Slev, 173, Naročnina za državo SHS: na mesec......Din 30 za pol leta..... . 120 sa c ?kle-rikalizmom - na Kranjskem, in liberalno sapico na Štajerskem, sc mora računati. Klerikalna stranka predstavlja antinacionalni in anacio-nalni ultramontanizem.« Liberalni del jc slab, a organiziran je na terorju in korupciji. Da se normalizirajo razmere v Sloveniji, jc treba, da se spet upostavi sklad med slovenskim in nemškim elementom, ki predstavlja močno gospodarsko silo. Da se normalizirajo razmere v Sloveniji, ni dosti samo, da sc zamenja ta ali oni veliki župan, ampak gre tu za izgraditev novega sistema v obeh pokrajinah, ki s svojo lego prirodno gravitirata k Hrvaški: Kranjska proti Gorskemu kotaru, Štajerska pa preko Zagorja k Zagrebu. Ena prvih nalog poslancev in ministrov HSS bo morala torej biti, da se Štajerska preko Rogatca in Krapine s kratko zvezo zveže z Zagrebom. Kranjska pa da dobi hiter pot na morje. Torej en cel nov sistem je treba »izgraditi«. Ta sistem pa sc mora opreti na one »svobodoumne« elemente, ki ne prisegajo na teroristično organizacijo samostojnih demokratov, toda jim njih svebodoumni duh ni dovolil, da grejo med »klerikalce«. Ti »svobodo-umni« poedinci in deli naroda, ki so z današnjim stanjem v Sloveniji nezadovoljni, se bodo morali zbrati in nuditi možnost za delo, ki nc bo lahko in hitro dokončano. To je torej v glavnem vsebina tega članka, v kolikor interesira nas. Dosti je, in smo »Ju-tarnjemu listu« prav hvaležni, da nam je politične cilje zagrebških krogov v pogledu Slovenije tako lepo preprosto in popularno raztol-mačil. Saj smo nekaj takega slišali že iz ust g. Stepana Radiča, a njegovih pripovedk, naravno, nismo vzeli resno; ta uvodnik »Jutarnjega lista« pa nosi vse kriterije programatičnih načel današnje zagrebške oficijelne politike nasproti Sloveniji, zato ga jc pa pri vsej njegovi naivnosti treba vzeti resno in mu dati tudi temu primeren odgovor. In ta naš odgovor je, da gospodi v taboru HSS prav prijateljsko svetujemo, naj prilijejo malo vode v hrvaško vino, ki ga pijejo iz sodov RR, ker je to vino očevidno premočno in jim prehitro steipa v glavo. Sicer bi jim gotovo ne prišla na um gorostasna ideja, zanesti vele-hrvaško misel na slovenska tla, Slovence po-hrvatiti, iz Slovenije pa narediti hrvaško provinco. In ko se bodo gospodje v Zagrebu na ta način najprej sami normalizirali, potem bodo morda tudi prišli do spoznanja, da se bodo prilike v Sloveniji še najprej normalizirale, če jih oni puste na miru in se ne vmešavajo v stvari, ki jim prvič nič mar nc gredo, a ki o njih tudi nimajo pojma, kakor to izpričuje članek v »Ju-tarnjem listu«. Normalizirati hočejo slovenske razmere, a teh razmer niti ne poznajo! In nov sistem hočejo uvesti v Slovenijo po načelih in metodah davno skrahiranih sistemov! In dva narodna tipa so odkrili med Slovenci I In dve slovenski deželi, ki gravitirata na Hrvaško! In slevensko-nemško vprašanje so tudi še povrh vsega iznašli! In slovenski narodni program SLS proglašajo za »antinacionalni in anacionalni ultramontanizem--, ki ga je treba izpodriniti — z novim sistemom zares antinacionalnega in anacional-nega č i f u t s t v a , ki ga boli, da mu je v katoliški Sloveniji doslej bilo nemogoče pognati korenine. Tu je pes pokopan! In v tem duhu jc spisan članek »Jutarnjega lista« in v tem znamenju se napoveduje Sloveniji novi sistem, ki sc bo naslanjal na one »svobodoumne elemen- te, ki niso ne »klcrikalci nc samostojni demokratje — torej na kranjsko-štajersko družbo Pucelj-Prepeluh-Kelemin.v. To jc torej zagreški plan zavojevanja Slovenije in nje preustrejenja v hrvatsku provin-ciju , v kateri bo gospodaril žid, kakor gospodari v starodavni mirotvorni republiki onkraj Solle, in v šc nenormaliziranih glav ah radičev-skih generalov je lo vse že tako sigurna stvar, da nam svoj vojni načrt žc naprej razkrivajo. Slovenci smo jim za to samo hvaležni, ker sc bomo zdaj vsaj znali pripraviti. Pa se bodo čudili radičevski ogledniki, na kako železno slovensko fronto bodo zadeli. nem ministrstvu Kocjan. Te vesti še niso potrjene. Volivci nezadovoljni z radi-čevsko politiko. Belgrad,!>. avg. (Izv.) Tekom včerajšnjega dne so se vršili po vsej državi veliki shodi, na katerih so skušali radičevski in radikalni poslanci volivcem pojasniti svoj poslednji preobrat. Po vseh poročilih je jasno, da hrvatski volivci kljub prizadevanju radičevski!) poslancev njihove politike, ki je zgrajena ua podlagi kapitulacije, ne odobravajo. Kadičev-ski poslanci so se vrnili v Belgrad zelo slabo razpoloženi. Misli se, da dobo tekom počitnic mnogi izslopili iz Radičevega kluba. BOJ MED HSS IN HZ. Zigrcb, 3. avgusta, (Izv.) Boj med HSS in HZ, ki sta ga doslej vodili obe stranki le v časopisju, so prenesli tudi v organizacije. HZ si prizadeva razširiti svoj vpliv /.lasti po mestih, kjer ima več pristašev kot po dežcii. Posebno oster je boj v Osjeku in okolici, kjer jc glasilo zajedničarjev Hrvatski list<< zelo razširjeno. »Krekova socialna šola«. Krek je nepisan koncept krščanske socialne akcije med nami. On je iztakni! krščanskega delavca, ga organiziral in niu pokazal pota in sredstva do cilja — sainoosvo-jitve in enakopravnosti z drugimi stanovi človeške družbe. Danes jc slov. kršč. soc. delavstvo močno organizirano, a nima one sood> ločhe. ki mu gre. Kršč. soc. delavstvo ni ra* redno bojno, pač pa je boj razreda, ki vrši svoje dolžnosti, a tirja za io enakovredne pravice. Ono pričakuje zaslontbe in podpore pri enakomislečih naših stanovih in stremi /a kršč. soc. jasnostjo v vrstah delavstva, k je organizirano na akrščauskem temelju. T« je njegova glavna naloga bodočnosti — j« kulturna misija, zato pa potrebuje svoj kršč; socialistični program — socialen sistem, pc katerem naj se izvedejo naše gospodarske kulturne in politične naloge in zahteve. V to svrho potrebuje kršč. soc. gibanj; svojega sistema, potrebuje svojevrstno izobraženega naraščaja, potrebuje posebne no le, ki naj vzgoji nov rod, ki bo zanesel teg.* duha med delavske sloje — kot oznanili zboljšanja delavskih socialnih in kulturni! razmer. Je to emancipacija stanu od stanu -vendar ne stan proti stanu — je to ustvari tev svojevrstne delavske stanovske kulture Delavstvo je kot četrti slan dozorelo, da si sa mo stavi kulturne naloge, da si samo začrij smer tiste izobrazbe, ki ga usposobi za zmon ne činitelje v vseh družabnih napravah, u>t;t novali iu v vsem javnem življenju. Čim bolj bo kršč. soc. delavstvo svoje vrstno, čim bolj si bo znalo vzgojiti svojo lastno osebnostno značajko: v načinu umevania življenjskih vprašanj, v načinu boljšega, bogu. podobnejšega življenja, v zatiranju socialnih grehot in zablod, tembolj bo sposobno v skupnosti z drugimi stanov i doprinašati sobica veselja, zdravja in kršč. življenja v plasti slo venskega ljudstva. Zato si je kršč. soc. delavstvo ustanovilo svojo »Krekovo socialno šolo', ki jo bo otvorilo s 1. oktobrom 1925 iu ki bo trajala do 20. decembra in sicer ob pondeljkih, torkih, sredah, četrtkih in petkih od pol 7. do 9. ure zvečer. Glavna naloga te šole je si--to-matičnost kršč. soc. delavske izobrazbe in vzgojo. Tvarina 1. tečaja je določena sledeče: I. 1. Vzgoja družbe (pedagogika). 2. So-cialni sistemi (zgodovinski vidik). 4. Kapital in kapitalizem. 5. Delavstvo in država. II. 1. Nacionalno vprašanje z ozirom na razvoj Slovanov. 2. Citanje socialnih in kul-tumovažnih del. :'>. Pregled slov. slovstva in umetnosti. 1. Praktične vaje v poslovanju, sestavi spisov, dopisov, člankov. III. 1. Poučni zleti. 2. Ogled obratov, to-varen iti soc. koristnih ustanov. - Krekova soc. šola ima v svojem programu začrtanih še mnogo važnih nalog, ki jih tirja krščanski socializem. NOV LET NA SEVERNI TEČAJ. Washington, 3. avgusta. (Izv.) Po semkaj došlih vesteh jc prispel Mac Millan v Etah na Grenlandiji, kjer sc bo pripravil za let na severni tečaj. POSLANCI JUGOSLOVANSKEGA IN ZEMLJORADNIŠKEGA KLUBA ZA INTERESE KMETSKEGA STANU. - POSLANEC PUCELJ SE ZA TO ZADEVO NE BRIGA. Eclgrad, 3. avgusta. (Izv.) Včeraj v nedeljo jc priredil Glavni zadružni savez v Belgradu anketo o zadevi novih carinskih ta-rifov. Tej anketi so prisostvovali v velikem številu zastopniki kmetskih in zadružnih organizacij iz cele države. Povabljeni so bili vsi parlamentarni klubi. Udeležila sla sc ankete kot zastopnika Jugoslovanskega kluba po- slanca Š k u I ) in P u š c r. j a k , kot zastop- nik zemijoradniškega kluba pa poslanec Mo-skovljevič. Poslanci Radičcvc stranke niso smatrali za potrebno, da se udeležijo tr; ankete, kakor da nc vedo, kako težko breme tvori za kmetski stan novi carinski tarif in kako njegove prcti-anc postavke onemogoču-jejo napredek kmetijstva. PribUi moramo, da tudi radičevska poslanca Pucelj in Kelemina nista za to važno vprašanje pokazala nobene brige. Naši poslanci neumorno in neustrašeno nastopajo proti krivičnim carinskim larifom, medtem ko poriancc Pucclj molči. Ko bodo doseženi uspehi, sc pa bo g. Pucelj bahal, da so doseženi uspehi njegova zasluga. Vsekakor j.-, žalostno, da se nekateri poslanci, ki so izvoljeni s kmetskimi glasovi, tako malo brigajo za tako važna kmetska vprašanja. Anketo je otvoril s pozdravom kot član upravnega odbora poslanec Vladimir Puše-n j a k. Poudarjal jc namen, ki ga ima anketa; pozval jc navzoče udeležence, da v rezoluciji kot zastopniki kmetskih in zadružnih organizacij zavzamejo svoje stališče do novih carinskih tarifov. Glavni tajnik zadružnega saveza dr. Pro- chaska jc podal obširno poročilo, v katerem je razložil kmetske zahteve glede novega carinskega tarifa. V nadaljnjem je poslanec V. Pušcnjak naglaša', da jc neobhodno potrebno, da se znižajo carinski tarifi na umetna gnojila, modro galico, kmetsko orodje in kmet-ske stroje, za semena, žveplo, ker naša industrija ni zmožna vsega dobaviti v potrebni množini in primerni kakovosti. Poudarjal jc, da jc potrebna ukinitev izvoznih carin. Ker pri nas ministrstva zelo počasi delajo in zavlačujejo kako spremembo v korist ljudstva, predlaga, da sc v rezoluciji naglaša potreba, da se vrnejo kmetskim in zadružnim organizacijam vse. one ugodnosti, ki so jih doslej uziyale. Poslanec Moskovljcvič zelo ostro kritizira carinsko politiko vlade in poudarja, da sc v interesu povzdige kmetskega napredka izvozna carina zmanjša. V imenu slovenskih kmetov pozdravlja zbor posl. Š k u 1 j in sc pridružuje izvajanjem predgovornikov. Smatra za neobhodno potrebuo, da sc uvozna carina ztiianjša in zahteva <• interesu slovenskih kmetov, 'h sc ukine izvozna carina. Ob zaključku sc je izvolil odbor, ki je sestavil resolucije, ki sc bodo predložile ministrstvu za finance, za trgovino in za kmetijstvo. V tej resoluciji se naglaša velika škoda, ki preti trgovini in kmetijstvu, čc sc carinski tarifi za kmetske potrebščine nc znižajo in sc poudarja, da je nemogoča uspešna konkurenca na