miši, ki se je gredo še posebej radi v kadrovskih komisijah, ko se kandidatom za določeno mesto ne želijo zameriti, nobenemu, pa se elegantno izognejo odgovornosti (večina jih ima to odgovornost tudi plačano), tako da se vzdržijo. Kako udobno.
Komentar? Vzdržala sem se.
Nataša Petrovič
Ptuj • Razprave
Narodni domovi, oaze slovenstva
Včeraj je bila v Narodnem domu na Ptuju predstavitev razprav o narodnih domovih na Ptuju, Celju in Mariboru, ki so izšle v Časopisu za zgodovino in narodopisje, ki ga izdajata Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo v Mariboru. Razprave so bile predstavljene na okrogli mizi lani na Ptuju ob 120-letnici Narodnega doma na Ptuju.
Uvodne misli v časopisu je napisal dr. Marjan Žnidarič, o političnih razmerah na Štajerskem v času vlade grofa Taa-feja (1879 — 1893) razpravlja Janez Cvirn, Marija Hernja Masten predstavlja Narodni dom na Ptuju in njegove lastnike do druge svetovne vojne, dr. Nataša Kolar je razpravljala o narodnostnih razmerah na Ptuju med letoma 1860 in 1882, dr. Ljubica Šuligoj o narodnoo-brambnem boju na Ptuju in o njegovem Narodnem domu (od konca 19. stoletja do leta 1941), Irena Mavrič Žižek o kulturnih prireditvah v Narodnem domu na Ptuju, Branko Goro-
pevšek piše o stoletju celjskega Narodnega doma, mag. Vlasta Stavbar o Narodnem domu v Mariboru, Jakob Emeršič pa o ptujski čitalnici, branju in Narodnem domu.
Predstavitev zbornika o 120-letnici Narodnega doma na Ptuju je pripravila Zveza kulturnih društev Ptuj v sklopu Večernic, v sodelovanju z Mestno občino Ptuj in Območno izpostavo JSKD Ptuj. Program je povezovala Nataša Petrovič, v kulturnem programu se je predstavila vokalna skupina Spominčice pod vodstvom Marije Šteger.
Fl
Ptuj • 110. obletnica Muzejskega društva
Jubilej tudi v knjižnici - 3
Nadzorni svet je imel pravico in odgovornost upravljanja z muzejskim "štiftnim" kapitalom. Funkcijo upravljanja in vodenja knjižnice in muzeja pa si je darovalec Franc Ferk pridržal za nedoločen čas.
Ferk je zahteval, da je potrebno njegovo knjižnico strokovno urediti. Za ureditev je predlagal prof. Hansa Pircheg-gerja, znanega zgodovinopisca. Urejanja se je lotil v letu 1902 in 1903. Naredil je temeljito katalogizacijo. Knjige in zvezke je uredil v 19 skupin, katalog je še danes ohranjen. Vendar pa zaradi pomanjkanja prostora knjižnice še ni bilo mogoče uporabljati. Prostor je bil premajhen, gimnazijo, v kateri je bil nastanjen Ferkov muzej s knjižnico, pa je pestila velika prostorska stiska. Takratni direktor gimnazije Andreas Gubo je zahteval, da se mora knjižnica izseliti iz gimnazijskih prostorov.
Prostorska stiska je knjižnico in muzej pestila do leta 1928. To leto je povezano z velikimi prizadevanji za pridobitev novih prostorov v nekdanjem dominikanskem samostanu, v katerem je bila vojašnica. Mestna občina je kupila dominikansko vojašnico za 540.000 din. Za muzejske prostore in knjižnico so določili križni hodnik, letni refektorij in prostore, ki se dotikajo refektorija na vzhodni strani. Ostali del stavbe so namenili za stanovanja. Muzej in knjižnica sta bila od stanovanj popolnoma ločena. Takratni župan je prosil Muzejsko društvo, naj apelira na javnost, da bi z denarnimi prispevki podprla veliko selitveno akcijo. Kar bi društvo ob tej priliki nabralo, naj bi odstopilo Mestni občini za adaptacij-
ske stroške. Selitev je potekala med 12. in 19. julijem. Opravljena je bila po navodilih Mestne občine, in sicer pod vodstvom arheologa Rudolfa Brataniča, šolskega upravitelja Uroša Pečka in konservatorja Viktorja Skrabarja. Na vzhodni fasadi muzejskega poslopja so dali napisati z velikimi črkami: Mestni Ferkov muzej.
Za knjižnico je bil namenjen prostor brez oken, kjer so hranili tudi material. Vendar pa je bil prostor neprimeren, saj se v prostor pred pisarno, ki je v bistvu jarek, stekala voda ob dežju. Zidovje je bilo vlažno in je škodovalo knjižnici. Kljub temu pa je urejanje knjižnice potekalo nemoteno. Član društva Anton Smodič je uredil priročno muzejsko knjižnico, ki jo je inventariziral po posameznih strokah. Izdelal je dvojni katalog.
Prvo statistično poročilo in kratek zgodovinski pregled sta bila narejena v letu 1932. Iz njega izvemo, da šteje inventarna knjiga 6.800 enot, vendar je še zmeraj mnogo nevpisane-ga.
Zaradi že znane prostorske stiske in neprimernega prostora za knjižnico se je pokazala potreba za razširitev prostorov. Pridobili so si še štiri nove prostore zimskega refektorija za potrebe knjižnice, arhiva in pisarno. Začeli so obnovo prostorov, za knjige so kupili tudi nove police. Tajnik društva Anton Smodič je uredil arheološko knjižnico, Ferkovo
leposlovno knjižnico, zbirko zemljevidov in arhiv. Zbirke so bile nameščene v svetlih prostorih, bile so strokovno urejene in dostopne za študij.
Poleg darovalca Franca Fer-ka moramo omeniti še Viktorja Skrabarja. Bil je dolgoletni član Muzejskega društva, imenovan tudi duša muzeja, saj je v društvu neumorno deloval skoraj štiri desetletja. Že od leta 1903 je bil odbornik društva, od leta 1925 pa do svoje smrti 1938
Fotozapis
njegov predsednik. Opravljal je še naloge konservatorja Centralne komisije za varstvo spomenikov za ptujski okraj. Ves čas je neutrudno pomagal pri arheoloških izkopavanjih in o tem tudi dosti pisal. Še posebej je skrbel za kontinuiteto publikacij v muzejski knjižnici, pa tudi v svoji zasebni. Njegove knjige so v večini primerov označene z ekslibrisom, ki predstavlja krta z lopato.
Božena Kmetec-Friedl
Oto Mesarič
V petek je svojo drugo likovno razstavo predstavil Oto Mesarič, ki se ljubiteljsko ukvarja tudi s slikarstvom.
Oto Mesaric
Kot navdušen ribic je tokratni razstavi nadel ime Voda je vir življenja in slike so dejansko povezane z vodo oziroma s takšno tematiko. Slike so v akrilni tehniki.
Razstavo je odprl Ivan Vido-vič, vodja oddelka za družbene dejavnosti na Mestni občini Ptuj, o Mesaričevem delu pa je spregovorila Rozina Šebetič, mentorica pri likovni sekciji Društva upokojencev Ptuj. V kulturnem programu so sodelovale Spominčice pod vodstvom Marije Šteger.
Fl
Tednikova knjigarnica
Svetovni dan gledališča
Ves svet postaja eno samo gledališče! Pa ni, da bi na današnji dan, ki ga je UNESCO posvetil gledališčem, radostno vzklikali, kajti svetovni režiserji so izgubili vse tisto, kar skupaj drži dobro gledališče. Svetovni igralci so pozabili na temelje poštene igre, predvsem pa jim ni mar občinstva. Občinstva, ki si želi MIROLJUBNIH iger, takih, kjer je moč besede in argumentov prva in edina sila, ki poganja kolesje gledališča. Le komu bodo igrali, ti svetovni krojači, če bo avditorij prazen? Le kdo še bo obsedel v požganem in onesnaženem parterju? V krvavih in z lažmi nabitih ložah in balkonih lahko zdrži le občinstvo, ki ne sodi med vretenčarje! Kruha in iger! A kdo bo jedel kruh iz krvave moke? In tudi igre imajo omejeni rok trajanja.
Ob svetovnem dnevu gledališča želim, da bi bilo gledališče tam, kjer je resnično doma. In da bi držalo ogledalo tistim, ki režirajo vsevprek, ne meneč se za NARODOV BLAGOR. Ker DOLINE ŠENTFLORJANSKE pač ne bodo reševali HLAPCI, ne KRALJI Z BETAJNOVE in dežela bo eno samo veliko mesto GOGA. Ko GRENKI SADEŽI PRAVICE izgubijo grenčino in se mnogim zdi, da je grenkoba sladkost postala — kako malovreden postaja oder! Igralci vsega sveta — združite se! Na dovolite, da nepoklicani prevzamejo igranje, sicer bo, kakor je zapisano v dveh novitetah današnje Tednikove knjigarnice, preveč PREKINJENIH DEKLIŠTEV in preveč DEVŠKIH SAMOMOROV.
Obe knjigi, ki ju med drugim družita turobna naslova: Prekinjeno deklištvo in Deviški samomori sta izšli pri Cankarjevi založbi v zbirki Najst in Gimnajst, kamor je doslej urednik Zdravko Duša uvrstil imenitna leposlovna dela za zrele najstniške in tudi odrasle knjigoljube, ki segajo po kvalitetnem branju (Etrika za Amadorja, Jack Frusciante je zapustil skupino, Soba s cvetnim prahom, Hašiš, Alica v računalniku, In drugi, Kuhinja, V podpalubju, Ledene magnolije).
PREKINJENO DEKLISTVO
Avtorica Susanna Kaysen jepostavilapred bralca svojo skušnjo s psihiatrijo — odkrito, brez olepševanja ali	opravičevanja.
Kaysenova je bila leta 1967 hospitalizirana in dve leti je preživela znotraj zidov bolnišnice, kjer je bilo tako, kot je pač bilo. In je še danes, četudi stroka trdi, daje današnja psihiatrija nekaj povsem drugega. Avtorica natančno popisuje dekleta, ki jih pestijo oblike psihoz, so samodestruktivne, ano-reksične, depresivne. Dekleta so enostavno izločena iz sveta, kajti svet jih ne razume in jim ne zmore nuditi pomoči. Same ne poznajo odgovorov, le kako bi jih prepoznali drugi? Punce so praviloma zadete s terapijo, njihovo ozdravljenje in vključitev v ^^zunanji svet" nima pravil.
Roman je razdeljen na kratka, naslovljena poglavja, ki ob bolnišničnih podobah pomagajo doumeti človeško duševno stisko, analizirajo duševna stanja in sprašujejo davna vprašanja o modrosti in norosti, o razkoraku med genijem in norcem. Avtorica zelo nazorno pojasnjujejo svoja doživljanja in zdrse v dojemanju sveta ter se jasno zaveda bremena duševnega bolnika. Že uvodni odstavek je avtoričin jasen credo pisanja: Ljudje sprašujejo, kako sem prišla tja noter. V resnici jih zanima, ali bi lahko prišlo do tega, da bi tudi sami končali tam. Ne znam odgovoriti na to vprašanje. Lahko jim samo povem, da ni težko.
Po knjigi Prekinjeno otroštvo je bil posnet uspešen film z Winono Ryder in Angelino Jolie v glavnih vlogah.
Knjigo (171 strani), ki brez sentimentalnosti odstira začasno omejen življenjski prostor najstnice, je prevedla Du-šanka Zabukovec.
DEVIŠKI SAMOMORI
Jeffrey Eugendies postavi bralca v zgledno, povsem običajno sosesko, kjer opazuje in je vpleten v življenje trde, posebne družine Lisbonovih: oče je učitelj v lokalni šoli, kamor hodijo tudi Lisbonova dekleta. Avtor že na začetku razkrije njihovo samomorilnost, roman pa je poročilo sosedov, ki so skušali dekleta razumeti. In fantov, ki so si dekleta želeli. Avtor niza zgodbo, ki je nadvse črna, z elegantnim smislom za humor, sicer bi tako temačno pripoved redki bralci zdržali do konca. Samomorilske situacije, bolje izvedbe, so popisane natančno, z občutkom za malenkosti. Zlovešče pričakovanje smrti v družini, kjer si mati in oče zatiskata oči pred resničnim življenjem in odraslostjo svojih hčera, je od prve do zadnje strani (225 strani) prežeto s komaj zaznavno kritiko odtujenosti med generacijami in versko ortodoksnostjo.
Po knjigi je bil posnet film s Kirsten Dunst v glavni vlogi. Roman je prevedla Irena Duša.
Obe knjigi, Prekinjeno deklištvo in Deviški samomori, sta posebnega literarnega pogleda in posebne tematike. Razen knjigoljubom, ju še posebej priporočam vsem, ki se tako ali drugače ukvarjajo z najstniki.
Liljana Klemenčič
Ormož • Razstava Ivana Pšajda
Korenine in Resnice
V prostorih Zavarovalnice Maribor, PE Ormož, na Kerenčičevem trgu, je na ogled že tretja razstava: vodja predstavništva Marija Kuster se je tokrat odločila Ormožanom približati zanimiv svet korenin Ivana Pšajda.
Ivan Psajd razstavlja v prostorih Zavarovalnice Maribor, PE Ormož. Z njegovimi Koreninami pa so okrasili tudi svoja izložbena okna na Kerenčičevem trgu.
Korenine avtor najde na svojih sprehodih, ki ga vodijo v gozd, nato jih uredi, očisti in zlakira. Zanimivo je, da jih ne spreminja, zato so ohranjene v prvotni obliki, dodana jim je le slutnja asociacije, podobe, ki jo vzbudi v gledalcu. Na svoj katalog, ki spremlja razstavo je napisal: "Ljudje eksponate gle-
dajo, jaz jih pa vidim."
Pšajd se ukvarja tudi z zapisovanjem izrekov, spoznanj in resnic, ki jih je izdal v treh tako poimenovanih knjigah. Nekaj misli sta na otvoritvi razstave predstavila Primož Kirič in Eva Ferlež, ki je v spremljavi Aneja Ivanuša tudi zapela.
vki
Ormož • Najpomembnejše izobraževanje
Znanje za Evropo
Izobraževanje in druženje se zdita članicam Kluba tajnic in poslovnih sekretark Ormoža in okolice najpomembnejša pridobitev njihovega lanskoletnega delovanja.
V	lanskem marcu je predsedstvo kluba prevzela Milena Mi-losavljevič, ki je na nedavnem občnem zboru članice pozvala, da tudi s pridobivanjem sponzorjev pomagajo uresničiti zastavljene cilje in začrtan program dela za letošnje leto.
V	klub je vključenih 46 članic iz ormoške občine ter iz občin Ljutomer, Križevci pri Ljutomeru, Veržej, Radenci, Gornja Radgona in Razkrižje. Članice so aktivne v zelo različnih delovnih okoljih, tako prihajajo iz gospodarstva, šolstva, državne uprave, lokalnih skupnosti, nekaj pa tudi s področja samostojnega podjetništva. Ker je težko zadovoljiti in združevati toliko različnih interesov, organizirajo vsako leto širok krog dejavnosti, tako da se lahko vsaka članica vključi v kako or-
ganizirano obliko dela v klubu. Lani so izvedle seminar z naslovom Uporaba pravopisa na delovnem mestu, pravkar pa poteka izobraževanje članic za pridobitev evropskega računalniškega spričevala. To je za klub velikega pomena, saj so prvi klub v Sloveniji, ki je s takim izobraževanjem pričel. Gre pa tudi za precejšen finančen zalogaj, saj izobraževanje za 10 udeleženk stane približno 1,5 milijona tolarjev. Izobraževale pa bi se rade tudi v prihodnje. Trenutno potekajo živahne aktivnosti za organizacijo Višje šole za poslovne sekretarke v Ormožu. Opravile so pogovore z direktorjem ormoške ljudske univerze, vendar do želenega dogovora še niso prišle. Z izobraževanjem bi namreč rade pričele že letošnjo jesen in če
jim tega ne bo mogla zagotoviti domača ljudska univerza, bodo sogovornike poiskale drugod, so povedale. Povpraševanje po tovrstnem študiju je zares veliko, saj se zanj zanima čez 30 interesentk.
Članice Kluba tajnic pa imajo tudi sicer zanimive dejavnosti, ki jih organizirajo posamezne komisije. Komisija za družabno in kulturno življenje je pripravila ogled Bukovniškega jezera, sprejem za nagrajenke, dobitnice priznanj Klubov tajnic Slovenije, in troje zanimivih predavanj - O negi in ličenju, Hitro in zdravo pripravljene jedi ter Zdravje in sprostitev zaposlene žene. Letos pa načrtujejo tudi obisk kakšne operne ali baletne predstave v ljubljanski Operi ter izlet in piknik. Lani so se tajnice rekreirale so
se v OS Križevci pri Ljutomeru pod vodstvom fizioterapevtke iz zdravilišča Radenci, peš so se sprehodile po Jeruzalemu do domačije Frana Miklošiča. Poudarile so dobro sodelovanje s ptujskimi kolegicami, s katerimi so se lani srečale na Borlu, ribarile v dolini Vinetu in se zabavale na novoletnem srečanju. Dobro sodelujejo tudi z Zvezo klubov tajnic Slovenije. Lani so se štiri članice udeležile testiranja za izbor tajnice leta, udeležile so se tridnevnega strokovnega izpopolnjevanja v Portorožu, skupaj s ptujskimi kolegicami pa so gostile na Ptuju in v Ormožu tudi 99 udeleženk srečanja UO klubov tajnic vse Slovenije.
vki
Ptuj • Skupščina Zveze kulturnih društev Ptuj
Novi - stari predsednik F. Lačen
Zveza kulturnih društev se je v letošnjem letu dokončno reorganizirala v skladu z reorganizacijo krajevne samouprave, ko je na Ptujskem nastalo 15 novih občin. Tako je ZKD Ptuj organizirana le za Mestno občino Ptuj.
Priporočilo Zveze kulturnih društev Slovenije je, da bi v vsaki občini, ki ima vsaj dve kulturni društvi, ustanovili tudi zvezo. Na Ptujskem imata zvezi tako občina Hajdina in Mestna občina Ptuj.
Na prvi volilni skupščini so delegati razrešili dosedanje vodstvo in izvolili novo. Predsednik je ostal Franc Lačen, v izvršni odbor pa so bili izvoljeni: Stefan Petek — glasba, Aleksander Glatz — ples, Franc Malek — folklora, ljudski pevci in godci, Urška Vučak — gledališče, lutke, Ladislav Pulko — zborovsko petje, Anica Zu-panič — likovna in foto dejavnost, David Bedrač — literarna dejavnost.
V ZKD Ptuj je tako vključenih 15 kulturnih društev, v
katerih dela 800 članov. Glasbenih skupin, pevskih zborov in pihalnih orkestrov je skupaj 15, gledališke skupine so 3, folklornih je 5, plesnih 6, likovne 3 in literarni 2. Društva so s svojimi sekcijami v letu 2002 pripravila 215 nastopov na domačih odrih, 115 po Sloveniji in 18 v tujini.
ZKD Ptuj pa ima tudi koncesijo upravljanja s prostori Narodnega doma in Stare steklarske delavnice. V Narodnem domu je bilo lani 471 in v Stari steklarski delavnici 85 prireditev. Lani pa je bila dogovorjena v proračunu Mestne občine Ptuj tudi obnova fasade Narodnega doma, dela se bodo izvedla letos.
NaP
Svet zavoda OŠ Žetale, Čermožiše 45 b, 2287 Žetale, razpisuje
delovno mesto
RAVNATELJA.
Kandidat mora za imenovanje na fukcijo ravnatelja izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno s 53. in 145. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja
- ZOFVI (Ul. l. RS, št. 12/96, 23/97 in 22/00) ter 43. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI - A (Ur. l. RS, št. 64/01). Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo izbran za dobo 5 let. Začetek dela je 18. 6. 2003 oziroma skladno s sklepom o imenovanju oziroma skladno s soglasjem ministra k imenovanju. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in dosedanjih delovnih izkušnjah pošljejo kandidati najkasneje v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov: Svet zavoda OŠ Žetale, Čermožiše 45 b, 2287 Žetale, z oznako "Prijava za razpis za ravnatelja".
Kandidati bodo pisno obvestilo o izbiri prejeli v zakonitem roku.
Polje negotovosti
Četrtek, 20.3.2003
Prejšnji četrtek, dvajsetega marca dva tisoč tri, je bil lep dan. Že navsezgodaj je posijalo sonce, nebo je žarelo v svoji sin-jini, od severa proti jugu in zahoda proti vzhodu, popolnoma brez oblačka. Pihljala je rahla sapica. Ptice so čivkajoč vsaka svoj napev pozdravljale prebujajoče se sonce ter stvarstvu oznanjale, da v deželo prihaja pomlad. Prejšnji četrtek, dvajsetega marca dva tisoč tri, je v Planici na uradnem kvalifikacijskem treningu Finec Matti Hautamaeki prijadral do novega svetovnega rekorda ter pristal pri 227,5 metrih. Prejšnji četrtek, dvajsetega marca dva tisoč tri, je minilo natanko dva tisoč šestinštirideset let od rojstva rimskega pesnika Publija Ovidija Naza, enega najbolj znanih in branih antičnih pesnikov v Evropi, ki je pomembno vplival na nekatere slovenske velikane poezije, med njimi tudi na Gregorčiča ter predvsem Prešerna (izrecno ga omenja v Glo-si). Ovidij se je posvečal predvsem ljubezenskim elegijam, njegovo najbolj slovito delo je prav zbirka elegij pod naslovom Umetnost ljubezni, še vedno eno temeljnih del svetovne ljubezenske poezije. Umetnost ljubezni je prevedena v večino svetovnih jezikov. Prejšnji četrtek, dvajsetega marca dva tisoč tri, je bil sončen ter ljubezniv dan.
Prejšnji četrtek, dvajsetega marca dva tisoč tri, je George W. Bush, ozdravljeni alkoholik s sindromom mesije, človek, kije med seboj pomešal vzrok in posledico, prvi predsednik v zgodovini ZDA, ki na to mesto ni bil izvoljen, ob štiriintrideset minut čez tretjo po srednjeevropskem času z verige spustil svoje vojne pse ter najsodobnejšo tehnologijo, razvito zgolj za ubijanje in destrukcijo. Ob štiri minute čez pol četrto zjutraj je človek, za katerega je navadna prestica večja nevarnost kot vsi teroristi tega sveta, začel svojo "kampanjo", "poseg v Iraku", kot je ljubkovalno poimenoval svoj križarski pohod, zavedajoč se, da ljudje ob besedi, ki najbolj ustreza temu, kar se je namenil storiti, to je vojna, pomislijo na grozote ter zlo. Ker pa se tudi človek, ki je za Talibe mislil, da so rokenrol bend, zaveda, da takšnega sprenevedanja svet vseeno ne more požreti, je v kasnejšem govoru naciji v njemu značilni retoriki, ki napeljuje k domnevi, da mož ni sposoben gladko ter v eni sapi izustiti pod- ali priredno sestavljene povedi, za svojo smrtonosno eskapado uporabil evfemizem "vojaška operacija za razorožitev Iraka, osvoboditev njegovega ljudstva in ubranitev sveta pred veliko nevarnostjo.^ Se en dokaz, da je gospod iz Bele hiše med seboj krepko pomešal vzrok in posledico.
Prejšnji četrtek, dvajsetega marca dva tisoč tretjega, so padle tudi prve žrtve med civilnim, nič krivim in že tako ali tako od Huseina ter mednarodnih sankcij zatiranim, zlomljenim in ponižanim prebivalstvom. Prve med deset tisočimi, ki jim bodo sledile. Bush mlajši prav tako ni pozabil ob koncu svojega agitpropovskega govora navreči še krilatice, ki jo ves čas ponavlja kot navit: "Bog blagoslovi našo državo", pri čemer meji na že absurdnost, da se človek, ki vsak dan bere Sveto pismo ter je goreč kristjan, pri svojem popolnoma antikrščanskem ter nasploh antietičnem početju sklicuje na tistega, ki naj bi se razodel v obliki absolutne ljubezni ter katerega glavni zastopnik na Zemlji jasno in glasno pove, da bodo Bush in ostali gospodarji vojne morali za ta dejanja odgovarjati pred Vsemogočnim. Kar pomeni, da je Karol Wojtyla absolutno proti tej nepravični, etično neutemeljeni ter morilski vojni. Ampak človeka, ki je imidž ter priljubljenost Amerike spravil na najnižjo možno raven, to očitno prav nič ne moti. Človek, kije spet na novo iznašel iracionalno ter predvsem nedemokratično maksimo "če nisi z nami, si proti nam' ter to tudi nedvoumno ter brez sramu javno izrekel, je pripravljen pregaziti tudi transcendenco, če mu prekriža pot. S svojo "koalicijo držav", kar je seveda zgolj še en poskus ovi-tja njegovih vojnih iger v plašč legalnosti, saj bi prgišče držav, ki podpirajo te igrice brez odobritve VS ZN-a, težko imenovali "koaliciji, še posebej, če jo primerjamo z zares veliko koalicijo, kije leta enaindevetdesetpodprla napad na Irak (takrat z mandatom ZN), je začel korakati po vojni poti in prav malo mu je mar, če mora ob tem gaziti čez potoke krvi. George W. Bush se ima za človeka s poslanstvom. Vse ostalo so irelevantne malenkosti. Prejšnji četrtek, dvajsetega marca dva tisoč tri, je George W. Bush začel to poslanstvo, ki ga vidi zgolj on in nihče drug, tudi izvrševati. Začel je svojo sveto vojno. Zakaj, ne more popolnoma točno odgovoriti nihče. Kakor tudi nihče na svetu ne more povsem točno odgovoriti na vprašanja, ki se porajajo. Koliko nedolžnih bo umrlo (v samih spopadih ter zaradi humanitarne katastrofe, ki sledi)? Kaj bo z deset tisoči beguncev, kijih bo povzročila vojna? Kakšne nove teroristične napade in s kakšnim orožjem lahko pričakujemo? Ali to vod v spopad civilizacij? Kaj bo z razcepljeno EU? Kaj z Nato? Kaj se bo zgodilo z osmešeno Organizacijo Združenih Nacij? Odgovori na ta in še mnoga druga vprašanja so negotovi. Tako kot je negotov svet, po sili pahnjen v to norost in zgolj prihodnost bo pokazala, v kakšno obdobje s to vojno, s tem dnem vstopa človeštvo.
Naslednji dan, petek, enaindvajseti marec dva tisoč tri, je bil prvi pomladni dan in Dan poezije.
Gregor Alič
Foto: vki
Mihalovci • 60-letnica skupnega življenja
Bisernoporočenca Škrinjar
Drugo soboto v marcu je bil poseben dan za Ano in Franca Škri-njarja iz Mihalovcev 32 in njuno družino, ki ju je po 60 letih skupnega življenja pospremila na slovesnosti visokega jubileja - biserne poroke.
Potem ko je bil hrup praznovanja mimo, sem ju obiskala na njuni domačiji v Mihalovcih, kjer sta me pričakala prisrčna, čila in zdrava osemdesetletni-ka. Ana je okroglo obletnico praznovala lani, Franc pa šest let prej, saj je bil rojen 1916. Oba izvirata iz istega kraja in tako so se njune poti križale na poti na delo, v prosvetnem društvu in na božjih poteh. Po-
vedala sta, da so "ljudje nekoč težko skup prišli, pa tudi težko so se ločili". Danes je povsem drugače in večini zmanjka strpnosti, ki jo zahteva skupno življenje.
Njun zakon je že po nekaj mesecih moral prestati težko preizkušnjo: Franca so prisilno mobilizirali v vojsko, kjer je služil 22 mesecev. Po prihodu domov, peš je prišel iz Bis-
Bisernoporocenca Ana in Franc Škrinjar iz Mihalovcev
chofshofna, sta zaživela skupaj na [krinjarjevi domačiji. Ana je delala na kmetiji, pomagala pa je tudi staršem na Slavinčevi kmetiji. Franc je bil najprej zaposlen na občini v Ivanjkov-cih, nato pa v tovarni Jože Ke-renčič. Bil je tudi aktiven član društev in sodeloval je pri številnih gradbenih odborih, ki so v te kraje prinesli vodovod, telefon in drugo. V zakonu so se jima rodili hčerka Ivanka ter sinova Franc in Ivan, ki je ostal na domačiji.
Biserno poroko je opravil župnik Janez Gorgner v cerkvi pri Svetinjah, civilni del pa je potekal v ormoškem gradu pod vodstvom župana Vilija Trofe-nika. Dobro razpoloženi gostje so nadaljevali proslavo, ki je trajala krepko čez polnoč. [kri-njarjeva se veselita tudi dveh vnukinj Darje in Bože, vnukov Robija in Marka ter pravnukinj Leje in Petre, ki se jima bo kmalu pridružil še nekdo. Sla-vljenca sta pokazala številne čestitke, prejete od znancev in prijateljev, ki jima čestitajo ob jubileju in želijo še na mnoga leta. Tem lepim željam se pridružuje tudi uredništvo [tajer-skega tednika.
viki klemenčič ivanuša
Gabrnik • Zlatoporocenca Simonie
Znova DA
V družinskem krogu, s svojimi najbližjimi ter prijatelji sta v soboto, 8. marca, svoj DA po 50 letih skupnega življenja ponovno izrekla Franc in Marija Simonič iz Gabrnika 3 pri Juršincih.
Franc se je rodil v Gradiš-čaku 29. 1. 1926, Marija pa v Grlincih 28. 1. 1931. Franc je nekaj let služboval v Kmetijskem kombinatu, pozneje pa v zdravstvu vse do upokojitve, Marija pa je pridno gospodinjila na kmetiji. Življenje sta posvetila predvsem obdelovanju domače zemlje ter skrbi za družino. V zakonu sta se jima rodila sin Franc in hčerka Marija, na jesen življenja pa jima trenutke polepšajo vnuki-
nja Tanja ter vnuki Robi, Uroš in Aleš. Pravita, da je lahko starost lepa in prijetna, če radosti življenja deliš z nekom, ki ga imaš rad.
Zlatoporočenca sta pred oltar spet stopila v cerkvi sv. Lovrenca v Juršincih, kjer je sv. mašo daroval farni župnik g. [tefan Cesar. V imenu občine Juršinci pa je zlatoporočence-ma čestital župan Alojz Kavčič in jima predal darilo.
Ljutomer
Uspeh gimnazijcev
Dijaki gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer so na državnem tekmovanju znova dosegli izvrstne rezultate.
Tokrat je na državnem tekmovanju v znanju nemškega jezika, ki je potekalo v Mariboru, Sabina Movrin iz Murskega Vrha osvojila naslov državnega prvaka, Mirjana Ozmec iz Ljutomera je bila tretja, Tadeja Sčav-ničar iz Stročje vasi peta, Jan Marko iz Ljutomera pa osmi. Mentorici omenjenim tekmovalcem sta profesorici nemškega jezika na ljutomerski gimnaziji Franca Miklošiča Suzana Ramšak in Anka Beznec, državnega tekmovanja pa se je sicer udeležilo okrog 300 dijakov iz celotne Slovenije.
MS
Velika izbira stensicih in tainili Iceramičnili ploščic
Skrbimo za
udobnejše
bivanje
MCKd.o.o.
Borovci 64, 2281 Markovci
tel.: 02/755 45 01, 754 00 90
fax: 02/754 00 91
Rujska cesta 17, 2270 Omož
tel.: 02/740 23 20, fax: 02/740 23 26
^J^IíjJjJJ JJIJ^IJJJ^
JJi!
jiu ijJiJ^D Ijí jilllv^B
iy£33J JJJ£3J:3JJ3J-1ÍJJ£3JÍ2J JjJ liBfiinnBiifijlíii
Vse cene so brez DDV.