inozemskem trgu, če oslanc izvozna carina še nadalje v veljavi. Pred zaključkom parlamen- Belgrad, 3. avg. (Izv.) Današnja skupščinska seja je bila zelo kratka. Razpravljalo se jc samo o Pantheonu ter o razmejitvi nekaterih občin. Zakonski predlog o Pantheonu in o podporah družinam vojvode Mišič in Putnik je bil sprejet. Nato je bila seja zaključena in sklicana za jutri ob 11. Na dnevnem redu jc razprava o tiskovnem zakonu. Gotovo je, da bo ta razprava že tekom jutrišnjega dne končana in s tem bo jutri zaključeno zasedanje parlamenta. Vsi poslanci bodo zapustili parlament in se podali med volilce. Tiskovni zakon v odseku § 74. Belgrad, 3. avg. (Izv.) Včeraj in danes so sc vršile v vladi konference o tiskovnem zakonu. O teh konferencah je zanimivo zabeležiti, da so nekateri radikalni poslanci šc vedno zastopali stališče, da bi bilo treba sedanji tiskovni zakon izboljšati ter da bi se ne smel sprejeti v sedanji obliki, temveč da bi ga bilo treba z ozirom na njegovo važnost podrobno predelati, ga za sedaj pustiti in ga šele v jeseni sprejeti. Proti tem nameram pa so ostro nastopili radičevci in zahtevali takojšnje sprejetje zakona v vsej njegovi reakcionarni obliki. Zahtevali so celo, da sc naj nekatere točke šc bolj poostrijo in sprejmejo šc ostrejše odredbe v zakon. To njihovo stališče pa ni zmagalo. Čl. 74., radi katerega jc opozicija zapustila sejo, je bil sprejet v nekoliko omiljeni obliki. Ostal pa jc tak, da jc naš parlamentarizem postal iluzorcn. Ta čl. 74. se v novi redakciji glasi: ^Popolna ali v izvlečkih, vendar resnična in objektivna poročila javnih razprav v narodni skupščini nimajo za posledico kazenske odgovornosti, v kolikor nc vsebujejo kaznivega dejanja proti vladarju, proti kakemu članu kraljeve hiše, ali kakega poziva državljanom, da naj sc s silo spremeni ustava, List, ki bi tako poročilo objavil, jc dolžen objaviti tiskovni popravek užaljenih oseb po predpisih tega zakona.* S to stilizacijo je vlada prišla pred zakonodajni odbor, kjer so se zbrali vsi člani vladne večine. Vladna večina jc ta čl. 74. v tej obliki tudi sprejela. Ravnotako jc sprejela zakon v celoti. Takoj jc sestavila poročilo za zakonodajni odbor, nato pa sc je prešlo na glasovanje. Vseh 19 navzočih članov vladne večine je glasovalo za zakon v ccloti in v podrobnostih. Tako je bil zakon sprejet. Takoj je bil oddan v tisk. Popoldne jc bil razdeljen poslancem, tako da sc bo lahko o njem jutri razpravljalo v skupščini. Opozicija se razprave o strativno ne udeleži. Belgrad, ?>. avg. (Izv.) Voditelji opozicije so se danes sestali. Na seji so razpravljali o taktiki, ki jo bodo zavzeli ob priliki razprave o tiskovnem zakonu. Sklenili so, da se te razprave ne bodo udeležili in da ne prevzamejo niti najmanjše odgovornosti za tako reakcionaren korak, kakor ga namerava vladna večina napravili s sprejetjem tega reakcionarnega tiskovnega zakoua. Opozicija bo na jutrišnji seji podala izjavo, razprave same pa se ne lxi udeležila. Vesti o osebnih izpremembah na Hrvatskem in o državnih podtajnikih, Krlgrad. ;!. avg. (Izv.) Radičevci so danes po skupščini raznesli vest, da je kralj včeraj podpisal ukaz, s katerim sc postavlja za velikega župana v Zagrebu Treščec, v Karlovcu Zdravkovič, v Virovilici Gaj. Za izvrševalca dolžnosti velikega žu-poua v Srenm iu v Vukovaru se postavlja Barač, Istotako so trdili radičevci, da je kralj podpisal ukaz, s katerim se imenujejo razni podtajniki in sicer za podtajnika v prosvetnem ministrstvu dr. Pasarič, /n podtajnika v ministrstvu za socialno politiko dr. Bas ar i ček. za drž. Dodtajuika v fiuanč- VELIKE V A .TE ITALIJANSKE MORNARICE. Rim, 3. avg. (Izv.) Danes so s« začeli v Sredozemskem morju veliki mornarični manevri, ki naj pokažejo obrambo proti izkrcanju sovražnih čet na kakem mestu Sicilije. Manevrom prisostvujejo kralj v spremstvu admirala Catona, dalje Mussolini, državni pod-tajnik za mornarico Sirianni in drugi. »OSSERVATORE ROMANO« 0 OPROSTITVI DON MINZONIJEVIH MORILCEV. Rim, 3. avg. (Izv.) O priliki oprostilne razsodbe v procesu proti morilcem don Min-zonija piše vatikansko glasilo »Osservatore Romano« med drugim: >Daues je pač malo ljudi v Italiji, ki bi bili pričakovali drugačne razsodbe, toda mislimo, da je še manj onih, ki bi ne smatrali, da je s to razsodbo ranjen prestiž javne oblasti. Javno mnenje in javna vest se ne bosta nikdar udala prepričanju, da morejo taki zločini ostati nekaznovani in da pri takih krivdah ni mogoče izslediti in kaznovati krivcev.« KOMUNISTIČNA PROPAGANDA V ALŽIRU. Pariz, 3. avgusta. (Izv.) Iz Orana poročajo, da se širi komunistična propaganda po celem Alžiru in Tunisu. Kjerkoli morejo, prirejajo komunisti obhode z rdečimi zastavami. Povsod prepevajo komunistične pesmi. Policija deluje na vse kriplje, da komunistično gibanje zatre. Pariz, 3. avgusta. (Izv.) »Le Journal« poroča, da bodo proti sinu komunističnega poslanca Beuteillc-a uvedli sodno postopanje, ker jc širi! med vojaki protimilitaristične tiskovine. Pariz, 3. avgusta. (Izv.) Iz Rcvala poročajo, da jc tretja internacionala poslala kot svojega zastopnika k Abd-el-Krimu bivšega organizatorja komunistične propagande na Kitajskem Razkolnikova, ki je že odpotoval v Moskvo. BOJI V MAROKU. Pariz, 3. avgusta. (Izv.) Severozapadno od Uezzana so francoski oddelki pri naselbini Azien prodrli sovražno bojno črto in nasprotnike razpršili. Tudi pri Bar-Kaid-medbeh so francoski vojaki marokanske čete potisnili nazaj. ZA NACIONALIZACIJO RUDNIKOV. London, 3. avgusta. (Izv.) V nedeljo je imel Mac Donald velik govor, v katerem je izrazil svoje zadovoljstvo, da ni prišlo do splošnega rudarskega štrajka, obenem pa je rekel, da za trajno ureditev med rudarji in lastniki rudokopov ni drugega pota kakor nacionalizacija rudnikov. BOJI V SIRIJI. Pariz, 3. avgusta. (Izv.) »Times-, poročajo « malih praskah med francoskimi četami in domačini pri Suaidi. Napad domačinov na taborišče je vojaštvo odbilo. ZA ODPRAVO POTNIH LISTOV. Dunaj, 3. avgusta. (Izv.) Avstrijska vlada ee je začela pogajati z Italijo, Češkoslovaško in Švico glede odprave potnih listov in viz. Z Nemčijo je Avstrija že sklenila pogodbo o svobodnem potovanju. Avstrijska vlada računa, da bo vsled odprave potnih listov in viz nastali primanjkljaj v državni blagajni bogato nadomeščen z dohodki iz svobodnega tujskega prometa in z razvojem trgovine. Avstrijski merodajni krogi menijo, da ni več daleč čas, ko bodo potni listi in viza med evropskimi državami sploh odpravljeni. KOMUNISTI NA ČEŠKEM. Praga, 3. avgusta. (Izv.) »Rude pravo« poroča, da je policija preiskala stanovanje komunističnega voditelja dr. Houserja v Zatiših. f^ebo v avgustu. Izmed starih planetov: Merkur, Venera, Mars, Jupiter in Sturn, so v mesecu avgustu vidni le Venera in zadnja dva. Venera se bo videla kot Večernica, vendar bo že zgodaj zahajala. V vsem sijaju se nam bo pokazala letos šele v decembru, ko bo najmanj 50krat svetlejša od Jupitra. Jupiter se nahaja letos v ozvezdju Strelca globoko na jugu in bo začetkom meseca vzhajal ob 6. zvečer, koncem pa že ob 4. popoldne. Najti Jupitra ni težko, saj je sedaj za Luno najsvetlejša zvezda nočnega neba. V Ljubljani vzhaja ta planet ravno nad Golovccm. Saturn se s svojim obročem nahaja v ozvezdju Kozla. Zahaja začetkom meseca ob 11., koncem pa ob 9. Izmed ostalih vidnih planetov doseže Merkur 25. avgusta takozvano spodnjo konjunkcijo; to se pravi, planet se bo nahajal takrat natančno med Solnccm in Zemljo ter se vsled tega ne more videti. Mars, ki je lani vzbudil toliko zanimanja, pride 13. septembra v konjunkcijo s Solnccm, ki je tedaj ravno med Zemljo in Marsom. Solnce le počasi dohaja Marsa oziroma sc oddaljuje od njega, vsled tega se planet skoro mesec dni pred in po konjunkciji nc vidi s prostim očesom. Luna bo v ščipu 4., v mlaju pa 10. avgusta. Delni lunin mrk 4. avgusta je pri nas neviden. Redno vsako leto od 1. do 12. avgusta nas obiščejo utrinki, znani pod imenom Per-zeidi, ker se nam zdi, kakor da bi prihajali iz ozvezdja Pcrzeja. Utrinki se namreč slično planetom in kometom gibljejo v velikih rojih okoli Solnca. Začetkom avtfusta oa Zemlja Našli so razne kompromitujoče spise. Policija je dr. Houserja zaprla. IZGNAN ČASNIKAR. Pariz, 3. avgusta. (Izv.) »Chicago Tribune- poroča, da je italijanska vlada izgnala njenega rimskega dopisnika iz Italije kot nadležnega tujca. Nenaklonjenost italijanske vlade si je pridobil s svojim poročanjem o Mat-teotijevi zadevi. ""Afera dr. Lukiniča. (Govor narodnega poslanca dr. Jakoba H o d - ž ar j a v narodni skupščini dne 10, jul. 1925.) Dalje.) Na str. 19. obtožbe je dvakrat natisnjeno mnenje dr. Kelzena. Če ga natančno preberete, boste videli, da je čisto nekaj drugega tako v prvem delu kakor v drugem. V prvem delu pravi, da se pod izrazom domača plemiška rodbina ne razume nikaka taka rodbina, katere poglavar ima avstrijsko državljanstvo, nego taka rodbina, ki je ali pripadala nekdanjim stanovom ene zgodovinske zemlje ali katere domače plemstvo je bilo ustanovljeno s cesarskim darom ali s cesarskim priznanjem, da je ravnopravno avstriskemu plemstvu. V drugem delu se pa pravi, da se je kneževsko Thurn-Taxisovo plemstvo moralo smatrati kot domače zato, ker so knezi Thurn-'1 axis na podlagi podaritve pripadali stanovom kraljevine Češke in razen tega, ker se je to plemstvo moralo smatrati kot nemško državno plemstvo, a se je z reskriptom dvorske pisarne od 11. februarja 1845 in od 6. oktobra 1847 nemško državno plemstvo izenačilo z avstrijskim plemstvom. Vsak lajik lahko vidi, da se dr. Kelzen ne v enem, ne v drugem citiranih mnenj ni izrekel za avstrijsko državljanstvo Thurn-Taxisa. Kar se tiče potrdila avstrijskega notranjega ministrstva, ni to čisto nič lastnega, ampak je avstrijsko notranje ministrstvo po-verovilo samo potrdilo dunajske policijske direkcije, da ga je ista v resnici izdala. Pravno tc nima nobenega pomena. Pri vsem tem je pa zagovornik g. dr. Lu-kiniča g. dr. Paleček pozabil, da se domovinska pravica v kaki občini sploh ni mogla dobiti, ako je kdo imel domovinsko pravico že v kaki drugi občini. Vsekakor sledi iz tlga, da je knez Thurn-Taxis moral imeti, čc priznamo tezo, da je imel že poprej avstrijsko državljanstvo, domovinsko pravico v kaki občini in da bi mu ne bilo treba šele po prevratu prositi za to občine Masglan, ampak bi se kratkomalo opiral na svoje domovinstvo. Z državljanstvom je v tesni zvezi tudi domovinska pravica v ks ki občini. Če je imel le poprej v kateri drugi občini domovinsko pravico, potem po zakonu ni mogel dobiti brez nadaljnega domovinske pravice sedaj v Max-glanu. (Franc Kremžar: Mu je tudi treba ni bilo.) Je tudi ni potreboval, ker nima tam ničesar iskati. Mislim, da je za vsakega la-jika jasno, da bi mu ne bilo treba iskati domovinske pravice v Maxglanu, če bi ;o bil imel že kje drugod in bi jo bil moral imeti, če se trdi, da je bil že od nekdaj avstr. državljan. Sicer ste pa že slišali od enega mojih predgovornikov, kako je prišlo do tega, da je prosil za domovinstvo v občini Maxg!an. Slišali ste, da so na zadevna vprašanja prihajale semkaj razne brzojavke, ki postavljajo v čudno luč osporeno domovnico. Če je prosil za domovinsko pravico v Maxglanu, potem je ni po zakonu ta čas smel nikjer drugod dokumenti dokazal »voje trditv«, je gospod poslanec Brankovič rekel: »Dobro ste instrn-irali dotičnega advokata.« Ako je ta opazka pravilna, potem ste morda tudi Vi instruirali Vaše profesorje in pravnike, ki se niso zlagali z gospodom dr. Lukiničem, oziroma ki so zastopali mnenje, ki se ni zlagalo z mnenjem dr. Lukiniča. Mislim, da je bila ta opazka najmanj na mestu in da se hoče s tem, da se očita, da je opozicija instruirala svojega advokata, nam nekaj podvreči, da bi izgledalo, da je bilo mnenje dr. Lukiniča pravilno in osnovano na dokumentih in zakonih. (Franc Kremžar: To ni bilol) Ne rečem, da je bilo. Rečem samo to, da so gospodje hoteli s tem očitkom podtakniti drugim nekaj, kar ni res. Če hoče kdo komu drugemu brez vsakega dokaza kaj nepravilnega podvreči, potem pada na njega samega sumnja, da je tako delal. Preidem k paragrafu 5. zakona od 5. decembra 1896, ki je jako važen. Paragraf 5. tega zakona pravi: »Inozemcem se lahko zagotovi sprejem v kako občino, ampak z veljavnostjo Šele potem, ko dobi avstrijsko državljanstvo.« Slišali smo že od predgovornikov, da je v doprinešenih dokumentih izraženo, da bi bil knez Thurn Taksis lahko dobil domovinsko pravico v Avstriji. Nikdo ne taji te možnosti. Toda to ni dovolj. On bi bil moral pred 3. 11. 1918 si zagotoviti sprejem v eno avstrijskih občin, poleg tega bi bil moral pridobiti avstrijsko, pustiti pa nemško državljanstvo. S tem bi šele izpolnil predpogoj za sprejem v v kako avstrijsko občino. Toda tega knez Turn Taksis ni storil, vsled česar je tozadevna možnost iluzorična in brez pomena. § 35. zakona z dne 3. decembra 1863 določa. da domovnica ne velja, ako se dokaže, da je dotičnik že v kaki občini pristojen. V Maxglanu ni bil, ker je pozneje prosil za ta-mošnjo pripadnost. Če je bil pristojen kam drugam, potem bi bil moral to dokazati. Tega pa ni storil in zato tudi njegovo bivše avstr. državljanstvo na podlagi domovnice post fe-stum ne drži. Omeniti je še § 2 zakona od 3. 12. 1863, ki določa za pristojnost samo eno občino in predpostavlja državljanstvo. G. dr. Lukinič navaja med drugim v svoji obrambi, da je brez ozira na mnenje konzulata v Monakovem, brez ozira na mnenje avstr. zunanjega ministrstva in dunajske policijske direkcije, brez ozira na mnenje dr. Kel-sena itd. izdal rešitev, da se ukine sekvester, češ da je bilo po domovnici občine Maxglan jasno dokazano, da je knez Turn Taksis avstrijski državljan. Gospod dr. Lukinič se s tem brani. Toda priznati morate, da se jako slabo brani, ko se končno sklicuje samo na ta sumljiv in tako osporen dokument. Slišali smo, kako važnost je polagal gospod dr. Paleček tudi na mnenje našega zunanjega ministrstv a, dasi ga je nepravilno tolmačil. Gospod dr. Lukinič pa pravi, da je brez ozira na vse to, samo na podlagi domovnice občine Maxglan, torej tudi brez ozira na mnenje profesorja dr. Kelsena in brez ozira na vsa druga mnenja izdal rešitev. Naj še omenim, da se očita, da je bil dr. Kelsen v tej stvari samo advokat kneza Turn Taksisa, kar gospod dr. Lukinič samo kratko negira. Sicer je pa vseeno ali je bil knez Turn Taksis avstrijski državljan ali ne. Kajti četudi bi bil avstrijski državljan, se ne more na njega nanašati senžermenska mirovna pogodba, ampak edino verzajska mirovna pogodba. Senžermenska mirovna pogodba govori samo imeti. Interesantno je tudi, zakaj ni hotela 1 o nemških državljanih. Gospod dr. Paleček dati občina Maxglan na vpogled celega akta. Do polovice ga je pustila prepisati, a druge polovice ne. To bo treba dognati, zakaj se nam to stvar razlaga sledeče: Tam ni rečeno, tu ni nič rečeno, in zato je imel gospod dr. Lukinič proste roke in je lahko storil, kar je je skrival akt in zakaj ga niso hoteli dati na hotel. Po verzajski mirovni pogodbi se lahko vpogled. Ko je g. dr. Pečič to razlagal in z 1 imovina vsakega nemškega podanika, ki ni preseka njihovo pot; odtod zakonitost tega pojava. Izmed stalnic se bo nahajala zahodno od zenita Wega, zvezda prve velikosti in popolnoma bele barve. Južneje od tod se bo nahajalo ozvezdje Orel z giavno zvezdo Atair. Proti vzhodu se lahko najdejo štiri zvezde v obliki kvadrata. To je takozvana »Miza«. Severna zvezda tega kvadrata pripada ozvezdju Andromede, ostale tri pa Pegazu. Severno te Mize v Rimski cesti je pa ozvezdje Kasiopeje, ki ima obliko črke W. Globoko na obzorju v severovzhodni smeri pa žari Capella (kožica) v Kočijažu. Ta zvezda je vsled tega znamenita, ker ima popolnoma enako fizikalno konstitu-cijo kot naše (Solnce. Spektra obeh zvezd sta si popolnoma enaka. Nizko na zapadni strani se nahaja rdeči Arkturus, na jugu pa Antares v Škorpijonu. Levo od Škorpijona pa bo viden koncem meseca v večernih urah Fomal-haut v Južni Ribi. V teku zadnjih let je šel razvoj zvezdo-slovja z naglimi koraki naprej. Znanost jc posegla globoko v tajnosti vsemirja in odkrila stvari, o katerih bi mislili, da bodo večno nedostopne človeškemu umu. Izmed odkritij jc posebno sijajna razvojna teorija zvezd stalnic, ki jo jc spočel Američan Lokyer, ter jo izpopolnila in dopolnila Anglež Russell in nemški astronom Hertzsprung. Po tej teoriji je razvoj zvezde odvisen od treh količin; od njen«? mase, gostote in temperature. Svoj živ-ljenski tek začne zvezda kot krogla nepojmljivih dimenzij, skrajno majhne gostote in nizke temperature. V tem stanju je zvezda rdečkaste barve. To so takozvani velikani ali gi- dobil državljanstva zavezniške ali pridružene sile, likvidira. V senžermenski mirovni pogodbi je govor o avstrijskih podanikih in njih imovini. Ostanimo pri nemškem podaniku. Za-raditega, če je knez Turn Taksis poleg nemškega tudi avstrijski podanik, še ni ukinjena pravica naše države, da se po verzajski mirovni pogodbi njegova imovina pri nas m? sme sekvestrirati in likvidirati. Gospodje poslanci, če preberete obrambo* vidite, da se gospod dr- Lukinič sklicuje na svetost in silo zakona in pravi, da je rešitev izdal samo na podlagi zakona. Že njegov bra-nitelj gospod dr. Paleček pravi, da je vprašanje odprto ker mirovne pogodbe ne govore ničesar o imovini oseb z dvojnim državljanstvom; kje je potem tisti zakon, kje tista svetost in moč tega zakona! Te svetosti in moči zakona ni, tudi samega zakona ali mirovne pogodbe ni, ki bi dovoljevala vrniti sekvestri-rano imovino podaniku, ki bi bil poleg tega avstrijski podanik, ampak si je gospod dr. Lukinič napravil svoj zakon, da dvigne sekvester z imovine kneza Turn Taksisa. (Živahno pritrjevanje in ploskanje na levici.) (Dalje slcdi.l glas 0 ijisn gantje, h katerimi spadajo navadno zvezde prve in druge velikosti, n. pr.: Beteigeuze v Orionu, Arkturus v Bootesu in Capella v Kočijažu. V teku ogromnih časovnih razdalj se pa gostota zvezde vedno bolj veča in njena temperatura začne vsled tega naraščati. Pri tem procesu se velikost zvezde manjša, vendar njena svetloba ostane skoraj konstantna, kajti kolikor jo je z zmanjšanjem svoje obsežnosti izgubila, jo je pa na drugi strani pridobila vsled rastoče temperature. Končno doseže zvezda višek temperature (do 20.000" C) in postane bele barve, n. pr. Wega v Liri in Rigel v Orionu. Ta maksimum temperature, ki ga more zvezda doseči, je pa odvisen od tretje količine, namreč mase. Čim večja jc masa, tem večjo temperaturo zvezda tudi doseže. Ko je na ta način dospela na vrh razvoja, začne njena svetloba sprva polagoma, pozneje pa vedno hitreje pojemati. Gostota se šc vedno veča, vsled tega sc zvezda naprej manjša in temperatura sc niža. Zvezda je v starostni dobi, postala jc neznalna, postala je — pritlikavec, le malo šc žari in nazadnje ugasne. To je zgodovina zvezdnega življenja, kakor jo uči moderna astronomija in kolikor jo more doumeti človeški duh. Kaj jc bila zvezda, preden je postala ogromna plinasta obla in kako usodo ima, ko kot pritlikavec izgine človeškemu očesu, o tem eksaktna znanost molči. Vse-mirje je pač kot morje, na čigar obrežju najdemo v urah razsvetljenja kak biser, kako lepo školjko, ali vsemirski ocean bo ostal za nas vedno n c ra/iasnjena skrivnost. S. Br. mw Na kongresu za vzhodno bogoslovje je bilo znatno štev.lo pravoslavnih udeležencev, Rusov in Srbov. Voditelji in prireditelji kongresa so skrbeli, da se je kongres visoko dvignil nad malenkostne vsakdanje prepire. V govorih in v cerkvenih prireditvah se je ideja kongresa predstavljala kot osnovna krščanska ideja, kateri se mora klanjati vsak, kdor še priznava visoka načela krščanske \ ere, morale in prosvete. Tako sc je doseglo, da je vse katoliške ir. pravoslavne udeležence navdajalo neko svečano praznično razpoloženje in da so vsi občutili vzvišenost ideje, ki je prvoiiio skromno zamišljeno prireditev izpremenila v praznično manifestacijo za krščansko edinost. Slovesna maša po vzhodnem obredu s krasnim petjem je na vse napravila globok vtis. Gostje iz Rusije so izjavljali, da se je celo v Rusiji, ki je bila znana po krasnem cerkvenem petju, redko slišalo tako cerkveno petje; isto so izjavljali i katoličani vzhodnega obreda. Mnogi Rusi so bili do solz ginjeni. Ruski dnevnik »Ncvoje Vremja«, ki sicer redko kaj prijaznega piše o katoliških prire-ditvah, je dne 29. juli'a objavil jako prijazno in toplo pisan članek o kongresu; članek je spisal ruski protoierej M i h a i 1 S 1 u c k i j, ki se je ves čas z velikim zanimanjem udeleževal kongresa. Iz tega članka navajamo nekoliko odlomkov. »Pereče in ostro vprašanje našega časa, edinstvo in bratska sloga krščanskega sveta v duhu Kristusove ljubezni je bil glavni predmet kongresa . .. Kongres se je pričel z liturgijo v cerkvenoslovanskem jeziku ... Cerkveni zbor je d i v n o pel pesni naših (ruskih) najboljših cerkvenih skladateljev... Ves kongres je imel strogo znanstven značaj. Vse govore je preši-njala ena ideja, ideja tesnejšega bratskega edinstva in prijateljstva v izpolnitev Kristusovih poslednjih želja in ket poroštvo za uspeh Kristusove cerkve v naših težkih dneh.