AKCIJA
na kopalniško opremo Gorenje 10% popust v mesecu Aprilu za vodovodne armature Armai 15% popust v mesecu Aprilu 20 - 40% popust za keramične ploščice opuščenih programov do razprodaje zalog
Ljutomer • 3. redna seja občinskega sveta
"Luknja", velika 75 milijonov tolarjev
Ljutomerski občinski svet se je sestal na tretji redni seji, župan občine Jožef Spin-dler pa je na dnevni red seje uvrstil kar 27 točk. Na začetku seje je nato z dnevnega reda, na presenečenje vseh prisotnih, umaknil točko, v kateri bi se morali dotakniti tožbe v zvezi z dvorcem v Železnih Dverih.
Omenjeni dvorec je v lasti podjetja Ljutomercan, slednje pa je hotelo objekt prodati. Za odkup objekta sta se potegovali obcina Ljutomer ter Benediktinski priorat Maribor, vodstvo Ljutomerčana pa se je odločilo, da objekt proda slednjemu. Zaradi nekaterih napak v postopku prodaje je občina Ljutomer vložila tožbo. Občina Ljutomer je za dvorec ponujala 60 milijonov tolarjev, Benediktinski priorat pa takratnih 700.000 nemških mark. Okrožno sodišče v Murski Soboti je konec leta 2001 s sklepom izdalo začasno odredbo, s katero se prepoveduje upravni enoti Ljutomer izdati soglasje k sklenitvi pravnega posla, Ministrstvu za finance, Davčni upravi Republike Slovenije, pa odmeriti davek na promet nepremičnin ter izdati odločbo o odmeri davka na promet nepremičnin. Prav tako je sodišče odredilo, da se v zemljiško knjigo vknjiži pre-
poved odtujitve in obremenitve predmetne nepremičnine. V izogib nadaljnjemu zavlačevanju celotne zadeve je ljutomerski župan Jožef [pindler sklical sestanek s predstavniki Ljutomerčana in Benediktinskega priorata, na katerem so se dogovorili o izvensodni poravnavi spora, zlasti glede povračila vlaganj občini Ljutomer in kritja pravdnih stroškov. Tokrat bi tako ljutomerski občinski svet moral odločati o varianti vračanja sredstev, ki jih je občina Ljutomer v ta dvorec vložila, vendar je župan [pin-dler točko umaknil z dnevnega reda, ker bi mu naj lastnik Lju-tomerčana, znani prleški podjetnik in rejec kasačev Marko Slavič iz Ključarovcev v občini Križevci pri Ljutomeru, zagotovil, da objekta ne bo prodal ter da ga bo v prihodnje sam obnovil in koristil.
Glavna točka tretje redne seje občinskega sveta občine
Ljutomer, ki tudi tokrat še ni dobila proračuna za leto 2003, je bila obravnava zaključnega računa proračuna za leto 2002. Prihodki so lani znašali 1.570.285.000 tolarjev, odhodki pa 1.636.985.000 tolarjev. Nastala je izguba v višini 66.700.000 tolarjev, zakaj pa je razlika nastala, pa je obrazložila vodja službe za proračun in javne finance občine Ljutomer Darja Hrga. "Občina Ljutomer je že pri pripravi odloka o spremembah in dopolnitvah odloka proračuna za leto 2002 planirala, da bodo odhodki v letu 2002 večji od prihodkov. Po zaključnem računu se stanje proračunskega primankljaja kaže v višini dobrih 66 milijonov tolarjev, k temu pa je potrebno prišteti še račun financiranja v višini 8.472.000 tolarjev. To pomeni, da je negativna sprememba stanja sredstev na računih po zaključnem računu lanskega leta
Benedikt • Seja občinskega sveta
O nadzornem odboru drugič
19. marca so se na 3. redni seji sestali svetniki benediškega občinskega sveta.
Svetniki benediškega občinskega sveta, skupaj z županom Milanom Gumzarjem. Na fotografiji manjka svetnik Stanko Bernjak.
Po hitrem postopku so sprejeli spremembo odloka o komunalnih taksah v občini in spremembo pravilnika o plačah občinskih fUnkcionarjev in smernice za oblikovanje objektov na območju zazidalnega načrta individualne stanovanjske gradnje. Za 10 odstotkov so povišali cene za uporabo mrliške vežice in letno vzdrževalni-no za grob. Sprejet pa je bil tudi sklep o začasnem zadržanje 6.a člena odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljiščih, ki omogoča odmero tudi za energetske in telekomunikacijske vode ter telekomuni-
kacijske naprave. Svetniki pa so sprejeli tudi energetsko zasnovo občine Benedikt. Na predlog komisije za mandatna vprašanja so potrdili odbore in komisije, in sicer: komisijo o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo bodo sestavljali Franc Lasbaher, Janez Kaučič in Igor Barton, Komisijo za statut in poslovnik bodo sestavljali Milan Repič, Janez Rajšp in Saša Lovrenčič, svet za varstvo javnih dobrin sestavljajo Milan Budja, Roman Kager in Janez Ketiž, člani sveta za varstvo najemnikov neprofitnih stanovanj so postali Marija Huber,
Dragica Lipnik in Janez Leopold, odbor za kmetijstvo bodo sestavljali Milan Repič, Franc Fekonja in Janez Merčnik, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa sestavljajo Janez Klepec, Zlatko Borak, Stanko Fekonja, Ivan Leopold in Zoran Ahmetovič. Za nadzorni odbor so bili predlagani Uroš Neudauer, Marjan Kranar in Stanislav Kolar. Pred glasovanjem so predlagali še Jelko Guzej, vendar trije člani niso dobili večine glasov, zato bodo o nadzornem odboru ponovno odločali na naslednji seji.
Zmago Šalamun
75.172.000 tolarjev. V skladu z vso veljavno zakonodajo ta povečani delež odhodkov nad prihodki pokrivamo iz pozitivnega stanja sredstev na računu iz preteklih let."
Člani občinskega sveta so zaključni račun proračuna za lansko leto potrdili, prav tako pa so sprejeli tudi Pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev in plačilih za opravljanje funkcije in sejninah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov, ter povračilih stroškov. Nepoklicna podžupanja občine Ljutomer Darja Odar bo v primeru nadomeščanja župana občine Ljutomer Jožefa [pindlerja ob njegovi odsotnosti prejela 71.315 tolarjev (prej 63.137 SIT), za vodenje občinskega sveta ji pripada 34.231 tolarjev (prej 31.568 SIT), za pomoč
»Kakšna bo usoda dvorca v Železnih Dverih?«
županu pri izvrševanju nalog bo dobila kar 102.693 tolarjev (prej 94.706 SIT), za opravljanje nalog iz pooblastila župana po pooblastilu pa 42.789 tolarjev (prej 31.568 SIT). Tudi člani občinskega sveta bodo odslej prejemali veliko večje finančne nagrade. Za vodenje seje občinskega sveta jim pripada 17.115 tolarjev (prej 14.205 SIT), za udeležbo na redni seji občinskega sveta 35.943 tolarjev (prej 28.411 SIT), za udeležbo na izredni seji 21.394 tolarjev (prej 18.941 SIT), za predsedovanje seji delovnega telesa občinskega sveta 12.836 tolarjev (prej 9.470 SIT), za udeležbo na seji delovnega te-
lesa pa 9.414 tolarjev (prej 5.705 SIT).
Tudi po dobrih štirih mesecih od izvolitve nove sestave ljutomerskega občinskega sveta pa še vedno ni bil v drugo branje posredovan proračun občine Ljutomer za leto 2003. Zato so bili člani sveta tokrat primorani sprejeti sklep o začasnem financiranju občine Ljutomer v letu 2003. Obdobje začasnega financiranja bo trajalo med 1. 4. 2003 in 30. 6. 2003 oz. do sprejetja proračuna, v tem obdobju pa se smejo uporabljati sredstva do višine, sorazmerne s porabljenimi sredstvi v enakem obdobju v proračunu za leto 2002.
Miha Šoštarič
Lenart • Zdravstveni dom
Novo reševalno vozilo
Zdravstveni dom Lenart skrbi za zdravstveno varstvo 18.000 ljudi, v njem je zaposlenih 56 ljudi, nekaj jih dela honorarno. Zdravstveni dom pa je bil v zadnjih letih deležen kar nekaj prenov in dograditev. Od prejšnjega tedna so bogatejši za novo urgentno reševalno vozilo.
V sredo, 19. marca, je bila pred zdravstvenim domom v Lenartu krajša slovesnost ob predaji novega urgentnega reševalnega vozila v uporabo. Novo vozilo so financirale vse štiri občine na lenarškem območju (občina Lenart, Benedikt, Cerkvenjak in Sv. Ana). Vozilo je stalo 17,5 milijona tolarjev, občine pa so ga financirale v deležih, ki so bili določeni v delitveni bilanci. Platforma vozila je Volkswagnova, opremo pa je izdelalo podjetje ME-DICOP. Tako je vozilo moderno opremljeno za izvajanje nalog pri nudenju nujne medicinske pomoči.
Slovesnosti so se ob zaposlenih udeležili vsi štirje lenar-ški župani: mag. Ivan Vogrin, Milan Gumzar, Jože Kraner in Bogomir Ruhitelj; poslanca dr-
žavnega zbora - mag. Janez Kramberger in poslanec ter predsednik odbora za družino, zdravstvo in socialne zadeve Stanislav Brenčič. Novo vozilo pa je blagoslovil lenarški kaplan dr. Ludvik Počivavšek.
Zbranim je spregovoril direktor Zdravstvenega doma Lenart Jožef Kramberger, ki je med drugim dejal: "Danes bi želel vsakemu posebej izraziti zahvalo, vsakemu, ki je s svojim pozitivnim dejanjem, mislijo in dobro voljo pripomogel k realizaciji nakupa urgentnega reševalnega vozila. Vsaka dobronamerna pomoč je izraz visoke kulturne in moralne razsežnosti človeške dobrote in pripravljenosti delati dobro za skupnost. Prav posebna zahvala pa velja mojim sodelavkam in sodelavcem v ZD Lenart,
ki dobronamerno podpirajo moja prizadevanja za izboljšanje delovnih razmer in ponudbe zdravstvenega varstva uporabnikom naših storitev. V tem času smo večkrat delali v izrednih razmerah, in povedati moram, da je bila potrpežljivost na neverjetno visokem nivoju."
Zmago Šalamun
Foto: Zmagoslav Šalamun
Novo urgentno reševalno vozilo, pred njim direktor ZD Lenart Jožef Kramberger, dr. med.
Gorišnica
Alternativa -EU in Nato
V petek, 21. marca, so se v Gorišnici na drugi regijski konferenci sestali dlani regijskega odbora Mlade Slovenije Ptuj-Ormož, pregledali delo preteklega leta in predstavili projekte za naprej.
Jernej Pavlin, predsednik podmladka NSi, je poudaril, da ni druge alternative razen vstopa v EU in Nato. RajkoJanžekovič, podpredsednik podmladka, pa je bil trdno prepričan, da so mladi dali velikpečat kampanji za vstop v EU in Nato. Mladim je zaželel veliko uspehov tudi poslanec Alojz Sok ter poudaril dejstvo, da se od osamosvojitve državo vodi samo iz ene politične strani.
Ur
ERA
PRODAJALNE ERA PETUA
■RMHi
Velikonočna čokoladna tablica
100 g
Poslovna enota PETOVIA
Ob Dravi 3 a, Ptuj, tel. 788 00 23 oddelek papirnice, tel. 788 00 25 ODPRTO OD 7.30 DO 21. URE
V	SOBOTO OD 7.30 DO 21. URE
V	NEDEUO OD 8.00 DO 13. URE
Poslovna enota PANORAMA
Špindlerjeva ulica 3, Ptuj, tel. 787 10 40 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE
V	SOBOTO OD 7.30 DO 15. URE
V	NEDEUO OD 8.00 DO 12. URE
Poslovna enota HIPER CENTER
Industrijska ulica 7, Lenart v Slovenskih goricah, tel. 720 03 01 ODPRTO OD 7.30 DO 21. URE
V	SOBOTO OD 7.30 DO 21. URE
V	NEDEUO OD 8.00 DO 12. URE
Poslovna enota SOLID
Mezgovcl ob Pesnici 4/b, Dornava, tel. 755 48 31
ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE
V	SOBOTO OD 7.30 DO 19. URE
V	NEDEUO OD 8.00 DO 12. URE
Ponudba velja od 27. marca do 10. aprila 2003 v prodajalnah ERA PETIJA
Iščete svoj stil
Razmišljamo
Štefka bo še dolgo mlada
Štefka Vočanec je stara 34 let, doma v Libanji 20, občina Ivanjkovci. Po poklicu je tekstilna mehaničarka, trenutno je nezaposlena. Upa, da bo po juniju, ko bo končala izobraževanje za delo bolničarke-negovalke, zaposlitev le dobila v katerem od domov upokojencev, ki so se v zadnjem času odprli na novo.
so mu dodali eno izmed letošnjih modnih zapovedi - belo srajčno bluzico iz bombaža. K popolni podobi je prispevala tudi torbica iz modnega jeansa. S svetlimi toni so dosegli kontrast v kombinaciji z novo barvo [tefkinih las, kar je v celoti spremenilo dosedanji njeni videz. Glede na njen temperament ji pristojijo mladostna športna oblačila, h katerim ji priporočajo čevlje z višjo peto, ki bodo le še poudarili
njen elegantno-športni videz. Za poletje naj izbere enobarvne pastele, izogiba pa naj se geometrijskih likov in pa oblačil z velikimi cvetovi, so ji še priporočili.
V športnem studiu Olimpic bo Štefka v izbranem programu vadila mesec dni brezplačno. Svojo že tako lepo oblikovano telo bo skušala še polepšati in ga pripraviti na poletno sezono.
MG
Štefka prej ...
, in pozneje
V	prostem času se rada sprehaja, poleti največ časa preživi na vrtu. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila iz radovednosti. 15. marca, ko je nastala tudi njena nova podoba, po dolgih letih si je ostrigla lase in jih prebarvala bakrenorjavo, se je srečala s sošolkami in sošolci iz osnovne šole. Ti so debelo pogledali, s svojim novim videzom, ki jo le še bolj pomladil, je presenetila tudi njih.
V	kozmetičnem salonu Neda so poskrbeli za pomladansko čiščenje kože, ji uredili obrvi in jo izdatno oskrbeli z nasveti za nego kože doma. Tudi na to, da koža vsak dan potrebuje do dva litra tekočine, so jo spomnili.
Popust Frizerstva Stanka v aprilu
Za novo Štefkino pričesko je v Frizerskem salonu Stanka poskrbela frizerka Danica Zor-cic, ki je bila zadovoljna, ker se je prepustila njenim veščim rokam. Z drsnim striženjem ji je lase močno skrajšala, tako da mehko padajo, in jih pobarvala v dveh odtenkih svetlejše bakrenorjave, spodnji del pa temnorjavo. Počesala jih je s ploščato krtačo in na koncu še stilizirala.
Za nežni make up, skladen z oblačili, se je potrudila vizaži-stka Nina [kerlak. Najprej je za podlago nanesla tekoči puder in ga rahlo utrdila s suhim. Oči ji je očrtala s črtalom in nanesla senčila ter poudarila trepalnice. Za bolj poudarjene ustnice je uporabila rdečilo in glos.
V modnem studiu Barbare Plavec so pomladna oblačila za mladostno gospo Štefko izbrali v trgovini m na m Mer-cator modne hiše v Krempljevi ulici na Ptuju. Odločili so se za mladostni športni jeans komplet v kombinaciji s krilom, ki
Foto: Črtomir Goznik
Štefka v pomladnih obla~ilih iz prodajalne m na m Mercator modne hi{e Maribor na Ptuju.
Nova Tednikova akcija
Izberite najbolj priljubljenega natakarja
Ljudje smo bitja, ki nenehno spreminjamo svoje razpoloženje. Na naše počutje vpliva veliko dejavnikov.
^rajm^z TEDNIK
Glasovalni kupon za najbolj priljubljenega natakarja 2003 pošljite na naslov Radlo-Tednik, d.o.o., Ralčeva 6., 2250 Ptuj.
Glasujem za:_
Naziv In naslov lokala:
Ime In priimek glasovalca:.
Naslov:
Telefonska številka:
Nekateri so takšni, da ljudje na njih nimamo nobenega vpliva. Eden takšnih je na primer vreme. Sonce ponavadi večini ljudi nariše nasmešek na obraz, medtem ko slabo vreme negativno vpliva na naše počutje.
Obstajajo pa tudi takšni faktorji, na katere imamo ljudje neposreden vpliv. Naše obnašanje na primer v ljudeh povzroča spremembo razpoloženja. Lepa beseda ljudi, s katerimi se srečujemo, nam lahko polepša cel dan. Res je tudi, da smo ljudje različni, in tistim, ki v svojem poklicu prihajajo v nenehen stik z ljudmi, prav gotovo ni lahko. Ti ljudje namreč morajo včasih prenašati tudi našo negativno energijo. Velikokrat pa nam prav oni pomagajo biti dobre volje.
Eno pomembnejših področij, kjer imajo delavci velik vpliv na naše počutje, je prav goto-
vo gostinstvo. In tokrat smo se odločili nagraditi tistega natakarja, ki vam polepša dan in ki si po vašem mnenju zasluži laskavi naziv najbolj priljubljenega natakarja na območju Štajerske (najbolj priljubljeno natakarico smo namreč izbirali lani poleti). Glede na prispele glasovnice, ki jih boste pošiljali, bomo tiste natakarje, ki jih boste želeli spoznati, tedensko predstavljali in se z njimi pogovarjali tako o njihovem zasebnem kot tudi poklicnem življenju.
Torej, čimprej si izberite svojega favorita in nam njegovo ime sporočite prek glasovnic, ki so objavljene od te številke naprej (sprejemamo samo originalne glasovnice, fotokopije ne veljajo!). Zmagovalce tekmovanja vam bomo razkrili 29. maja.
Dženana Beélrovlé
Pomlad
Pomlad. Za mnoge najlepši čas. Čas, ko nas razveselijo cvetoči zvončki, troben-tice, vijolice in živorumene narcise, ki s seboj prinesejo tisto pravo občutenje pomladnega sonca, ki se iz dneva v dan preliva v toplejše dneve in noči. Ko pride pomlad, se prebudimo skupaj z njo. Občutenja postanejo močnejša, dnevi, ki so nam prej težko legli na dušo, se zdijo, kakor da so postali lažji.
Sonce nas opaja s svojo energijo in nam ponuja skrivnostno moč narave, da jo izkoristimo v vsej njeni radosti. Prvi sončni žarki obujajo lepe spomine na preteklo zimo, pomlad, poletje; spet drugič v nas vzbudijo depresivne misli, ki jih prvi vetrc, ki zamaja pomladni zvonček ponese daleč tja v globino, notranjost naše duše. Ko na toplem soncu ždimo kot martinčki in razmišljamo o sebi, ljudeh, ki nas obkrožajo, spoznamo, da se vsako leto vedno znova v nas prebudi pomlad. Ko pustimo našim mislim na pla-no, da zaobidejo obličje tega sveta.
Vsa lepota prihajajoče pomladi, vsa njena čutnost in vznemirljivost prinese tudi željo po ljubezni. Željo, ki je v slehernem izmed nas. Ljubezen kot dar narave, smisel življenja, lepota večnosti, skrivnostnosti in igrivosti v dveh parih oči. Oči, ki ne potrebujejo besed, le poglede, dolge, zaljubljene, otožne, melanholične, strastne. Vse je v nas. Lepota občudovanega in smisel občudovanja. Smisel dojemanja te večne neznanke, vendar tako zapeljive, da se ji ne da upreti. Pomlad nas napaja z ljubeznijo, z novim upanjem, nauči nas prebroditi čeri in nas utrdi tako v dajanju kot prejemanju ljubezni. Pomlad kot večno neizpeta tema, motiv ljubezenske zgodbe, sedanjost, ki se preliva v večnost.
Mnogi zagovarjajo tezo, da je potrebno najprej ljubiti sebe, da se lahko podariš drugemu. Podariš v vsej svoji lepoti in hkrati sprejemaš ljubezen, ki ti jo daje drug, sočlovek, sotrpin, oseba, ki ti stoji ob strani. Čeprav brez besed, a vendarle vrednih več kot tisoč izrečenih misli. Zadostuje le en pogled, en dotik, da občutiš srečo. Šele takrat lahko razumeš smisel bivanja, smisel življenja in bogastvo razuma.
Vonj morja, sijaj lune v reki, sonce, ki zahaja — vse to daje pomen ljubezni. Ptice, ki pojejo svojo pesem in veter, ki se tiho ovija okrog nas, so znanilci pomladi. Objem, v katerega nas želijo in hočejo dobiti, nam je vse bliže. Le prepoznati moramo melodijo pomladi, v soncu videti sebe, v temi pa luč. Pomlad kot spev ljubezni, potreba po dajanju in prejemanju. Sprejemanje in dajanje; večni krog, brez začetka in konca.
Ni pomladi brez ljubezni in ni ljubezni brez pomladi. Ko se združi oboje, zasije življenje v povsem novi luči. Osvobojeni preteklosti, pripravljeni na sedanjost vstopamo v nova poglavja svojih življenj. Le priložnost jim je treba dati, da ostanejo, da dozorijo v nas in nam ponudijo vse svoje adute. Strah - pogosti spremljevalec - je odveč. Spoznati samega sebe, pomeni odgnati strah, kije v tebi. Ko spoznaš človeka, ki v sebi nosi pomlad, so jutra čarobna, magična, strah je že zdavnaj pozabljen, skozi okno pa se v ranem jutro preriva na plano postelje prvi sončni žarek. Srce se ga razveseli in ga povabi v življenje. Odpre mu pot.
Notranje zadovoljstvo s samim seboj je temelj sreče, temelj na katerem gradimo svojo osebnost, spoznavamo druge in sebe. Podarjamo ljubezen, življenje, strast in notranje bogatimo. Materializem pogublja, je le žalostna senca, izgubljena v vesolju. Ne daje občutka vrednosti, čeprav je njegova pomenskost široka. Je ranljiva, ravno tako kakor smo ranljivi ljudje, ko v sebi iščemo popolnost, čeprav vemo, daje to iluzija. Nonsens, čeprav še kako živ. Iskanje popolnosti v sebi in drugih je izguba jaza, lastne vrednosti. Le spoznanje, da si drugemu potreben in drag, daje občutek t.i. popolnosti. Iluzorična popolnost je iskanje nečesa, kar ne obstaja. Le prisluhniti je treba in razumeti. Potem je svet lepši.
Sovraštvo in pohlep ne vodita k sreči. Ponujata le trenutni užitek. Pirovo zmago. Kasnejše počutje utesnjuje človeka, ne da mu dihati, zapre vse njegove pore. Duši, vse do takrat, ko rečemo ne! Le dovolj poguma je potrebno, da stopimo v stik z dobrim, s tistim, kar nas dejansko zadovoljuje in nam daje moč. Moč, da napravimo obračun s samim seboj, potegnemo črto pod napačnimi dejanji, ljudmi, ki nas ne morejo zadovoljiti in osrečiti. Pomlad nam s svojim prihodom ponudi priložnost.
Velikokrat moramo v sebi prepoznati človeka, ki ga živimo. Se vprašati, če smo to res mi. Če smo srečni in živimo zadovoljivo življenje. Če se pri tem sprašujemo, če je za tem še kaj več, nismo v sebi odkrili ničesar. Smo le lutke, ki se premikajo v mozaiku tisočerih zgodb. Ko bomo znali stopiti iz tega okvirja, občudovati življenje, ki nam je ponujeno in ga sprejeti z vsemi njegovimi slabostmi, bomo znali ceniti vsak dan posebej in vsakega posameznika. Vredno se je potruditi. Zavoljo sebe in nikoli zaradi drugih.
Bronja Habjani~
Nova varuška naj bi malega Petra napotila spat.
"Tisoć tolarjev ti dam već na uro kot moja starša, če mi pustiš gledati televizijo!'
predlaga Peter.
***
"Kako je, si že dobil novo službo'?' vpraša Rudi Robija.
"Sem, toda delo je svinjsko! Na gradbišču moraš biti že ob petih zjutraj. Če zamudiš samo pet minut, te takoj odpustijo. Opoldne imaš samo deset minut časa, da nekaj poješ. Ko delovodja zažvižga, moraš takoj na delo. Zvečer prenehamo z delom točno ob osmih, niti minute prej. Hujše je kot v zaporu!. Cel dan vlačiš petdesetkilo-gramske vreče cementa. Niti sekunde časa nimaš, da bi si oddahnil. Res, hujše je kot na prisilnem delu. Zvečer se samo zvrneš v posteljo. Časa imaš komaj toliko, da naviješ budilko za četrto uro zjutraj..."
"Ja, Robi, saj to je strašno in popolnoma nečloveško! In od kdaj že tako garaš?'
"Od jutri.'
***
"Ali bodi priden ali boš šel pa brez večerje v posteljo!'
"Kaj pa je za večerjo?'
***
'Petrček, ali imate v vaši družini kaj slavnih ljudi?'
"Imamo. Dedek je bil sto-tisoči obiskovalec razstave pohištva."
***
Srednješolec Marko želi obiskati prijatelja, ki leži v bolnišnici. Ker se ne znajde, vpraša mimoidočega:
'Stari, ali veš, kje je bolnišnica?'
"Še enkrat mi reči stari,
pa boš izvedel!'
***
'Predpostavljam, da plešastim, kot sem jaz, računate manj."
"Motite se!Plešastim sploh ne računamo striženja, ampak iskanje dlak."
***
Delavec na gradbišču vzame v roke pilo in ji reče:
"Ti si že pila, jaz pa danes še nisem ničesar!" in odide v gostilno.
***
'Očka, ali veš, kateri vlak ima največjo zamudo?'
"Kateri?'
'Tisti, ki si mi ga lani obljubil za novo leto."
***
Fantič se igra pred hišo in neznanec ga vpraša:
"Je oče doma?'
"Ja, je," mu pritrdi fantič.
Možakar pozvoni, toda nihče ne odpre vrat.
'Kje pa je, saj ne odpre na zvonjenje?' vpraša neznanec.
"Saj jaz ne živim tukaj,"
mu pojasni fantič.
***
Fantek joka sredi ulice. Ženska se ustavi pri njem in ga vpraša:
"Kaj ti je? Zakaj jokaš?'
"Ne vem, kaj naj storim: mama mi ne pusti, da bi hodil po rokah, oče pa mi kar naprej očita, koliko čevljev strgam... '
Mladi dopisniki
Ptujski gimnazijci na
v	■	A Vaaa
smučanju v Grciji
Na povabilo grškega ministrstva za šolstvo je slovensko ministrstvo za šolstvo in šport izbralo ptujsko gimnazijo, da se lahko udeleži zimsko-športno-izobraževalnega
pod goro poetov - Parnassosom. Verjetno ga nihče od nas ne bo nikoli pozabil.
Domov smo se vrnili z zavestjo, da smo enaki med enakimi v Evropi in da smo ponosni na svoje dosežke in uspehe, saj smo na marsikaterem področju pred
Grška mladina nam je pokazala, kaj je pravi grški ples sirtaki
tedna v Grčiji. Tako je za pet dni odpotovalo 35 dijakov in 5 učiteljev v grški smučarski center pod goro umetnikov Parnassos.
Projekt European winter educational week je bil organiziran predvsem s cilji: da evropski dijaki spoznajo lepote Grčije v zimskem času in tudi grško šolo smučanja, da spoznajo nekaj osnov iz bogate grške zgodovine, da dijaki preko formalnega in neformalnega druženja spoznavajo svoje vrstnike iz drugih evropskih držav in tako pridajo svoj kamenček v mozaik Evrope brez meja in da dijaki spoznajo Evropo kot dom evropskih narodov, ne glede na drugačnost in različnost.
Poleg Ptujčanov so bivali v Ara-hovi tudi dijaki iz Rima in iz dveh grških šol. Dijaki so bivali v različnih hotelih, kar je nekako onemogočalo medsebojno spoznavanje, vendar so prireditelji pripravili spoznavni večer in tako omilili težave.
"Naši dijaki so dostojno predstavili sebe, šolo, Ptuj in Slovenijo. Stkane so bile mnoge nove vezi in mnoga prijateljstva. Žal nam je bilo edino, da se zaradi slabega vremena nismo več smučali, saj je bilo na smučišču preko 6 metrov snega. Vendar so nam stari grški bogovi le naklonili en sam nepozaben dan smučanja
Ustvarjaički
svojimi vrstniki v Evropi," nam je povedal Branimir Rokavec, pomočnik ravnatelčjice Gimnazije Ptuj.
Tako pa je svoje doživljanje grške zime videla dijakinja in ga zapisala v obliki dnevnika.
Naši dnevi v Grčiji
Nedelja, 16.2.2003
JJJJUUUPPPIII!, je donelo v naših glavah, ko smo ob desetih zjutraj čakali dijaki 1. in 2. letnikov s profesorji pred Gimnazijo Ptuj, da vstopimo v avtobus in se začne naša pot proti Grčiji. Adijo, ati! Adijo, mami! In že smo v avtobusu. Kot blisk nam je minila vož-
nja do brniškega letališča. Hitro smo razdelili letalske vozovnice in nestrpno čakali veliki finale. Čez kakšno uro nas je majhni avtobus pripeljal naravnost do letala. Z nasmeškom smo se vkrcali v letalo, kjer so nas nadvse vljudne stevar-dese ena za drugo pozdravljale. Posedli smo se, prisluhnili kratkim navodilom, se pripeli in razigrano gledali skozi okno. Letalo se je premaknilo. Postajalo je vse hitrejše in se počasi dvignilo od tal. Metuljčki so nas žgečkali, vsi smo bili navdušeni in vznemirjeni. Letalo se je strmo dvigalo vse više. Še nekaj minut in nad nami se je na višini 11 km in zunanji temperaturi —58 stopinj razgrnila prelepa bela pokrajina. Oblaki. Sonce in puhasti oblaki. Malce smo se umirili in stevardese so nam postregle z malico. Po 55 minutah se je letalo začelo spuščati. Pripeljali smo se do švicarskega letališča v Zueri-chu. Letališče je ogromno in polno dragih trgovin. Zdaj pa čakanje. In to 7 ur! Ponovno smo se odpravili do letala. Veliko večjega, kot je bilo prejšnje. Malo pred vkrcanjem smo se spoprijateljili s prijazno Japonko iz Tokia, namenjeno prav tako v Atene. Tri ure - in že smo prispeli v Atene. Zunaj je bila trda noč. Z avtobusom smo se utrujeni pripeljali do hotela Anemo-lia v mestecu Arachova. Snežilo je. Nekaj srečnežev, ki so se v Grčijo odpravili dva dni prej, je bivalo v hotelu v Atenah ter si ogledalo znamenito atensko akropolo. Po strmem hribu smo odvlekli prtljago do hotela in se namestili po sobah. Za spanje sta nam ostali le še dve urici.
Nadaljevanje prihodnjič
Vesna Foršnerič
Prvi sneg: Plato nad Arahovo in prvi grški sneg
Poišči 7 razlik med slikama.
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite re{itev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom US-TVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali tri us-tvarjalcke, ki bodo prejeli tele nagrade: 1. nagrada: izposoja treh risank v Vi-deoteki Stolp, 2. nagrada: izposoja dveh risank v Videoteki Stolp, 3. nagrada: izposoja ene risanke v Video-teki Stolp.
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 1. aprila 2003, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Izžrebanci ustvar-jalčkov v 11 številki Tednika so:
1.	nagrado izposojo treh risank prejme: Ines Popošek, Podvinci 97/a, PTUJ
2.	nagrado izposojo dveh risank prejme: Sergej Marin, Bresnica 70/a, PODGORCI
3.	nagrado izposojo ene risanke prejme: Kristijan Gavez, Turški Vrh 88, ZAVRČ
Uredništvo Tednika ~estita vsem nagrajencem, potrdila o nagradi pa bodo prejeli po pošti.
Pokrovitelj rubrike VIDEOTEKA
n
Opravičilo
Naslednje vrstice so namenjene vsem tistim, ki so v četrtek, 20. marca, več kot uro čakali na predstavo »Čas za spermembo« pred vrati dvorane v Gorišnici.