« V članku je točno naveden lepi pozdrav protoiereja M. Sluckega na slavnostni akademiji dne 12. julija. Naj navedemo tudi ta pozdrav, ki ga naši časnikarji niso mogli doslovno zabeležiti. »Odrešeniik sveta je rekel, da je On tam kjer sta dva ali trije zbrani v njegovem imena Kristus in velika zadeva njegove ljubezni nas je tukaj zbrala in zedinila. V Rusiji preganjajd Kristusa, z železom in ognjem ubijajo sveto ljubezen in pravico. Kristusa so znova razpeli na križ in v ta križ križane božje Resnice in ljubezni se vedno bolj in bolj upirajo pogledi vsega krščanskega sveta, ki vidi, kako razpete roke trpeče Rusije in pogledi gladnih otrok k mater kličejo ves svet k junaškemu delu za Kristusa. Prišla je strašna ura, ko morajo vse krščanske cerkve pozabiti zgodovinske razdore in složno v bratski ljubezni nastopiti v obrambo Boga, miru, pravice, ljubezni, kulture, civilizacije; v obrambo vseh duhovnih vrednot človeštva. Vsemu svetu in vsem cerkvam grozi sodobni sovražnik popačene kulture. V strašni! letih, ko tako silno buče viharji in vetrovi brezbožnosti in nizkega materializma, mora 2 vseh cerkva celega sveta zadoneti odrešilni glas zvonov, da bi se prebudila človeška vest Naj v srcih vseh vstane Bog in naj se razkrope njegovi sovražniki I« Star časopis prenehal izhajati. Pred 54 leti ustanovljeni časopis »Neues Pester Journal« je prenehal izhajati. List je imel nekdaj največ naročnikov v krajih, ki jih jc Ogrska izgubila po mirovni pogodbi. Samo v Osjeku so prodali po 1000 izvodov tega lista dnevno. Preveč zdravnikov na Češkem, Strokovni list čeških zdravnikov »Včstnik« svari dijake pred medicinskim študijem, ker je na Češkem že toliko zdravnikov, da je njihov socialni in gospodarski položaj vsled občutljive konku-i renče že izdatno padel. Na čeških visokih šo- I lah študira dandanes nad 26.000 dijakov, kar je za Češko dvakrat preveč, Pogreb ameriškega državnika Bryana. — Predsednik Coolidge je ukazal na dan pogreba znanega državnika Bryana vsem vojaškim zavodom razobesiti žalne zastave. Bryana so pokopali z vojaškimi častmi, kc ie bil v špansko - ameriški vojni colkovnik. Dn.ewe STRAHOVITO NEURJE. Smrtna nesreča v Ljubljani. Po zelo vročih in soparnih dnevih so se začeli kopičiti oblaki v soboto na večer okoli 11. ure. Skozi celo noč in celo nedeljo so viseli temni in grozeči oblaki zlasti nad ljubljansko kotlino. Proti večeru, okoli pol petih, pa je prihrumela strahovita nevihta, ki je napravila na polju in na drevju silno veliko škodo. Pričelo je liti kakor iz Škafa, Lomilo je velike in močne veje kostanjev in ostalih dreves po ljubljanskih drevoredih, v okolici je pa podiralo s rcnom in žitom napolnjene koz-clce. Vsa sila nedeljske nevihte pa se je zgrnila nad Ljubljano, kjer je divjal po ulicah silen veter med padanjem gostega dežja. Pri tem hudem nalivu in viharju je ujelo na poti pekovskega pomočnika 40 letnega Antona Rupnika, zaposlenega pri pekovskemu mojstru Ivanu Okornu na Celovški cesti 63. Ravno se je vračal iz Ljubljane po Gcsposvetski cesti domov v Šiško, ko ga je zadela pri trafiki, ki stoji nasproti pivovarne Union, na glavo suha veja, ki jo je vihar odlomil od kostanja. Veja je Rupniku prebila lobanjo. Nezavesten se je zgrudil na tla. Pozneje so fA odpeljali z rešilnim vozom v bolnico, kjer je pa Rupnik radi težke rane pomoči umrl. Kakor nam poročajo iz drugih krajev, so bili včeraj skoro po celi Sloveniji silni nalivi. Tako nam poročajo iz Litije ter iz Šmartna pri Litiji, da je lilo okrog šeste ure kakor iz škafa. Padala je vmes tcča, ki je napravila ponekod na sadju precej škode. Sava je močno narastla in je zelo kalna. Tudi na Gorenjskem zlasti pa v kranjskem in radovljiškem okraju je divjala huda nevihta, ki je uničila mnogo sadnega drevja. Turisti iz Kranjske gore in iz Kamnika nam poročajo, da so bile v planinah silne nevihte in da je v vseh višjih legah zapadlo precej snega, ki je pa v pondeljek dopoldne žc skoro ves »kopnel. * Neurje nad Kresnicami V nedeljo popoldne je nad Kresnicami divjala silna nevihta, med katero je bliskalo, treskalo ter lilo kakor iz škafa. Proti 5. uri popoldne pa je treščilo v gospodarsko poslopje župnikovo, katero je bilo napolnjeno z različno krmo. Slučajno v Kresnicah navzoči gasilci iz Litije so pod poveljstvom E. Koprivnikarja v zadnjem bipu rešili iz gorečega hleva 6 glav živine, drugače bi tudi živina postala žrtev ognja. Za njih požrtvovalnost in poguninost najlepša zahvala in vse priznanje. Gospodarsko poslopje je pogorelo,do tal ter le okolnosti, da jo bil ugoden veter, se je zahvaliti, da se požar ni razširil na bližnji kozolec, ki je bil poln krme. Kresničanom pa svetujemo, da si sčasoma nabavijo kako majhno brizgalno, ki jim mora biti v slučaju požara pri rokah, ker jim zna drugače v slučaju nesreče upepeliti vso vas, predno pride kaka sosednja požarna bramba na pomoč. Vrhnika. V nedeljo dne 2. avgusta okrog 7. ure zvečer je šel preko Vrhnike kratek strašen vihar, ki je podrl tudi nekaj dreves. Hvala Bogu, da ni bilo vsaj toče vmes I • » * Kaj pa t«? Od prizadete strani nam poročajo, da se novoizvoljeni, a še ne potrjeni ravnatelj okrožnega urada za zavarovanje delavcev g. dr. Jože Bohinjec začenja zanimati za premoženjske razmere dnevničarjev in dnevničark. Ko bi vedeli, da hoče g. ravnatelj nakloniti onim, ki so v posebno neugodnih premoženjskih razmerah, kakšno posebno podporo, bi njegovo skrb iskreno pohvalili. Mogoče pa je tudi, da namerava še nepotrjeni g. ravnatelj tudi kaj drugega, n. pr. on bi mogoče pod pretvezo ugodnih premoženjskih razmer kako neljubo mu osebo rad postavil na hladno, da bi vrinil v okrožni urad nekaj demokratov. Izvedbe talcih poskusov pa mi g. ravnatelju ne svetujemo, sicer utegne on še prej dobiti kakšen brzojav iz Bel-grada kakor razni nameščenci svoje odslovil-ne dekrete. Zanimiva odkritje. Zagrebška »Riječ« je objavila daljše poročilo, kako jo dr. Krcje-vič iskal pri zagrebški policiji razne t:;jne akte, ki se nanašajo na proces proti Radiču. Podrejeni polic, uradniki so se branili dovoliti dr. Krnjeviču vpogled v »akt Radiča, češ da je v njem tudi mnogo tajnih navodil iz ministrstva, ki jih nihče ne sme videti, toda na ukaz namestnika policijskega ravnatelja so končno le izročili akt dr. Krnjeviču, ki si je napravil iz akta mnogo beležk. Do tu vsa zadeva ni posebno zanimiva. Zanimiv pa je sledeči odstavek iz poročila »Riječi«: »Medju ostalim činovnicama, koji su po dužnosti ra-dili na traganju za Radičeni i njegovim delimo, nalazi se i ime poštanskog činovnika g. Gjoke Markoviča, koji je u čitavu procesu imao jednu od najvažnijih uloga.« V čem jo obstojala važna vloga g. Markoviča, si vsak lahko sam misli. Kot poštni uradnik ni mo-i?el imeti druge naloge kakor pobirati na Radiča naslovljena pisma ali pa jih celo odpirati, to pa ne samo takrat, ko je Radič bil že zaprt, ker takrat odpiranje nanj naslovljenih pk«eni že ni imelo nobenega pravega smisla več, ampak po vsi verjetnosti io moral g. Markovi č svojo nalogo vršiti že prej. Ta okoinost jako lepo osvetljuje metode samostojnih demokratov glede varovanja pisemske tajnosti, ki so se čutile tudi v Sloveniji, kakor smo imeli že večkrat priliko poročati o raznih >iz- gubljenih« pismih Županske zveze na razne občine na deželi. Zakonodaja pri nas in drugod. Vlada je davek na ročno delo nekoliko znižala, namreč od 3.4 na 2.7 %. Davka proste so le osebe, ki so mlajše od 18 in starejše kot 65 let in pa oni, ki letno ne zaslužijo več kot 5000 dinarjev. Na Število rodbinskih članov itd. se naš zakon ne ozira Drugače je v Nemčiji. Tam fco določili predvsem izdaten eksistenčni minimum, ki se s številom otrok avtomatično zvišuje, in sprejeli v zakon celo vrsto indlvidu-elnih določb, ki upoštevajo vse mogoče položaje delovnega človeka, da ga rešijo pretiranega obdavčenja. Pri nas kaj takega še dolgo ne bo. Škodo vsled toče in povodnji ceni ministrstvo za kmetijstvo na 900 milijonov dinarjev. Poškodovancyem bo dajala država posojila — če jih bo. Obljublja jih. Samo v cirilici. V Belgrad je prišla prva pošiljatev novega kovanega drobiža po 1 dinar in 2 dinarja. Denar je iz niklja in je popolnoma enak predvojnim srbskim srebrnim dinarjem. Na eni strani ima številko »1 dinar« (»dva dinara«), na drugi pa sliko kralja Aleksandra in napis ob robu: »Ale-ksandar I. Kralj Srba. Hrvata i Slovenaca.« Napis je samo v cirilici. Kako izgledajo napredni uspehi v »Jn-tru« in kakšni so v rcsnici. V »Jutru« od dne 1. avgusta se hvalijo naši naprednjaki z uspehi pri občinskih volitvah v litijskem okraju. Kakšni so ti uspehi v resnici, vidimo iz teh podatkov: Jutrovci slepijo javnost, da so dobile »napredne« liste v občini Trebeljevo 127 glasov, pozabili pa so zraven pripomniti, da je bilo v tej občini postavljenih 6 list (iz osebnih in krajevnih razlogov). Vseh teh 6 list je bilo označenih z SLS. Kako si to brihtna glavica pri »Jutru« predstavlja, da so dobili 127 »naprednih« glasov, nam je zato docela ne-umljivo. Resnica je pač, da je demokratski generalštab v Litiji in v Šmartnem za vsako ceno poskušal žerjavščino tudi v to občino vpeljati s protizakonitim razpustom prejšnjega občinskega odbora. S podkupovanjem ter terorjem so hoteli pridobiti podkupljive duše, pa jirn nobeno sredstvo ni pomagalo. Občina Trebeljevo je in bo ostala trdno v rokah SLS, in le v čast je občanom, da se niso pustili od demokratske gospode preslepiti ter da skoro vsi vztrajajo v naših vrstah. 30. julija so se izvršile tudi že volitve župana, ter je bil ponovno izvoljen za župana naš marljivi in kremeniti Josip Gale, vzlic temu, da je bila pri volitvah navzoča znana prelepa brada, katere se pa nihče ne boji. Gospodo okoli »Jutra« pa prosimo pojasnila, kako smatrajo teh 127 glasov, ki so padli v skrinjico SLS, za svoje, rekte »napredne«? Za rešitev te uganke bi jim bili hvaležni. — Glede Kotredeža je bila tam sestavljena sprva kompromisna lista, po kateri bi bile v občinskem odboru vse stranke zastopane. V zadnjem hipu pa so »naprednjaki« vložili še svojo posebno listo in le te jprevari se imajo zahvaliti, da so odnesli Pirov uspeh.Resnica pa je tudi ta. da o kaki večini »Jutrovcev« niti malo ni govora, ker imajo v odboru večino zastopniki delavcev. Ti bodo morali pač pokazati, da znajo uspešno voditi občinsko gospodarstvo in le želimo, da bodo popolnoma kos tej težki nalogi. Naši zastopniki jim bodo v tem oziru prav gotovo pomagali. Za nas pa rezultira iz teh volitev le nauk, da s takimi »naprednjaki« pocl nobenim pogojem ni iti v kompromise, ker ti kompromise le izrabljnjo in jih sploh ne drže. Demokratska gospoda pa je lahko prepričana, da jim tudi v kotredeški občini ne bo šla pšenica v klasje, zato se bo že bolje poskrbelo. — Glede Kanderš, kjer so tudi občinski odbor protizakonito razpustili, so vpregli v svoj voz drugače vse časti vrednega g. Obrezo, ki jim trenoino pomaga reševati njihovo potapljajoeo se barko. Prezgodnje in preveliko je veselje v Jutrovi deželi, če mislijo, da je vseb teh 92 glasov demokratskih. Krivda, da so toliko glasov dobili, leži v tem, da so volivce na različne načine begali, jih terorizirali in vse mogoče stvari obljubljali iz Litije in Zagorja ter | jih celo podkupovali. Daije so bili merodajni osebni in krajevni prepiri, tako da je najmanj 50 naših pristašev glasovalo za g. Obrezo, kateremu gre sicer osebno vsa čast, ld pa sam ne ve, kateri stranici pripada. V resnici ni v ; občini Kandrše pravih demokratskih pristašev več kot na obeh rokah prstov, {0 se bo I pri prihodnjih volitvah prav temeljito pokazalo. Za to se bodo že od naše strani poskrbelo, da bodo polem vedeli, da je občina Kandrše v velild večini trdno v rokah SLS. Zaio ji garantiramo, da bo ta zmaga, če si to v resnici domišljujejo, zadnja te vrste. Kajti sedaj so izgubili protekcijo ki so jo na znanem »visokem« mestu v Litiji uživali in odkoder so sprejemali vsa navodila. Ta protek-cija je šla zdaj rakom žvižgat in zato naj naši demokrati le svoje zmagoslavje primerno reducirajo na pravo mero, da jih potem ne bo preveč glava bolela. Potres v ljubljanski okolici. 