V družbi Radio Tednik Ptuj, d.o.o., smo se odločili, da pripeljemo v Spodnje Podravje uspešno gledališko predstavo znanega režiserja Branka Đuriča. Čeprav imamo že kar nekaj izkušenj z organizacijo glasbenih prireditev, je bil to za nas povsem nov projekt, ki smo se ga lotili z vso resnostjo. Pa vendar se je zalomilo. Režiser in igralec Branko Đurič - Đuro je še isti dan dopoldne z vročino ležal v postelji, predstavo en dan prej so celo odpovedali. Na srečo je toliko ozdravel, da se je lahko odpravil na pot - vendar prepozno. Tako so z zamudo prispeli v Gorišnico, kar ste najbolj občutili vi, spoštovane obiskovalke in obiskovalci.
Ker smo navajeni, da na koncerte prihajamo tudi uro in pol pred začetkom, ste nekateri od vas prišli že ob šestih popoldne. Povsem razumemo vašo jezo in nestrpnost, saj ste praktično uro in pol čakali pred zaprtimi vrati. Pred prihodom režiserja in vodje predstave pa žal nismo smeli odpreti dvorane.
Vsem obiskovalcem se vljudno opravičujemo za nastalo situacijo, ki je bila neprijetna tako za vas kot za nas. Čeprav je bila predstava izvrstna, bo v nas ostal grenak priokus, saj je organizacija odpovedala tam, kjer smo najmanj pričakovali. Za nas je bila to draga šola, saj je bil marsikdo med vami na organizatorja, torej na nas, zelo jezen, za kar se vam še enkrat najiskreneje opravičujemo. Potrudili se bomo in v naše kraje pripeljali še kakšno izvrstno predstavo, vendar takrat brez neljubih zapletov.
Radio Tednik Ptuj, d.o.o. direktor Božidar Doki
REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA PTUJ
Služba za vzdrževanje Slomškova ul. 10, 2250 Ptuj
Tel.: (02) 798-01-00; Faks: (02) 798-01-30;
Številka: 229-1/00-0806 Datum: 12.03.2003
OBVESTILO
Služba za vzdrževanje Upravne enote Ptuj obvešča občane, da hrani stvari, ki so bile najdene na območju Upravne enote Ptuj. Informacije o najdenih stvareh daje služba vsak dan od 8. do 10. ure na Slomškovi ul. 10/I, soba 18.
Upravičenci z dokazili o lastništvu lahko zahtevajo vrnitev najdenih stvari do ponedeljka 31. 3. 2003. Najdene stvari, ki jim ni ugotovljeno lastništvo, bodo prodane na
javni dražbi,
ki bo v sredo 2. 4. 2003 ob 9. uri na dvorišču zgradbe Slomškova ul. 10 Ptuj.
SEZNAM NAJDENIH STVARI
Reg.št	Naziv najdene stvari	Tovarniška št.
298	Moško kolo ROMAT SHIMANO	191955
299	Žensko kolo ROG SENIOR	354022
300	Žensko kolo ROG MONTANA	266316
301	Kolo z motorjem TOMOS AVTOMATIC	609277
302	Otroško kolo	902436
303	Žensko kolo ESPERIA	168903
304	Žensko kolo ROG TOURING	843920
305	Moško kolo CITYBIKE	538399
306	Žensko kolo ROG DAKOTA	723936
307	Žensko kolo ROG DAKOTA	724114
308	Kolo z motorjem TOMOS A3 L	693432
309	Zadnja stranica avtoprikolice	
310	Mobilni telefon MOTOROLA TIMEPOR	449242-07 473904-3
311	Moško kolo	387762
314	Žensko kolo	739813
315	Moško kolo ROG DAKOTA	478676
316	Otroško kolo ATB VIKINK	00104934
317	Kolo z motorjem TOMOS APN — 6	6462091
318	Kolo z motorjem TOMOS APN — 6	360299
319	Zaščitna čelada NOLAN	
320	Moško kolo ROG	550328
321	Žensko kolo ROG	510751
322	Žensko kolo ELITE	B025235
323	Moško gorsko kolo FORESTER MTB	A98200465
324	Otroško kolo BMX	Neznana
325	Moško kolo LEOPARD	Ms30109908423
326	Moško kolo BIGPACK GARDONE	IP8A2048
327	Žensko kolo ROG DAKOTA	973850
328	Kolo ROG TORNADO	328051
329	Žensko kolo ROG SHIMANO	587226
330	Moško kolo	666391
331	Kolo z motorjem TOMOS APN 6	276367
332	Čelada črne barve	
333	Čelada bele barve	
334	Kolo z motorjem TOMOS AVTOMATIK	645992
335	Kolo z motorjem TOMOS AVTOMATIK	905499
336	Kolo z motorjem TOMOS A3S	698864
337	Moško kolo ROG TURIST	988317
338	Moško kolo ROG	652211
339	Žensko kolo ROG TURIST	93018
340	Kolo ROG PONY MAKSI	621965
341	Moško kolo MARIN PALISADE	M62DA0C60
342	Prenosni telefon SAGAM	
343	Prenosni telefon PANASONIC	
344	Prenosni telefon ERICSON A10185	
349	Žensko kolo ROMAT SIER NEVADA	Neznana
350	Žensko kolo ST. TROPEZ	20891159H
351	Moško kolo ROG MOUTAIN	883223
352	Žensko kolo ROG	826233
353	Moško kolo ROG NANOS	Neznana
354	Žensko kolo ROG DAKOTA	714192
355	Kolo z motorjem TOMOS AVTOMATIC	583550
356	Kolo LESPO MERIDIAN	Neznana
357	Moško kolo ROG	805077
358	Žensko kolo PARTIZAN	A132088
359	GSM aparat SIEMENS C45	
360	GSM aparat ERICSON GA 628	
Ptuj • Pred 14. razstavo Dobrote slovenskih kmetij
V	znamenju Pomurja
V	minoritskem samostanu na Ptuju bo od 4. do 7. aprila znova dišalo po dobrotah slovenskih kmetij. Letošnja razstava je že štirinajsta po vrsti.
Prvo so Ptujcani pripravili leta 1990. Organizirajo jo Kmetij sko-gozdarska zbornica Slovenije, Mestna občina Ptuj in Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj. Letošnji odziv kmetij na razstavo je organizatorje presenetil, je povedal predsednik organizacijskega odbor 14. razstave Peter Pribožič iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj. Lani so slovenske kmetije v ocenjevanje prijavile 751 izdelkov, letos 972. Prvič letos se kmetije prestavljajo z marmelado, sadnim vinom in tudi embalažo, pri čemer gre za projekt, ki ga organizatorji vodijo skupaj s Pospeševalnim centrom za malo gospodarstvo iz Ljubljane. Doslej so ob omenjenih treh izdelkih ocenili še kise, suho sadje, sadne sokove, olja, embalažo in sadno vino, včeraj tudi vinske vzorce. Tik pred odprtjem razstave bodo ocenili mlečne, krušne in mesne izdelke.
Doslej ocenjeni izdelki so bili nagrajeni z 58 zlatimi, 85 srebrnimi in 64 bronastimi priznanji. Od skupno 303 izdelkov, kolikor jih je bilo ocenjenih, jih je brez priznanja ostalo kar 96, kar tudi po svoje govori o visokih kriterijih, ki jih pri izdelkih zahtevajo stroge ocenjevalne komisije. Tudi na letošnji razstavi sodeluje avstrijska Koroška. Največ izdelkov so v ocenjevanje prijavile kmetije Podravja, kar 251, Po-murje, ki je letos "osrednja" regija na razstavi, jih ima 88. S tega območja bo nastopilo tudi več kulturnih skupin, predstavila se bo tudi Srednja kmetijska šola Rakičan skupaj s Kmetijsko šolo iz Ptuja. Ker letošnja razstava sovpada v čas pred veliko nočjo, se bodo posamezne pokrajine v etonološkem delu razstave predstavile z značilnimi
POGLEJ IN
ODPOTUJ
UMAG. 1.1
zeza
5.990
1.5. - 4.5., Soníkov Hub, 3D, najam po osebi, bogata Bobina, leliko žporla_
POMUBJE, Sončkov klub
11.990
vikendi do 27.4., 3' Dlana, bogat program, kopanje, 2D, POL, otrok do 7 let brezplačno_
Sončkov klub
že za 13.990
vikendi do 27.4., 4* Higiea, 2D, POL, bogat program, on otrok do 7 let brezplačno
POREČ, veliko sončkovanjo
zeza 19.990
NIŽJE CENE! 27.4. - 4.5., Sonlikov klub, 3* botsl, 5D, POL, bogata vsebina, otroci do -70%
CVETENJE MANDARIN
39.900
30.4., Senikov Mub, avtobus, 5D, 4 POL, 5 izletov, odliiino vodenje_
RAFTING NA TARI
49.990
25.4. In 3g.4., Sonlikov klub v Čml goil, avtobus, 5D, 3 POL, veliko izletov, odlično vodenje_
KRF Z Izleti
54.990
27.4. - 4.5., Senlikov Hub, evtobus (slovenskl)/ladja, 3* hotel, 8D, 5 NZ, 4 Izleti
v
M SONČEK
G^^ \J TUl potovalni center
PTUJ, Kreitipljeva 5, tel. 02/749 32 82
Foto: Črtomir Goznik
V minoritskem samostanu bo znova dišalo. V štirinajstih letih si jo je ogledala skoraj vsa garnitura slovenskih politikov, a na ve~ji tržnosti dobrot slovenskih kmetij se to ni bistveno odrazilo ...
jedmi za ta čas. Razstavljalce bo letos nagovoril predsednik državnega zbora Borut Pahor.
V okviru bogatega spremljajočega programa se bosta zgodila tudi dva posveta. V soboto, 5. aprila, bodo govorili o turizmu na podeželju, kot priložnosti za mlade, v ponedeljek, 7. aprila, pa o podjetniških izzivih podeželja.
"Trenutno je v Sloveniji vzpostavljenih pet območnih razvojnih jeder. Predstavili bomo tudi pregled aktivnosti pri prodaji dobrot v okviru projekta, ki je bil v okviru Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo Ljubljana in v sodelovanju z organizatorji
razstave vzpostavljen lansko leto. Za zdaj so dobrote slovenskih kmetij naprodaj v dveh prodajnih poslovnih centrih v Ljubljani, letos naj bi jih odprli še pet. Za večjo tržnost dobrot slovenskih se je letos intenzivneje začela zanimati tudi Zadružna zveza Slovenije, ki tudi pripravlja konkretne projekte na tem področju v okviru zadružne mreže," je še povedal predsednik organizacijskega odbora 14. razstave Dobrote slovenskih kmetij Peter Pribožič, ki pričakuje tudi dober obisk na razstavi z vseh koncev Slovenije.
MG
Nagradno turistično vprašanje
Ptujske poletne terase počasi oživljajo. Nekateri gostinci so jih odprli že v za~etku marca. To, kar je bilo v~asih nemogo~e, tudi na Ptuju postaja mogoče. Morda tudi zaradi simboličnega pavšala, ki ga za mrtve mesece plačujejo vsi, ki poleti oziroma v sezoni odpirajo terase. Za nekatere pa je najem prostora za terase še vedno prevelik zalogaj. Za m2 površine je potrebno odšteti pol evra.
Po dvanajstih letih prizadevanj je lani ugledal luč sveta odlok o lokalni vodniški službi na Ptuju. Ljudska univerza na Ptuju bo v začetku aprila pričela z izobraževanjem, v katerega se lahko vključijo vsi, ki jih delo s turisti veseli. Turiste bodo namreč po mestu po vzoru vseh turistično urejenih mest lahko vodili le še lokalni vodniki z licenco.
Podjetje Ptujske vedute je v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj in občino Gorišnica v soboto izvedlo akcijo, ki jo ob svetovnem dnevu turističnih vodnikov vsako leto namenijo tistim, ki želijo pobliže spoznati turistične zanimivosti Ptuja in okolice. Letos se jih sicer ni odzvalo toliko kot v prejšnjih letih, tisti pa, ki so prišli, so bili z videnim izredno zadovoljni. Po Dominkovi domačiji jih je zavzeto popeljala Frida Zorli, tudi v velikonedeljskem gradu in cerkvi sv. Trojice je bilo kaj videti. V ormoškem gradu pa jih je skozi obnovo gradu popeljal tudi restavrator, ki obnavlja še četrto grajsko sobano. Reportažo z letošnje akcije ptujskih turističnih vodnikov bomo objavili v eni prihodnjih številk Štajerskega Tednika.
Nagrado za pravilen odgovor na predzadnje "Nagradno turistično vprašanje" bo prejel Ivan Humek, Dobrava 15 a, 2270 Ormož, ki je tudi edini zapisal pravo številko o najdenih rimskih novcih. Vseh je bilo pet tisoč.
Ptuj trenutno diha v pripravah na tradicionalno razstavo Dobrote slovenskih kmetij. Vprašujemo, katera po vrsti je letošnja razstava. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj in spominek letošnje razstave. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 4. aprila.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Katera po vrsti je letošnja razstava Dobrote slovenskih kmetij:
Ime in priimek: Naslov:
Davčna številka:
Pogovor z dr. IMarjanom Rožičem
Društva - enakopravni partner
Tudi v letu 2003 v Turistični zvezi Slovenije nadaljujejo s projekti, ki so jih izvajali že doslej.
Foto: Črtomir Goznil<
Dr. Marjan Roži~, predsednik Turis-ti~ne zveze Slovenije.
Prvi bo spomladansko urejanje okolja, v okviru katerega se bo letos bolj kot v prejšnjih letih angažiralo Ministrstvo za okolje. Minister mag. Janez Kopač je skupaj s Turistično zvezo občinam v zvezi z letošnjo akcijo poslal celo posebno pismo, da bi aktivnosti potekale čim bolj usklajeno. Sledili bodo projekti Moja dežela - lepa in gostoljubna, Turizmu pomaga lastna glava, ki pa tudi že poteka.
V	glavni turistični sezoni pa bo po besedah predsednika Turistične zveze Slovenije dr. Marjana Rožiča glavno težišče na aktivnostih v povezavi s prireditvami, ki naj bi spodbudile večjo stopnjo gostoljubnosti, da bi se turisti v Sloveniji počutili ugodneje kot sicer. "Letos in v letu 2004 prihajamo v javnost z enim novim programom. To je program, ki je namenjen spodbujanju znanja v turizmu, mladih v turizmu in za turizem in turistične dejavnosti, povezane s tem. Z njim želimo na svoj način prispevati k uresničevanju strategije razvoja slovenskega turizma. Znanje je temeljni kapital, na katerem lahko gradimo. Pri tem mislimo na znanje tistih, ki so zaposleni v gostinstvu in turizmu, kot tudi na znanje prebivalstva. Vsak od nas bi se namreč moral nenehno truditi, da bi se obogatil z novimi spoznanji. Poleg tega je ta program namenjen spodbujanju aktivnosti med mladimi v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter na visokih šolah in t.i. vseživljenj-skemu učenju, kamor sodi predvsem turizem kot področje vseživljenjskega učenja.
V	primeru mladih govorimo predvsem o dveh stvareh. Mladi bi morali v večji meri občutiti turizem kot svojo življenjsko priložnost, za zaposlitev. Gonilna sila bodočega razvoja turizma je predvsem znanje povezano z mladimi. Mladi so eden od temeljev bodočega razvoja turistične društvene organizacije. Turistična društva in zveze so odprta za mnoge nove pobude, ki jih lahko v to okolje prinesejo predvsem mladi, brez njih ni ustvarjalne energije. Ta program bo na svoj način spodbudil tudi uresničevanje strategije mladinskega turizma."
Tednik: Koliko pa slovenska turistična strategija računa na turistično društveno organizacijo?
Dr. M. Rožič: "Rekel bi, da je narejen bistven korak v odnosu na do-
sedanje stanje. Slovenska turistična strategija izhaja iz tega, da v turizmu delujejo tri področja oziroma sektorji: javni, zasebni in društveni. Z najnovejšo slovensko turistično strategijo je društveni sektor prvič obravnavan kot enakopraven sooblikovalec turistične ponudbe. Tako piše v strategiji, pot do tega pa bo težka. To zahteva partnerstvo, v mnogih primerih, ko se govori o njem, pa se turistično društvo oziroma zvezo običajno obide. V resnici pa ni partnerstva brez turistične društvene organizacije. Ampak stvari se počasi vendarle premikajo na bolje. Vztrajali bomo, da se to partnerstvo gradi kot trikotnik uspešnega razvoja turizma. Osebno se tudi zavzemam zato, da se tisti, ki delajo profesionalno v turizmu, vključujejo tudi v delo turističnih društvenih organizacij v kraju, kjer živijo in delajo. Podjetja imajo komercialno-tržni pristop k turizmu, turistična društva pa imajo širši krajevni pristop k turizmu."
Tednik: Kaj pa pogoji za delo turistične društvene organizacije, kaj se spreminja na tem področju?
Dr. M. Rožič: "Pogoji niso najboljši. Mnoga društva imajo finančne težave. Skozi turistična društva se oblikuje podoba prostovoljnega dela, ki ima zelo globoka sporočila. Ta prostovoljnost je hkrati tudi strokovnost, povezovanje interesov ljudi in podobno. Pričakujem, da se bo z dopolnjenim oziroma novim zakonom o pospeševanju turizma to vprašanje v bodoče kvalitetneje uredilo. Na drugi strani pa je tudi res, da je za uresničevanje turističnih aktivnosti v društvih potrebno relativno malo sredstev, ki jih prostovoljno delo oziroma pobuda ljudi oplemeniti in daje novo vsebino. Včasih se na en tolar nadgradi dvajset in več tolarjev. To daje neko novo kvaliteto in novo vrednost. Kljub vsemu pa turistična društvena organizacija napreduje, nastajajo nova društva. Pričakovati pa je tudi, da bo država v bodoče že zaradi zgledov v EU pokazala drugačen odnos do civilne pobude in prostovoljnega dela."
MG
Last Minute Center*
ILIRIKA TURIZEM, Mildošičeva 2, Ptuj 02/771 05 88, Teletekst SLO i-str. 286
POREČ
i26.4.-ï5.S00sit Hotel Plavi 3 dni, polpenzion
aaiii> 26.4.-od 4.700 sit
Vile Rubin " 3 dni, nočitev
íMMa 25.,284.-52.900 Sit
App. Het Grootslag ' 6 dni, nočitev, avtobus
m
27.4-39-900 sit
Hotel Potamaici
8 dni, zajtrk, ladja_
[!E^5 7-4»JOOsit
sit
Dep. istra" 7 dni, poipenzion
02.600
i Hotel Hedera/Narcis"* 7 dni, polpenzion
AAARIBOR, Vetrinjska 30 - 02/228 88 88 www.lastminutecenter.si
Optimalno
zavarovanje
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Pri tehničnih spremembah morate upoštevati nekatere pogoje in omejitve, ki jih določi vsaka zavarovalnica na svoj način, na primer minimalno letno premijo ali najmanjšo možno zavarovalno vsoto. Med tehnične spremembe sodijo zlasti spremembe zavaroval-ca, upravičenca in zavarovanca, spremembe nezgodnega zavarovanja (vključno s prekinitvijo), zvišanje ali znižanje zavarovalne vsote ali letne premije, podaljšanje ali skrajšanje zavarovalne dobe. Vse do sedaj naštete spremembe so takšne narave, da jih je možno med trajanjem zavarovanja zahtevati večkrat: če ste na primer letos znižali letno premijo, jo lahko čez dve leti spet povišate. Ob koncu omenimo še dve najbolj radikalni tehnični spremembi in ju nekoliko bolje obrazložimo. Prva je prekinitev (odpoved) pogodbe. Odpoved pogodbe je nepovratna sprememba - ko ste jo enkrat sprožili, nimate več nobene obligacije do zavarovalnice, ona pa ne do vas - pogodbe enostavno ni več. Če ste odpovedali pogodbo klasičnega življenjskega zavarovanja z varčevalno komponento, vam zavarovalnica nakaže odkupno vrednost. Odkupna vrednost se v večini primerov izplača le, če je bila pogodba v veljavi vsaj tri leta oziroma ste vplačali vsaj tri letne premije; zahtevku za prekinitev pogodbe morate - tako kot pri vseh ostalih tehničnih spremembah - priložiti tudi original zavarovalne pogodbe in številko računa ter banko, kamor želite prejeti izplačilo. Pogoji za prekinitev so odvisni od vsake zavarovalnice posebej, zato se je seveda dobro prej pozanimati, preden naredimo ta korak. Vsekakor moramo dobro pretehtati razloge za in proti, da ne bi kasneje odločitve obžalovali. Če ste na trgu našli boljšo naložbo od varčevanja preko zavarovalnice, se lahko odločite za še eno rešitev - za tako imenovano kapitalizacijo. Kapitalizacija je oprostitev nadaljnjega plačila premije in je tako kot prekinitev pogodbe možna le po določenem času, v večini primerov po treh vplačanih premijah. Posledica kapitalizacije ni odpoved pogodbe, ampak le prilagoditev zavarovalne vsote, ki se seveda ustrezno zmanjša, ker ne plačujete več premije. Morate pa vedeti, da vam v tem primeru avtomatično preneha nezgodno zavarovanje (če ste ga imeli v pogodbi), zato si morate izbrati drugačen način zaščite trajne ali začasne izgube delovne zmožnosti.
Upam, da vam bo pregled najpomembnejših sprememb obstoječih zavarovalnih pogodb koristil pri morebitnih odločitvah, povezanih z optimalizacijo. Vse spremembe lahko zahtevate sami tako, da pokličete zavarovalnico oziroma ji pošljete dopis z opisom vaših želja. Če pa bi se radi prej s kom še malo posvetovali, pa se lahko obrnete tudi na premoženjskega svetovalca.
mitja.petric@donos.net tel.: 041 753 321
'Donos
premoženjsko svetovanje
Mokri smrček
Vprašanje bralca Matije iz okolice Ptuja:
Imamo pasjega mladi~ka, starega 3 mesece. Zanima me, ali ga je potrebno cepiti proti pasji kugi in za kak{no bolezen gre.
Odgovor:
Pasja kuga je ena najbolj nalezljivih in tudi razširjenih pasjih bolezni. Zbolijo lahko psi v vseh starostnih obdobjih, seveda pa so najbolj dovzetni mladi psi do 12. meseca starosti. Bolezen povzro~a RNA virus, katerega antigene in imunoge-ne lastnosti so podobne virusu ~loveških ošpic. Na ljudi se bolezen ne prenaša, je pa ~lo-vek eden od mnogih možnih pasivnih prenašalcev. Bolezen se širi hitro, (jeseni, pozimi in zgodaj spomladi — ulice, parki, zelenice ), ko so zunanje Foto: Jože Mohorič temperature še nizke, posami-
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
~no pa nastopa tudi v poletnih mesecih.
Bolne živali izlo~ajo virus s slino, urinom, iztrebki, izcedki itd. Živali se okužijo neposredno s kontaktom okužene in zdrave živali, pa tudi posredno preko opreme, predmetov, ljudi itd . Na osnovi prevladujo-~ih simptomov lahko govorimo o dihalni, želod~no-~revesni in živ~ni obliki pasje kuge. Ker proti virusom še ni ustreznih
w
AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI V.M.V.
zdravil, je toliko pomembnejša preventiva.
Zelo koristno bi bilo vašega psi~ka ~im prej preventivno za-š~itno cepiti in s tem mo~no zmanjšati tveganje, da zboli za to nevarno pasjo boleznijo. Sicer pa je najbolje, da psi~ek, vse dokler ni ustrezno zaš~i-ten, ne zapuš~a doma razen takrat, ko mora opraviti svojo potrebo.
Vojko Milenkovič, dr. vet. med.
Velika požarna ogroženost
Kako ravnamo ob požaru v naravi
V Sloveniji je v tem ~asu razglašena velika požarna nevarnost, kar pomeni, da je prepovedano kurjenje v naravnem okolju. O tem smo se pogovorili z Draganom Murkom, svetovalcem za zaš~ito in reševanje v izpostavi Uprave za zaš~ito in reševanje Ptuj.
Glavni, znani vzrok požarov v naravi je ~lovek. Zaradi njegove neprevidnosti pogori 38 odstotkov celotne pogorele površine gozdov. To je ve~, kot se ga na leto obnovi s saditvijo in setvijo.
Pri kurjenju, sežiganju ali uporabi odprtega ognja v naravnem okolju moramo urediti kuriš~e, ki mora biti obdano z negorljivim materialom, prostor okoli kuriš~a pa o~iš~en vseh gorljivih snovi, vsaj v razdalji 10 m. Kuriš~e mora biti od dreves oddaljeno vsaj 10 m, od
Prejeli smo
Bo oddelek NOB na Ptuju zagledal luč sveta?
V četrtek, 6. marca, je novinarka Radia Ptuj gospa Majda Fridl vodila prav prijeten pogovor z gospo Zdenko Plaj-n{ek o prizadevanjih vodstva Krajevne skupnosti, Krajevne organizacije ZZB Sredi{6e ob Dravi in delavcev Izpostave Pokrajinskega muzeja Ptuj v Ormožu za posodobitev in dopolnitev stalne razstave dokumentov iz NOB v Sredi{ču ob Dravi. Zanimiv je tudi njihov poziv krajanom, da dopolnijo zbirko s {e razpoložljivimi in {e ne predstavljenimi dokumenti tistega časa. Žal nisem ujel celotnega pogovora, toda to, kar sem sli{al, me je vzpodbudilo k razmi{ljanju: kaj pa na Ptuju? Turistično in olep{evalno dru{tvo v Ptuju je leta 1957 izdalo Vodnik po Ptuju in okolici. Avtor, prof. Jože Ma-u{ec, je v poglavju Ptuj in njegovi kulturnozgodovinski spomenik v podpoglavju III., Oddelek narodnoosvobodil-
gozda 50 m, od pomembnih prometnih poti, ve~jih naselij in objektov pa vsaj 100 m.
Prav tako moramo zavarovati in nadzorovati kuriš~e ves ~as kurjenja ali sežiganja. Po kon~anem kurjenju ali sežiganju pogasimo ogenj in žerjavico ter ga pokrijemo z negorljivim materialom. Ob zmernem vetru 6 m/s prenehamo s sežiganjem, kurjenjem ali uporabo odprtega ognja.
Pri kurjenju v naravnem okolju se ne sme uporabljati gorljiva teko~ina ali material, ki pri
gorenju razvija mo~an dim ali strupene pline.
V obdobju, ko je za posamezno obmo~je v naravnem okolju razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost, in v drugih sušnih obdobjih je prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj, puš-~ati ali odmetavati gore~e ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzro~ijo požar.
Kaj storiti, ko v naravi zagori?
Ostanite mirni in razsodni. Ocenite, kakšen je požar. Če je manjši za~etni požar, ~e je šele zagorelo, skušajte požar pogasiti sami. Ogenj pogasite tako, da žerjavico polijete z vodo ali jo posujete z zemljo ali peskom, nato pa jo še poteptate.Pri gašenju morate paziti predvsem na svojo varnost. Gašenje požarov v naravi je najuspešnejše z vodo. Zadostno koli-~ino vode preprosto zlijte na ogenj, saj je cilj v prvi vrsti ta, da ugasne.
Sami gasite le, ~e požar ne presega vaših zmožnosti. Če pa požaru niste kos, nemudoma pokli~ite center za obveš-~anje na številko 112, najbližjo gasilsko enoto ali policijo. Po telefonu sporo~ite naslednje podatke: svoje ime in priimek, kaj in kje gori, kratek opis požara, v katero smer se požar širi in kaj ogroža, ~e je možno, povejte tudi, kje boste po-~akali gasilce zaradi dodatnih informacij. Z dodatnimi informacijami, ki jih poveste gasilcem na kraju požara, lahko veliko prispevate k u~inkovitej-šemu gašenju.
Če nameravate sežigati ve~-je koli~ine naravnih odpadkov, obvestite o kraju in ~asu njihovega sežiganja odpadkov tudi gasilce oziroma center za ob-veš~anje na številko 112.
Ur
ne borbe, med drugim zapisal: "Drugi del govori o okupaciji Ptuja, o izseljevanju Slovencev, zaporih, borbah, talcih, o partizanskem tisku, o organizatorju borbe Jožetu Lacku, katerega so Nemci živega ujeli in ga mučili na zverinski način toliko časa, da je umrl v ječi. Vsa ta dejstva prikazujejo v oddelku NOB razstavljeni predmeti, dokumenti in grafikoni z umetni{kimi upodobitvami najvidnej{ih osebnosti upora v ptujskem območju^. Nedvomno je bil tak{en vodič v pomoč turistom, ki si so poleg ostalih bogatih zbirk na ptujskem gradu, lahko ogledali tudi obdobje novej{e zgodovine. Danes si tega ne morejo privo{čiti ne v propagandnih gradivih in ne v turistični ponudbi, {e manj pa z ogledom. Saj zbirke ni na ogled. Pustimo ob strani, ali je bila njena usmeritev v prostore srednjeve{kega in gosposkega gradu najbolj primerna, po-membnej{e je bilo to, da so jo v osamosvojitveni evforiji preprosto umaknili, podobno kot Lackov spomenik, zložili v zaboje in deponirali, čakajoč "na bolj{e in primernejše čase". Na čas, ko je sanacija
bivših ptujskih zaporov dozorela. Naj spomnim, da je v teh prostorih že bila postavljena razstava iz tega obdobja (v letu 1995) z naslovom Domovina naša je svobodna, in kar hitro po otvoritvi ponovno zložena v zaboje. Danes potekajo priprave, upam da zadnjič, ko bo Oddelek muzeja NOB postavljen kot stalna zbirka v saniranih prostorih bivšega zapora v Prešernovi ulici na Ptuju. Lani, 2. avgusta, smo se člani Kluba ptujskih brigadirjev ob naši 25-letnici delovanja spomnili tudi 60-letnice junaškega boja Slovenskogoriške-Lackove čete in pripravili razstavo o našem delu v Mestni hiši, vanjo pa vključili tudi nekaj gradiva o odporniškem gibanju na Ptujskem. Na otvoritvi sem dejal: '"Vprašajmo se, ali ne bi bilo umestno, da preteklemu 20. stoletju na Ptuju postavimo spomenik. Spomenik v obliki stalne razstave z naslovom: PTUJ v 20. stoletju in to v času, ko Pokrajinski muzej Ptuj praznuje 110. obletnico uspešnga poslanstva. Imamo institucije s strokovnjaki, imamo ideje, voljo.' In naše pobude v teh dneh le dozorevajo pri tistih, ki so za to poklicani.
Stanko Lepej
OBVESTILO
Obveščamo vse lastnike psov v občini Gorišnica, da bomo pričeli obvezno cepljenje psov proti steklini po naslednjem seznamu:
TOREK, 01.04.2003_
OB 9.00 uri OB 10.00 uri OB 11.00 uri OB 12.00 uri OB 14.00 uri ČETRTEK, 03.04.2003
CIRKULANE PRI ZDR. DOMU MEDRIBNIK PRI DEBELJAKU NA MEJAH PRI SILVI ARBEITER SLATINA PRI OBRATU KK PRI VIDMARJU V GRADIŠČU 146
OB 08.00 uri OB 09.30 uri OB 09.30 uri OB 10.30 uri OB 11.30 uri PETEK, 04.04.2003
ZAGAJIČI PRI GD CUNKOVCI NA LEDNAH TIBOLCI PRI BREZU MOŠKANJCI PRI GD GORIŠNICA PRI GD
OB 08.00 uri OB 08.30 uri OB 9.00 uri OB 10.00 uri OB 11.00 uri
MURETINCI PRI KZ MALA VAS PRI GD GAJEVCI, PLACEROVCI NA IGRIŠČU FORMIN PRI MLEKARNI ZAMUŠANI PRI GD
Cepljenje je obvezno za vse pse, starejše od štirih mesecev. Lastniki morajo imeti s seboj knjižico o cepljenju psa. Predpisano pristojbino za registracijo, cepljenje, higiensko službo in stroške dehelmintizacije v znesku 6.800,00 sit po psu plača lastnik ob cepljenju.
Vse lastnike psov, ki se ne morejo udeležiti cepljenja ob navedenih terminih, obveščamo, da lahko pripeljejo svoje pse na cepljenje v ambulanto v Moškanjce vsak delavnik od 7.00 do 10. 00 ure in vsako sredo od 14.00 do 18.00 ure ali nas pokličejo na telefon 02 743 03 00 ali GSM 041 634 959.
MIRAN VERNIK, dr. vet. med.
Kuharski nasveti
Kresa
Kreša je priljubljen dodatek v kuhinji. Včasih smo z njo jedem izboljšali okus in videz, danes pa jo vse pogosteje uporabljamo kot solato.
Seveda še danes številne jedi s krešo le krasimo, saj je zaradi svojih lepih okroglih, sorazmerno majhnih zelenih listov ve~ini še kako vše~. Tako lahko tudi zaradi dekoracije s krešo postane kakšna popolnoma neznana jed na videz pri-vla~na in okusnejša.
Uporabljamo jo za dopolnjevanje {tevilnih toplih in hladnih jedi ali jo ponudimo kot eno izmed samostojnih zelenih solat. Tako stebla in liste kreše dajemo na kremne, pre-tla~ene in ~iste juhe, pogosto s kre{o izbolj{amo okus hladnim in tudi toplim omakam ali pa jo preprosto uporabimo in pripravimo kot špina~o. Vodna kreša, ki ima nekoliko pikantno za~injen gor~i~ni okus uspeva na vseh zemeljskih {irinah z zmernim podnebjem. Vodno krešo pogosto sre~amo na re~-nih in poto~nih bregovih, vendar je zaradi onesnaženosti tam ne pobiramo. Bolje je, da posegamo po vzgojeni vodni kre-ši, ki ima nekoliko večje liste in je tudi nekoliko višja kot vrtna kreša.
V kuhinji uporabljamo še tako imenovani zimsko in grenko krešo. Grenka ima nekoliko bolj nakodrane temnozelene liste, ki tudi prezimijo in ravno zaradi tega jo pogosto srečamo na jedilnikih kot zgodnjo spomladansko zelenjavo ali kot
Duševno zdravje otrok
Spolna zloraba - 2. nad.
če govorimo, da botruje nastanku psi-hosocialnih motenj neskladno odzivanje raznih dejavnikov, ki izhajajo iz otroka in okolja, je zloraba tisti agens, ki ne pomeni samo neskladnosti delovanja nekaterih izmed dejavnikov, temveč pomeni neskladnost delovanja večine dejavnikov ter zmanjšuje obstoj varovalnih dejavnikov.
S problemom spolne zlorabe se ukvarjajo različne službe, vsaka v okviru svojih pooblastil in znanj. Obravnava spolne zlorabe, potem ko se razkrije, je večpoklicna - pri obravnavi sodelujejo strokovnjaki iz različnih služb pomoči: socialni delavci, mentalnohigienski delavci, zdravniki, šolski delavci, delavci organov pregona.
Obravnava otroka, ki je spolno zlorabljen, ne pomeni samo razkritja zlorabe in iskanja storilcev ter dokazov za potrditev tega dejanja. Pomeni ugotavljanje nastalih težav, v katerih se je znašel otrok in iskanje možnosti za ustvarjanje takih zunanjih in notranjih pogojev, ki bi zajezile, zmanjšale ali preprečile pojav psihosocialnih motenj. Vloga mentalno higienskega delavca pri delu s spolno zlorabljenim otrokom je prav zaradi skrbi za duševno zdravje izjemno pomembna in odgovorna. Men-talnohigienski delavec usmerja svoje strokovne moči v ohranjanje otrokovega notranjega psihičnega ravnovesja, pomaga ustvariti pogoje za normalen osebnostni razvoj in pomaga otroku iskati tiste poti, po katerih bo lažje vstopal v ožji in širši socialni prostor.
Naslednjič pa o otroku v precepu med predstavami o njem s strani odraslih in njegovi predstavi o samem sebi.
Mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
Kreša z lososom
Surovega lososa narežemo na podolgovate rezine in ga namočimo v jabolčni kis ali belo vino. Dodamo še sesekljani česen, drobnjak, oljčno olje, sol, poper in po okusu sesekljane kapre ter namakamo vsaj2 uri. Posebej operemo krešo, jo porazdelimo po večjem krožniku, po njej dekorativno naložimo ribo in po vrhu še rahlo solimo, pokapljamo z oljčnim oljem, okrasimo s kuhanim jajcem in ponudimo kot samostojno jed. Uporabimo lahko tudiprekajenega lososa.
Avtorica: Danica Mihelač
dekoracijo v tem času. Vrtna kreša, ki pa je danes najbolj razširjena, ima blažji okus, vendar je bolj dobrodošla za pripravo solate in krašenje jedi. Zaradi svojega enostavnega gojenja pa jo lahko vzgojimo tudi pozimi, in sicer kar na vlažnem kuhinjskem papirju. Listi kreše so tako nežni in fini, da niso primerni za dolgo skladiščenje. Tako jo v hladilniku lahko hra-
nimo le en dan. V gostinstvu jo povečini hranijo kar na ledu.
Če jo uporabljajmo pri jedeh kot dodatek za okus, je še posebej priporočljivo, da jo dodamo fino narezano v skut-ne namaze, ki jih uporabimo kot namaz pri obloženih kruhkih in kanapejih ali kot samostojni namaz. Krešo pogosto dodajamo tudi ostalim topljenim sirom, ki v osnovi nimajo močnih dodatkov, kateri bi prekrili fini okus kreše. Kot sestavina je dobrodošla tudi pri svežih sirovih solatah, ki jih naredimo iz svežega sira, seveda pa pri tem uporabimo vsaj dve ali tri vrste sira, ki se med seboj dopolnjujejo po obliki, vonju in okusu.
S krešo prav tako izboljšamo okus mesnim jedem. Tako je nepogrešljiva pri vseh vrstah mesa, ki jih pečemo na žaru ali v alufoliji. Prav tako s krešo močno izboljšamo okus kuhani cvetači in brokoliju, sploh takrat, kadar teh jedi ne prelivamo z maslom ali drugimi omakami. S krešo pa lahko tudi izboljšamo okus krompirjevi solati. Tudi številni hladni prelivi, ki jih naredimo na osnovi kisle smetane in majoneze, postanejo okusnejši, če jim dodamo narezano krešo.
Tako si iz kreše lahko pripravo kar nekaj jedi ali pa nekatere jedi le še izboljšujemo. In ker se kreša močno ujema s skuto je kar nekaj jedi, ki jih lahko naredimo. Tako si lahko enostavno pripravimo skutni namaz, tako da skuto pretlačimo, jo rahlo solimo in dodamo večjo količino narezane kreše -tako damo na 30 dekagramov skute dve pesti kreše. Skuto in krešo narahlo pomešamo, namaz damo v dresirno vrečko z nazobčanim tulcom in ga nab-rizagamo tako kot smetano pri slaščicah na majhne kose kruha. Tako pripravljene kanapeje pa že lahko ponudimo ob popoldanskem klepetu.
Seveda si lahko pripravimo nekoliko zahtevnejši namaz, ki ga pripravimo tako, da 20 deka-
Krvodajalci
gramov masla penasto umeša-mo, dodamo 2 pesti narezane kreše, pol žlice limoninega soka, eno žlico sesekljanih orehov, 10 dekagramov nariba-nega sira, uporabimo lahko poljubni, ne preveč aromatični sir in še eno žličko naribane šalotke ali čebule. Vse sestavine med seboj dobro pomešamo in tako pripravljen nadev uporabimo kot samostojni namaz ali ga prav tako na brizgamo na kanapeje.
Lahko pa si pripravimo tudi skutne cmoke s krešo, ki jih pripravimo tako, da 20 deka-gramov skute pretlačimo, skuto rahlo solimo in ji dodamo en rumenjak, dve do tri pesti ostre moke, ter dve žlici narezane kreše. Sestavine dobro pomešamo in pripravljeno zmes damo vsaj za dvajset minut v hladilnik. Nato oblikujemo cmoke, ki jih v slani vodi kuhamo 5 do 10 minut, odvisno od velikosti cmokov. Preden jih ponudimo, jih lahko narahlo prelijemo z maslom in potre-semo s krešo. Če tako pripravljene cmoke ponudimo kot samostojno jed, jih prelijemo z ogreto kislo ali sladko smetano in po vrhu potresemo z naribanim sirom in krešo.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
11. marec - Ivan Sledič, Stoperce 23; Milan Korotaj, Opekarniška 1, Ormož; Zlatko Novak, Stoperce 67; Marjana Dolšak, Stoperce 52; Božica Mohorko, Ptujska Gora 20; Anton Bukšek, Žetale 51; Oto Mesarič, CMD 17, Ptuj; Anica Žunkovič, Grdina 2; Jožica Vrabič, Kupčinji Vrh 1; Jože Žnidarko, Stoperce 32; Antonija Kidrič, Grdina 7; Alojz Lubej, Zg. Sveča 16la; Stanislav Kosi, Kettejeva 13, Ptuj; Marija [tumpf Trubarjeva 9, Ptuj; Nada Kozar, Industrijko naselje, Kidričevo; Anton Galun, Grdina 32; Štefka Plohl, Sakušak 52; Urška Sledič, Stoperce 23; Dragica Golob, Dornava 48la; Bernarda Stojnšek, Kapučinji Vrh 33; Rafael Hronek, Stoperce 22; Ambrož Kitak, Stoperce 71; Anton Egartner, Stoperce 34; Ivan Stojnšek, Kupčinji Vrh 33; Anica čuš, Sakušak 51; Roman Mohorko, Ptujska Gora 20; Radko Stojnšek, Kupčinji Vrh 33; Marija Šterbal, Kukava 44; Ciril Ka-menšek, Stoperce 73; Irena Potočnik, Kupčinji Vrh 23; Ivan Golob, Kupči-nji Vrh 2; Davorin Šegula, Bodkovci 42; Majda Kidrič, Grdina 25; Vera Kopše, Stoperce 82; Borislav Habjanič, Stoperce 78; Silvo Plohl, Hlaponci 13la.
13. marec - Franc Vizjak, Mihalovci 75; Ivan Auer, Pobrežje 151la; Leopold Zabukovšek, Dragonja vas 2; Branko Mlinarič, Štuki 35; Branko Ferlež, Lackova 7, Kidričevo; Stanko Lah, Pongerce 15; Miran Valen-ko, Draženci 10lb; Jože Frangež, Sp.Jablane 3; Janko Beranič, Pongrce 3; Franc Medved, Zg.Jablane 10; Marija Kramberger, Ločki Vrh 33la; Srečko Kaker, Lackova 7, Kidričevo; Zdenka Kokolj, Raičeva 7, Ptuj; Tomislav Korez, Sp.Jablane 51; Emil Valer, Cirkovce 76; Stanko Zajc, Mihovce 54la; Marjetka Brmež, Sp.Jablane 3; Alen Milinovié, Cirkovce 49la; Stanko Vrbek, Cirkovce 42; Stanko Solatnik, Apače na Dr.polju 148; Anton Valentan, Starošince 13; Damijan Golenko, Sp.Jablane 10la; Anton Frangež, Zg.Jablane 13; Franc Štih, Savinjsko 39; Roman Jus, Podvinci 94la; Mariaj Žmauc, Dragovič 9; Stanko Krničar, Pongrce 26la; Anton Oman, Mihov-ce 3; Franček Trčko, Šikole 3; Milan Plohl, Rucmanci 48; Slavko Kovačič, Cirkovce 60ld; Jelka Jurgec, Pot v toplice 7, Ptuj; Robert Belca, Dragonja vas 22; Martin Golenko, Sp.Jablane 10la; Zvonko Cesar, Zg.Jablane 36; Franc Petek, Sp.Jablane 45; Matej Goljat, Cirkovce 19; Igor Gaber, Rimska ploščad 16, Ptuj; Anton Sagadin, Gerečja vas 61; Franc Golob, Zg. Jablane 38la; Štefan Hergan, Sp. Jablane 43ld; Bernard Kotnik, Stražgojnca 25; Branko Mlakar, Šikole 78; Matej Pleteršek, Mihovce 20; Marijan Milino-vié, Cirkovce 49la; Stanko Rodošek, Cirkovce 30; Ivan Lah, Mihovce 30; Anton Strmšek, Zg. Jablane 28; Marija Kirbiš, Brunšvik 32; Zvonkoperko-vič, Starošince 28; Zvonko Frangež, Sp.Jablane 3; Vincenc Gorjup, Dragonja vas 12; Darko Jazbec, Zg.Jablane 203; Milan Munda, Pongrce 28la; Vojko Dražkovič, Starošince 34; Jure Novak, Cirkovce 22; Janez Kosar, Stražgojnca 51; Srečko Baklan, Sp.Jablane 16; Andrej Gabrovec, Hajdoše 48; Štefan Potočnik, Sp.Jablane 36; Bogomir Mandl, Sp.Jablane 43le; Roman Podgoršek, Cirkovce 1ln; Zlatko Kosar, Župančičeva 1, Pragersko; Danilo Jevšovar, Šikole 64la.
V vrtu
Rojevanje vrtnarjevega leta
Zima se je poslovila. Z enakonočjem je prišla pomlad in toplo sonce je ogrelo ozračje in zemljo ter prebudilo naravo iz zimskega mirovanja. S prihodom pomladi se rojeva vrtnarjevo leto, ko vrtnar prične s setvijo in sajenjem vrtnin ter urejanjem zelenega okolja. Kakšna so lahko pričakovanja, korist in podoba vrta? Odgovor je v starem, modrem pregovoru: "Kakor boš sejal, tako boš žel!"
V SADNEM VRTU med rednimi spomladanskimi opravili - obdelavo zemlje, gnojenjem, zimsko rezjo in varstvom sadnega drevja pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci, opravimo po potrebi sajenje sadnih sadik. Sajenje je najbolje opraviti že v jeseni, da se rastlina že skozi zimo vkorenini in prilagodi na novo rastišče, opravi pa se lahko tudi spomladi, vendar dokler je še v stanju zimskega mirovanja, se pravi da sadika še ni pričela brsteti. Sajenje sadnega drevesa je zahtevno opravilo, pri katerem ne smemo spregledati nič, kar bi lahko imelo za posledico neuspešnost sajenja. Ker sadimo sadno rastlino, ki bo kot drevnina na enem rastišču celo svojo življenjsko dobo (tudi več deset letij), odberemo najkakovostnejšo sadiko, dobro pripravimo zemljo, skrbno posadimo in mlado drevesce negujemo, da se bo razvilo v zdravo in plodno sadno
Sajenje sadne sadike
drevo. čas od nabave sadike do sajanja naj bo čimkrajši. Med tem korenine ne smejo oveneti ali se izsušiti in ne prehladiti na mrzlem vetru. Korenine pred sajenjem omočimo v zmesi ilovice, kravjaka in vode, vsakega do ene tretjine. Korenin ne krajšamo, režemo le poškodovane do zdravega mesta, nadzemne poganjke pa režemo le toliko, kot je to potrebno za osnovno vzgojno obliko krošnje in v razmerju do poškodovanih korenin.
V	OKRASNEM VRTU je v obdobju, ko se s prihodom pomladi prične novo prebujanje rastlinja, mnogo opravil z nego in pripravami na novo rastno dobo. Pri spomladanski negi in ureditvi okrasnega vrta imamo opravka z rastlinami, ki smo jih hranili v zimovniku, okrasnimi trajnicami, ki so prezimile na prostem, ter semeni in sadikami, s katerimi bomo naredili nove zasaditve. Rastline, ki so bile prenešene v varovanje pred zimsko pozebo v zaprte prostore, postopoma prilagajamo na zunanje razmere. Nenadne toplotne spremembe, sončna svetloba in veter so dejavniki, ki jih lahko brez predhodnega prilagajanja poškodujejo ali uničijo. čas je za presajenje sobnih in balkonskih lončnic, ki jim jeprerastla koreninska gruda. Pri presajanju namenimo pozornost pravi izbiri posode, v katero bomo presajali, in menjavi prsti, v katero presajamo. Zimzelene trajnice, ki so prezimile na prostem, so v minuli dolgi in hladni zimi delno pozeble. Pri spomladanski rezi pozeble in suhe poganjke odrežemo do nepoškodovanega dela. Sočasno z rezjo izžagamo bolne, ostarele in poškodovane poganjke, rastlino oplejemo plevelov, po potrebi okopljemo in pognojimo z mešanim rudninskim gnojilom NPK 15-15-15.
V	ZELENJAVNEM VRTU pričnemo z zgodnjimi setvami zelenjadnic, korenčnic in čebulnic. Ker so vrtna tla zaradi letošnjih vremenskih razmer in dolge zime še sorazmerno hladna, posevke prekrijemo s koprenasto folijo, ki dobro prepušča sončno toploto in padavinsko vodo, tesno ob tleh pa talno toploto in vlago dobro zadržuje.
Miran Glusi~, ing. agr.
27-Četrtek	28-Petek	29-Sobota	30-Nedelja
31-Ponedeljek	1-Torek	2-Sreda Ô	
Info
Glasbene novice!
Glasbeniki nasprotujejo vojni in tudi pripravljajo protivojne pesmi. Se {e spomnite Lennonovega napeva Imagine All The People Living Life In Peace? Čudovita misel, ki upam, da se bo čimprej tudi uresničila!
Britanski pevec GEORGE MICHAEL je eden izmed največjih nasprotnikov vojne in politike ZDA, kar je dokazal že v risanem videospotu za kontraverzno pesem Shoot The Dog. Na hitro je spesnil {okantno, mogoče celo preveč napadalno protivojno pesem THE GRAVE (*****), ki glasbeno spada med easy listening džez, pop in rok. Bravo George!
Vzdevek BRUCEA SPRINGSTEENAje Šef in ta priznani rocker je dobil pred kratkim tri grammyje za pesem in zadnji album The Rising. Objektivno je glasbenik snel s prej omenjenega albuma najbolj komercialno pesem WAITING ON A DAY (****), katera ima sočen refren in pozitivne rock vibracije.
ROBBIE WILLIAMS je tip posebne vrste, saj je na glasbeni sceni že skoraj deset let in njegova kariera ima {e kar naprej neverjeten pozitiven predznak. Se ga {e spominjate iz pop atrakcije Take That, iz prvega solo hita Freedom (gre za priredbo hita Ge-orgea Michaela), iz prvega No. 1 hita Angels in zadnjega mega hita Feel. Občutek za zmagoslavje bo ta glasbeni heroj dopolnil z novo malo zadržano rok pesmico COME UNDONE (***), ki vam bo postajala vedno bolj v{eč z vsakim poslu{anjem in je del zgo{čenke Escapology.
Ameri{ki pevec, producent in DJ UNCLE KRACKER je kariero začel pri rok pevcu Kidu Rocku (ta ima trenutno z Sheryl Crow fantastično uspe{nico Picture, ki je na 5. mestu ameri{ke Bil-lboardove lestvice malihplo{č - www.billboard.com) in njegova največja uspe{nica nosi naslov Follow Me. Če sledimo temu ustvarjalnemu mladeniču, pridemo do nove mehke in spevne pop/rok sklabbe DRIFT AWAY (***), ki ima v originalni verziji iz sedemdesetih počasnej{i ritem in jo je takrat in tudi danes izvajala Dobie Gray!
Nemčija je pred 14. dnevi na{la svojo glasbeno super zvezdo, saj so jo izbrali v oddaji Deutschland Sucht Den Superstar na televiziji RTL. Njegovo ime je ALEXANDER in je idol najstni{ke populacije. Za njim pa se skriva nadobudni oziroma beri vedno lačen denarja producent Dieter Bohlan, ki stoji za sila povprečnim pevcem v pocukrani ljubezenski pop baladi MAKE IT TONIGHT (***), ob kateri lahko dobite tudi sladkorno bolezen!
Ena izmed Popstars atrakcij v Veliki Britaniji se imenuje LIBERTY X. in beleži že nekaj uspe{nic, od katerih je največja Just A Little. Producent, remikser in pevec RICHARD X. je k sodelovanju povabil talentirani kvintet, in skupaj je nastala atraktivna me{anicapopa in r&b-ja v komadu BEING NOBODY(****), katerega osnova je klasika Ain't Nobody pevke Chake Khan.
Švicarski pevec DJ BOBO je 9. marca izdal novi album Visions, s katerega nam je že ponudil pesem I Believe. Rene Bauman in ekipa ima novi nagajiv, vendar tipičen komercialen plesni pop komad CHIHUAHUA (***).
Mehi{ka soap televizijska igralka PAULINA RUBIO je lani izdala debitantski hit Don't Say Goodbye. Za mnoge nova Jennifer Lopez se je zares izkazala v komadu LATINO LOVER (****), ki bazira na divjih in zelo vročih latino ritmih.
David Breznik
^393
BDHHY SEEMS TD BE THE HARDEST WORD
/ /_/ Blue & Elton JohnXA \ \ ^
SUNRISE - Simply Red
Èline DIdS
-4rrM WITH YDU - Avrol LáaglfL 5. ALL I HAVE - Jennifer Lopez & ll Cool J. . ALL THE THINGS SHE SAID - T.mî? / 7. SHAPE - Sugahahes \ 8. STRENGHT DF A WOMAN - BIT^ 9. TD LDVEAWGMAN-\ Lionel Richie & Enrique Iglesias-
'10. SOMETHING THAT YOU SAID - Dangles / \
Vsakť? 5o\>o\:o m<sd 2.0. in	uro
Koliko Oskarjev je dobil film Chicago?
Odgovor:_
K
NAGRADNO
I M vfraSakje
■ n o
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 20. uri). Nagrajenec prejšnjega tedna je Tomi Vogrinc, Žetale 24a, 2287 Žetale.
Odgovore pošljite do tmnedelika, 24. marca, na naslov: Radio-Tednik Pluj, RaiCeva 6,2250 (za Info).
Predstavljamo vam.
Nuša Derenda: Na štiri oči
ZKP RTV Slovenija
www.nusaderenda.com
Nuša Derenda je urejena gospa. Vedno in povsod. In tak je tudi njen novi album Na {tiri o~i. Tako glasba kot celostna podoba ovitka in plošcka. Čeprav je izšel pri založbi ZKP, kjer pri veliki večini izdaj na dizajn albuma ne dajo veliko. Tu pa je vse urejeno, kot mora biti, brez nepotrebnih krac in kiča, saj gre vendarle za eno najboljših in tudi najbolj priljubljenih slovenskih pevk.
Nuša dobro ve, da so njene glasovne prvine dobro poznane po vsej Sloveniji od osnovnih šol do diskotek in celo domov za ostarele, in da je njen lepi glas vsekakor odlično sredstvo za uspeh. Ve pa tudi, da je vse, kar je izven meja
samega glasu, od lepih oblek, nenavadnih frizur ali ovitka albuma, samo še pika na i njenemu uspehu. In dama kot je, si takšen tretma gotovo zasluži. Nenazadnje je za tako priljubljenost, kot jo uživa zadnja leta, garala praktično vse svoje življenje. Ki ji je med drugim prineslo tudi to, da je vsako leto videti mlajša in še bolj polna energije.
13 skladb, med njimi tudi zmagovalka EME 2001 Ne ni res ter zmagovalka slovenske popevke 2002 Pesek v oči, albumu zagotavljajo svetlo prihodnost. Prva skladba na albumu je naslovna, Na štiri oči, takoj za njo pa se nahaja uspešnica, ki jo že poznamo iz radijskih valov - Kot da je prvič. Kakšna
Filmski koti~ek
Chicago
Chicago, 1929. Umor. Strasti. Slava. Seks. In ves ta džez.
1043 MÚz^
Roxie Hart, na zunaj kot angel nedolžna pevka in plesalka, sanja o tem, kako bo nekega dne, prav kmalu, odpela in odplesala iz svojega revnega neopaznega življenja v svetlobo odrskih luči. Pričakovanja in priložnosti jo povsem prevzamejo. Njena edina želja je slediti zlatim plesnim stopinjam zvezdnice varietejskega nočnega življenja, pevke in plesalke Velme Kelly. Njena želja končno ugleda življenjsko priložnost, ko obe, tako zvezda kot starleta, pristaneta v ječi, obtoženi umora in pod grožnjo smrtne kazni z obešenjem.
Njuno edino upanje je pohlepni in očarljivi odvetnik Billy Flynn (Richard Gere), ki zna na sodišču izrabiti vse njune prednosti sebi in obtožen-kama v prid. Zdi se, da se njuna najuspešnejša predstava, od katere je odvisno ne le njuno blagostanje in uspeh, temveč predvsem golo življenje, odvija za visokimi zidovi mestne chicaške ječe ter v sodni dvorani pred senzacij lačnimi predstavniki tiska in naivnimi porotniki. Ta izjemna izkušnja je najdragocenejša popotnica tudi potem, ko sta na prostosti in ju čaka še prodor na odre, v svet "moš-
kih in džeza, pitja in smeha, življenja in greha".
Film temelji na občudova-nem in nagrajevanem odrskem mjuziklu Chicago Johna Kan-derja, Freda Ebba in Boba Fos-seja. Je sijajen spektakel, poln intrig, ljubezni, prevar, izdaj, rivalstva in prijateljstva; alegorija glasbe in plesa ter seveda odlične igre vseh sodelujočih.
Res pa je, da je bila odlo~i-tev, da se odrski mjuzikl pre-
Chicago - komedija, kriminalka, drama, gangsterski, glasbeni Dolžina: 123 min Režija: Rob Marshall Producenti: Martin Richards, Marty Richards II, Marty Richards, Harvey Weinstein Scenarij: Bill Condon, Fred Ebb
Igrajo: Renee Zellweger, Catherine Zeta-Jones, Richard Gere, Christine Baranski, Taye Diggs
nese na filmsko platno, drzna. Režiser Rob Marshall se je tega dobro zavedal: "Morali smo iznajti način, kako pritegniti filmsko občinstvo v ta svet v enaki meri, kot to deluje v varieteju. V filmski zgodbi je Roxie tista, ki sanjari, ki si želi. Na vsak način in z vsemi sredstvi hoče priti na oder in vidi svoje življenje samo skozi te glasbene sekvence."
Film Chicago vroče priporočamo čisto vsem, ki ljubijo ples, glasbo, dobro zgodbo in feno-menalen preplet realne zgodbe s plesnimi vložki, ki karikirajo tisto, česar morda povprečen gledalec ne bi opazil.
Manja Bo{tan
pesmi bo za ljubitelje Evroson-ga dobrodošla mešanica z naslovom Eurosong mix, ki se nahaja na sredini albuma in ga je Nuša skupaj z Darjo Švajger predstavila že pred več kot letom dni kot ena izmed voditeljic lanskega izbora EME.
Album ohranja rdečo nit s pesmimi Nisem kot ti, Roko na srce, Ne izgubljaj časa z mano in Ne ni res, ki lepo zaokrožujejo in zaključujejo evrovizijski
je Nušina glasba, ve staro in mlado: pesmi so v veliki večini energične, spevne in obenem ljubezenske, pevkine glasovne sposobnosti pa brezhibne in več kot primerne za ta stil glasbe. Nuša bo tako v pesmih Lepo mi je, Zdaj verjamem, Poljub v slovo, Romeo in Julija všeč širokemu spektru publike in primerna za vsako radijsko postajo. Poleg že omenjenih
CID
opus. Za konec pa boste kot trinajsto na plo{čku sli{ali Cu-ando calienta el sol.
Nu{i je treba priznati, da je kot vokalistka rojena za najraz-ličnej{e stvari. In prav zato je morda {koda, da ves čas sodeluje z isto avtorsko ekipo, ko pa bi si vendarle lahko privo{-čila vsaj kak{en mini izlet h kakemu drugemu, {e neizpetemu avtorju. Okoli nje se namreč že nekaj časa vrti za ene zmagovalna, za druge pa že malo izpeta trojka Bo{tjan Grabnar, Ur{a Vla{ič in Matjaž Vla{ič. Če že ne oba mo{ka avtorja, pa bi vsaj Ur{a Vla{ič, ki skrbi za besedila, morda lahko za hip stopila iz svojih okvirjev in za Nu{o napisala {e kaj drugačnega. V tem smislu je tudi Cuna-do calienta el sol dobrodo{la na albumu, čeprav kot zadnja.
Album Na {tiri oči je dobro-do{la novost na policah glasbenih trgovin, saj smo ga po pesmi Ne ni res in uspe{nicah, ki so sledile, že dolgo pričakovali. Zdaj je končno tu in na dobri poti, da za sabo pusti konkurenco, tudi v obliki Karmen Stavec, ki se lahko od Nu{e {e marsikaj nauči.
Manja Bo{tan
Četrtek, 27. marca 2003, ob 19. uri
Odprtje razstave Humana umetnost
Likovna dela, ki jih bomo lahko videli na razstavi, so nastala v okviru slikarske kolonije, ki je potekala junija 2002 na Ptuju po zamisli Darka Ferlinca. Deset akademskih slikarjev je ustvarjalo vedute Ptuja, nato pa slike podarilo Dru{tvu prijateljev mladine Ptuj. Z izkupičkom od prodanih slik je dru{tvo v sodelovanju s Centrom interesnih dejavnosti avgusta 2002 omogočilo brezplačno letovanje 35 otrokom, nekaj sredstev pa je ostalo {e za letovanje v leto{-njem letu. Akademski slikarji, ki so prispevali svoja dela: Andrej Brumen Čop, Du{an Fi{er, Jurij Kalan, Lucija Močnik, Tomaž Plavec, Viktor Rebernak, Natalija Šeruga, Žarko Vrezec, Huiqin Wang, Mojca Zlokarnik
Petek, 28. marca 2003, ob 20. uri
Glasbeno-literarno-gledališki dogodek MESTO & MESTO
Zasedba: Gal Gjurin - poezija, klavir
Žiga Golob - kontrabas, lončeni bas ... (Terrafolk, Tamara Obrovac Thanshistria Ensemble, Elvis Stanič Group, Folkes-tra...)
Lenart Krečič - tenor, alt in sopran sax... (Renato Chicco Quartet, Jazz Club Gajo Quartet...)
Gašper Per{l - bobni, tolkala ... (Fake Orchestra, Andraž Hribar, VitaMavrič {anson bend...)
Bo{tjan Gombač - klarinet, pi{čali (Terrafolk, Terra Mystica, Caminoigra)
Pesnik in glasbeniki, niz dinamičnih spremenljivk, spontana in rahločutna improvizacija kot osnovni princip malega teatra, edinstvenega na na{ih tleh, ki ga nastopajoči preprosto imenujejo Mesto. Mesto je odrski preplet mestne lirike in svobodno improvizirane glasbe, ki se literaturi prilega v vseh poetičnih legah. Vrti se okrog marca 2002 iz{le pesni{ke zbirke ljubljanskega literata Gala Gjurina, ki je z recitalom svoje literature tudi sicer osrednja organizacijska osebnost projekta.
Dogodek, ki ga ne smete zamuditi. Vstopnine ni!
Sobota, 29. marca 2003, ob 10. uri
Ustvarjalna delavnica Velikonočne domislice
Namenjena je vsem, ki bi radi doma pripravili praznično velikonočno vzdu{je. Starostnih omejitev ni, delavnica je brezplačna.
Center interesnih dejavnosti je odprt za vse obiskovalce:
od ponedeljka do četrtka od 8. do 20. ure, v petek od 8. do 23. ure, v soboto od 10. do 13. ure.
Uradne informacije lahko osebno ali telefonsko dobite vsak delovni dan od 8. do 15. ure.