3. avgusta ol> 12. uri 31 minut 43 sekund je bil v ljubljanski potresni opazovalnici v zavodu za geo-(iinnmiko zaznamovan potres v razdalji 10 km od Ljubljane. Prosimo one, ki so pol res čutili, da javijo to omenjenemu zavodu. Dopisi so poštnine prosti. Potresni sunek, srednje močan, so čutili včeraj zjutraj nekaj minut po 2. uri v vaseh med Kranjem in Goricami. Na steni viseči predmeti so so zazibali. Škode potres ni povzročil. Iz Komende, 3. avgusta 1925. Danes zjutraj ob pol 2 je bil tu precej močan potres z dvema sunkoma. Nova postaja »Medno« med Vtoarji In Medvodami. V nedeljo popoldne je bila slovesno otvorjena nova železniška postaja na naši gorenjski progi Ljubljana—Jesenice in sicer postaja »M c d n o« med Vižmarji in Medvodami. Povodom otvoritve se je zbrala pri novem kolodvorskem poslopju velika množica domačinov iz vseh okoliških krajev, lepo okrašen vlak pa je pripeljal k otvoritvi jako dosti ljubljanskih gostov, posebno izletnikov, ki radi posečajo našo lepo Gorenjsko in jim bo tudi ta nova postaja dobrodošla. Goste je pozdravil v imenu gradbenega odbora gosp. Janko C i r m a n. Nato so sledili še razni pozdravi in govori; dvorni svetnik dr. Fer- | jančič je pozdravil v imenu velikega župana ljubljanskega, v imenu železniške uprave rav-. natelj dr. Borko, v imenu trgovcev pa načelnik greinija Zebal. Po otvoritvi so se zbrali gostje in domačini k domači ljudski veselici. Domačini nameravajo v povzdigo postaje napraviti blizu nje tudi prevoz čez Savo, kar bo promet na postaji jako povečalo. Krekova koča r.a Ratitovcu, se kakor smo že poročali, slovesno otvori v nedeljo dne I 9. avgusta ob 12 opoldne. Spored je sledeči: i Ob 8 zjutraj služba božja na Prtovcu. Od 11. I do 12. ure prihod planincev na Gladki vrh, j kjer stoji koča. Ob 12. uri blagoslovljenje in j otvoritev koče. Govorijo predsednik podruž- | niče preč. g. Anton P f a j f a r, župnik na Dražgošah, prof. D o 1 e n e c in dr. An-d r e j k a. Po otvoritvi prosta planinska zabava. Planinci, ki hočejo priti do večernega turistovskega vlaka, se odpeljejo iz Železni-I kov odnosno iz Cešnjice ob 7 zvečer. Ker je ! z vrha v dolino pičle tri ure hoda, imajo ako i pridejo ob 12 na vrh, 4 ure prostega časa. Iz-j letniki, ki nameravajo z vrha v Bohinj, pa I morajo oditi odtod že ob 2 popoldne, ker odhaja turistovslci vlak iz Boli. Bistrice ob 18.57, iz Nomenja ob 19.04, iz Soteske ob 19.16. Z vrha do Boh. Bistrice je pičlih 5 ur, v Nomenj in Sotesko 4 ure lioda. Za hrano in okrepčila vsake vrste na Krekovi koči je poskrbljeno. Versko-ctnološki tečaj v Milanu od 17. do 25. septembra. Oni, ki se žele udeležiti tega mednarodnega tečaja, naj odslej naprej to sporoče vsaj do 10. avgusta naravnost v Milan (dr. Padovani, Via S. Agnese 4, Uni-versitž catholicn) ter naj vpošljejo na ta naslov denar in sicer za Carte d' Entrčc 30 lir, za hrano in stanovanje dnevno po 20 lir ! (skupne spalnice) ozir. po 30 lir (po dva v so-j bi) ozir. po 35 lir (posebna soba). Obenem 1 naj sporoče, katere dneve žele biti v ?4ilanu. | Vstopnice bodo prejeli iz Milana in jim bodo i služile kot legitimacija za znižano vožnjo. — j Dr. Ehrlich, profesor. Iz carinske stroke. »Uradni list« za ljub-! liansko in mariborsko oblast z dne 3. avgusta j 1925 prinaša: Predlog zakona o obči carinski ! tarifi z uvoznimi in izvoznimi carinami; od-i ločbo, s katero se odrejajo odnosno znižujejo | minimalne stopnje carin na predmete iz ne-| katerih tarifnih številk uvozne tarife; odloč-! bo gledo onih predmetov, na katere se ne po-j bira uvozna carina. i Kranj. Umrl je v pondeljek 3. avgusta da-| leč naokoli poznani g. Ivan Bedenk. gostilni-j čar in posestnik, 6S let stnr. Pogreb bo danes 1 4 avgusta ob pol 6 na pokopališče v Kranju. ! Popravljamo! Pri reprodukciji šantlovega i akvarela »Semanji dan v Rabu« v »Ilustrira-! nem Slovencu« z dne 3. avgusta je navedeno, da jo akvarel last gospe R- Sajovic v Rabu, kar pa je netočno, ker jc akvarel lastnina gospe Marijo Sajovic, odvetnikove soproge iz Ljubljane. Nesreča ali sairicumor. V nedeljo zjutraj | so našli v nekem gozdiču blizu Rakeka ustre-I ljenega gospoda Janka Modica, posestnika in I trgovca, člana znane bogate rodbine Mcdi-| čeve iz Bloške police. Mož se je udeležil lova 1 in je odšel v številni družbi tovarišcv-Iovcev i v lovišče. Tovarišem je naročil, naj pazijo na 1 njegova znamenja, ki jih bo dajal s streli in ! se vračajo k njemu. Res so čuli že v kratkem | z njegovega prostora strel in so najbližji lovci ! hiteli k njemu. Našli so moža ustreljenega, smrtno ranjenega, in je bila že vsaka pomoč j izključena. Slučaj ostane nepojasnjen, ker je | bil mož sam in se ne bo nikdar ugotovilo, ali ; sc jc pripetila nesreča, ali pa je izvršil mož samoumor. Pravijo pa, da jc šel na lov šc izredno dobre volje. Prebrisana sleparka. Med vožnjo iz Zagreba v Ljubljano se je pridružila Mariji Igli-čarjevi, sopregi železničarja iz Medna št. 6, pri Medvodah neka 18 letna, čedno oblečena ! deklica. Prosila jo jc, da naj ji posodi 30 Din, češ, da je bila okradena in da ji bo v Ljub-i Ijani, ko pride k svojim ljudem, zopet po-; vrnila. Ko sta sc pripeljali v Ljubljano, jo je j naprosila dekle še za 50 Din posojila, češ da I ji bo vrnila njena mati, katero bo takoj poklicala. Feljala jo jc v kavarno k Leonu, da počakala toliko časa, da prikliče svoje ljudi. Ko sta bili v kavarni, pa se jima ie pridružil mlad moški, katerega jc predstavila za svojega svaka. Ta se jc takoj ponudil, da spremi deklico domov in ji odpre vrata, da lahko pri-; kliče mater. 2cna jima je verjela in iu motila. da sta odšla, toda nista se več vrnila in iena je ostala v kavarni sama in brez denarja, katerega je posodila predrzni sleparki. Mlad tat je zopet padci v roke naše pen liclje. Aretirali so namreč komaj šestnajstleti nega ponesrečenega čevljar, vajenca Viktorja Kolialja, doma iz Podgorice. Fantu je smrdela smoia in je rekel svojemu gospodarju, da se nc bo tolkel več po kolenih in je pobegnil. Mesto poštenega drugega obrta, če mu že ni čevljarstvo ugujalo, pa se je fant udal potepanju in je začel krasti in postal kljub svofi mladosti že predrzen in nevaren vlomilec. Bil je že trikrat kaznovan radi tatvine in jc dovršil že prav dobro zaporno šolo. Prihajal pa je iz zapora vedno večji in nevarnejši tat in vlomilec. — Poleg vlomov in drugih tatvin se je pečal fant tudi s tatvino koles —< in še danes ni znano, koliko jih je pokradel in prodal. Izvršil je tudi predrzen vlom pri posestniku Sircu v Ihanu, kjer je odnesel 1200 Din gotovine, nekaj dolarjev in srebrno uro z verižico. Fant je tudi ta vlom priznal in se jih bo med preiskavo morda še več spomnil. Tatvine koles pa šc vedno taji, dasi mu to ne bo dosti pomagalo. Aretacija goljufivega potnika. »Slovenec« je že svoječaeno poročal, da potnik Hessl, ki je meseca junija nabiral po celi Ljubljani zlasti pa pri uradnikih poštnega ravnateljstva v Ljubljani naročila za narejen ne obleke in perilo ter blago za dunajsko tvrdlco »Kleiderhaus L. F. M. Luder«, Wien XVII., Brunnengasse 74, ni r.ikak zastopnik tvrdke, ampak da izrablja njeno ime v svojo korist. Tozadevno je bila javnost tudi opozorjena po Obrtni zbornici. Goljufivega potnika pa je spoznal v Maribora poštni uradnik g. Kitt, ki se ga je dobro spominjal, ker je Hessl pri poštnem ravnateljstvu osebno sprejemal naročila. Poklical je takoj v bližini se naha-jajočega stražnika, ki je dozdevnega Hcssla aretiral. Pri legitimiranju pa se je dognalo, da se omenjeni ne zove Hessl, ampak Rosen-berg, pristojen na Dunaj. Imenovani je takoj priznal, da je bil v Ljubljani ter da je ne-, opravičeno sprejemal razna naročila tako za blago, kakor tudi za narejene obleke na ime tvrdke Luder. Priznal je tudi, da je sprejel od več strank naplačilo, ne da bi dobavil v dogovorjenem roku obljubljeno blago. Nevarj nega tičlca so vtaknili v mariborske zaporo. Policija sedaj zbira podatke, koliko je mož sprejel od raznih oseb na račun nedobavlje* nega blaga in preiskuje zakaj si je nadejal tuje ime. Zoper mole najboljše sredstvo Tarmol izdeluje Chcmotcchna, Mestni trg 10. o Slovenski dom v Brookiynu, N. Y. Sred) minoiega me3eca se je vršil v Brooklynu slovenski sestanek, na katerem so sklenili, da se-zidajo Slovenci v Bi"ccklynu brez razlike strani svoj lastni Dom. Cerkveni odbor postavi pod jet u temelj s tem, da kupi za 4500 dolarje 1 delnic. Izvolili so pripravljalni oubor, ki mi predseduje dr. M. J. Pleše. Nesreča med rojaki v Ameriki. Rojak Fr Justin v Lorainu, O., je velik lovec. Dne 7. ju lija t. I. je šel s prijateljem nad jazbece. Ležal je v travi 50 čevljev oddaljen od prijatelja. K« se je nekoliko dvignil, je prijatelj mislil, da pri-haja jazbec ter je ustrelil. Krogla je zadela Jiv stina v hrbet in šla skozi rame in roke na petih mestih. Ker ni bilo mogoče takoj dobiti zdravnika, je Justin izgubil mnogo krvi in sa ga v zelo nevarnem stanju prenesli v bolnico. — Dne 15. julija je v Clevelandu električni tok ubil 10 letnega Viljema Kavča, sina tamkajšnjih slovenskih staršev. Deček je hotel gledati letala pa je splezal na 65 čevljev visok električni stolp. Tam je prišel v dotiko z 22.000 voltov močno električno žico in padel mrtev na tla, — V Erijskem jezeru v Clevelandu je pri kopanju utonil 23 letni Slovenec John Japelj. Smrtna kosa med ameriškimi rojaki. V Clevelandu so umrli: 49 letni Josip Tomšič, biv. š: trgovec v Jeanette, Pa.; v Ameriki je živel nad 30 let in je zapustil tam ženo in tri otroke; 68 letni Frank Malnar, doma iz Podklanca pri Sodražici; zapustil je ženo in tri otroke; 49 letna Ana Intihar-Longar, doma iz Puzeljo pri Velikih Laščah; zapustila je.soproga in tri otroke. Nepojasnjena smrt mlade Slovenke v Ameriki. »Glasilo KSK Jednote« v Clevelandu poroča: Dne 5, julija zvečer sta dva fanta v I.a Salle, 111., povabila Slovenki N. Šebat in 17-letno Marijo Sejak na vožnjo z avtomobilom Dekleti sta povabilo sprejeli, Ob 11 zvečer ja Šebat odšla domov, Sejakovo sta pa fanta obljubila odpeljati k sestri v slovensko premogar-sko naselbino Jonesville. Naslednje jutro so našli dekleta mrtvega v grmovju ob cesti. Njena spremljevalca: 19 letnega Petra Delphin it 23 letnega Leonarda Bornac so zaprli. Bornac izjavlja, da je dekle v razburjenju padlo iz avtomobila in se ubilo. Uvedli so preiskavo. Iz LJubljane. Rokodelski dom. Danes in jutri ob 8. uri zvečer bodo v dvorani Rokodelskega doma na vpogled tri vrste fotografij, posnetih ob društveni 70-lctnici. Fotografije so jako čiste in jasne. Prosimo člane, da jih pridejo pogledat in da povedo, katere vrste slik bodo naročili, Gg. mojstrom, ki jim ne bo mogoče danes ali jutri priti v Rokodelski dom, bomo poslali slike na vpogled na dom. Šcntjakcbsko prosvetno društvo napravi v ncdelio Q. t. m. ob lepem vremenu izlet k fitran «. SLOVENEC, 3nc 3. avjjusla f92l /fev. 171 Sv. Magdaleni pri Šmarju. Odhod z dolenjskega kolodvora ob pol 7 zjutraj. Sv. maša ob 9. uri. K obilni udeležbi vabi odbor. Poročil se {e v nedeljo v frančiškanski cerkvi daleč po Sloveniji znani in spoštovanj ljubljanski krojaški mojster g. Fran Rožič z gospo Julko Perdanovo. Umrla je dne 1. t. m. soproga nadpaznika mest. doh. urada gospa Marijana J e r a j roj. Jager po težki in mučni bolezni. Bila je vzorna krščanska žena in mati ter spoštovana od vseh, ki so jo poznali N. v m. p.! Umrl je danes v ljubljanski bolnici višji policijski stražnik Emil Drotovšek, star šele 30 let. Zapušča ženo in enega otroka. Pogreb bo v sredo ob 17. iz ljubljanske bolnice k Sv. Križu. N. v m. p. I Umrli so v Ljubljani: Vital Habe, sin tov. kovinskega strugarja, 3 mesece. — Ivan So-klič, trgovec s klobuki, 69 let. — Fran Zavrl, Železn. premikač, 23 let. — Gašper Šivic, posestnik, 31 let. — Fran 2urbi, delavec, 55 let. .