Informacije vsak delovni dan med 8. in 15. uro osebno, telefonsko na {t. 780 55 40 ali po elektronski po{ti: cid@cid.si
I SESTAVIL EDI KLASINC

ILUSTRATOR

SOLI SEČNE KISLINE

ANT MESTO VHISPANIJI
3. DAN V TEDNU

PREJETA
DOZA SEVANJA
PODOLŽNA ODPRTINA
NA OBLAČILU
GOJIŠČE
ZA MIKROBE
DOJEČA ŽENSKA
VITEŠKA IGRA
KOZAŠKI FOVEUNIK
LITIJ
PRASTARO MESTO NA KRETI
ZVIŠANA NOTA A
ITALU. MOTO-CIKLIST (GIAČOMO)
ZAJČJA SAMICA, ZAJKUA
LENNONOVA ŽENA (YOKO)
OSIJEK
TROJANSKI KRALJ, HEKUBIN MOŽ
SPLIT
LADJA TROVE-SLAČA
KISIK
PREVRAT, PUČ
SUŠNA SAVANA
POKONČNI DEL NOGOMETNIH VRAT
VILICA
IZ LESA
NAŠ PESNIK IN AFORIST
m
NIZOZEMSKO MESTO
ALEŠ JAN
RUSTIKALNI SLOG
NEMŠKA SMUČARKA EPPLE
ZBADUlVA ŠALA

REDKA KOVINA
NADA
SLOVES
VELEPOSLANIK
ZOBNA KREMA
AMERIŠKA ROCKERSKA SKIPINAIZ SEATTLA
PUŠČAVA
NA SEVERU ČILA
RIM. HIŠNI BOG
BARVA KOŽE, POLT
VODNA ŽIVAL
:: .'k^kj ''^^'lyí


ZLATKO VITEZ
RASTLINA VETRNICA
MAJHEN MLIN

EMIL SMASEK
VNETJE ŠARENICE
NOBELU
DREVORED
IGRALNA KARTA
PRI TAROKU
SL. PISA-TEU (VITAN:
HOTEL V
UUBLJANI
HUSEINOVA DRŽAVA
3,14
JEZERO (FRANC.)
PUNČKA IZ LECTA
ODDAJA
NOVOTARIJA
100 M'
ŠPANSKI TENISAČ (SERGIO)
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: oblet, briga, Lenin, Dazzle, roka, CF, kastrat, GB, etatist, artoroza, protestanti, Strolz, labod, Sutor, kid, Ela, obraba, era, AČ, terasa, laskaris, Doina, NEK, Necker, TfP eksercir, lutkarstvo, rata, Eco, STA, rakel. Ugankarski slovarček: AGAR = gojišče za mikrobe, AGOSTINI = starejši italijanski motociklist (Giacomo, 1942), CASAL = španski teniški igralec (Sergio, 1962), IRITIS = vnetje šarenice v očesu, LLANOS = sušna savana, južnoameriška stepa, RAD = prejeta doza sevanja, SETAB = mesto v antični Hispaniji, TEINT = barva kože, polt, VIANEN = nizozemsko mesto pri Uterchtu.
premoženje v Biogradu. Razlog je preprost: otroci bogata{ev v takih razmerah že ne bodo letovali, reveži pa nimajo denarja za ureditev letovi{ča.
ÍGovorl se .
... DA smo EU in NATO spravili pod streho. Sedaj se lahko posvetimo vsakdanjemu preživetju.
... DA v teh pomladnih dneh že razmi{ljamo o poletnem dopustu na morju. Američani, ki so vedno pred nami, so se že odločili za Perzijski zaliv.
... DA se bo mestni svet sestal v petek ob 13. uri in razpravljal o 13 točkah dnevnega reda. Upajmo, da kateremu od svetnikov poti na sejo ne bo sekala črna mačka.
... DA bodo občine prodale skupno počitni{ko
... DA se vrača veljavnost starega verza: Kdor ima denar, se kopa v morju, kdor ne, pa v lavorju.
... DA bodo delavske plače kmalu zado{čale le {e za nakup lavorja, vodo si bo že treba izposoditi.
... DA bomo Evropo "enakih možnosti" Slovenci po standardu ujeli čez 20 ali 30 let. Upamo, da bo v njej toliko solidarnosti, da nas bo počakala.
... DA so se videmski svetniki sestali na materinski dan. Potem ko je župan udeleženkam seje podaril rožice, so se mačehovsko lotili delitve proračunskih sredstev.
... DA so se svetniki veterani ob delitvenih težavah spominjali prej{njih svet-ni{kih časov: saj tudi takrat ni bilo denarja, pa smo ga vseeno delili.
Aforizmi
by Fredl
Najbolj crvivi so tisti, ki jih
nikoli ne gloda črv dvoma.
***
Le bogu najbolj v{e~ni imajo vražjo srečo.
***
Ni vsaka sodnica tožibaba.
Pravica je slepa. A {e ni sli-
{ala za Brailovo pisavo?!
***
Ni vsaka zgaga goska.
***
O, Bog, re{i nas kuge, lakote in politike!
***
Nepismeni berejo levite s
pestmi.
***
Neumni kmet živi od debelega krompirja, pameten pa od državnih subvencij.
Lujzek / Dober den vsoki den
Drgoč je lepa sunčna nedela. Pod braj-dami je se malo hladno. Malo pisem, tuhtam in poleg pos-lu{am poročila s smučarskih skokov v Planici in novice z vojne v Iraki, ki je po moji oceni sramota za vse, ki so v toto morijo vklučeni. Ne samo zavolo nedužnih lidi, ki vmi-rajo, pač pa tudi zavolo dola-rof, evrof in drugih valut, ki so dobesedno nabite v orožje pa vstreljene v luft. Lepse in boj{e bi blo, če bi lačnim po celem sveti jesti dali, žejnim vodo napelali in celemi sveti mir dali. Gnes sma hodila z Mico tudi na referendum o vstopi v Nato in Evropsko zvezo. Jaz sen bija ZA, Mica pa proti. Najbrž je tak tudi praf, zakaj bi bili vsi za ali pa fsi proti, kak je blo to v prej-sjem sistemi oziroma režimi, ko so bli posamezni politiki in druge odločitve sprejete na valitvah z več kot struprocen-tno večino pa, če si sa na vali-tve ali pa ne ...
Glih zaj sen čuja po radiji, da je Finec Havtameki skoča novi svetovni rekord prek 230 metrov. Tudi nas Kranjec je bija odličen. Vsoka čast totim in drugim orlom, ki letijo po lufti, kak da bi bli nareti na motorni pogon in bi meli peruti. Mica mi je glih zaj jovla iz kuhinje: "Ja, Lujs, če bi ti tak dobro skoka, te bi se jaz v Planico spremenla...!"
No ja, ženske pač kak ženske, nikol niso zadovoljne. In tak je najbrž tudi praf, drgačik ne bi blo napredka, ne samo na skakalnem, seksualnem in drugih področjih, ki nam grenijo ali pa veselijo živleje na totem puklastem sveti v fabriki, pisarni, na njivi, gorici ali v vinski kleti pa, če smo hvaljeni ali pa prekleti ... Vidite, kak se vse to lepo fkuper rima, če sta dober žmah in stima.
Pa smo na kunci. Nedeljska vura se bliža puldnevi. Po obedi grema z Mico nabirat regvant in druge vitamine, da bodo nojine kosti trde in fine. Lepo vas podavljam. Lujs prleski, haloski in se koksne druge narodnosti fcoj.
RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »10473
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 27. marca:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom [krjancem in dežurno novinarko, do 9.00). 5.15 Novice (se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 18.15 in 18.45). 11.05 HIT STYLING. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 17.00 SKUIPNA ODDAJA (Studio D, Novo Mesto. 18.30 Poročila. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). PETEK, 28. marca: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Novice (še ob
5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 Za več zdravja (profesor Vlado Čuš). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napoved-nik prireditev in Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 13.40 Napovednik prireditev, Potrebe po delavcih. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav).
SOBOTA, 29. marca:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole
- Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in POPULARNIH 10 (Jankom Bezjak in David Breznik). 23.00 Mitjah in Petjah show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Tiglav).
NEDELJA, 30. marca:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje). PONEDELJEK, 31. marca: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30,
14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na območju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjž-nih založb. 16.30 Mala ptujska, ormoška, bistriška in lenarška kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 19.30 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman -Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kaj-zovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje). TOREK, 1. aprila: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.05 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00,
13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (radio Štajerski val).
SREDA, 2. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.05 Po Slovenskih goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 Škrjančkov ropot. 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski val). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz!
Horoskop
OVEN
Okolje vam ni ravno po volji, ampak na začetku je vedno tako. Prej ali slej se boste navadili. Če pa se vam bo še vedno zdelo, da se ne morete navaditi, si boste pač morali poiskati nov kotiček na zemlji.
BIK
Vaš znanec prepričljivo zastopa svoje poglede. Vsekakor je to za vas velikanski izziv, da se postavite nasproti nekomu, ki je tako samozavesten. Dokažite se!
DVOJČEK
Trenutni položaj bo napet, dramatičen in zato bo srečen razplet še toliko slajši. Tole bi vsekakor lahko bil začetek obdobja, ki ste si
ga obetali.
RAK
Ob znancu se počutite izjemno čudno, pa tudi precej nelagodno, ne da bi vedeli zakaj. Občutek imate, kot da bi ob njem spoznavali nekatere stvari o sebi, ki jih niste prej niti slutili.
LEV
Naj bo stvar še tako preprosta, se bodo našli ljudje, ki radi komplicirajo. Vse to bo zadevo zapletlo, da vas bo še kako bolela glava. Ne pustite se takoj prepričati!
DEVICA
Na začetku se vam je vse skupaj zdelo lepo in vznemirljivo, vendar ste zdaj stvarnejši in na žalost tudi bolj pesimistični. No, zaradi tega ni potrebno takoj oditi drugam. Poskusite še enkrat!
TEHTNICA
Če pri tem človeku, ki ga imate trenutno v mislih, iščete sočutje, ga vsekakor na napačnem mestu. Ali pa vendarle vidite dlje kot drugi? Če je tako, pa vso srečo!
ŠKORPIJON
Vaše razlaganje preteklih dogodkov bo doživelo buren odziv pri vaši domačih, saj boste s tem nehote začeli odpirati stare rane. To, kar se vam bo dogajalo, bo izbira med spokojnostjo in nečim, kar se skriva pod vašim površjem.
STRELEC
Partner vas je precej dobro naštudiral. Videti je, da ga nekatere vaše lastnosti sploh ne razburjajo več. Vsekakor je on naredil prvi korak, sedaj ste na vrsti vi, da mu dopustite kakšno muho. Bo šlo!?
KOZOROG
Vaš predlog pri prijatelju ne bo doživel ravno kdo ve kakšnega odziva. Sami pa se boste odzvali z veliko mero užaljenosti, ki pa ne bo povsem neupravičena. Konec koncev ste le vi njemu delali uslugo.
VODNAR
Vaš poslovni kolega k sreči ne bo odreagiral tako, kot ste pričakovali vi in vsi ostali sodelavci. Namesto prestrašenosti vas bo vse prijetno presenetil z odločnostjo, celo s pogumom.
RIBI
No, nekatere reči vas že dolgo ne bi smele več šokirati. Kako ste lahko vedno znova osupli, ko tisti, ki vam ni niti najmanj simpatičen, vsakič znova naredi kaj drugače, kot je obljubil?
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si.

ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
ČRNOBELO IN BAR
ytM
FOTOKOPIRANJE
LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR
SEMINARSKIH, DIPLOMSKIH I^OG IN OSTALIH TISKOVIN
Vladimir Sifar s.p.	■ Info Tel.: 02) 78 78 766
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Šolski šport • Košarka
OS Olge Meglic za zgled
Ptuj - Pričakovani razplet, mladostna zagnanost tekmovalcev in izredno dinamični obračuni, ki so bili kvalitativno na visoki ravni. Razpoloženje na prepolnih tribunah gimnazijske lepotice razgibano, fair, športno z vseh strani, tisto pravo - osnovnošolsko, po katerem je to elitno tekmovanje že dolgo vrsto let pojem košarkarske Slovenije. Dogajanje je izzvenelo v pozitivni športni izkušnji druženja, tekmovanja in navezovanja prijateljski vezi.
Zaključni turnir bodo udeleženci in spremljevalci še dolgo pomnili po odlični organizaciji, s čimer je prireditveni odbor pod taktirko ravnatelja OŠ Olge Me-glič Ervina Hojkerja, pedagoga Dušana Lubaja in Marjana Lenar-tiča iz Športnega zavoda Ptuj presegel vsa pričakovanja. Bila je tako prepričljiva, bila je tako složna, da so nadvse prijazni delavci šole delovali ponosno in zadovoljno, kot že dolgo ne.
Finalisti tudi tokrat niso razočarali, nasprotno, navdušili so nas. Igralci, ki po večini igrajo v različnih klubih, so postregli z vsem, kar športni boj lahko ponudi. Prikazali so košarko novega obdobja, dinamično in dramatično, polno tehnike, obenem moči
in natančnosti, tehnike in strategije. Navdušujoča skupina plesalk AVŠE iz OŠ Olge Meglič pod vodstvom šp. ped. Tatjane Širec je dodala svoje in avditorij se je tako do vrhunca naužil košarkarskih "vragolij".
Izidi: OŠ Olge Meglič Ptuj - OŠ Polje Lj. 47:64, OŠ Žiri - OŠ Litija 46:49, OŠ Litija - OŠ Polje 59:64, OŠ Žiri - OŠ Olge Meglič 54:62, OŠ Polje - OŠ Žiri 62:56, OŠ Olge Meglič- OŠ Litija 47:46.
Vrstni red: 1. OŠ Polje - Ljubljana, 2. OŠ Olge Meglič Ptuj, 3. OŠ Litija, 4. OŠ Žiri.
OS Olge Meglic: Peter Mar-čič, Miha Sajko, Timi Lubaj, Sašo Bien, Miha Rus, Miha Andrič, Denis Calaja, Matej Kelenc, Peter Kokot, Siniša Bilič, Karlo Pintarič, Žan Bedenik. Trener: Dušan Lu-baj.
Naj peterka: Boban Tomič (OŠ Polje Ljubljana), Miha Sajko (oŠ Olge Meglič Ptuj), Martin Kolenc (OŠ Litija), Timi Strlič (OŠ Žiri), Peter Marčič (OŠ Olge Meglič
Ptuj).
Naj igralec: Miha Sajko (OŠ Olge Meglič Ptuj).
Naj strelec: Boban Tomič (OŠ Polje Lj.), število košev 66.
^^o Komik
Foto: Boris Segula
Ekipa OŠ Olge Meglic s trenerjem Dušanom Lubejem
Judo • Evropski pokal
Tamari Petek zlato, Lei Murko srebro
Mednarodnega prvenstva v avstrijskem Vocklabrucku se je v konkurenci kadetov in kadetinj do 17 let udeležilo 238 tekmovalcev iz 16 držav.
Tamara Petek iz Moškanjcev, tekmovalka judo kluba Sankako iz
NOGOMBTNi HLUB
oomvŘ
Vabi vse fante stare od 6 do 12 let v šolo nogometa. Vpis in pričeteli šole nogometa bo v torek, 1. aprila ob 15.30 na nogometnem igrišču v Domavi.
Dodatne informacije dobite na eSM: (041) 949 568.
Vljudno vabljenil
NK Domava, Doma va 116 b, Domava
Celja, je s petimi zmagami gladko osvojila prvo mesto v konkurenci kadetinj do 52 kg. V izjemno mo-~ni konkurenci se je izkazala tudi tekmovalka JK Drave Lea Murko, ki je osvojila srebrno medaljo v kategoriji do 70 kg. Edini poraz ji je v finalu prizadejala bronasta z mladinske olimpijade in peta z lanskega mladinskega svetovnega prvenstva Meszaros Anett z Madžarske. Svoje najboljše uvrstitve so zabeležili tudi ostali tekmovalci JK Drava - Uro{ Tajhman s petim ter Rok Tajhman in Mitja Jerenko s sedmim mestom.
Velja izpostaviti, da je slovensko zastopstvo nasploh zabeležilo odlične rezultate, kar vliva veliko upanja pred letošnjim evropskim prvenstvom kadetov in mladinsko olimpijado, ki bo julija letos v Parizu. Naj pri tem izpostavimo, da je norma za nastop na EP ena zmaga na turnirjih evropskega pokala ali dve medalji.
BK, MP
Peter Franci • Iz Aluminija v Maribor
Zgodba o uspehu
26-letni nogometaš si je v Ljudskem vrtu z dobrimi igrami takoj pridobil zaupanje trenerja Matjaža Keka in je eden najzaslužnejših, da so Maribor~ani v prvih štirih spomladanskih krogih zabeležili tri zmage.
Nogometna pot Petra Francija ni bila postlana z rožicami, pa vendar se mu je uspelo prebiti na prvoligaško sceno. Prvi~ je resno opozoril nase v Ljudskem vrtu, kjer je v mladinski ekipi spadal med najbolj nadarjene igralce, kar mu je prineslo tudi dres z državnim grbom. Toda ko bi moral prestopiti v ~lansko moštvo, je doživel usodo ve~ine mladih mariborskih talentov. Najprej je bil posojen Železni~arju, nato je moral vijoli~aste zapustiti. Po sezoni neigranja je kazalo, da je kon-~al z igranjem nogometa na najvišji ravni, saj je za eno leto okrepil ~etrtoligaša Loko Rošnjo. Da se to ni zgodilo, je najve~ji »krivec« Branko Horjak, ki je bil takrat trener Železni~arja in si je Francija želel v svojih vrstah. Nato je vse šlo kot po maslu. Po dveh letih nastopanja v Mariboru in treh in pol v Kidri~evem je prišla ponudba vijoli~astih. »Med zimskim premorom mi je predsednik Aluminija g. Jevšovar dejal, da lahko poskusim sre~o v Ma-
KK PP
Minuli vikend je bil zelo razgiban za kolesarje Perutnine Ptuj. Profesionalna ekipa Perutnine Ptuj se je udeležila 145 kilometrov dolge dirke v Švici, na kateri je sodelovalo 195 kolesarjev iz 23 ekip, tako profesionalnih kakor tudi Elite. Sama dirka je bila zelo hitra, saj je povprečna hitrost znašala 47km/h. Kot je pri podobnih kolesarskih dirkah v navadi, je bilo potrebno v cilj pripeljati po rahlem vzponu. Ekipa Perutnine je Miranu Kelnerju pripravila odlično izhodišče za zaključno dejanje, to je ciljnemu šprintu. Fotofiniš je pokazal, da je osvojil drugo mesto.
Na nedeljski dirki, dolgi 180 kilometrov, je Mitja Mahorič zasedel enajsto mesto.
V italijanskem Percotu pa so na 150 kilometrov dolgi progi tekmovali kolesarji Perutnine Ptuj -23. 10 kilometrov pred ciljem je sledil pobeg treh kolesarjev, med katerimi je bil tudi Gregor Gazvoda. Vse je že kazalo na odličen rezultat, vendar so bili ubežniki 300 metrov pred ciljem ujeti. Gregor Gazvoda je osvojil 11. mesto, Andrej Omulec 25. in Gregor Kodrič 25. mesto.
Starejši in mlajši mladinci pa so nastopili na Hrvaškem, in sicer v vožnji na kronometer na zagrebškem Jarunu. Pri starejših mladincih je Matej Tilen Červek osvojil tretje, David Topolovec pa osmo mesto. Med mlajšimi mladinci je bil Kristjan Durasek tretji, Gorazd Bauer pa šesti.
Danilo Klajn{ek
riboru. Ponudbo sem seveda takoj sprejel, saj se ne zgodi vsak dan, da lahko kariero nadaljuješ v enem najboljših slovenskih nogometnih klubov. Seveda ob odhodu v Maribor nisem niti pomislil na to, da si bom takoj zagotovil mesto v prvi enajsterici. V zadnjih sezonah so namreč v Ljudskem vrtu klop za rezervne nogometaše greli številni kvalitetni igralci. Toda že na prijateljskih tekmah sem dobil veliko priložnosti za igro in tako je ostalo tudi sedaj, ko gre za res. S svojimi nastopi na prvih štirih prvenstvenih obračunih sem kar zadovoljen, čeprav vem, da lahko odigram še precej bolje.« pravi Peter Franci.
Tako se je 26-letniku izpolnila velika želja zaigrati v prvi ligi: »Razlika med prvo in drugo ligo oziroma med Mariborom in Aluminijem je velika. V Mariboru je dobesedno vse podrejeno rezultatu. Treningi so močnejši, profesionalizem je
Foto: Črtomir Goznil<
Peter Franci v dresu Aluminija
večji, da o pritisku publike ter medijev v Ljudskem vrtu raje sploh ne govorim.«
Franci je imel v preteklem tednu zdravstvene težave in prvič prvenstvene tekme ni začel v udarni enajsterici. »Med tednom sem staknil virozo, za tri dni me je položila v posteljo. Čeprav ni-
sem treniral, se je strateg Matjaž Kek odločil, da odpotujem na tekmo v Velenje. V zaključku obračuna me je celo poslal na igrišče. Z igro proti knapom ne moremo biti zadovoljni. Ponovno smo napravili preveč napak. Lahko pa smo zadovoljni s končnim razpletom, ki nas je ob spodrsljaju Kopra po dveh tretjinah prvenstva popeljala na tretje mesto prvenstvene razpredelnice.«
Ali se bodo Mariborčani v zaključku prvenstva vseeno vmešali v boj za prvo mesto? »Dejansko bo zelo težko, če ga bosta vodilna CMC Publikum ter Vega Olimpija v zadnji tretjini prvenstva polomila, bomo seveda to poskušali izkoristiti. Toda glede na trenutno razmerje moči in točkovno razliko do vodilnega dvojca lahko realno računamo le na tretje mesto,« pravi Peter Franci, ki še ni pozabil na Kidričevo, kjer je se je odlično počutil. »Vsak teden spremljam tekme mojih nekdanjih soigralcev. Mislim, da bi se Aluminij letos končno lahko prebil v prvo ligo. Ekipa je kvalitetna, zaostanek za dru-gouvršečnimi Grosupeljčani ni prevelik. Bomo videli.«
Sicer pa Franci v Mariboru nastopa kot posojen igralec Aluminija, saj ga pogodba s Kidričani veže še do poletja 2004. Toda ob dobrih igrah praktično ni možnosti, da bi se vrnil v Kidričevo.
Aleš Tihec
Namizni tenis
Tri medalje ostale doma
NTK Ptuj je v soboto in nedeljo, 22. in 23. marca, v dvorani Center izvedel 12. državno prvenstvo za mladinke in mladinke.
Nastopilo je 71 mladincev in 47 mladink in 22 klubov. Najuspešnejši so bili igralci in igralke Edigs Mengeš, MTS M. Sobota, Is-trabenz Semedela in domača ekipa NTK Ptuj.
Od domačih igralcev so se v dvoboje za najvišja mesta vključili Danilo Piljak, Urban Ovčar, Vesna Terbuc in Jan Janžeko-vič. Slednji je bil v šestnajstini finala poražen od klubskega tovariša Urbana Ovčarja. Vesna Ter-buc se je posamično uvrstila 9. -16., Urban Ovčar pa 5. - 8.
Še večje uspehe je nedvomno preprečila bolezen najboljšega igralca D. Piljaka, ki je nastopil na prvenstvu klub daljši odsotnosti zaradi bolezni, še ne povsem zdrav, brez ustreznega treninga, kar se je v polfinalu posamezno in v finalu dvojic precej poznalo. Danilo Piljak je v polfinalu posamezno klonil proti kasnejšemu zmagovalcu Tomiju Ocepku iz M. Sobote z rezultatom 3:2. V paru z Urbanom Ovčarjem sta pa morala po srditem boju priznati premoč paru Ropoša B. - Ocepek s 3:1.
Danilo Piljak, Vesna Trebuc in Urban Ovčar
Tretjo medaljo je priigrala Vesna Terbuc, ki je v paru s P Kukovec zasedla tretje mesto v kategoriji dvojic.
Rezultati:
Mladinci: 1. Tomi Ocepek (MTS), 2. Bojan Ropoša (MTS), 3.-4. Piljak Danilo (Ptuj), David Orešnik (Edigs).
V polfinalu je Ocepek premagal Piljaka z 3:2.
Mladinke: 1. Špela Burgar (Edigs), 2. Petra Škabar (Semede-la), 3.-4. Natalija Lužar (Edigs), Jana Tomazini (Semedela).
Mladinci - dvojice:
1. Ropoša-Ocepek (MTS), 2. Piljak-Ovčar (Ptuj), 3.-4. Orešnik-Vida (Edigs), Kandare-Bečan (Vesna-llirija).
Mladinke - dvojice:
1. Škabar-Tomazini (Semede-la), 2. Burgar-Lužar (Edigs), 3-4 Terbuc-Kukovec Ptuj-Arrigoni), Miklavc-Verhnjak (Muta).
Mešane dvojice: 1. Orešnik-Burgar (Edigs), 2. Vida Lužar (Edigs), 3-4. Lukner-Tomažič (ŽNTK ^ Maribor-Maremberg), Tomše-Škabar	(M.
OLl-Semedela).
DP je potekalo brez zapletov, v zelo dobri organizaciji domačega kluba.
Bojan Terbuc
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 21. KROGA: Rudar Velenje - Maribor Pivovarna Laško 1:2 (1:0), Gorica - Ljubljana 1:1 (0:0), Vega Olimpija - Primorje 1:3 (1:2), Sport Line Koper - ERA [martno 0:1 (0:0), CMC Publikum - Mura 4:0 (2:0)
1. CMCPUBLIKUM	21	12	7	2	42:19	43
2. VEGA OLIMPIJA	21	11	7	3	36:19	40
3. MARIBOR PIVOVARNA LAÏKO	21	9	7	5	28:24	34
4. SPORT LINE KOPER	21	9	6	6	28:25	33
5. ERA [MARTNO	21	8	9	4	29:28	33
6. PRIMORJE	21	8	4	9	30:32	28
7. DRAVOGRAD	21	6	6	9	26:25	24
8. LJUBLJANA	21	6	5	10	26:39	23
9. GORICA	21	4	9	8	22:31	20
10. RUDAR TRBOVLJE	21	5	4	12	21:31	19
11. MURA	21	4	6	11	23:32	18
12. KOROTAN	11	2	4	5	7:14	3
2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 17. KROGA: NK Ptuj Drava - Nafta 1:0 (1:0). Križevci - Aluminij 1:1 (0:0), Dravinja - Jadran 0:1 (0:1), Bela Krajina - Triglav 2:1 (1:1), Izola - Goriš_ka brda 2:0 (0:0), Domžale - Krško Posavje 2:0 (0:0), Livar - GPG Grosuplje 1:4 (1:1), Zagorje - Železničar 0:0)
1.	DOMŽALE
2.	GPG GROSUPLJE
3.	ALUMINIJ
4.	PTUJ DRAVA
5.	BELA KRAJINA
6.	KRI@EVCI
7.	IZOLA
8.	KRÏKO POSAVJE
9.	LIVAR
10.	JADRAN
11.	ZAGORJE
12.	TRIGLAV
13.	GORIÏKA BRDA
14.	NAFTA
15.	DRAVINJA
16.	ŽELEZNIČAR
17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17
13 11 10 9 6 7 7
4 6
5 4
4
5 5 5 1
0 2 2
4 7 3 3 9 3
5
6 6 3
11 11 12
42:16 39:18 33:16 34:19 24:23 31:25 24:27 23:26 15:22 21:24 29:28 19:25 18:26 22:34 15:30 11:41
43 37 35 31 25 24 24 21 21 20 18 18 18 16 16 7
^ógómětnTkTů^^^^^*
Drava Ptuj
NK DRAVA
Nogometni klub Drava Ptuj vabi v najmlajšo predšoljsko nogometno ekipo otroke stare 5 in 6 let.
it.:tll9!SSiipri|Poto{nlu medlSlinHuro V| udno vabl eni!
NE, NE... NI NEC, Ml PRIČNEMO ffAPRILA ZARES!,
is, Odbojka na Mivki, mali Nogomet, KoSarka, Piknik PROSTQSboi'
^(amnoseštvo
'DcmieCl/rèancic s.p.
MOŠKANJCI II4B, 2272 CORIŠNICA, TEL: 02 743 02 40, fax: 02 743 02 4I
Delavnica: Bukovci 83,2281 Markovci pri Piuju, tel.: 02 766 39 71, GSM: 041712 043
• IZDELAVA IN MONTAŽA NAGROBNIH SPOMENIKOV • IZDELAVA OKENSKIH POLIC 1 IZDELAVA IN MONTAŽA STOPNIC, TLAKOV, MIZ, PULTOV ITD.
Nogomet • 2. slovenska liga
Rezultat boljši od igre in obratno
Ptuj Drava -Nafta 1:0 (1:0)
Strelec: 1:0 Korez (20)
NK Ptuj Drava: Golob, Toplak, D.Krajnc, Korez, Sterbal, Krepek, Zajc, Javdenic, Majcen, Vogrinec (Postrak, Emeršič), Sluga (U.Krajnc).
Živahen pričetek obeh ekip je prvo priložnost prineslo gostom, ko je Utrosa iz prostega strela s 30 m poslal žogo ob stativi v aut. Gledalcem, bilo jih je nad 400, je ogrel roke zadetek, ki ga je po dvojni podaji Majcna dosegel Korez.
Inciativa domačih se je nadaljevala, toda gostje so se uspešno borili - branili in odločni sodnik Tratnjak iz M.Sobote je zaradi prekrška nad Majcnom izključil Preiningerja. Tik pred odmorom si je po padcu poškodoval ramenski sklep Kulčar in iskal pomoč v ptujski bolnišnici.
V	nadaljevanju so postajali gostje nevarnejši, ustvarjali so si priložnosti in postavljali domačo obrambo na preizkus, v kateri je manjkal poškodovani Klinger. Njegovo vlogo je uspešno upravil Sterbal, nekajkrat pa se je izkazal tudi domači vratar Golob.
V	zadnjem delu je tempo pri domačih popustil in zamujena
Nogometaši Aluminija se iz vročega gostovanja v Prekmurju vračajo s pomembno točko. Skozi vso srečanje so bili nekoliko boljši, žal pa jim to ni veliko pomagalo, saj so domačini v 52. minuti povedli.
Potem so Kidričani vse sile usmerili v napad, zamudili številne priložnosti in izgledalo je, da bodo vse tri točke ostale v Kri-ževcih. Da se to ni zgodilo, je poskrbel Igor Perkovič, ki je z velemojstrskim udarcem svoji ekipi priboril točko.
Danilo Klajnsek
Foto: Jože Mohorič
Približno 400 gledalcev je bilo zadovoljnih z rezultatom, z igro nogometašev Ptuja pa ne.
je bila priložnost za višji izid (Poštrak, U. Krajnc), gostje pa so se kljub igralcu manj borili in uspeli ostati brez zadetka, ko je sodnik razveljavil zadetek D. Krajnca, ker je bil v nedovoljenem položaju.
Igra nogometašev Ptuja v drugem delu ni bila v ponos ekipi, ki se bori za vrh drugoligaške razpredelnice. To so jasno pokazali tudi navijači, ki so svoji ekipi namenili tudi nekaj žvižgov Trenerja Berka čaka kljub dvema uvodnima zmagama še težko delo, da bo tudi igro vrnil na visok jesenski nivo. Dragan Gr-
Rokomet • 1. A SRL - m
Rezultat 13-krat izena~en
Rezultati 17. kroga: Rudar Trbovlje - Velika Nedelja 25:24 (10:10), Mobitel Prule 67 - Celje Pivovarna Laško 33:36 (15:16), Cimos Koper - Prevent 20:26 (9:18), Inles Riko - Slovan 31:28 (15:13), Pivka Perutninarstvo -Trimo 27:28 (16:12), Termo -Gorenje 23:27 (8:12).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 17 16 0 1 32
2.	MOBITEL PRULE 67 17 15 0 2 30
3.	GORENJE	17 12 0 5 24
4.PREVENT	17 11 2 4 24
5.	TRIMO	17 8 2 7 18
6.	CIMOS KOPER 17 6 3 8 15
7.	RUDAR TRBOVLJE 17 7 1 9 15
8.	TERMO	17 5 4 8 14
9.	INLES RIKO 17 6 1 10 13
10.	VELIKA NEDELJA 17 4 1 12 9 11.SLOVAN	17 2 3 12 7 12. PIVKA PERUTNIN. 17 1 1 15 3
Rudar Trbovlje -Velika Nedelja 25:24 (10:10)
VELIKA NEDELJA: Kovačec, Gotal 6, Mesarec 3, Trofenik 2, Potočnjak, Bezjak 5, [oštarič, Ko-kol 1, Belec, Poje, [antl 7, Ku-mer, Okreša.
Rokometašem Velike Nedelje ni uspelo narediti presenečenja v Trbovlju. Na koncu so doživeli minimalni poraz, čeprav bi lahko bilo drugače. Domačini so se bali nasprotnika, saj je znano, da so Nedeljani za njih že pa tradiciji neugodna ekipa. Verjetno so porazu botrovale tudi neobičajne sodniške odločitve, ki so bile vse prej kot skladne z rokometnimi pravili.
Foto: DK
Alan Potočnjak (V. Nedelja)
Rezultat je bil 13-krat izenačen. Trboveljčani so si mogoče odločilno prednost priigrali pred koncem srečanja, ko so povedli s 25:22. Toda za borbene goste to še ni pomenilo, da bi se predali, saj so se domačinom uspeli približati na samo zadetek razlike. V zadnjem napadu je domači vratar branil strel Robija [antla, tokrat najboljšega strelca pri gostih. Omenimo še, da sta namesto delegiranega para Požežnik -Repenšek sodila Romih in Niko-lič, ki sta znala v pravem času potegniti na domačo stran. Ne da bi opravičevali rokometaše Velike Nedelje za poraz, je pa vse skupaj že precej nenavadno, saj je to že petič, ko so sodniki teorijo podredili praksi, seveda v korist nasprotnikom.
Danilo Klajnsek
bavac je pač postavil visoka merila.
anc, jm
Križevci - Aluminij 1:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Časar (52), 1:1 Perkovič (90)
ALUMINIJ: Dukarič, Koren, Golob, Sambolec, Pekez, Prapo-tnik, Perkovič, Rakič, Kramber-ger (S. Čeh), Vasilič (Panikvar), Dončec (Fridauer). Trener: Miran Emeršič.
Jadranje
Foto: DK
Andrej Dukarič - vratar Aluminija
Aprila bo druga Kurent regata
Ptujski navti~ni navdu{enci v za~etku aprila pripravljajo izvedbo druge tridnevne Kurent regate, ki bo {tartala v Biogradu.
Organizacijo letošnje regate ima v rokah organizacijski odbor pod vodstvom Boža Vukašinovi-ča, v naslednjem letu pa bo že potekala pod taktirko novoustanovljenega navtičnega kluba.
Prva Kurent regata, v katero se je lani vključilo 12 jadrnic s slovenskimi ekipami, je bila deležna odlične ocene tako s strani hrvaških sodnikov kot številnih udeležencev Izjemno dobro izpeljana organizacija regate in navdušenje sodelujočih je največ pripomoglo k ideji o vsakoletni ponovitvi jadralnega tekmovanja pomorskih amaterjev, s čimer je regata že pridobila naslov tradicionalne prireditve. [tart letošnje regate bo v četrtek, 3. aprila, iz marine Kornati v Biogradu na morju, tekmovalna jadralna ruta pa bo tekla do Murterja, okoli otoka Kaprije in se tretji dan zaključila v izhodiščni marini.
Za letošnji tridnevni morski obračun se je že prijavilo 20 posadk s skupno 150 člani, s čimer je kvota, ki jo hrvaški turizem logistično še lahko podpira, že izpolnjena. Med prijavljenimi člani so tudi letos številna znana imena iz slovenskega političnega in gospodarskega življenja, posadke pa prihajajo z vseh koncev Slovenije.
Namen regate pa ni le v tekmovalnosti, temveč v združeva-
nju športa, zabave in družabnih srečanj, ki jih tudi letos ne bo manjkalo. Prav slednja dajejo regati še poseben pomen, saj se na osnovi sproščenega vzdušja največkrat postavljajo temelji kasnejšega gospodarskega in političnega sodelovanja med državami in znotraj njih. Regata je že vpisana v seznam JZ Hrvaške.
Lanska zmagovalka, ekipa Smi-ljana Simerla iz Maribora, bo letos poskušala obraniti naslov prvaka in zadržati prvi prehodni pokal, maketo kurenta, izkupiček regate, po oceni prireditelja gre za vsoto med 500 in 1000 evri, pa bo podeljen v dobrodelne namene.
Zaradi izjemnega zanimanja za udeležbo na Kurent regati, saj se je letos prijavilo veliko več interesentov, kot je bilo prostih mest, je v teku ustanovitev nav-tičnega kluba s sedežem na Ptuju. Registracija navtičnega kluba z mednarodnimi podružnicami bo v prihodnje omogočila številčnejšo udeležbo - tudi tujih - jadrnic na vse popularnejši Kurent regati ter ji k nazivu tradicionalne pripela še naslov prestižne mednarodne prireditve. To pa pomeni nov zagon in nove možnosti ne le za omrtvičen navtič-ni, temveč za slovenski turizem nasploh.
S. M.
4
Mali nogomet • 1. SLMN
Se vse odprto
Rezultati 17.kroga: Svea Lesna Litija - GIP Beton Zagorje 3:6 (3:2), Puntar Tolmin - Grafis tiskarna 3:0 b.b., Metropol Ljubljana - Napoli Pernica 3:3 (2:1), Dobovec - Kix Ajdov{~ina 8:3 (2:0), Sevnica - Tomaž Mila Poetovio 4:4 (1:1).
1.	BETON ZAGORJE 17 14 1 2 94 : 47 43
2.	SVEA LESNA LITIJA 17 12 4 1 110 : 47 40
3.	DOBOVEC	17 9 3 5 97 : 75 30
4.	PUNTAR TOLMIN 17 9 2 6 75 : 55 29
5.	METROPOL LJ. 17 5 6 6 76 : 91 21
6.	KIX AJDOV{~INA 17 5 3 9 52 :75 18
7.	NAPOLI PERNICA 17 5 3 9 62 : 91 18
8.	TOMAŽ M. POETO. 17 4 5 8 58 : 74 17
9.	SEVNICA	17 4 3 10 48 : 70 15
10.	GRAFIS TISKARNA 17 3 0 14 50 : 97 9
Sevnica - Tomaž Mila Poetovio 4:4 (1:1)
Strelci za Tomaž: Kamen{ek 2x, Ga-{pari~ in Magdi~ po 1-krat.
Tomaž Mila Poetovio: Bedra~, Mag-di~, Jurčec, Gašparič, Miklašič, Kralj, Ka-mensek, Horvat, Lah.
V derbiju za obstanek v ligi so ma-lonogometaši Tomaža v Sevnici osvojili (le!!) točko. V prvem polčasu so gledal-
ci spremljali slab nogomet, mreži obeh vratarjev pa sta se zatresli po enkrat v končnici prvega polčasa.
Na začetku drugega so domačini povedli z 2:1, nato pa se je igra končno razživela; predvsem so se prebudili gostje, ki so v šestih minutah trikrat zadeli mrežo Sevničanov in povedli z rezultatom 2:4. V teh trenutkih so bili Sevni-čani že drugoligaši, Tomaž pa še vedno prvoligaš. Ampak domačini so zaigrali na vse ali nič. V polje so namesto vratarja poslali še enega igralca, kar se jim je obrestovalo, saj so 38 sekund pred koncem srečanja izenačili izid.
Pred zadnjim krogom je na lestvici še vse odprto, kajti Kix, Napoli, Tomaž in Sevnica še zmeraj lahko izpadejo v drugo ligo (Grafis tiskarna je že izpadla). V zadnjem krogu pred končnico bo Tomaž (v petek, ob 18.00 uri) gostil v Športni dvorani na Hardeku ekipo Do-bovca. Po tekmi bodo v taboru Tomaža proslavili deseto obletnico in upamo tudi obstanek v najelitnejši malonogo-metni ligi Slovenije.
Uroš Krstič
Nogomet • 3. SNL
3. SNL - sever
REZULTATI 15. KROGA: Šoštanj -Vransko 1:1 (0:0), Stojnci - Krško Posav-je 0:1 (0:0), Središče - Kozjak Radlje 2:2 (0:1), Malečnik - Pohorje 1:1 (0:1), Pa-loma - Mons Claudius 4:0 (1:0), Šmarje pri Jelšah - Hajdina 1:1 (0:0), Bistrica -Fužinar 2:0 (1:0)
1. BISTRICA	15	10	2	3	33:21	32
2. POHORJE	15	9	3	3	33:18	30
3. ŠOŠTANJ	15	8	5	2	32:12	29
4. PALOMA	15	8	4	3	25:16	28
5. HAJDINA	15	7	3	5	30:27	24
6. ŠMARJE PRI JEL.	15	7	3	5	25:24	24
7. STOJNCI	15	6	3	6	24:14	21
8. KOZJAK RADLJE	15	6	2	7	17:21	20
9. SREDIŠČE	15	5	4	6	29:31	19
10. KRŠKO POSAVJE	15	5	4	6	20:24	19
11.VRANSKO	15	4	4	7	17:18	16
12. MALEČNIK	15	4	4	7	22:32	16
13. FUŽINAR	15	3	3	9	21:36	12
14. MONS CLAUDIUS	15	0	2	13	16:50	2
Središ~e - Kozjak Radlje 2:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Mihelčič (3), 1:1 Pra-potnik (55), 1:2 Čavnik (70), 2:2 Aleksič (75)
SREDIŠČE: Polak, Novak, Žerjav, Za-dravec, Ivančič, Kolarič (od 79. Pinta-rič), Aleksič (od 46. Klajderič), Habjanič, Prapotnik (od 73. Rajh), Lesjak, Kolenc. Trener: Miran Rakovec.
Bistrica - Fužinar 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Štabej (26), 2:0 Sirc (70)
BISTRICA: Kračun, Sep, Skale, Šaba-novič, Peša, Horvat, Stražišar, Štabej (od
90. Modrič), Topič ( od 57. Sirc), Regor-šek, Frelih. Trener: Momčilo Mitič.
Stojnci - Krško Posavje
0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Povh (58) STOJNCI: Trop, Purgaj, Rižnar, Ser-dinšek, Meznarič, B. Bezjak, Vilčnik, Arsič, Kupčič, Žnidarič, Čeh. Trener: Dušan Čeh.
[marje Pri Jelšah - Hajdina 1:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Lorber (46), 1:1 Hot-ko (53)
ŠMARJE PRI JELŠAH: Pepelnak, Lorber, Plošnik (od 61. Habjan), Gotlin (od 75. Žerjav), Prah, Kitak, Mauher, Pun-garšek, Hernavs, Lončarič. Trener: Ibrahim Neskič.
HAJDINA: Brodnjak, Gaiser, Horvat, Krajnc, Vrabl, Črnko, Bauman (od 46. Frangeš), Hotko ( od 76. Bezjak), Juri-šič, Pihler, Petrovič ( od 76. Princl). Trener: Branko Krajnc.
3. SNL - vzhod
Rezultati 15. kroga: Veržej - Odran-ci 2:0 (1:0), Apače - Tromejnik 2:3 (2:2), Črenšovci - Beltinci 4:1 (1:1), Kema Pu-conci - Hotiza 4:0 (1:0), Panonija Gumi center - Čarda 1:1 (1:0), Bistrica - Tišina 0:0, Turnišče - Bakovci 0:2 (0:0). Lestvica:
1. BELTINCI 28, 2. CARDA 28, 3. TROMEJNIK 27, 4. BAKOVCI 24, 5. TIŠINA 24, 6. BISTRICA 22, 7. OD-RANOI 22, 8. ČRENŠOVOI 22, 9. VERŽEJ 22, 10. TURNIŠČE 21, 11. APAČE 19, 12. HOTIZA 19, 13. KEMA PUOONOI 11, 14. P GUMI CENTER 1.
Kegljanje • 3. SKL -vzhod
REZULTATI ZADNJEGA, 18. KROGA: Drava - Lokomotiva 7:1 (3052:2933), Impol - Marles hiše 8:0 (3169: 3001), Brežice - Fužinar 3:5, Petrol - Agroruše 5:3, Piramida - Krško 2:6.
1. KRŠKO	18 15	1	2	31
2. FUŽINAR	18 9	4	5	22
3. AGRORUŠE	18 9	2	7	20
4. PETROL	18 9	2	7	20
5. IMPOL	18 9	1	8	19
6. PIRAMIDA	18 9	1	8	19
7. DRAVA	18 8	2	8	18
8. LOKOMOTIVA	18 8	2	8	18
9. MARLES HIŠE	18 4	3	11	11
10. BREŽICE	18 0	2	16	2
Drava -	Lokomotiva			7:1
Kegijačl Drave.
Foto: DK
POSAMIČNI IZIDI KEGLJAČEV DRAVE: Arnuš 517, Haladea 537, Čeh 501, Podgoršek 525, Sušanj 488, Čuš 484 podrtih kegljev.
Impol - Marles hiše 8:0
POSAMIČNI IZZIDI KEGLJAČEV IMPOLA: Novak 572, S. Kunčič 527, Janžič 499, Dobnikar 556, I. Kunčič 494, Pečovnik 521 podrtih kegljev
Danilo Klajnšek
Smučanje
Smu~arski te~aj
Športno društvo Nika iz Lovrenca na Dravskem polju je med zimskimi počitnicami na Mariborskem Pohorju organiziralo 5-dnevni tečaj smučanja za otroke. Udeležilo se ga je 36 otrok z Dravskega in Ptujskega polja. Otroci so pogumno in pridno urili smu~arske ve-
Sportni
{~ine ter tako vsak dan spoznali kak{en nov smu~arski teren.
Zadnji dan te~aja je bilo tekmovanje v veleslalomu za otroke, ki je potekalo na spodnjem delu Čopove proge, ki so si ga ogledali tudi starši. Otroci so progo uspešno odpeljali in tako smo bili na koncu vsi zmagovalci.
Boštjan Zupanič
Udeleženci smučarske šole ŠD Nika.
Foto: Primož Trop
SK Ptuj zaklju~uje uspe{no sezono
Smučarski klub Ptuj je med letošnjimi zimskimi počitnicami znova organiziral zimovanje na Arehu - celodnevno šolo smučanja, ki je med ptujskimi počitni-karji izredno priljubljena oblika preživljanja prostega časa. Vaditelji smučanja so veščin alpskega smučanja - in zdaj tudi vedno bolj modnega bordanja -učili 110 otrok, ob zaključku šole pa so ti prejeli tudi posebno diplomo.
S smučarskimi tečaji in vadbo so pričeli že v lanskem letu, najprej s tridnevnim božičnim tečajem smučanja, ki se ga je udeležilo 50 otrok, ker pa je bila letošnja zima zares radodarna s snegom, so lahko tako znova izpeljali tudi Vrtec na snegu. Na grajskem hribu na Ptuju so v tednu dni vaditelji SK Ptuj izpeljali šolo smučanja za najmlajše, ude-
ležilo se je je kar 160 malčkov, ti pa so imeli ob koncu še preizkus na snegu in za uspešno opravljen tečaj prejeli tudi diplomo.
Posebej vabljiva je vsako leto znova tudi smučarska šola na Arehu, pravi predsednik SK Ptuj Marko Lah, zanimanje za začetne in nadaljevalne tečaje smučanja pa izredno, sicer pa letos tako niso mogli ustreči vsem, ki so se jim želeli pridružiti na Arehu. Letošnja smučarska sezona pa gre tako počasi h koncu in v Smučarskem klubu Ptuj bo seminar še ena zadnjih zimskih aktivnosti, ki jih čaka v teh dneh, potem pa bodo naredili analizo sezone in pripravili načrte že za prihodnjo sezono smučanja.
In kot pravi Marko Lah, je bila letošnja zanje še posebej uspešna in so lahko z njo opravičeno zadovoljni, v klubu pa si želijo, da bi vsaj tako ostalo tudi v prihodnje.
T. Mohorko
Planinski kotiček
Izlet v Prekmurje
Mladinski odsek Planinskega društva Ptuj vas vabi na izlet v Prekmurje v soboto, 5. aprila 2003.
Ob 7. uri se bomo izpred železniške postaje Ptuj odpeljali proti severovzhodu, preko Mure do Zgornjih Moravcev. Od tam nas bo pot vodila po pomurski planinski poti do kraja Selo. Po ogledu kapele se bomo odpravili po delu naravoslovne u~ne poti do Berkovcev pri Prosenjakovcih, kjer nas bo pri~akal avtobus. Na poti proti domu si bomo ogledali še znano in najstarejšo cerkev Rotunda, ki je bila zgrajena verjetno v 13. stoletju. Ustavili se bomo še v Iža-kovcih na Otoku ljubezni, si ogledali na novo postavljen mlin na Muri, se zapeljali z brodom preko Mure in se sprehodili po lepo urejeni okolici. Ogledali si bomo tudi mlin iz leta 1930, ki je sedaj spremenjen v privatni muzej.
V 3 do 4 urah hoje si bomo lahko ogledali lep košček prekmurske pokrajine, vrnitev na Ptuj predvidevamo okrog 18. ure. Hrana in pijača sta iz nahrbtnika, opremiti se je potrebno planinsko za sredogorje in letnemu času primerno. Cena izleta znaša 1900 SIT za mladino in 2100 SIT za odrasle.
Prijave z vplačili se sprejemajo v pisarni društva do zasedbe mest oz. do torka, 1. aprila 2003. Pred izletom je treba obvezno poravnati članarino za leto 2003. Za dodatne informacije pokličite vodjo izleta na telefon 031 761 829. Na izlet vas bo popeljala Hermina Golc s sovodniki. Prijetno druženje!
Hermina Golc
Pohod po Gori~kem
PD HAJDINA organizira v nedeljo 30. marca 2003 pohod po goričkem hribovju ob tromeji Avstrija-Madžarska-Slovenija.Odhod avtobusa ob 6.30 uri iz-
pred Občine Hajdina. Dodatne informacije, prijave in vodenje Silvo Pernat tel. 041 747 065 in Jakec Kokol tel. 031 806 678.
Nacionalni park Risnjak in vrh U~ke
Sobota in nedelja, 5. in 6. april 2003
V začetku meseca aprila se odpravljamo v pokrajino kjer se mešata morski zrak Jadrana in celinski iz goratih področij Gorskega Kotarja in Čičarije. Najlepši čas v opisanem območju, ki ga zajema Nacionalni park Risnjak, je pomlad. Tedaj narava zaživi v polnem razcvetu.
Udeleženci izleta se zberemo v soboto, 5. aprila, ob 6. uri na železniški postaji Ptuj. S posebnim avtobusom se bomo odpeljali mimo Zagreba, Karlovca in Jelenja na Platak. Skupne zmerne hoje bo za 6 ur. Nastanili se bomo v planinskem domu na Platku, kjer je možno dobiti različne vrste tople hrane.
Po zajtrku nas bo v nedeljo pot sprva vodila z avtobusom na prelaz Poklon, od koder je ena ura hoda na vrh Učke. Z vrha najvišje točke Istre se odpira širok razgled na bližnje Jadranske otoke. V Ptuj se bomo vrnili do 21. ure.
Opremite se planinsko (planinski čevlji, nahrbtnik, topla obleka,...) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in v planinskih domovih.
Cena izleta vključuje prevoz s posebnim avtobusom, prenočišče z zajtrkom na Platku in organizacijo ter znaša za člane PD 5.700 SIT. S seboj vzemite spalno vrečo ali rjuho. Doplačilo za posteljnino 20 KN.
Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 1. aprila, v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27 oziroma do zasedbe 27 prostih mest.
Vodil bo Uroš Vidovič
napovednik
JUDO
V soboto, 29. marca, bo v športni dvorani Center na Ptuju potekal tradicionalni turnir v judu za mladinke, mladince, kadetinje in kadete, ki ga organizira Judo klub Drava. Turnir bo eden takih, na katerih nastopa veliko število mladih judoistov iz vse Slovenije.
NOGOMET
2.	SLOVENSKA LIGA
PARI 18. KROGA: Aluminij - Bela krajina, Krško Posavje - NK Ptuj Drava, Jadran - Zagorje, Železničar - Križevci, Triglav - Livar, GPG Grosuplje - Domžale, Nafta - Izola, Goriška brda - Dravinja (vse tekme v nedeljo ob 16.30)
3.	SLOVENSKA LIGA - SEVER PARI 16. KROGA: Vransko - Bistrica, Fužinar - Šmarje pri Jelšah, Hajdina
-	Paloma, Mons Claudius - Malečnik, Kozjak Radlje - Stojnci, Krško Posavje -Šoštanj - vse tekme v soboto ob 15.00. Pohorje - Središče v nedeljo ob 15.00.
3. SLOVENSKA LIGA - VZHOD Pari 16. kroga v (~lani): Odranci -Turnišče, Bakovci - Bistrica, Tišina - Panonija Gumi center, Čarda - Kema Pu-conci, Tromejnik - Črenšovci, Beltinci -Veržej, Hotiza - Apače (vse tekme v nedeljo, 30. marca ob 16.30 uri).
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 12. KROGA: SOBOTA OB 15.00: Pragersko - Tržec, Slovenja vas
-	Zavrč, Dornava - Podlehnik. NEDELJA ob 10.30: Skorba - Gorišnica, Videm -Gerečja vas Unukšped; NEDELJA OB 15.00: Holermuos Ormož - Mark 69 Rogoznica.
2.	LIGA MNZ PTUJ:
PARI 12. KROGA: SOBOTA OB 15.00: Apače - Leskovec, Markovci -Lovrenc, Boč - Grajena, Zgornja Pol-skava - Hajdoše, Cirkulane - Spodnja Polskava; NEDELJA OB 15.00: Podvin-ci - Bukovci.
ROKOMET
1. A SLOVENSKA LIGA - MOÏKI: PARI 18. KROGA: Velika Nedelja -Pivka Perutninarstvo (sobota ob 19.00), Slovan - Rudar Trbovlje, Trimo Trebnje -Mobitel Prule 67, Celje Pivovarna Laško
-	Termo, Gorenje - Cimos Koper, Prevent - Inles Ribnica.
1. B SLOVENSKA LIGA MOÏKI: PARI 18. KROGA: Gorica - Leasing -Gorišnica (petek ob 20.00), Črnomelj -Ormož (sobota ob 19.00), Dol TKI Hrastnik - Dobova, Chio Kranj - Mitol Pro Mak, Istrabenz plini - Novoles, Pekarna Grosuplje - Sevnica.
1.	B SLOVENSKA @ENSKA LIGA PARI 6. KROGA KONČNICE: Mer-
cator Tenzor Ptuj - Velenje (petek ob 19.00 uri), Inna Dolgun - Polje, Zagorje
-	Keting.
2.	SLOVENSKA LIGA - MOÏKI PARI 18. KROGA: Drava Ptuj - Radovljica (petek ob 17.00), Šmartno 99 -Cerklje, Ajdovščina - Razkrižje, Grča Kočevje - Krim, Mokerc - Atom Krško, Sviš - Arcont Radgona.
MALI NOGOMET
1.	SLOVENSKA LIGA
PARI 18. KROGA: Tomaž Mila Poetovio - Dobovec (petek ob 19.00), Na-poli - Sevnica, Ajdovščina - Lesna Litija, GIP Beton - Puntar Alpkomerc, Tiskarna Grafis - Metropol.
2.	SLOVENSKA LIGA - VZHOD PARI 17. KROGA: SOBOTA OB
20.30: Slovenske gorice - Brežice, Vito-marci ERA Petlja - Selce, Bakara Center mode - Lovrenc na Pohorju, Vratko
-	Strojna, Oplotnica - Cerkvenjak Gostišče Anton.
ODBOJKA
2. DOL - @ENSKE
PARI 22. KROGA: Kočevje - Fiat Prstec Ptuj, Solkan - Spodnja Savinjska, Mislinja - Piran, Ljubljana II. - Purus Tabor Maribor, Bled - Dravograd, Gradbeništvo Stane - Prevalje.
KOŠARKA
LIGA PARKL
Razpored razigravanj za končna mesta: za 1. mesto: KK Starše : Orači, za 3. mesto: ŠD Majšperk : Good guys, za 5. mesto: Veterani : KK Rače, za 7. mesto: ŠD Cirkovce : ŠD Kidričevo, za 9. mesto: ŠD Ptujska gora : Bar Holliday, za 11. mesto: KK Draženci : Šd Destrnik
Danilo Klajnšek
Odbojka
Prva liga na dosegu roke
1. DOL - ž
REZULTATI 1. POLFINAL-NIH SREČANJ: HIT Nova Gorica - Benedikt 3:0, Nova KBM Branik Maribor - Sladki Greh Ljubljana 3:2.
Ekipe Igrajo na tri zmage.
HiT Nova Gorica -Benedikt 3:0 (18, 24, 17)
Dvorana v športnem parku, 200 gledalcev
Benedikt: Rajšp, Stumper, Ha-uptman, Šauperl, Holc, Vrban-cic, crešnar, Coulther, Šijanec, Loncaric, J. Borko, T. Borko.
Novogoriške odbojkarice so navkljub nihanjem v igri doma proti Benediktu brez izgubljenega niza dobile prvo polfinal-no tekmo končnice. Tekmo so bolje začele gostje in povedle s 7:2. Novogoričanke so se zbrale in izid pri deveti tocki izenacile, potem pa si priigrale neulovljivo prednost 18:11. Najbolj izenačen je bil drugi niz, ki je trajal 26. minut. Po vodstvu Goričank z 9:5 je prišlo do preobrata. Gostje so povedle z 18:15, v končnici pa že z 22:18. Novogoričanke se niso predale in gostje pri 23. točki ujele, zatem pa tudi Benediktu preprečile prvo zaključni žogo. Novogoričanke so osvojile tri točke zapored in povedle z 2:0 v nizih. Po izgubljenem nizu so igralke Benedikta popustile, tako da so Hitovke v tretjem nizu povedle 9:2 in vodstva niso več izpustile iz rok. Benedikt se jim je približal na največ tri točke (15:12). Najučinkovitejša igralka tekme je bila Jasmina Vugdalič z 18 točkami.
sta
Boks
Foto: Zmagoslav
Odbojkarice Benedikta so po končanem rednem delu prvenstva zasluženo nazdravile uspešni sezoni. Igranje v kon~nici je nagrada za celoletno delo.
2. DOL - ž
REZULTATI 21. KROGA: Fiat Prstec Ptuj - Gradbeništvo Stane Mežica 3:0, Prevalje - Solkan 3:1, Dravograd - Kočevje 0:3, Purus Tabor Maribor - Bled 2:3, Piran -Ljubljana II. 3:0, Spodnja Savinjska - Mislinja 1:3
1.	PREVALJE	21 20 1 59
2.	FIAT PRSTEC PTUJ 21 18 3 52
3.	MISLINJA	21 16 5 50
4.	PURUS TABOR MB 21 12 9 37
5.	LJUBLJANA II. 21 13 8 33
6.	BLED	21 10 11 33
7.	SOLKAN	21 11 10 31
8.	E@ICA	21 10 11 29
9.	SPOD. SAVINJSKA 21 8 13 25
10.	PIRAN	21 5 16 15
11.	KOČEVJE	21 1 20 8
12.	DRAVOGRAD 21 2 19 6
Fiat Prstec - Mežica 3:0 (17, 22, 22)
Fiat-Prstec: Terbučeva, Prau-harterjeva, Sepova, Rolajeva, Ni-maceva, Vidovičeva, Kutsayjeva, Živkova, Zajšekova, Šašičeva.
Gostiteljice so pričele tekmo brez prave zagnanosti, kar so gostje hitro začutile in uspelo jim je držati tesen rezultat do 16:15, nato pa so popustile. Z uspešnimi udarci se je izkazala Sepova.
V drugem setu je bila pobuda spet pri gostjah, ki so vodile vse do 20:15. Trener domačink Krajnc, je v minuti odmora uspešno posredoval in domačinkam je uspelo prednost izničiti in Kutsayjeva je z uspešnimi servisi in udarci zaključila set.
Tretji set so gostiteljice zaigrale zbranejše in tako pridobile prednost, žal po so po vodstvu 20:13 z nezbranostjo dovolile gostjam, da so se približale.
Omembe vredna je ležerna igra Terbučeve, ki je s svojimi posredovanji - napakami - omogočila gostjam, da so pridobile kar 16 točk v igri. Pred 50 gledalci sta dobro sodila sodnika Me-lavc in Kugler oba Šempetra.
anc
Druga zmaga Zavca
V nem{kem Berlinu je Dejan Zavec, opravil svoj drugi nastop v poklicni karieri.
Tokrat je boksal z Nihadom N. Salkizom iz Berlina in ga po točkah premagal. To kaže dobro formo ptujskega boksarja, ki bo tretjič v profesionalni karieri stopil v ring 25. aprila.
Seveda o veselju ni potrebno posebej govoriti, kar pomeni, da
je Dejan na dobri poti, da doseže želene cilje v profesionalnem boksu. Konec leta, seveda če bo šlo vse po željah in pričakovanjih, bo dobil tudi dvoboj, ki bo trajal 10 rund. To so pa želje vsakega profesionalnega boksarja.
Danilo Klajnšek
Foto: DK
Dejan Zavec (desno) in Sašo Pučko
CAS POMLADNE OBUTVE
MICHELIN GOODYEAR
Akcijska prodaja pnevmatik vseh dimenzij.............-20%
Pripravili smo Vam še veliko dodatnih popustov od 6-20%:
jeklena in alu platišča, olja, akumulatorji, avtoradii...
Akcija velja do 15.4.2003, oz. do prodaje zalog

Petovia avto Ptuj, d.d., Ormoška cesta 23, Ruj, tel.: 749 35 44, www.petovia-avto.si RE Maribor, RE Ormož, RE Ljutomer
Rokomet
Ormož rekordno, zmaga trgovk
1.B DRL - m
REZULTATI 17. KROGA:
Ormož - Dol TKI Hrastnik 44:28 (24:12), Gorišnica - Črnomelj 35:31(19:16), Mitol Pro Mak -Istrabenz plini 31:30 (17:11), Sevnica - Gorica Leasing 28:25 (16:10), Dobova - Chio Kranj 21:29 (10:14), Novoles - Pekarna Grosuplje 34:24 (18:13)
1.	ORMOŽ
2.	CHIO KRANJ
3.	NOVOLES
4.	SEVNICA
5.	GORICA LEASING
6.	DOL TKI HRASTNIK 17
7.	PEK. GROSUPLJE 17
8.	MITOL PRO MAK
9.	GORIŠNICA
10.	ISTRABENZ PLINI
11.	ČRNOMELJ
12.	DOBOVA
17 17 17 17 17
17 17 17 17 17
10	4	3 24
11	1	5 23 10	3	4 10	2	5
23 22 19
1	7 3	7 17
2	8 16 3	8 15 2	10 12 2	10 12 1	11 11 0	12 10
Ormož - Dol TKI Hrastnik 44:28 (24:12)
ORMOŽ: Čudič (10 obramb), Belšak 8, M. Horvat 2, Mesarec, Koražija 6, Bezjak 5, Grabovac 2, Ivanuša 1, Kirič 5, Vučič 7, Han-želič, Hrnjadovič 8(3), Dogša (2 obrambi), Luskovič. Trener: Saša Prapotnik
Pred srečanjem proti Dolu so se v taboru Ormoža dobro pripravili na nasprotnika, saj je gostujoča ekipa pred tekmo v Ormožu trikrat zapored zmagala. Za razliko od gostov so odlično formo spet dokazali domačini, ki so tokrat imeli v svoji vrsti veliko število razpoloženih igralcev.
Začetek Ormoža je bil prav eksploziven. Že v 13. minuti so domači vodili z rezultatom 10:3. Visokemu vodstvu sta botrovala predvsem odlična igra v obrambi in doseganje lahkih zadetkov z uspešno izvedenimi protinapadi. Do konca prvega polčasa je razlika narastla v korist Ormoža na kar 12 točk prednosti (24:12).
V drugem polčasu so domačini nadaljevali z odlično in vsestransko igro v napadu (44 zadetkov - lasten rekord sezone Ormožanov), nekoliko pa so popustili v obrambi. Gostom pa skozi celotno srečanje igra ni in ni stekla, zelo neraspoložena pa sta bila tudi vratarja Sikošek in Šantej.