— Marija Jeraj, žena dohodarstv. nadpaznika, 57 let. — Apolonija Velkavrh, vdova železn. kleparja, 61 let. — Alojzij Glavač, dninar, 37 let. — Na križišču Dunajske ceste in Ceste na glavni kolodvor se nabere pri vsakem še tako skromnem dežju zlasti na kolodvorski strani veUka mlaka, v katero vali voda s srede ceste debelo blato, da ga skoro ni moči pregaziti. Upamo, da bo enkrat tudi kakšnega mestnega očeta zaneslo na to mesto, da si blato bližje ogleda in pošlje tja nekaj veščih tlakarjev, ki bodo poskrbeli za reden in pravilen odtok vode v kanal. Delo bi trajalo komaj par ur. Sokolska prireditev na Taboru se ni obnesla. To pa ne samo zaradi slabega vremena, ampak v prvi vrsti vsled pojemajočega navdušenja ljubljanskega občinstva za sokolske prireditve. Število telovadccv, ki so dopoldne telovadili na Taboru, ni pokrilo niti tretjino obširnega prostora. Tudi zastonjkarjev ob ograji ni bilo nič več kakor se jih zbira tam navadno vsak večer. Ko se je sprevod razvil, ni bilo slišati ne živijo- in ne zdravo-klicev. V sprevodu je korakalo okoli 360—400 telovadcev in telovadkinj, da sta bili dve godbi skoro preveč. Zastav je bilo razobešenih največ po najbližji okolici Tabora. Ostali deli mesta pa so kazali navadno nedeljsko lice. Ti pojavi dokazujejo, da se je ljubljansko prebivalstvo enoličnih sprevodov do grla naveličalo, kakor se je tudi naveličalo raznih cvetličnih dnevov in podobnih prireditev. Kar se je preživelo, ne vleče več. Boj za stanovanje. Trgovki B. P. na Res-ljevi cesti je bilo odpovedano stanovanje. Dobila je tudi od stanovanjskega sodišča nalog, da mora stanovanje v gotovem času izprazniti. Ker pa ji niso nakazali drugega stanovanja in ga tudi ni mogla dobiti, so jo hoteli postaviti na cesto. In res je prišel magi-stratni organ s stražnikom in delavci, da jo izselijo na prosto. Ko je žena opazila, da prihaja ta za njo nevarna in usodna družba, je zaklenila in zabarikadirala vrata in odločno izjavila, da ne odpre. Ko so poklicali ključavničarja, da bi jim odprl, je žena ustrelila s samokresom. Na vse zadnje pa so le vdrli v stanovanje in so jo aretirali. Pri zaslišanju na stražnici je povedala, da je bila silno razburjena — in da ni imela namena koga poškodovati. Ustrelila je pač iz strahu in v nadi, da s tem odžene izpraznjevalno komisijo in si pridobi vsaj še nekaj časa, da si poišče pomoči in se umakne sama. Strah jo je bilo iti na cesto. Ko so uvideli njene mučne razmere, so ženo izpustili. Zaplenili pa so jj samokres in pa dva naboja. To je zopet eden žalostnih slučajev v naši ljubljanski stanovanjski kroniki. Lačen vlomilec — prijatelj solatel V Zg. Šiški sc je splazil v stanovanje posestnika in gostilničarja Mihaela Kavčiča neznan vlomilec. Prebrskal je trgovino, kjer je razmetal razno blago in nekaj malenkosti ukradel. Iskal je gotovo denar, katerega pa k sreči ni dobil. Pač pa je odnesel šop ključev,nekaj cigaret in cigar, stroj za striženje las in pa ročni kov-čeg, v katerem so bili razni manjši deli od automobila. Vlomilec je obiskal tudi kuhinjo, kjer si je med drugim pripravil tudi že otreb-ljeno solato, si odrezal še kos kruha in se pošteno najedel. Ročni kovčeg je odprl vlomilec šele na dvorišču. Ko pa je videl, kaj je vplenil, je razmetal vse skupaj po dvorišču in je odšel. Ne pozabite: »Voika«-čevlji so Krekov trg št. 10, I. nadstropje. 5065 Iz Štajerske. Dvoletna vinarska in sadjarska šola v Mariboru se najbržje v najkrajšem času pre-ustroji v enoletno šolo. Ako ostane dvoletna, kot je bila doslej, prične novo šolsko let dne 15. septembra 1925 (torek), ako pa se medtem Spremeni v enoletno šolo, bo začetek no-v iga šolskega leta za enoletnike-novince šele u četkom novembra 1925, sklep pa koncem o!' lobra 1926 z enomesečnimi počitnicami v av Justu. Pogoji za sprejem učencev-novincev tal o enoletno kot v dveletno vinarsko in sac iarsko šolo so sicer popolnoma enaki. Sola im; internat za gojence. Oskrbnina za redne (privatne učence v zavodu znaša mesečno samo 75 dinarjev. Sinovi nepremožnih kmetovalcev so pa tudi tc oskrbnine oproščeni ▼ celoti ali do polovice ter se imenujejo potem državni učenci (stipendisti). Prošnje za sprejem je pošiljati ravnateljstvu drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru do 1. septembra , L 1925. Kako se prošnja napravi, odnosno opremi in vsi drugi pogoji za sprejem učencev so razvidni iz tiskanega prospekta (uredbe s programom), katera tiskovina se pošlje zani-mancu proti prejšnjemu plačilu 5 dinarjev v gotovini in se nje takojšnja nabava nujno priporoča. Drugi listi 6e naprošajo za ponatis tega razpisa. — Ravnatelj Andrej Zmavc. Šmarje pri Jelšah. Izredno redka slovesnost se bo vršila pri nas dne 30. avgusta. Blagoslovili in otvorili bomo naš katoliški dom, ki bo po velikem trudu in naporu dograjen. Ta dan se mora radovati ne samo naša dobra mladina, naša župnija, naša deka-nija, ampak celi šmarski okraj. Katoliški dom nam bo blagoslovil naš rojak in znani mladino-Ijub g. I. Vreže, prof. v Mariboru kot častni predsednik našega odbora. Slovesnost bo združena z velikim mladinskim taborom, na katerega opozarjamo in vabimo že sedaj vso mladino iz šmarskega, kocjanskega in rogaškega okraja. Ker imajo vlaki jako ugodno zvezo, zato smo prosili tudi za polovično vožnjo. Svirala nam bo mladinska godba iz Maribora. Na predvečer bomo po vseh višjih gričih naše župnije zažgali kresove, 30. avg. bo več svetih maš. Ob tričetrt na devet sprejem gostov na kolodvoru, nakar poklonitev na ' grobu g. kanonika Ivana Bohanca, potem pa pohod po trgu. Ob pol 10 sveta maša, po sv. maši slovesna blagoslovitev doma in otvoritev nakar se začne mladinsko zborovanje. Popoldne javna telovadba Orlov, Orlic in naraščaja. Ker obeta biti ta dan in mora biti nekaj veličastnega, zatorej vse, kar leze in gre, v Šmarje na veselo svidenje! Bog živi! — Odbor. Kozje. Dne 9. avgusta t. 1. ob 16 (4 pop.) vprizori pilštajnsko dijaštvo pri nas priljub- 1 Ijeno in podučljivo igro, Finžgarjevo dramo v treh dejanjih: »Razvalina življenja«. Prijatelji dijakov, pokažite, da umejete njih delo in zato jih podplrajmo, saj čisti dobiček je namenjen dijaški kuhinji v Mariboru. Pridite vsi od blizu in daleč I Sladka gora. Od 12, do 14. avgusta je tudi letos kakor druga leta Marijin shod. Marija Lurd »na Gradiš« pri Grlžah. Prihodnjo nedeljo, 9. avgusta 1925, bo pri tu-kajšni podružnici lepa nedelja s procesijo ob 10 dopoldne. Častilci Marijini, prihitite v obilnem številu od blizu in daleč na prijazni griček k lurški Materi božji v njeno zunaj prenovljeno svetišče. Železniška zveza s Slatino Radenci. Iz Radencev pišejo: Dokler železniška uprava ne upostavi boljših zvez, je najhitrejša zveza z Radenci iz Zagreba z brzovlakom ob 11, iz Ljubljane pa ob 12.02 do Maribora, kamor dospeta vlaka ob 14.34 odnosno 14.49; osebni vlak odide iz Maribora ob 15.27 in dospe preko Pragerskega v Radence ob 19-34; pre» j stopati je treba razen v Mariboru še v Or- [ možu in Ljutomeru. Kdor se hoče voziti z di- ! rektnim vozom, mora v Mariboru ozir. Pra- j gerskem prenočiti. Železniška uprava se po- j živa, da to primitivno stanje izpremeni in i odredi, da se bodo na Pragerskem ustavljali ! brzovlaki Zagreb in Ljubljana—Dunaj ter ob- I ratno; dalje da se bo direktni voz Maribor — Pragersko—Radgona redno priklopil vlaku, ki odhaja iz Maribora ob 16.27, iz Prager- ' skega ob 16.09 in obratno, iz Radgone pa ob 6.04. Toliko stotisočev slovenskega in hrvat- | skega prebivalstva iz Prekmurja in Medji-murja, toliko stotin bolnikov, ki so primorani, ' da obiščejo izvrstno zdravilišče za bolezni na srcu in ledvicah — Radence, pač zasluži, da se železniška uprava nanje ozira. Vožnja pre- | ko Špilja in Radgone je dovoljena letos samo proti avstrijskemu tranzitnemu' vizumu. To bi morale vedeti tudi potniške agencije, da ne bi dajale napačnih napotkov. — Eden za vse radenske kopališčne goste. IZ MARIBORA. Izlet krščansko-socialnih organizacij k Sv. Duhu na Ojstrem vrhu se vrši po sledečem redu: V nedeljo, dne 9. avgusta, ob tričetrt na šest zjutraj se odpeljejo izletniki z glavnega in koroškega kolodvora do Fale. Od tam gremo peš na Ojstri vrh. Ob pol desetih bo pri Sv. Duhu sv. maša in pridiga. Po sveti maši priredi SLS zborovanje, na katerem govori narodni poslanec Fr. Zebot in drugi. Po shodu skupno kosilo v gostilni Šantl-Ropič. Pri izletu sodelujejo pevci iz Maribora. Po kateri poti se vrnemo nazaj, se dogovorimo 1 na dan izleta. Za vožnjo do Fale in nazaj velja polovična cena. Izkaznice za polovično ■ vožnjo bo dajalo tajništvo SLS, Koroška cc- I sta 1, in sicer 7. in 8. avgusta popoldne. Pri- ' javi naj se vsak takoj v tajništvu, Koroška cesta 1. Izlet se vrši ob vsakem vremenu. IZ CELJA. Toča in nevihta. Tu smo vsaki dan navajeni nevihte. Včeraj je tudi prihrumela nad naše mesto. Celo popoldne jc pokalo in bliskalo. Nevihta jo bila pomešana tudi s točo, ki je bila 5e precej debela, a je padala le nekaj minut, tako da v mestu in bližnji okolici : ni bilo nikake škode. Ponočni bumlerji in preglasni krokarji se tudi v Celju zelo množe. Večkrat nastane tako vpitje, da »gane« in vzbudi iz spanja prebivalce celega okraja, v katerem pretakajo ti ' kričači grenke solzice svoje ponočne ljubezni in navdušenja. Čudno, da