Uros Krstič
Gori{nica - Črnomelj 35:31 (19:16)
Gori{nica: Valenko, Sok, Štor-man 1, Fricelj 4, Kumer 4, I.Ivančič 5, Buzet 1, Šterbal, Ivan-čič D. 16 (2), Firbas, Krauthaker, Alič, Pisar 4.
Izklju~itve: Gorišnica 18, Črnomelj 10 minut. Sedemme-trovke: Gorišnica 6 (3), Črnomelj 8 (8).
Domačini so imeli ves prvi polčas pobudo, igrali so napadalno, predvsem po levi strani. Vzdržali so tudi v kriznem delu, ko je gostom uspelo izenačiti na 15:15. Sledilo je nekaj minut obojestranske neorganizirane igre, ko domačini niso znali realizirati najstrožjih kazni in je vratar gostov Tajner ostal nepremagljiv. Za protiutež pa je domači vratar Krauthaker nekajkrat prestregel 100-odstotne priložnosti gostujočih napadalcev. Domačini so do odmora ponovno pridobili prednost, kar jim je v nadaljevanju dalo poleta, gos-
Foto: DK
Dejan Ivančic (Gorišnica)
tom pa je delal preglavice naza-držni junak tekme Dejan Ivančič. Agresivna domača obramba si je prislužila sedemmetrovke, katerih izvajalec je bil nezgrešljivi Gologranc. Deset minut pred koncem je v vrata vstopil Valen-ko, ki je nadaljeval z uspešnimi obrambami Krauthakerja, kar je igralcem dalo spodbude, da so prepričljivo premagali moštvo z dna razpredelnice.
Zaradi grobe igre sta morala zelo dobra sodnika Andolšek in Pangerc v 48 minuti izključiti Špendeta. Gledalci pa so ob koncu zadovoljni z aplavzom nagradili trud domačinov.
anc
1. B SRL - ž
REZULTATI 5. IGRALNEGA DNE KONČNICE: Mercator Tenzor Ptuj - KetingAjdovščina 31:27 (14:9), Velenje - Inna Dolgun 32:29 (17:15), Zagorje - Polje 25:33 (11:11)
1.	KETING	4 3 0 1 6
2.	POLJE	4 3 0 1 6
3.	MERC. TENZOR PTUJ 4 2 0 2 4
4.	INNA DOLGUN 5 2 0 3 4
5.	VELENJE	5 2 0 3 4
6.	ZAGORJE	4 1 0 3 2
Mercator Tenzor -Keting 31:27 (14:9)
Mercator Tenzor: Lakičeva, Šincekova, Pučkova 3, Radekova 8 (2), Černejeva 3, Potočnikova, Molnarjeva, Ramšakova 4, Noji-novičeva 6, Brumnova 2, Kelen-čeva, Podvrškova 1, Majnikova, Raukovičeva 4.
Nervozen začetek je prinesel več prednosti gostjam in šele v 18. minuti so gostiteljice prvič povedle in si nato pridobile prednost 5 zadetkov. V tem delu je gostje kar 6-krat rešila stativa, kljub zapravljenim žogam še zlasti Raukovičeve, ki ni imela "svojega" dneva. Vse preveč je grešila, trener Hebar bi jo v tej krizi moral zamenjati, saj je imel na klopi nekaj igralk, ki bi lahko vstopile v igro.
Do odmora pridobljena prednost se je razblinila, ko so gostje kljub vodstvu domačink igrale prodorno, domača obramba je zamujala in tako sta morala sodnika kar 10-krat dosojati najstrožjo kazen (7 metrovko), kjer je bila Travarjeva nezgrešljiva.
Gostje so v 52. minuti izenačile na 24:24, toda gostiteljicam se je uspelo zbrati in doseči 4 zaporedne zadetke. Taka prednost je zadostovala za zmago nad vode-čo ekipo v končnici tega tekmvo-anja.
anc
2. SRL - m
REZULTATI 17. IGRALNEGA DNE: Arcont Radgona - Drava Ptuj 31:22 (22:12), Razkrižje -Grča Kočevje 27: 29 (13:14), Cerklje - Ajdovščina 31:27 (18:10), Krim - Mokerc 18:28 (6:15), Radovljica - Šmartno 99 26:23 (16:11). Srečanje Atom Krško -Sviš ni bilo odigrano zaradi ne-prihoda sodnikov.
1.	SVIŠ	16	15	1	0	31
2.	ARCONT RADGONA 17	12	1	4	25
3.	MOKERC	17	11	2	4	23
4.	ATOM KRŠKO	16	10	1	6	21
5.	RADOVLJICA	17	9	2	6	20
6.	CERKLJE	17	10	0	7	20
7.	GRČA KOČEVJE	17	8	1	8	17
8.	ŠMARTNO 99	17	7	1	9	15
9.	DRAVA PTUJ -1	17	7	1	9	14
10.	KRIM	17 4 0 13 8
11.	AJDOVŠČINA 17 2 0 15 4
12.	RAZKRIŽJE 17 1 0 15 2
Arcont Radgona -
Drava Ptuj 31:22
(22:12)
Arcont Radgona: Fartek, L. Klun 1, Buzeti 7, Petraš, Zorko 7, Kolmanko 2, Merica 8, B. Vereš, N. Klun 2, A.Vereš 2, Bogdano-vič, Žinkovič 2, Pučko.
Drava Ptuj: Klinc, Horvat, Skaza 1, Majcen 1, Bračič 5, Sapač 5, Štager, Počivavšek 1, Mi-količ 1, Gonc, Selinšek 3, Vajda 5, Starc.
Prleško-štajerski obračun so dobili rokometaši Arconta, ki so tekmo pred številnimi gledalci v telovadnici OŠ Apače odločili z odlično in učinkovito igro že v prvem polčasu. Odlična obramba ter hiter protinapad sta bila dovolj za dvanajsto zmago v sezoni ter ohranitev visokega drugega mesta na drugoligaški razpredelnici.
Odličen domači vratar Bogda-novič je zbral kar 22 obramb, v napadu pa so bili predvsem Merica, Buzeti in Zorko nerešljiva uganka za igralce s Ptuja. Gostje so imeli izenačen rezultat le na začetku tekme, pred koncem prvega polčasa pa so gostitelji zabeležili tudi najvišje vodstvo na tekmi (20:10).
Trener Arconta Jožef Benko je dal v drugem polčasu možnost igranja nekaterim mlajšim igralcem, kar so gostje izrabili ter zmanjšali rezultat v 45. minuti na šest zadetkov zaostanka 24:18, kaj več pa jim ni uspelo.
Razkrižje - Kočevje 27:29 (13:14)
Razkrižje: Roškar, Ma. Zajn-kovič 4, Mesarič 4, Ovsenjak 9, Horvat, Kosec, Kocet 2, Smodiš 1, Kreft 6, Mi. Zajnkovič 1, Trstenjak, Kunčič, Ritlop.
Domači so tekmo proti ekipi iz Kočevja pričeli v oslabljeni zasedbi, na klopi pa je debitiral Branko Kreft, ki je zamenjal Mitja Budna. Domači so pod vodstvom novega stratega pokazali eno boljših iger, kljub vsemu pa so napravili preveč napak, zlasti v napadu.
Kočevje je dve minuti pred koncem tekme vodilo le za zadetek (28:27). Takrat pa je sreča obrnila hrbet domačinom. Najprej se je poškodoval prvi strelec tekme Robert Ovsenjak, nato pa je domači vratar ubranil strel s črte, njegovi soigralci pa so v protinapadu za izenačenje prestopili ter tako zapravili točko.
Miha Šoštarič
RADIO)llTEDNIK
Direktor: Božidar Dokl Naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, d.o.o., p.p. 95, Rai~eva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35.
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Na{ega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak ~etrtek. Ta {tevilka je bila natisnjena v 12.000 izvodih.
Odgovorni urednik:
Jože Šmigoc
Pomo~nica odg. urednika:
Liljana Vogrinec Urednik športnih strani: Jože Mohori~ Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribari~ Grafično-tehnični urednik: Jože Mohori~ Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji:
Jože Bra~i~, Majda Goznik, Viki Klemen~i~ Ivanu{a, Franc La~en, Martin Ozmec Lektor: Bo{tjan Metli~ar Naročniška razmerja: Majda Šegula (02)749-34-16. Cena izvoda je 250 tolarjev. Celoletna naro~nina: 12.920 tolarjev, za tujino 25.400 tolarjev.
Transakcijski račun: 042020000506665 pri Novi KBM, d.d.
Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Tisk: Delo, d.d. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~-ko 25. ~lena Zakona o DDV, Uradni list 23.12.1998, {t. 89.
E-mail uredni{tva: tednik@ amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si
RADIOPTUJ
89,8'98.e.|04T3
Odgovorni urednik: Ludvik Kotar Uredništvo:
Marija Slodnjak, Anemari Ke-kec, Tatjana Mohorko, Majda Fridl, Zmago Šalamun Telefon uredništva: (02) 749 34 25
Vodja studia:
Zvonko Žibrat Telefon studia (za oddaje v živo): (02) 771-22-61, (02) 771-22-60 E.mail:
nabiralnik@radio-tednik.si OGLASNO TRŽENJE Mali oglasi:
Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Vodja marketinga: Simona Krajnc Pavlica Tel.: (02) 749-34-30, (02) 749-34-14, (02) 749-34-39 narocila@radio-tednik.si Internet:
www.radio-tednik.si www.tednik.si
www radio-ntMÍ si
Mali oglasi
KMETIJSTVO
NESNICE, rjave, grahaste in črne, tik pred nesnostjo, vsak dan Babinci 49, možnost dostave na dom. Vzreja nesnic, Tibaut, Babinci 49, tel. 582-14-01.
PRODAM suha žagana drva z dostavo. Tel. 031 258-808.
SENO za živino v balah prodam. Tel. 040 282-801.
SENO, balirano, prodam. Tel. 041 775-072.
OKOPALNIK ZA sladkorno peso, sestvrstni, prodam. Tel. 02 578 87 84,
SENO v balah in domačo slivovko prodamo. Tel. 751-34-31 ali 031 568-484.
PRODAMO krmno peso (runkl) za svinje. Tel. 041 619-054.
KRAVO simentalko, 8 mesecev brejo, prodam. Tel. 790-52-71, po 15. Mri.
PRODAM žitni kombajn ZMAJ Univerza, 3,6 m delovne širine, in 4-redni adapter za koruzo, nakladalko SIP 17. Tel. 02 757-55-71._
NESNICE, rjave, cepljene, stare 15 tednov, prodam po 600 sit, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, Cir-kovce, tel. 792-35-71.
V STURMOVCU prodamo ali damo v najem 83 arov njive. Tel. 653-45-11, po 17. Mri.
POOBLAŠČENA ORGANIZACIJA za oceno vina izdaja odločbe o ocenitvi in opravlja enološko svetovanje. Na zalogi enolo{ka sredstva, zamaški in slojnice. Vab-ljenilAndreja Brglez, s.p., ANALIZA, Grajska ul. 1, Ptuj, tel: 78 76 770 in 041 484-062
ZAHVALA PTUJSKI BOLNIŠNICI
Od 14. 3. do 21. 3. 2003 sem zaradi prometne nesreče pristala v ptujski bolnišnici, v 2. nadstropju kirurškega oddelka, soba 20, odd. zd. Zlatana Bočiča.
Iskreno se zahvaljujem za zdravljenje, šivanje in vzpodbudne dobronamerne besede, ki so mi bile v težkih trenutkih posebno ZDRAVILO za dušo in telo:
dr. ARKU, dr. MARAČIČU, dr. ČEHU, dr. DEBELJAKOVI, dr. GLAVAŠU;
VSEM sestram, ki so med časom okrevanja imele kakršnekoli opravke z menoj.
Posebna hvala dr. GAGIČEVI in njenim sodelavcem, ki so mi nudili prvo
pomoč na kraju dogodka in v rešilnem avtomobilu.
Se enkrat HVALA VSEM in vsakemu posebej. BOG vam daj zdravja in
moči pri delu, ki ga opravljate!
Hvala tudi vsem, ki ste me obiskovali.
Lep pozdrav N.
Občina Videm na podlagi 16. člena Statuta Občine Videm (Uradni list RS št., 18/99, 117/00, 109/01 in 13/03) in sklepa seje sveta številka 39 z dne 25. februarja 2003
objavlja
RAZPIS
za oddajo zemljišča na parcelni številki 33/15, k.o. Zg. Leskovec, cca 10 ar, za namene gradnje stanovanjskega objekta.
Zainteresirani ponudniki naj pošljejo svoje ponudbe do 14. aprila 2003 na naslov Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju.
VETERINARSKA AMBULANTA ŽAK
ALEŠ KORENT, dr.vet.med., s.p., Trnovska vas 42 a, 2254 TRNOVSKA VAS Tel.: 02 757 38 01, GSM: 041 769 001
Obveščamo vse lastnike psov, starejše od štirih mesecev, da bo v občinah TRNOVSKA VAS in SVETI ANDRAŽ obvezno
CEPLJENJE PS^^PROTI STEKLINI
Torek,1.4.2003
8.00 na križišču pri Potrčih, Ločič 15 8.45 pri gostilni Gašper
9.15 pri kapeli v Trnovskem vrhu (Fras, Trn. vrh 41)
14.30	pri Požegarju, Bišečki vrh 30 a
14.31	Pri sivi čaplji v Trnovski vasi
14.32	pri zbiralnici mleka v Trnovski vasi
14.33	pri gasilskem domu v Bišu
14.34	pri Stebihu, Sovjak 2 Četrtek, 3.4.2003
8.00 pred Kolarjem v Drbetincih 10 14.30 pri Silcu, Drbetinci 67 10.00 pri Kocuvanu, Vitomarci 4
14.30	pri kapeli v Hvaletincih
14.31	pri Anici Kovačec, Novinci 16
14.32	pri Hanželju, Novinci 29
13.00 pri Danku, Novinci 49 (zbiralnica mleka) 14.00 pri zbiralnici mleka v Gibini 14.30 pred Srečkom Kvarom, Gibina 10 Cena cepljenja je 6.800 SIT. V ceno je všteta pristojbina za registracijo in higiensko službo, cepljenje in dehelmintizacija. Lastniki psov morajo s seboj prinesti knjižico o cepljenju psa in značko. Lastniki psov, ki bodo cepljeni prvič, plačajo dodatno pristojbino 720 SIT za knjižico.
Lastnike psov pozivamo, da upoštevajo objavljeni razpored!
AVTO ŠOLA
organizira tečaj cestnoprometnih predpisov v ponedeljel( 31.3.2003
-	ob 16.00 v učilnici avto šole, Peršonova 1, Ptuj
-	ob 17.00 vpis pred OŠ DORNAVA
-	ob 18.00 vpis pred OŠ POLENŠAK
Prijave na dan tečaja ali GSM 041/649-007.
ftTART H n n	i DTI 1.1	Vablieni!
KROMPIR za nadaljnje sajenje ugodno prodamo. Tel. 031 672-068.
DROBILEC zrnja in reporeznico prodamo. Tel. 031 235-170, po 15. uri.
DOBRO MESANO VINO iz okolice Ormoža zamenjam za primerno težko svinjo. Tel. 041 897-010, popoldan.
6 TON koruze v storžih ali zrnju, 300 kg pšenice, molzni stroj Westfalia ter balirano seno in slamo prodam. Tel. 040 884-720.
POZOR! Sidra, španarje, nosilce za vinograd dobite vsak dan. Tel.: 02 771-28-61, Slavica Metličar, s.p., Potrčeva 26, Ptuj.
MLADE NESNICE, pred nesnostjo, rjave, grahaste in črne, opravljena vsa cepljena, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora._
ENOBRAZDNI, 14-colski IMT in 10-colski dvobrazdni plug ter slamo v balah ugodno prodam. Tel. 751 -19-61 ali 031 462-059.
PRODAJAMO bele piščance domače reje. Irgolič, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 713 60 33._
UGODNO PRODAM enoosno prikolico za traktor domače izdelave 2, 1,60 m. Tel. 041 327-202.
ČEBULČKOVO seme, večjo količino, prodam. Genovefa Kukovec, Bukovci 158, tel. 766-30-11._
PRODAM PUJSKE, TEŽKE 25 kg. Stojnci 119 a, tel. 766-37-61.
TELICO simentalko,brejo osem mesecev, prodam ter kupim bikce za nadaljnjo rejo. Tel. 041 263-537.
150 KG prašiče domače reje prodam. Tel. 753 31 81.
NA LEPI SONČNI legi v Kicarju oddam v najem vinograd - sorta šmarnica. Tel. 031 526-126.
KUPIM samokladalko SIP 16 do 19 m3 ter traktor Zetor 52 45 ali 62 45. Tel 041 555-049.
STORITVE
GSM in RTV servis video in avdio naprav, dekodiranje, baterije. Branko Kolarič, s.p., Gubčeva 23, Ptuj. Tel. 041 677-507.
POSOJILA NA SVOJO nepremičnino, lizingi, krediti, projektna financiranja, gotovinska posojila ... Svetujemo pri pridobitvah! FMC You-re, Jurij Slehta, s.p.,, Hausenbic-hlerjeva ulica 8, 3310 Žalec, tel. 03 571-55-55.
OBREZOVANJE, škropljenje dreves, cipres in brajd, urejanje okolice. Mitja Vidovič, s.p., Hajdoše 111, Ptuj, tel. 040 537-922.
PARKETARSKA DELA, polaganje parketa in laminatov, obnova ostoječih parketov. Stanislav Vr-bančič, s.p., Bukovci 170 b, GSM 041 575-962.
FRIZERSTVO "BRIGITA", prameni na sto načinov, nova volumen-ska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s.p., Trste-njakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61,
779-22-61
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI V.M.V Vojko Milen-kovic, dr. vet. med., s.p., Kettejeva ul. 11, Ptuj. Delovni cas: pon.-pet.: 9.-12. in 16.-19., tor.-sob.: 9.-12. Tel. 771-00-82; GSM
nyin oc QO C.O
GUME ZA osebne avtomobile, tovornjake, traktorje ter vse vul-kanizerske storitve nudi Vulkani-zerstvo Ivan Kolaric, s.p., PE Ptuj, Raišpova 22. tel.749-38-38.
GUME ter vse vulkanizerske storitve nudi vulkanizerstvo Ivan Kolaric, s.p., Bukovci 121 c, tel. 788-81 -70, del. cas delovnik 7.-21
iirp Qnhnta7-1.R iirp
TESARSTVO: postavljanje ostrešij, vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva iz lesa. Marjan Miško, s.p., Kog 49, 2276 Kog, tel. 02 719 62-73, GSM 031 582
ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela, Ibrahim Hasanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
ODKUP VSEH VRST DELNIC! Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.), Marijan KUJAVEC, s.p., Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
/ieuronautic
-	tečaji in izpiti za voditelja čolna, začetek: 28.3. in 25.4.2003.
-	najem plovil
Prijave na tel.: 02/7801150, GSM: 041/359-505 oz. Bevkova 3, 2250 Ptuj
*NOVO*NOVO*NOVO*NOVO-*NOVO Trgovina Elektro-Partner Vida Pernačič, s.p., Cankarjeva ulica 5, Ptuj, telefon: 02/77940-51, vam nudi možnost naku-pah malih in velih gospodinjskih apratov na 6, 12 in 24 obrokov -na TRAJNIK preko GA, d.d., Ljubljana. Nudimo tudi kvalitetno in ugodno fotokopiranje (enostransko A4 - 7.00 SIT, obojstransko A4 - 12,00 SIT , vezava 170,00 SIT). Obiščite nas!
LISTNATI GOZD, 88 arov, v Jane-žovcih prodamo. Tel. 773-51-11.
STANOVANJE, enosobno, v Ormožu prodamo. Jezernik, Kerenčičev trg 2. Ogled od 15. do 17. ure.
V	NAJEM oddam opremljeno pisarno v centru Ptuja. Tel. 031 382-976.
STAREJŠO HISO z gosp. poslopjem na parceli 1500 m2 v Novi vasi pri Markovcih prodam (tel., voda, KTV), možna nadomestna gradnja. Telefon: 02 775-59-81 ali 041 894-714.
GRADBENO PARCELO med Ptujem in Ormožem prodam. Tel. 041 739-255.
PRODAM ZEMLJISČ s kletjo, velikost 781 m2, v Podvincih pri Ptuju, komunalno urejeno. Tel. 041 429-120 ali 02 618 10 20.
V	PTUJU oddajamo sobe, vzamemo v najem starejši objekt z dvoriščem, izključno za skladišče, v bližini Ptuja. Telefon: 041 / 242-297.
30 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo, priporočamo se. Tel. 757-51 -51, GSM 031 383-356.
UGODNO prodajamo stenske obloke, debeline 12, 16 in 20 mm, bruna in talne obloge od I. do III. kvalitete, za večje količine dostava brezplačna. Tel. 03 57 62 345, 03 752-12-00, GSM 041 647-234, Tinles, d.o.o, Križevec 18, Stranice.
GOZDARSKO KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ, z.o.o., Potrčeva cesta 33, 2250 Ptuj, odkupuje vse vrste lesa iglavcev in listavcev po konkurenčnih cenah. Organiziramo tudi posek in spravilo lesa do kamionske ceste. Plačilo v roku 30 dni ali po dogovoru. Informacije na telefon: 02 745 56 91 ali GSM 041 455 391, GSM 041 462 308, GSM 041 468 005 in GSM 031 377 892._
ZA DVORISČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj._
PREVOZI PREMOGA iz Velenja, zelo ugodno. Tel. 629-10-95. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedla-šek 91, Podlehnik._
GUMI VOZ z lojtrniki in dober plug za konjsko vprego prodam. Tel. 757 69 81._
DELNICE - po uradnih borznih cenah.Izvenborzno tudi Perutnine Ptuj. CBH, d.o.o., poslovalnica DOMINO, Trstenjakova 5, Ptuj, tel.: 02/ 78 78 190.
BELA TEHNIKA
UGODNO PRODAM hladilnik s 50 l skrinjo in kombinirani štedilnik Gorenje. Milena Kokol, Ul. 25. maja 5, Ptuj, tel. 02 775-18-61 ali GSM 031
Q77--1 Q7
DELO
INFOKOMERC Radovan Malešev, s.p., Sercerjeva 20, 3320 Velenje, vam nudi vse informacije o pestri izbiri ročnih del pri vas doma. Norme ni, material dobite domov. Inf. po tel. 041 747-121.
REDNO ZAPOSLITEV dobi dekle v bistroju. Za hrano in stanovanje je poskrbljeno. Informacije tel. 03 897-18-50, 041 613-070. Trgovina in bistro pri Ciglerju, Fanika Vrtačnik, Ravne 103, Soštanj.
ISČEM dobro pletiljo za ročno pletenje, dobro plačilo. Tel. 02 745-78-91.
MOJSTRA za restavriranje metalo-fona iščemo. Tel. 745-78-91.
MIZARJA z delovnimi izkušnjami zaposlimo! Mizarstvo, Franc Zamuda, s.p., Spuhlja 100 c. Tel: 748 10 56: 779 14 41
ZAPOSLIMO NATAKARICO za delo v gostinskem lokalu, strežba hrane in pijače. Gostilna Kureš, Matjaž Kureš, s.p.. Sikole 26, tel. 02 792-02-81 ali GSM 031 .531-327
ZA NEDOLOČEN čas zaposlimo ključavničarja z vsaj enim letom delovnih izkušenj, znanjem varjenja po TIG postopku in vozniškim izpitom B-kategorije. Informacije na tel. 041 730-901, Ključavničarstvo Konrad Zemlja-rič, s.p., Zabovci 100 a, 2281
Marlfn\/ri
MOTORNA VOZILA
MOTOR APRILIA 250, letnik l999, prodam za 700 000 sit. Tel. 041 770-902.
FORD ESCORT 1,4, letnik l994, zelo dobro ohranjen, prodam. Tel. 041 444-826.
KULTIVATOR Goldoni, diesel, 14 KV, prodam. Tel.: 751-17-31.
NEDREMI^NINE
STANOVANJA: nova, takoj vseljiva Drava center: sprejemamo naročila za nova stanovanja Rabelčja vas, vseljiva 2004: 3-sob. stan. Ul. 25. maja, vseljivo 1.8.03; 4-sob. Kidričevo, takoj vseljivo: 4-sob. stan. Kidričevo, možnost menjave za manjšo hišo: 3-sob. Slomškova itd. Parcele: Dornavska c. 3.500 m2: Mariborska c. 800 m2: Kicar - pogled na Ptuj 766 m2 z vso dokumentacijo: Brstje 1.700 m2: Nova vas pri Markovcih; Podlehnik itd. Stanovanjske hiše -posl.-stan. hiše - kmetije - vikendi na raznih lokacijah. Osojnikova prodamo pritlični lokal 100 m2 in 13 parkirnih mest: pisarniški prostori 315 m2. Vse inf. Domino center Trstenjakova 5, agencija Vikend, tel 02-748-1013, GSM 041-955-402, Biš 02-757-1101._
PRODAM posestvo v Sp. Gru-škovju, cca 8 ha (4 ha gozda, s tremi hišnimi številkami), po domače Majdekovo, cena 3,5 mil. SIT. Tel. 768-07-31, Olga, Podlehnik
Q7 nrínrílHan
AVTO-RAK, na zalogi več vozil, menjava rabljeno za rabljeno, uredimo kredit ali leasing na položnice. Ugodno prodamo: polo 60, 1995, vectra 1.8, 1998, hyundai coupe 2.0 fx, 1997, tipo 1.9 td, 1993, kangoo 1.9 dti, 2002, kangoo 1.2, 1998, focus 1.4, 1999, laguna 2.0 rxe, 1995, ne-xia 1.5, 1996, baleno 1.3, 2000, clio 1.4 rt, 1997, lantra 1.8 karavan, 1997, kia sephia 1.5 schu-ma, 1998, audi a6 2.4, 1999, uno 1.0, 1997, escort 1.6, 1993, polo 60, 1996, scenic 1.6,1997, fiesta 1.1, 1994, passat 1.8 t,
1998,	xantia 1.8, 1995, škoda favorit, 1993, 1994, felicia 1.3 lxi, 1997, 1995, felicia karavan, 1996, audi A6 2.5 tdi, 1994, la-nos 1.5, 1998, rover 214, 1995, smart, 1999, fabia 1.4, 2001, scenic 1.6, 2000, golf 1.9 tdi karavan, 1994, kia pride wagon,
1999,	kia sephia 1.5, 1998, astra karavan, 1995, golf 1.4, 1999, passat 1.8 t karavan, 1998, pun-to 55, 1994, audi a3, 1.8, 1997, fiesta 1.3, 1996, mondeo 1.8, 1995,polo 1.0, 1997 ... in še več!!! Radko Kekec, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 a, tel. 02/78-
CTAUrkUAlJ-IA
Na Ptuju prodam manjše stanovanje. Informacije na telefon 02 / 783
Mali oglasi
RAZNO
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10._
STRESNO OPEKO Bobrovec (Ton-dach), novo, 1300 kosov, prodam. Tel. 745 63 61._
ZEMLJO za vrtove ali nasipe prodam. Tel. 031 532-785.
4 OKNA s polknami, nova, 120 x 140, prodam. Tel. 040 526-344.
FRANCOSKO posteljo z jogijem 160x200 cm in rjave kuhinjske elemente ugodno prodam. Tel. 031 256-656.
KOMPLET opremo za dnevno sobo in kuhinjo prodam. Tel. 777-65-71.
BUKOVA drva, metrska ali žagana, z dostavo prodamo. Tel. 03 582 72-12 ali 041 544-270.
REGAL, nizke elemente za dnevno sobo in gaderobno omaro ter kovinsko sedežno gugalnico za vrt prodam. Tel. 777 56 01.
DEMIT FASADE
in druge vrste izolacijskih fasad v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napuščev - vsa druga slikopleskarska dela
UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR,
s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204, 02 766 90 91.
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniška zobna ambulanta tel.: 787 75 12
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56

Pooblaščeni prodajalec in serviser za kolesa SCOTT FELT GT SCWINN, BH, UNIVEGA,... ALU-gorska in traking kolesa že od 66.000,00 Sit dalje! Ekskluzivni prodajalec za merilce srčnega utripa POLAR!
KOLESARSKI CENTER BIKE EK, Jadranska 20 Ptuj, tel.: 771 2441.
^NOVO NA STAREM MESTUIK
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -pol(ličite in preverite
tel.: 02/22-82 335 Garancija: pokojnina, plača, ioirtice...
Mensa d.o.o., Cankaijeva 21, Maribor
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Ptuj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a » 02 787 86 70 fal<s 02 787 86 71
Izdelujemo in montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovič, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gorišnica
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski o.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust in popust za upokojence
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonovica v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.

Umbuškac.2,Umbuš(koinpleksMarles) tel. 02 429 20 00, www.ferina.si
£1
ercator
fflGpcgiïDmaD^DsciG PGoo^
Ormoška cesta 30, Ptuj
PRIREDITVE V MARCU 2003
petek. Z8. marec oh 1B.0D uri
DEGUSTACIJA SLADKIH DOBROT I JOMD
I z nagradnimi igrami, I plesno skupino, I nagradnim žrebanjem in glasbenim gostom i MOULIN ROUGE.
J s HUetvtSmmgholjE sosed
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN, d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/25 17 489
(med 13. in 15. uro)
REALIZACIJA TAKOJ!!
UGODNI KREDITI
za /se zaposlene ter upokojence za dobo do 6 let. Možnost obremenitve osebnega dohodka preko 1/3, stari kredit nI ovira.
VIVA posredništvo in trgovina, Matej Praprotnik s.p., Pivkova ul. 19,2250 Ruj, p.e. Cafbva 4,2000 Maribor
tel.: 02/25 25152, GSM: 041/ 325 923
Vsak četrtek ob 20.00 uri
močNtHr
n
7
13 Ans. Čuld-Bosa 12 Ans. Gollčnlk-l 11 Alpski kvintet-IVIali raj 10 Ans. Nanos - Dolder smo mladi vsi 09 Denis Novato - Novo leto na Bledu 08 Trlo Dovžan - Biseri bolečine 07 Ans. Jevšek - Gorsi(e meglice 06 Ans. idila-Vaši» idila 05 Ans. Interval - Križem svet 04 Ans. Marela - Cvet mladosti 03 Ans. Založniki - Mestno delde 02 Veseli planšarji - Moj fantič je prijezdil 01 Štajerski objem - Ob košnji
SMS
9 1
10 2
3
7 6 11 5
8
4 13 12
1	Vito Mlinaric - Paradajzki
2	Karmen Stavec - Lep poletni dan
3	Boh Pomagej - Kaj nam pa morejo
4	Polona In Rok Petovar - Jaz poljubil te ne bom
5	Helena Blagne - Simpatija
6	Mlada pot - Sanjajva spet iste sanje
7	Metulj-Hej, hej Udje
Ortejčkove SMS glasbene želje: 041/818-666
---------------------------,
I	Poskočnih 13
' Glasujem za:_
Veličastnih 7
Glasovanje s sporočili SMS:041/818-666
Za POSKOČNIH 13 od20.00 do 22.00 Za VEUČASTNIH 7 od 22.00 do 24.00
■ Glasujem za: _
MEGAMARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj
Nagrado založbe MANDARINA prejme: Natalija Pintarlč, Borovci 2,2281 Markovci pri Ruju
Tednikov prireditvenih • vabimo @radio-tednik.si
Gledališče ) Koncerti ) Srečanja )
CERKVENJAK
Sobota, 29. marec, 19.00, TO IMAMO V DRU@INI, gledališka skupina KUD Vitomarci; v dvorani Cerkvenjak.
GORIÎNICA
Nedelja, 30.marec, 19.30, [MEN-TANA DOHODNINA, Prosvetno dru{tvo Ruda Sever Gori{nica; v kulturni dvorani v Gori{nici.
grajena
Sobota, 29^ marec, 17.00, [TIR-JE LETNI ČASI, dramska sekcija DPD svoboda Maj{perk; v dvorani Doma krajanov na Grajeni.
hajdina
Nedelja, 30. marca, 19.00, POROČIL SE BOM S SVOJO @ENO,
KPD Stane Petrovi~ Hajdina; v prosvetni dvorani Hajdina.
ORMO@
Sobota, 29. marec, 19.00, GOSPOD EVSTAHIJ IZ [|[KE, režija M.Dulmin, organizira Koalicija Slovenije in KPD Josip Lavtižar iz Kranjske Gore; dom kulture Ormož
PTUJ
Danes, 27. marca, 19.30, OB LETU OSOREJ, Špas Teater Mengeš; v gledališ~u Ptuj
Petek, 28. marec, 20.00, MESTO & MESTO, Glasbeno-literarno-gledališki dogodek; v CID-u na Ptuju.
Petek, 28. marec, 19.30, NA PRELOMU V 21. STOLETJE, predstavitev knjige Sama M.Strelca; v Hotelu Mitra.
Ponedeljek, 31. marec, 9.30 in 12.00, CREEPS, Lutz Hubner, režija R.Maurin; gledališ~e Ptuj.
TRNOVSKA VAS
Nedelja, 30. marec, 18.00, VAJA ZBORA, gledališka skupina KD »Franceta Prešerna« Videm pri Ptuju vabi na ogled komedije; v dvorano Trnovska vas.
ZAVRČ
Nedelja, 30. marec, 16.00, MAK-SEK, ljudsko igro v režiji L.Matja-šica vam bo predstavila dramska skupina PD »Francek Kozel« iz Cir-kulan; v kulturni dvorani v Zavrcu.
MARIBOR DRAMA
Ponedeljek, 31. marec, 20.00, ČAJ ZA DVE, Partljič, Raponja; MalOd SNG MB, za izven.
Torek, 01. april, 20.00, ČAJ ZA DVE, žlahtna komedija 2003; Ma-lOd SNG MB razprodana.
Sreda, 02. april, 20.00, DEBELUHI V KRILCIH, Silver, Strelec; Ma-lOd SNG MB, Modri C.
Sreda, 02. april, 20.00, LJUBO SUMJE, Vilar; KomOd SNG MB, , za izven.
MARIBOR BALET
Petek, 28. marec, 19.30, FAL-STAFF, premiera G.Verdi; VelDvo SNG MB, za red Premierski in izven.
Nedelja, 30. marec, 17.00, FAL-STAFF, G.Verdi; VelDvo, za red Popoldasnki in izven.
Delavnice J
Sobota, 29. marec, 10.00, VELIKONOČNE DOMISLICE, Ustvarjalna delavnica, namenjena vsem, ki bi radi doma pripravili praznično velikonočno vzdušje. Starostnih omejitev ni, delavnica je brezplačna.
Kibla
LJUBLJANA
Četrtek, 27. marec, 19.30, na sporedu je zadnji koncert cikla MLADI VIRTUOZI v sezoni 2002/03. Predstavil se bo mladi harmonikar Borut Zagoranski iz Lan-cove vasi pri Ptuju. Na programu bodo dela V.Bonakova, M.Brajko-vića, P:Norgarda, J.Ganzerja, U.Rojka in A.Kusajkova; v Stanovski dvorani na Ljubljanskem gradu. Vljudno vabljeni, vstopnine ni.
MARIBOR
Sobota, 29. marec, 19.30, 5. abonmajski koncert Komornega ciklusa, za abonente Komornega ciklusa in izven; v Narodnem domu Maribor.
Sobota, 29. marec, 10.30., 15.00 in 19.00 in nedelja, 30. marec, 16.30, Tekmovanje slovenskih pevskih zborov NAŠA PESEM 2003; v Unionski dvorani v Mariboru.
SLOVENSKA BISTRICA
Sreda, 02. april, 16.00, 30. REVIJA OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV, organizira JSRS in Območna izpostava Slovenska Bistrica; v avli OS Pohorskega odreda v Slovenski Bistrici.
Razstave )
Pmi
Danes, 27. marca, 19.00, Odprtje razstave »HUMANA UMETNOST«. Likovna dela so nastala v okviru slikarske kolonije, ki je potekala junija 2002 na Ptuju po zamisli Darka Ferlinca. Deset akademskih slikarjev je ustvarjalo vedute Ptuja, nato pa slike podarilo Društvu prijateljev mladine Ptuj; v CID-u na Ptuju.
Danes, 27. marca, 19.00, Odprtje prodajne razstave umetniških del galerije Paradiso z Raba,
združeno s pokušno vin Kletarstva Slovenske gorice- Haloze. Razstava bo na ogled do 02. aprila; v Hotelu Mitra.
Kino
J
J
Petek, 28. marec, 21.00, Na razstavi British Councila Multiplikacija / Multiplication, v MMC KIBLA, Ulica kneza Koclja 9, Narodni dom Maribor, bo predstavljenih 62 del številnih vodilnih, pa tudi manj znanih britanskih umetnikov, ki osvetljujejo nove trende in nove tokov umetniškega repro-duciranja. Razstava bo na ogled do 14. aprila. MMC KIBLA je odprta ob delavnikih od 09. do 22.00, ob sobotah od 16.00 do 22.00.
PTUJ
25. do 30. marca,18.00, REZERVNI DELI; 20.00, ZGODILO SE JE NA MANHATTNU.
Informacije na telefon: (02) 748 18 10.
MARIBOR
PARTIZAN, 27.,28.,29.,30.,31. marec in 01. in 02. april, 17.30, DAREDEVIL; 19.30, ZGODILO SE JE NA MANHATTNU; 21.30, 28 DNI POZNEJE.
GLEDALIŠČE, 27.,28.,29.,30.,31. marca in 01. in 02. aprila, 16.30, KNJIGA O DŽUNGLI 2, v soboto in nedeljo tudi ob 14.30; 18.30 in 21.00 CHICAGO.
UDARNIK, 27.,28.,29.,30.31. marca in 01. in 02. aprila, 18.00, GOSPOD SCHMIDT; 20.30, TOLPE NEW YORKA. Cena kino vstopnice 800 SIT, ob ponedeljkih 700 SIT. Blagajna je v vseh kinih odprta pol ure pred pričetkom prve predstave. Informacije na telefon: (02) 252 33 88, 252 33 63.
Kolnkišta J
Petek, 28. marec, 22.00, TRIO
OKO - Pavel Kavec je eden najboljših slovenskih kitaristov vseh časov. Prvi v bivši Jugoslaviji je ustanovil kitarski trio in začel igrati skladbe Jimija Hendrixa. Pred leti je obnovil trio Oko, katerega repertoar temelji predvsem na inter-pertacijah klasikov roka. Turneja, posvečena Hendrixu, poteka že tri leta. Vstopnine ni.
Sobota, 29. marec, 10.00, ROPOTARNICA, vsi, ki imate kakšne rabljene knjige, učbenike^ Uporaba prodajnega mesta je brezplačna.
Sobota, 29. marec, 21.30, AFIR BAFIR, koncert.
DESTRNIK
Sobota, 29. november, 18.00, »Otroci z igro in plesnimi koraki v jutrišnji dan«, Občina Destrnik, Otroška folklorna skupina Destr-nik in Mladinska skupina Destr-nik, vas vabijo na 100. obletnico rojstva dr. Jožeta Potrča«; v športno dvorano Destrnik.
ORMOŽ
Petek, 28. marec, 17.00, LITERARNI VEČER, s pesnikom, pisateljem, publicistom in urednikom Andrejem Brvarjem, ob izidu knjige ODZIVI; v prostorih Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož..
Petek, 28. marec, 19.00, ALI JE SLOVENSKO PODEŽELJE V ZAZIDALNI PODOBI ŠE RAZPOZNAVNO V SVOJI IDENTITETI?
Kulturno omizje z arhitektom prof. Dušanom Moškonom, pripravlja kulturni klub; v starem delu hotela Ormož
POBREŽJE
Sobota, 29. marec, 19.00, PRIREDITEV OB MATERINSKEM DNEVU, ki jo pripravljajo člani Folklornega društva Pobrežje; v vaškem domu Pobrežje. Očki, pripeljite mamice!
PTUJ
Danes, 27. marca, 19.00, OBMEJNI PROSTORI - ZADNJE POTOVANJE in predstavitev fo-toeseja. Pokrajinski muzej Ptuj Vas vabi na video projekcijo dokumentarnega filma. Film bo predstavil slavno fotografinjo slo-vensko-avstrijskega rodu Inge Morth; v viteški dvorani ptujskega gradu.
Danes, 27. marca, 12.30, PREDAVANJE ETNOLOGA DAMJANA OVSCA O PRAZNIKIH POMLADI, organizira šolska knjižnica in Društvo pisateljev Slovenije; v Šolskem centru na Ptuju.
Petek, 28. marec, 16.00, Medob-močno srečanje mladih litera-tov za SV Slovenijo, v okviru Festivala mlade literature Urška 2003; v Narodnem domu na Ptuju. Na prireditvi bo zaigral ansambel Popperkeg iz Ptuja.
Ponedeljek, 31. marec, 17.00, BRALNI KROŽEK, krožek bo obiskal pisatelj pravljic in otroških pesmi Borut Gombač; v prostorih Ljudske univerze. Vabljeni.
Ponedeljek, 31. marec, LITERARNA ARENA, ki jo vodi Nataša Petrovič; v dvorani Narodnega doma na Ptuju.
Sreda, 02. april, 13.00, OKROGLA MIZA, ob Mednarodnem dnevu mladinske književnosti in Svetovnem dnevu zdravja na temo odvisnost; v prostorih osnovne šole Olge Meglič.
SVETI TOMAŽ
Nedelja, 30. marec, 13.30, SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV ŠTIRIH SOSEDNJIH OBČIN; v domu krajanov pri Svetem Tomažu.
ZAVRČ
Četrtek, 27. marca, 17.00, Prireditev ob Materinskem prazniku,
program bo pripravila OŠ Zavrč in KUD Zavrč; v Kulturni dvorani.
TV Ptuj )
Sobota, 21.00 in nedelja 10.00:
Glasbena oddaja - Antonov večer, posnetek jubilejnega koncerta iz Bele Krajine, sledi Poljudna oddaja - Kako biti zdrav in zmagovati.
TEDNIKOV
prireditvenik
Pošljite vabila za objavo v Tednikovem prireditvenikuna elektronski naslov: vabimo@radio-tednik.si Objava je brezplačna!
SENČILA MARIBOR
Ružica Levar, inž, gr., s.p.
Suhodolčanova ul. 10 2204 IMIKLAVŽ
Tel.: 02 629 23 78
•	MARKIZE (TENDE)
•	ALU ŽALUZUE
•	ROLOJI SOLTIS
Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize
^f	Dnevno
A	5 malic,
"	5 kosil,
Z	jedi po naročilu,
^	solate, slaščice
^	in pijače.
PPS ptujske pekarne insbščifarneii.d.
aolcrtpfevolnicû PEPSI PANOA Novi trg 3,2250 Ptuj
RADIO)nTEDNIK
www.radio-tednik.si nabirainiic@radio-tediiiic.si

Rabljena vozila
TIP
AUDI A6 2,8 quattro CHRYSLER VOY 3,3 LE FIAT PALIO WEEKEND 1,2 FIATPUNTO 1,2 16V ELX 3V2( FORD OION GHIA1,6 SI KIA SPORTAGE 2,0 MRDi KIA SPORTAGE 2,0 MRDi OPEL VECTRA 1,8 OPEL VECTRA 1,8 - 16V KAR OPEL VECTRA 2,0 GL R EXPRESS 1,9D R LAGUNA INITIALE 3,0 AVT R MASTER FURGON 2,5 D SEATINCA 1,9 D FIATFIORINO 1,4
		OBLJUBA
LETNIK CENA		
		KUPCU:
1994	1.680.000	- Brezplačen
1996	2.000.000	preizkus
2000	1.360.000	- 105 točk
2000	1.700.000	kontrole
1991	280.000	na vozilu - Tehnična
1998	1.800.000	kontrola
1999	2.390.000	po 2000
1991	450.000	prevo enih
1998	2.040.000	kilometrih
1991	350.000	- Pomoč na cesti,
2000	1.060.000	vleka ali
		popravilo - 3 mesečna
2001	4.750.000	
1998	1.800.000	tehnična
1998	1.190.000	garancija
1995	520.000	(za določena vozila)
RENAULT
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si
svetovanje, strokovne izmere, montaža..
STREŠNA OKNA 1'JSI^lM
PVC OKNA IN VRATA
SEKCIJSKA GARAŽNA VRATA - DAUINSKI POGON
Strgar Majda s.p., ŠhikiSB, 2250 Ptuj, tel.: 02/ 751 51 81
- iporbia konfekcija za oirake in odrasle: trenirke, telovnil(i, maje, l^ratl^e hlače,... - iivaiqe po meri (krila, bluze) iz vašega ali našega materiala -tudi za močnejše postave.
Delo, ljubezen, trpljenje bilo tvoje je življenje,
ostali so sledovi tvojih pridnih rok, katere cenil bo se pozni rod, nam ostaja praznina in velika bolečina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage tašče, babice, prababice in prapraba-bice
Elizabete Šmigoc
IZ BELAVŠEKA 45
izražamo iskreno hvaležnost prav vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, in vsem, ki ste se prišli od blizu in daleč poklonit njenemu spominu, ji darovali cvetje, sveče in sv. maše, jo spoštljivo spremili na njeni zadnji poti, z nami pa iskreno sočustvovali.
Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za opravljeni obred, govorniku za ganljive besede, pevcem, godbenikoma za odigrano Tišino in pogrebnemu zavodu MIR. Iskrena hvala tudi družinama Jožeka in Janeza Zavca, družini Topolovec ter Miranu Zavcu. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: snaha Terezija, vnuki Ivanka, Jožek, Danica in Milena z družinami
Že leto dni nas dom je prazen, odkar nehote smo sli narazen, usoda je tako hotela, da tebe, oče, nam je vzela. Tvoj večni dom le rože zdaj krasijo in sveče ti v spomin gorijo.
SPOMIN Jože Zemljak
5. aprila 2003 mineva leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek.
Hvala vsem, ki se ga spominjate v svojih srcih, mu prižgete svečko in poklonite droben cvet.
Žena Betka ter hčerki Jožica in Marinka z družinama
Hodim in tavam...
Za trenutek te zagledam
pred seboj, stopim hitreje,
a vedno si korak pred menoj.
Jaz pa bi se ti vseeno rada zazrla v oči
in ti rekla hvala.
Hvala ti za vse lepe in srečne dni.
V SPOMIN
28. marca minevata dve leti, odkar te je kruta bolezen odtrgala in si nas zapustil, dragi mož, oče, tast in dedek
Franc Kolaric
K JEZERU 11, PTUJ
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče.
Tvoji najdražji
Skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel. Nisi umrl, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očka in dedka
Alojza Hedla
IZ MESTNEGA VRHA 106 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrekli pisno ali ustno sožalje ter nam na kakršenkoli način pomagali in nam stali ob strani. Hvala osebju Splošne bolnišnice Ptuj, ki so mu nudili pomoč in mu lajšali bolečine.
Hvala g. župniku za opravljeni pogrebni obred in sveto mašo, g. Francu Paternostu za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in podjetju Komunala Ptuj za opravljene storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerki Anita in Mateja z družinama in sin Boštjan s Tanjo
Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpis, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in tasta
Jožeta Gosnjaka
IZ SOBETINCEV 45 B
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa pisno in ustno izrekli sožalje. Hvala g. župniku za opravljeni pogrebni obred in sveto mašo, govornikom za poslovilne besede, cerkvenemu pevskem zboru, godbeniku za odigrano Tišino. Hvala pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj za opravljene storitve, PGD Sobetinci za izkazano čast, kolektivu Žnidarič - Janžekovič, sodelavkam Doma upokojencev Ptuj-Muretinci, kolektivu Perutnine in sodelavcem Mesne industrije - obrat Pakirnica ter kolektivu Petrola.
Žalujoči: hčerka Jožica z družino, sin Sandi z družino, hčerka Nada z družino
Najlepša je ljubezen do otrok, njihova izguba najhujša in večna bolečina.
Žalosten je
SPOMIN
na 30. marec 1993, ko smo te izgubili, draga h~erkica in sestrica
Aleksandra Fekonja
IZ NOVINCEV
V na{ih mislih in srcih si in bo{ ostala vedno z nami. Hvala vsem, ki postojite ob njenem mnogo preranem grobu in ji prižgete sve~ko.
Tvoji najdražji: ata, mama in bratec Matej
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob mnogo prerani in bole~i izgubi dragega moža, o~eta, dedka, brata in strica
Rudolfa - Vinca Kokola
IZ LASIGOVCEV 17/a
roj. 21. 1. 1944 - 22. 3. 2003
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Vrtca Ptuj, ki so nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani in ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje. Hvala za darovano cvetje in številne sv. maše. Hvala g. Obranu za opravljeni cerkveni obred, cerkvenim pevcem, govornikoma Francu Kukovcu in Marjanu za poslovilne besede, zastavonoši in podjetju MIR za opravljene pogrebne storitve in za odigrano pogrebno Tišino.
Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Matilda, sinova Drago in Srečko z družinami, bratje Franc, Tonek, Maks, Stanko in sestra Marija z družinami
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, a v srcu ostala globoka
je bolečina. Skromno, tiho si živela, za nas delala in trpela, dom je prazen in otožen, ko tebe več med nami ni.
V SPOMIN
Bole~ je spomin na 31. marec 2002, ko si za vedno odšla.
Katarina Orlac
IZ POBREŽJA 155 A, VIDEM
Meseca marca je bilo, ko sonce je komaj vzhajalo, ura večera še ni odbila, ko te kruta smrt je ugrabila. Hoteli smo nazaj te priklicati in nikakor njej predati! Čeprav že peto leto v grobu spiš, v naših srcih vedno ti živiš in v mislih spremljaš nas povsod, kjer vodi nas življenja pot.
V SPOMIN
Bole~e se je spomniti na 25. marec 1998, ko nas je zapustil dragi sinek, bratec, vnukec
Jožek Pihler
TRNOVSKA VAS 15
1992 - 1998
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu prižgete sve~ko v spomin.
Tvoji najdražji: ati, mamica, sestrica Anemari, bratec Alen
Prej bila je hiša tvoja, a sedaj je tuja, v njej ni tvojega smehljaja, le žalosten spomin nate ostaja.
SPOMIN
31. marca bo minilo leto, odkar ni ve~ med nami drage sestre in tete
Katice Orlac
Hvala vsem, ki se je spominjate in ji prižigate sve~ke.
Sestra Lizika in brat Martin z družinama
Kako prazno naše je dvorišče, zaman oko te naše išče, v hiši je praznina, v srcih žalost, bolečina. Tvoj večni dom le rože zdaj krasijo in sveče ti v spomin gorijo.
ZAHVALA
ob bole~i in nenadomestljivi izgubi dragega moža in o~eta
Franca Rojka - svečarja
IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 83 A
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji, mnogo prerani poti, nam izrekli sožalje, poslali sožalne brzojavke, darovali cvetje, številne sve~e ter svete maše.
Tvoji: žena Sonja, sin Boštjan z Marijo in hčerka Bernarda
Oglase in osmrtnice sprejemamo na telefon: 02 / 749 - 34 - 10
Minilo je tudi 13 let, odkar nas je zapustil
Martin Orlac
Le srce in duša ve, kako boli, ko vaju ve~ ni.
Sestra Anica
Pomlad v vinograd bo prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na rožna tla, zajokala, ker tebe ni.
SPOMIN
28. marca mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, o~e, dedek, pradedek in brat
Valent Knez
IZ DRSTELJE 14
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči: vsi njegovi
Oh, kako boli, ko, ljuba mama, več te ni, kako boli in duša trpi, ko od bolezni in žalosti usihajo življenjske moči, veš ti in vemo mi, ko smo bili ob tebi trpeče zadnje dni.
ZAHVALA
Po težki in mu~ni bolezni nas je v 86. letu zapustila draga žena, mama, babica, prababica in dobra taš~a
Matilda Zorko
roj. Lah
IZ TIBOLCEV 18
Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, izrazili ustno in pisno sožalje in jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala g. župniku Ivanu Holobarju za opravljeni pogrebni obred,
govornikoma Janezu Cvetku in Petru Horvatu za lepe poslovilne
besede. Hvala cerkvenemu pevskemu zboru, nosa~em križev,
zastovonošem, godbeniku za odigrano Tišino.
Posebna hvala ge. dr. Darji Pribožic, sestri Anici ter patronažni
sestri Miri Dobovišek za nesebično pomoc.
Se enkrat vsem hvala.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše sestre, svakinje, tete in botre
Fanike Drevensek
IZ PRISTAVE 17, CIRKULANE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, nam pa ustno in pisno izrazili sožalje.
Zahvala g. župniku za sv. maše in opravljeni obred, cerkvenemu zboru za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve.
Žalujoči: vsi njeni
V cvetu mladosti si odšla, zakaj, zakaj se sprašujeva. Naš dom je prazen, ker te ni in to tako zelo, zelo boli. Ostaja le spomin na dni, spomin na tvoj prisrčni nasmeh, otožne oči, ki v najinem žalostnem srcu nikoli ne zbledi.
ZAHVALA
Ob boleči, mnogo prerani izgubi ljube hčerke
Sabine Lovrec
IZ GIBINE 6 A
27. 5. 1985 - 3. 3. 2003
se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sošolcem, ki ste v tako velikem številu najino drago Sabino pospremili k večnemu počitku, ji darovali cvetje, sveče, sv. maše, za dober namen, nama izrazili sožalje in v teh težkih trenutkih stali ob strani. Posebej hvala g. župniku Štefanu Grabarju iz Sv. Jurija ob Ščavnici, cerkvenim pevcem, govorniku g. Zvonku Zorcu, govornicam Ekonomske šole Ptuj in OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici, učiteljicam, sošolkam in sošolcem iz 3.č in OŠ ter pogrebništvu Vrbnjak.
Z bolečino v srcu mami in ati
Hajdina • Še en sestanek o avtocesti
mg V	■	■■	ibVV
Vračanje na izhodišče
župani od Miklavža do Žetal so se s predstavniki države 17. marca ponovno dobili na Hajdini. To je bil še en sestanek od neštetih, ki so jih v zadnjem času organizirali, da bi pospešili gradnjo avtoceste Fram - Gruškovje in hitre ceste Slovenska Bistrica - Ormož.
Medtem se je oblikovala tudi civilna iniciativa, ki že nekaj časa opozarja na obupne razmere ob cesti. V ponedeljek so morali njeni predstavniki kar dve uri čakati pred zaprtimi vrati, da so lahko povedali svoje. Ta dan se je na Hajdini zbrala vsa slovenska stroka, odgovorna za projektiranje in izvedbo avtocest in hitrih cest, pa tudi lokalna politika Dravskega polja, Ptuja in Haloz, navzo~i pa so bili tudi poslanci Anton Butolen, Lidija Maj-nik in Leo Kremžar ter državni svetnik s Ptujskega Robert Ceh.
Po sestanku se je znova zapletlo; se do nedavnega je veljalo, da jim bodo do konca lanskega leta (Hajdinčanom namreč) predložili v obravnavo le eno varianto, sedaj pa jih ponovno ponujajo več, vse pa naj bi obdelali v posebni studiji do septembra. Ne glede na vse pa je jasno, da bo cesta vendarle prizadela največji slovenski "vodnjak". Hajdinčani se že tri leta zavzemajo za kid-ričevsko varianto. Po ponedeljkovem sestanku je tudi postalo znano, da so se načrtovalci odločili, da se bo avtocesta priključila tisti med Slovensko Bistrico in Mariborom v Slivnici, kjer bo tudi nastala velikanska prometna pentlja. Zdaj naj bi se nagibali bolj za varianto Marjeta, pa tudi arheologi naj bi se omehčali. Mi
Ctna
Primerjalne študije variant hitre ceste s predlogom najustreznejše variante bodo končane do septembra
imamo tu solo, naj bi jo imeli v treh cestah, se sprašuje hajdin-ski župan Radoslav Simonič, ki je sicer zadovoljen, da jih bodo le vključili v pripravo vseh primerjalnih studij, ki si jih je omislila stroka, ne pa tudi lokalna politika oziroma prebivalstvo ob cesti, ki vso problematiko tudi najbolj občuti.
S ponedeljkovega sestanka na Hajdini so Ministrstvo za promet pozvali, da odsek od Hajdine do mejnega prehoda Gruškovje uvrsti v resolucijo o nacionalnem programu izgradnje avtocest, ki jo bo državni zbor predvidoma obravnaval julija letos. Kot že
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tei.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611

Stajerles-trade
2273 PODGORCI, Osluševci 49, telefon +386 02 7192116, fiks 7192300 Email: branka.sagadln(3ista|erles-trade.sl WWW.STAJERLES-TRADE.SI
NA PTUJU V TISI, Draženska cesta 27, tel.: 788 52 80
-	laminat samo 990 SIT/m'	- izmere
-	okenske police znižane do 30 % - montaže
-	stavbno pohižtvo	- parketi Pridite, potrudiii se bomo za vas I
KOLEKTIV ŠTAJERLES TRADE 0.0.0.
rečeno, bodo primerjalne študije variant (Marjeta osnovna, Marjeta optimizirana, Hajdina in Hajdina 2) s predlogom najustreznejše variante končane do septembra letos in posredovane občinam.
Ce bo prišlo do uskladitve najugodnejše variante med resornimi ministrstvi in lokalnimi skupnostmi še oktobra, je ob idealnih razmerah možno sprejeti uredbo o lokacijskem načrtu v decembru 2004. Pospešijo naj se tudi aktivnosti za gradnjo hitre ceste Slovenska Bistrica -Ormož, so še sklenili.
Pri trasah avtocest in hitrih cest gre za enkratne posege v prostor, pri čemer je stroka tista najodgovornejša, da izmed vseh ponujenih izbere najugodnejšo, tisto, ki bo imela najmanj negativnih vplivov na okolje in življenje ljudi. Pri načrtovanju le-teh skozi Hajdino jim - kot kaže -po tekočem traku spodletava. Po 17. marcu so namreč na Hajdini tam, kjer so bili pred tremi leti.
MG
^mtATKOsr
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriSina vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
če Je na Ruperta (27.) Jasno nebo, bo malesa srpana ravno tako.
Napoved vremena za Slovenijo
Napoved: Danes bo pretežno jasno, le občasno ponekod rahlo oblačno. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 4, najvišje dnevne od 16 do 21 stopinj C.
Obeti: V petek bo še večinoma sončno, le v zahodni Sloveniji se bo zmerno pooblačilo. Pihati bo začel jugozahodni veter. V soboto bo zmerno do pretežno oblačno. Ponekod v zahodnih in južnih krajih bo občasno rahlo deževalo.
Opozorilo: Zaradi suše je po vsej Sloveniji velika nevarnost požarov
Štmpr^ki
i^LU/lfi/l orVf/ Prihodnost, o kateri se
c^tajersRi
TEDNIK
se preveč govori, postane prav tako dolgočasna kot preteklost.
Jean Postain
kronika
Z avtomobilom v kolesarja
22.	marca ob 1.15 uri se je na regionalni cesti izven Zavr-ca zgodila prometna nesreča zaradi nepravilne strani vožnje voznika osebnega avtomobila; ta je trčil v kolesarja, ki je pripeljal iz nasprotne smeri. Ob trčenju je 44-letnega kolesarja R. S. odbilo na bankino, kjer je obležal hudo poškodovan.
Zagorel kamion
23.	marca okrog 3.00 ure je nastal požar na tovornem vozilu na Ormoški cesti v Ptuju. Zgorel je celoten motor in notranjost potniške kabine vozila, prtljažni prostor pa je poškodovan zaradi nastale temperature. Materialna škoda znaša okrog 2.500.000 SIT. Policisti vzrok požara še raziskujejo.
Eksplozija štedilnika
19. marca je H.O., stara 67 let, iz okolice Slov. Bistrice v štedilnik na trdo kurivo za centralno kurjavo naložila papir, smeti, smrekova drva in orehove lupine ter zakurila. Pri tem je pozabila odpreti ventil centralne napeljave, kar je imelo za posledico, da je okoli 8. ure prišlo do eksplozije v štedilniku zaradi prevelike temperature. Eksplozija je poškodovala dva kuhinjska elementa, tla, štedilnik, oplesk v kuhinji in jedilnici ter vrata. Škoda znaša po nestrokovni oceni 700.000 SIT.
Motorist v avtomobil
18. marca ob 15.50 uri se je na glavni cesti na Prager-skem zgodila prometna nesreča, ko je voznik motornega kolesa BMW U.C., star 29 let, iz Slov. Konjic v križišču Ptujske in Ulice Pohorskega bataljona po levi strani prehiteval pred seboj vozeči os. avtomobil VW golf voznice V.Š., stare 27 let, iz Slov. Bistrice. Voznica je v tem trenutku z vozilom zavijala v levo, tako da je motorist s prednjim delom motornega kolesa trčil na levem robu vozišča v zadnja leva vrata os. avtomobila. Po trčenju je skupaj z motornim kolesom padel v levo po vozišču.
Neprevidno prehitevanje
24.	marca ob 5.40 uri se je izven Cvetkovcev v smeri Ptuja zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena voznik tovornega avtomobila D. F:, star 25 let, iz okolice Murske Sobote in voznik osebnega avtomobila I. N., državljan R Hrvaške. Voznik os. avtomobila je med prehitevanjem pri vključevanju nazaj na prometni pas z zadnjim delom avtomobila trčil v levi del tovornega vozila ter pri tem izgubil oblast nad svojim vozilom. Zapeljal je z vozišča na njivo, kjer je obstal poškodovan.
Osebna kronika
Rodile so: Branka Munda, Belšakova 14, Ptuj - Evelin; Darinka Skok, Gorišnica 165 - Žana; Mateja Kovačič, Zg. Hajdina 206 - Jerneja; Natalija Roškar, Slovenska c. 59, Ormož - Alena; Suzana Ščav-ničar, Jeruzalemska 5, Ljutomer - Mia Naro; Vida Plohl, Savci 55, Sveti Tomaž - Aljaža; Tanja Cerček, Volkmerjeva 11, Ptuj - Erika; Mateja Krajnčič, Zabovci 27, Markovci - Leo; Jožica Zadravec, Vitan 23, Kog, Ormož - Rudija; Ana Biškup, Dolena 26, Cirkulane - dečka; Mojca Turner, Ruta 23, Lovrenc na Pohorju - Tjašo. Poroka - Ptuj: Srečko Vidovič, Stanošina 7 in Andrejka Korent, Bu-diniščak 50, Hrvaška.
Umrli so: Marija Ljubec, rojena Juhnar, Grajenščak 25, rojena 1911 - umrla 13. marca 2003; Jožef Širec, Draženci 28, rojen 1921 - umrl 15. marca 2003; Franc Rojko, Krčevina pri Vurbergu 83la, umrl 14. marca 2003; Janez Hernec, Ulica 5. prekomorske 11, Ptuj, rojen 1938 - umrl 15. marca 2003; Gjuro Škarija, Ulica 25.maja 4, Ptuj, rojen 1941 - umrl 13. marca 2003; Jožef Gošnjak, Sobetinci 45lb, rojen 1931 - umrl 18. marca 2003; Anton Malek, Lancova vas 62, rojen 1934 - umrl 19. marca 2003; Amalija Rothwein, Popovci 2, rojena 1918 - umrla 20. marca 2003; Liza Šmigoc, rojena Podgoršek, Belavšek 45, rojena 1907 - umrla 19. marca 2003; Andrej Dogša, Obrež 99, rojen 1920 - umrl 18. marca 2003; Ludvik Krajnc, Bovinci 10, rojen 1927 - umrl 20. marca 2003.

d.o.o.
• TRGOVINA «CENTRALNA KURJAVA • VODOVOD •PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812
ZE VINOTEKA
Vinarski trg 11, Ptuj Tel.: 02 78 798 27
UGODNO - ODPRTA VINA:
ROYAL RED ŽAMETNO RDEČE MODRA FRANKINJA HALOŽAN
ROYAL WHITE RENSKI RIZLING
330,00 SIT/L 330,00 SIT/L 350,00 SIT/L 350,00 SIT/L
Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju
T^mďum Prstec