tega policija nc sliši. Taki nastopi se posebno radi ponavljajo tudi na Bregu, ki spada menda tudi pod policijski okoliš mestne policije. Huda berači ca. V jutranjih urah je na našem trgu živahno vrvenje in Življenje, ko prihajajo gospodinje na trg in kupujejo tam zelenjavo. Ljudi je toliko, da je prehod po trgu skoro onemogočen. V takem drenju sc pa zelo dobro počutijo razne beračice, ki bi in začela glasno kričeč dokazovati, da je ona kaj »priberačile«. Na take elemente celjska policija zelo pazi in vsako beračenje v množici ljudstva takoj z odstranitvijo onemogoči. Pred nekaj dnevi jc policaj imel s tako bera-čico dovolj trdega posla. Ko jo je hotel odstraniti iz trga, se mu je korajžno postavila v bran na tak način, da se je vsedla na tla in začela glasno kričeč dokzovati, da je ona poštena beračica, ki si s svojo obrtjo služi kruh. Kljub njeni starosti se je enemu policaju tako uspešno branila, da je moral priti na pomoč še drugI, katerima se je z združenimi močmi posrečilo beračico odnesti s trga. Pri tem se je izkazala stara resnica, da imajo Celjanke zelo dobro srce. Začele so kar protestirati in nad policaje kričati, ker sta beračico odgnala. Nastalo je pravo kričanje, ki se je pa po odhodu junakinje kmalu poleglo. Trnoveljsko gasilno društvo je imelo v nedeljo blagoslovitev svojega novega gasilnega doma, Zjutraj so prikorakali vsi gasilci v Celje, tam opravili z godbo na čelu sprevoda pohod po mestu, nakar se je v farni cerkvi v Celju vršila cerkvena slovesnost. Mašo je čital gosp. opat Jura k, ki je imel na gasilce tudi primeren in vzpodbuden govor. Poudarjal je v svojem lepem govo-u, da bodo gasilci izpolnjevali svojo vzvišeno nalogo v najlepši meri šele tedaj, ako bodo svoje stremljenje in delovanje oprli na pravilno pojmovanje krščanske ljubezni. Med sveto mašo je pel pod izkušenim vodstvom g. Al. Mihelčiča pevski zbor celjskega pevskega zbora Prosvetnega društva. Petje je bilo izbrano in dovršeno, kar je pod taktirko g. Mihelčiča pač samoposebi umevno. Le vesela koračnica, ki so jo gasilci na svojo pest zabučali iz kora neposredno pred povzdigovanjem, pač ni bila na mestu in bi se prav lahko raje pridružila drugim koračnicam izven cerkve. Po sveti maši so gasilci odkorakali v Trnovlje, kjer se je popoldne nadaljevala slavnost. Gasilski dom je posvetil g. dekan iz Vojnika. Žal, da je lepo slavnost motilo zelo neprikladno vreme. Pobegnil je bržkone preko meje v Nemško Avstrijo godbenik Alfred Ladofski iz Celja. Mož je poneveril 4500 Din in se je odpeljal, kar je ugotovljeno, proti Mariboru. TRBOVLJE. Občinski kamnolom brez delavcev. V petek, dne 31. julija, so bili razen dveh vsi drugi delavci pri občinskem kamnolomu odpuščeni. Gre, kakor se zatrjuje, za manipulacijo z gramozom. Ker je pa bil pred nekaj meseci tudi neki preddelavec radi političnega naziranja odpuščen, ni verjetno, da bi bil teh odpustov kriv samo gramoz. Nemir po noči. Z revolverjem se je pridno streljalo okoli polnoči v Počivavškovi koloniji. Vpitje kakor tudi preklinjanje se je pa že tako razpaslo, da se bližamo času pred tridesetimi leti. Stavba občinske dvonadstropne stanovanjske hiše. Uradni komisijonalni ogled se je vršil za to prepotrebno zgradbo v petek, dne 31. julija, popoldne. Čuje se pa, da se vrši ponovni ogled še danes, v ponedeljek, da se določi, na katerem mestu se hoče graditi, j Prostor je pripravljen med vilo g. Voduška in med občinskim mlinom. žvižganje na sireno pri rudniku ob nedeljah moti nedeljski mir prebivalstva, posebno rudarjev Ker sc ob nedeljah smejo vršili samo najnujnejša dela, ki se med tednom ne morejo izvršiti, je tehten vzrok, da se to žvižganje in klicanje na delo odpravi. h ostale Jugoslavije. Nov radičevski list. HSS je sklenila izdajati v Osjeku nov strankin list, ker piše dosedanji organ HRSS v Osjeku »Hrvatski list« v smislu zajedničarjev. Hrvatski članki v nemških Ustih. Osješka >Die Drau« naznanja, da bo priobčevala tudi v hrvatskem jeziku pisane članke, ker so skoro vsi njeni naročniki zmožni tudi hrvaščine. Prvi članek v hrvaščini je priobčila »Die Drau« v soboto 1. avgusta. Tujski promet v Dalmaciji po otvoritvi Hške železnice. Odkar vozi železnica, se je tujski promet v Dalmaciji vidno pomnožil. Tako prihaja v Split šc enkrat toliko tujcev dnevno nego preje. Prvi grški izlet v Dalmacijo. Splitska »Nova Doba« poroča, da pripravljajo grški gospodarski krogi izlet v Dalmacijo. Pridejo s posebnim parnikom in obiščejo vse dalmatinske luke, posebno pa Split in Jadransko razstavo. Velik požar v Slavonskem Brodu, Do tal je pogorela tvornica produktivne zadruge kovinarjev. Škoda je velika. Razširjenje železniške postaje v Slavonskem Brodu. Vlada je dovolila za razširjenje železniške postaje v Slavonskem Brodu potrebni kredit. Nov način tihotapstva iz Italije. V Šibe-niku so prišli na sled novemu načinu tihotapstva iz Zadra. Tihotapci napolnijo kozje mehove s svilo in drugim blagom i na spodnji konec mehov privežejo svinec, da se meh potopi, a meh sam privežejo na vrv, ki jo na skritem mestu pritrdijo na ladjo. Na ta način vtihotapljajo razno blago iz Zadra v Šibenik, Split in druge kraje ob jadranski obali Kačaki. Te dni je četa 40 kačakov pri Prištini obkolila sejmarje, ki so se z železniške postaje peljali v mesto na sejem, ter jih popolnoma oropala; sejmarji so morali oddati celo obleko. Neki deček je tekel obvestit oblasti v Prištini, toda tem se ni z zasledovanjem prav nič mudilo, tako da so Kačaki nemoteno izvršili svoje delo in nato utekli v planino Čičavico. Samoumor poštarice. V Banačkem Novem Selu je izvršila tamkajšnja poštarica Julija Bi-kevič samoumor, ker se je pri uradni reviziji blagajne izkazal majhen primanjkljaj. Dekle je večkrat tožilo, da mora iz svojega če-sto pokrivati manjše blagajniške primanjkljaje) vsled česar ji nedostaja sredstev za življenje. Iz Primorske. Izgon. Oblast je izgnala iz tolminskega okraja znanega fašistovskega kolovodjo Co-rinija, ki je prizadejal tamkajšnjemu ljudstvu silno veliko gorja. Corini je bil prvi pri vseh kazenskih pohodih, represalijah in maščevanjih v tolminskem in korabiškem okraju. So-daj ima ljudstvo zadoščenje, da je moral na najsramotnejši način zapustiti te kraje. Prestolonaslednik Humbert častni doktor tržaške trgovinske univerze. Akademski senat trgovinske univerze v Trstu je imeooval prestolonaslednika Humberta za častnega doktorja trgovinskih ved. Gmotni položaj našega dijaštva Naši »naprednjaki« so se že od nekdaj prizadevali dobiti slovensko akademsko mladina na svojo stran. Ta cilj so imeli zmeraj, pot pa, ki so jo ubirali do njega, ni bila vedno ista. Stara njihova generacija se je skušala uveljaviti s svojimi idejami in priznati morarao, da so imeli pod Stritarjem, Jurčičem in Tavčarjem na slovensko dijaštvo res velik duševni vpliv. Mlajši rod »demokratov« pa je idejno presiromašen, da bi se mogel med dijaštvom duševno uveljaviti, zato ga hoče obvladati m a-t e r i j a 1 n o , kupiti s podporami njihovo prepričanje ter jih vzgojiti v pokorne hlapce. Njih politika v tem pogledu je dobro premišljena in dosledna. Zgledi za to so predvsem postopanje demokratov z akademskim kolegijem, ki so ga kupili z javnim denarjem, pa so ga sedaj pretvorili v stanovanjski dom izključno za svoje pristaše; ti pa si morajo '.o milost prislužiti ia biti zmeraj pripravljeni uemudoma se odzvati, kadar jih n. pr. kliče boben na boj na »divje klerikalce«. Ravnotako so skušali osvojiti bivše »Podporno društvo jugos'.. akademikov«, ki je podpiralo vse dijake brez razlike prepričanja. Ker se jim to ni posr.-čilo, so ga uničili s tem, da so mu odvzeli vsiko državno pomoč. Naši akademiki so bili .akrat prisiljeni s pomočjo prijateljev osnov tti si svoje lastno »Dijaško podporno društve«, ki že tri leta vzdržuje v Max-janišču menzo s povprečno 150 člani. Dosedaj še ne doseženi višek strankarskega sovraštva napram dijaštvu, ki nima posluha za njihov boben, pa so pokazale letos pri razdeljevanju državnih podpor. Mesto univerze je odločalo o tem, kdo jih dobi, tajništvo demokratske stranke v Ljubljani! In tako se je zgodilo da so od vseh 140 štipendistov ljublj. univerze dobili podporo le štirje naši člani ia še ti po pomoti! Če prištejemo k tem razmeram še naš splošno slab gospodarski položaj, uvidimo, da pota našim akademikom niso bila baš postlana z rožicami, zlasti še, ker so po večini sinovi revnih delavskih in kmetskih družin. Naše »Di. jaško podporno društvo« v Marjarjišču se j« zavedalo resnosti položaja in si je pod pokroviteljstvom preč. g. prosta A. Kalana neumorno prizadevalo zbrati zadostnih sredstev za pomoč našim akademikom. To se je v preteklem šol-skem letu precej dobro posrečilo, za kar gre iskrena zahvala predvsem vodstvu Marjanl^ča, našim prijateljem v mestu in na deželi, zlastj preč. duhovščini in Marijinim družbam ter vsej javnosti, ki je imela za naše kat. akademike zmeraj odprto srce in odprto roko. Naj navedemo ob tej priliki nekaj podatkov iz delovanja tega društva. Stalnih članov menze je bilo v letu 1924-25 okrog 150, med timi 15 Slovencev tz zasedenega ozemlja, 2 iz Koroške, 14 tovarišev iz Hrvatske ter 2 Rusa. Menza je izdala 17.618 kosil ter 16.106 veče-rij, poleg tega še podpore v gotovini tovarišem na izvenljubljanskih univerzah. Skupni izdatki so znašali 197.812-75 Din, ki so se krili s sledečimi prejemki: vplačila članov za hrano 110.547-— Din, darovi v denarju 46.992-— Din, v blagu (živila!) pa 40.273-75 Din. V bodočem letu namerava odbor društvo če razširiti ter pritegniti v krog podplrancev tudi še srednješolce. Potreba po dotoku čimveč mladih, čilih inteligentov postaja namreč zmeraj večja, število študentov z dežele pa vsako leto manjše. To povsem razumemo, ker naš kmet in delavec ne zmore več velikih stroškov za študiranje. — Upamo, da se bo z blagohotnim sodelovanjem naše zavedne javnosti posrečilo pomagati tudi v tem pogledu. Naši mladi inteligentje, ki so izšli Iz »Dijaškega podpornega društva*, pa se bodo vedno s hvaležnostjo spominjali, kako jim je narod v naj. težjih ilneh stai ob strani, in bodo smatrali prejete dobrote za kaj ital, ki so od njega obresti dolžni v obliki dola odplačevati nazai narodu - darovateliui Gospodarstvo. Naš Izvoz v juniju 1925. Po ravnokar objavljeni statistiki glavnega ravnateljstva carin smo v mesecu juniju t. 1. iz države izvozili 358.697 ton blaga v skupni vrednosti 671,504.485 Din ali 59,159.221 Din v zlatu. Izvoz v mesecu juniju lanskega leta je znašal le 289.782 ton v vrednosti 650,664.631 Din ali 43,411.503 Din v zlatu. Glavni izvozni predmeti v mesecu juniju so bili: koruza 96.880 ton v vrednosti 201*9 mil. dinarjev, stavbni les 94.390 ton v vrednosti 101*9 mil. dinarjev, jajca 2989 ton v vrednosti 66 9 mil. dinarjev, živa goveda 11.638 glav v vrednosti 47-1 mil. dinarjev, cement 27.465 ton v vrednosti 15*1 mil. dinarjev, hmelj 194 ton v vrednosti 149 mil, dinarjev, svinec v ploščah 836 ton v vrednosti 10-9 mil. dinarjev, kože 285 ton v vrednosti 10"6 mil. dinarjev itd., ostalih tu nenaštetih predmetov smo izvozili manj kakor za 10 milijonov dinarjev. Tudi v mesecu juniju t 1. je bil glavni izvozni predmet koruza. Od novega pridelka koruze, od 1. novembra lani pa do 1. julija letos, je dosegel izvoz koruze 823.000 ton v skopni vrednosti 1755-7 mil. dinarjev. Skupno smo izvozili v prvih šestih mesecih t L 2,145.337 ton blaga v vrednosti 4.506,486.070 Din, medtem ko je znašal izvoz v prvih šestih mesecih lanskega leta samo 1384.945 Din. Količina izvoženega blaga se Je povečala za 35 odstotkov. Vrednost izvoza v zlatih dinarjih je bila r prvi polovici letos 379,699.815 Din napram 288,788.070 Din v odgovarjajoči dobi lanskega leta. Iz tega je razvidno, da je izvoz po vrednosti, izračunani v zlatih dinarjih, napredoval za 31% odstotka. Želeti bi bilo, da glavno ravnateljstvo carin v kratkem objavi tudi statistiko uvoza, da bomo imeli vpogled v našo trgovsko bilanco. • • t Indeks cen v veletrgovini za mesec julij 1925. Belgraj-ski »Privredni pregled« prinaša indeksno številko za mesec julij 1925, ki znaša po njegovem računu 1785 točk (cene v letu 1913. = 1O0)- Iz primerjanja z indeksom v juniju L 1., ki je bil 1842, je razvidno, da so cene v veletrgovini padle od junija na julij za 57 točk aH za 3 odstotke. Indeks posameznih skupin je bil v juliju 1925 (v oklepajih Številke za junij 1925): poljedelski produkti 1922 (2217), meso in izdelki 1787 (1742), sadje io izdelki 1633 (1646), gradbeni materijal 1856 {1972), kolonijalno blago 1474 (1519), industrijski produkti 2040 (1954). Indeks nam pri povišanju cen industrijskih izdelkov kaže v veliki meri posledice novega carinskega tarifa, kar smo že vedeli pri opazkah k indeksu za junij t. 1. Opaziti je tudi, da dvigu vinarja ni sledil odgovarjajoči padec cen. Medtem ko se je povprečni tečaj dinarja dvignil od junija na julij za 5*6 odstotka, so cene nazadovale le za 3 odstotke. Izvoz lesa v juniju 1925. V mesecu juniju 1925 smo izvozili 94.390 ton (v maju 1925 99.949 ton) stavbnega lesa v vrednosti 101'9 { v maju 109-9) mil. dinarjev. Les smo izvažali v juniju 1925 v Italijo za 69"5 mil. dinarjev, v Mažarsko za 6-9 mil. dinarjev ter v Avstrijo za 6*5 mil. dinarjev. — Drv se je izvozilo v juniju 1925 13.649 ton (v maju 1925 13.793 ton) v vrednosti 3*3 (v maju 1925 3-4) mil. dinarjev. Drva so šla v Italijo za 2-7 mil. dinarjev, v Avstrijo za 0-3 mil. dinarjev. Izvoz jajc v juniju 1925. V mesecu juniju 1925 je znašal izvoz jajc 2988 ton (v maju 1925 3255 ton) v skupni vrednosti 66 9 (v maju 1925 57*5) miL dinarjev. Jajc jc šlo v juniju 1925 največ v Švico (za 29*9 mil. dinarjev), v Avstrijo (za 18*9 mil. dinarjev) in v Nemčijo (za 12*8 miL dinarjev). Izvoz hmelja v juniju 1925. V juniju 1925 smo izvozili 194 ton (v maju 1925 112 ton) Hmelja v vrednosti 14*9 (v maju 1925 9) mil. dinarjev. Hmelj smo v juniju 1925 izvažali v Češkoslovaško (za 10-2 mil. dinarjev), v Švico (za 1-7 mil. dinarjev) ter v Nemčijo (za 1*7 mil. dinarjev). Produkcija opija v Jugoslaviji. Iz Belgrada poročajo, da znaia letošnji pridelek opija v Jugoslaviji okoli 70.000 kg. Njegova kvaliteta je letos boljša kakor lani. Novo blago se prodaja po 1200—1400 Din za kg. Predelovanje opija v čilski soliter ter superfosfat je dalo odlične rezultate. Vsebino morfija v letošnji produkciji cenijo na 9 do 14 odstotkov. Iz carinske službe. Glavno ravnateljstvo carin je odločilo, da se morejo na postaji Bi-strica-Boh. jezero cariniti za izvoz skozi Pod-brdo samo pošiljke iz postaj proge Dobrava-Vintgar - Bistrica - Boh. jezero. — Na postaji Rakek se morejo cariniti samo pošiljke, ki so podvržene veterinarskemu pregledu in pošiljke za izvoz v Italijo, predane na postajah proge Brezovica-Rakek. — Na postaji Celje se morejo cariniti samo izvozne pošiljke, ki so predane na postajah proge Celje-Dravograd-Meža, oziroma uvozne pošiljke, namenjene za te postaje. — Ukinjen je oddelek glavne carinarnice na Otoku pri Rakeku in namesto njega se otvori oddelek carinarnice iz Rakeka v Starem trgu. BORZA. 3. avgusta 1926. DENAR. Zagreb. Pešta 7.75—7.85, Italija 199.88 -202.28 (2.03), London 267—272 (269), Ne\vyork 55.01—55.61 (55.4), Pariz 261—265 (263), Praga 163—168 (164.25) Dunaj 7.71—7.81 (7.87), Curih 10.71—10.79 (10.77). Curih. Belgrad ,9.32 (0.35), Pešta 72.945 (72.45), Berlin 122.55 (122), Italija 18.80 (18.55), London 25.01 (25.01), Newyork 515 (515), Pari-. 24.40 (24.47 25.01 (25.01), Newyork 515 (515), Pariz 24.40 (24.475) Praga 15.25 (15.275), Dunaj 72.57 (72.47), Bukarešt 2.65 (2.65), Sofija 3.75 (3.75). Trst. London 132.40—132.60 (132.25—132.75), Pariz 129—129.50 (129.30 -129.60), Newyork 2735 do 2740 (2737.50-2742.50), Curih 529—533 (520.50 do 533.75), Zagreb 49.50—49.50 (49—49.60), Dunaj 380 do 385 (380—385), Praga 80—81 (80—80.50). Dunaj. Devize: Belgrad 12.87, Kodanj 16.000, London 34.46, Milan 25.90, Ne"wyork 709.35, Pariz 33.62, Varava 131.50. — Valute: dolarji 704.90, angleški funt 34.37, lira 25.98, dinar 12.85, češkoslovaška krona 20. Praga. Devize: Lira 123.25, Zagreb 61.25, Pariz 160.125, London 163.95, Newyork 33.75. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. Vojna odškodnina 285 (den.). Celjska posoj. 200—205, Ljublj. kreditna 225—238, Merkan-tilna 100—104, Praštediona 808—815, Slavenska 65 (den.), Kreditni zavod 175—185, Strojne tovarne 105 do 12S, Trbovlje 340—348, Vevče 100—108, Sfavbua družba 165—180, \%% zastavni listi zaklj. 25 (no-minale 100 K), 4%% kom. zadolžnice zaklj. 25 (no-minale 100 K). Zagreb. Hrv. eskomptna 107—109, Hipotek., Zagreb 69—69.50, Praštediona 810—815, .Slavonska 65 do 66, Ljublj. kreditna 235. Slavonija 43—46, Gutt-man 390, Trbovlje 330 -340, Vevče 100, 7% invest. posoj. 80, vojna odškodnina 287—288. Dvnai. Efekti: Podunavska-Savska-Jadranska 775, Alpine 302, Greinitz 140, Trbovlje 450. Hrvatska eskomptna 143, Levkam 175, Jugobanka 124, Ilipo-banka 72.500, Mundus 855, Slavonija 53.500. BLAGO. Ljubljana. Les: hrastove vozovne deščice, 43 mm — 2.65, 53 mm — 2.85, I. in II. vrsta, fco meja 2 vag. zaklj. 1250; smrekove deske, pariško blago, I. in II. vrsta, 1 m dolž., 12 cm Sir., 27 mm deb., fco meja 1500 (bi.); bouls, 27, 70, 80, 90, 110, 130 od 30 cm hlodov raprej, 5%, 2.50 — 3 m ostalo nad 3 m, fco meja 1350 (bi.). — Žito in poljski pridelki: pšenica bačka, par. Ljubljana 320 (bi.); pšenica hrvatska, par. Ljubljana 272.50 (bi.); oves slavonski, par. Ljubljana 220—235; ječmen bučki, par. Ljubljana 235 (bi.); taneno seme, fco Ljubljana 450—500; krompir, novi, fco štajerska postaja 60 (bi.). Novisad. Pšenica bačka nova avgust 7 vag. 270; pšenica bačka avgust september 275, pšenica bačka september oktober 280, prompt 78 kg 2% 2727.50; koruza bačka 49 vag. 177.50—180; srein- ska 187, bačka ladja Tisa pariteta Pančevo 195; ječmen 1 vagon 64—65 kg 200. — Tendenca slaba. Turistika in šport. ŠPORTNI PREGLED. LAHKA ATLETIKA. Ženska sekcija SK Ilirije se je udeležila v soboto in nedeljo lahkoatletskega meetinga, katerega je priredil IISK Viktorija v Zagrebu, z jako častnim uspehom. Dosegla je v štirih od šestih razpisanih disciplinah prvo mesto, 3 druga mesta ter 4 tretja mesta. V celotni klasifikaciji tedaj prvo mesto r. 38 točkami pred zagrebškim AŠkoni, ki je dosegel 23 točk, Concordijo in Viktorijo, ki sta ostali broz točk. Posamezni rezultati so: Skok v daljavo: 1. Špornova (I) 4(58 cm, 2. Tratnikova (I) 449, 3. Petanova (I) 438. Špornova ima krasen stil, njen rezultat zuači nov slovenski rekord. — Met krogec: 1. Bernikova (I) 934 cm (nov jugoslovanski rekord!), 2. Tomljenovičeva (AŠk) 828, 3. Omanova (I) 811. — Met diska: 1. Tomljenovičeva 25.17 metrov (nov jugoslovanski rekord), 2. Erberjeva (I) 22.65, 3. Omanova 22.10. — Skok t višino: 1. Tom-Ijenovičeva 135.5 cm, 2. Baranyay (ASK) 128, 3. Radovič (AŠK) 128. Skok i'omljenovičeve je rekorden, toda kot tak ne more biti priznan, ker se je dotaknila prečke. Tomljenovičeva skače v div-nem stilu. — Tek na 100 m: 1. Omanova 14 sek., 2. Bernikova, 3. Petanova. — Štafeta 4 krat 60 m: 1. Ilirija (Tratnik, Petan, Bernik, Oman) 34 sek., 2. AŠK (Baranyay, Radovič, Tomljenovič, Mihoči-novič). Itirijanke so deloma slabo predajale, vkljub temu zaostaja njihov čas le za par desetink sekunde za jugoslovanskih rekordom. — Rezultate moških disciplin, ki razmeroma mnogo zaostajajo za ženskimi, prinesemo jutri. Haiona. V okviru lahkoatletskega meetinga Viktorije v Zagrebu je igrala ljubljanska Ilirija prijateljsko tekmo s hazono Viktorije. Ljubljančanke so bile znatno boljša skupina ter so zasluženo zmagale s 14 : 6. PLAVANJE. Na Ljubljanici so se vršile v soboto in nedeljo plavalne tekme za podzvezino prvenstvo. Ne-glede na to, da je motijo prireditev slabo vreme, tekme niso izpadle dobro, niti niso bile dobro obiskane. Tekmoval je namreč edino SK Primorje s približno 35 tekmovalci in tekmovalkami, o«tala dva kluba, ki gojita plavanje, SK Ilirija in Ljubljanski športni klub, sta se absentirala, baje v protest, ker jima je Primorie prevzelo vse boljše plavate. Odnošaji, ki vladajo med našimi plavalnimi klubi, so pač poglavitni vzrok, da se ta koristni in idealni šport pri nas ne more razširiti in udomačiti. Doseženi rezultati so bili z ozirom na deročo vodo nereelni in nima smisla, da bi jih navajali; z jugoslovanskimi rekordnimi rezultati tudi letos ne vzdrže primere. SK Primorje si je pridobilo s tem brez boja prvenstvo plavalne podzveze za leto 1925. Prihodnja plavalna tekma v Ljubljani je med-klubska tekma med Ljubljanskim športnim klubom in SK Ilirijo dne 15. avgusta. Tekmo za plavalno prvenstvo Jugoslavije se vrše prihodnjo soboto in nedeljo v S[ Ptu. Od ljubljanskih klubov pošlje z ugodnimi izgledi v tekmovanje LSK Jenkota za prosti stil na 100 m, SK Ilirija pa Kordeliča za umetne skoke. NOGOMET. V Zagrebu je gostoval v soboto SK Bratislava iz Bratislave. Prvi dan je zmagal nad HAŠKom s 5 : 2, drugi dan nad kombiniranim moštvom Ilaška in Gradjanskega s 3 : 2. Obe tekmi sta bili nezanimivi in slabo obiskani. Gradjan-ski je igral v Sarajevu in sfcer proti Slaviji s 3 : 3, proti SAŠKu s 3 : 2. V Belgradu je gostovala znamenita praška Slavija. Prvi dan je zmagala precej nezaslu-ženo nad BSK v razmerju 3 : 1, v nedeljo pa jo je mogel naš državni prvak Jugoslavija po izredni igri poraziti s 4 : 2. V Splitu se je vršila medmestna tekma Split : Zagreb. Zagreb, ki je nastopil s precej ponesrečeno postavo, je izgubil v razmerju 1 : 3. Dijaški vestniL Dijaško zborovanje v Kamniku. Skupno zborovanje se vrši 14. avgusta v obliki tabora pri Sv. Primožu nad Kamnikom. Na tem kraju, ki je oddaljen od Kamnika dobri 2 uri, sta dve cerkvi umetnostno zelo dragoceni. Sv. Primož leži že čisto v planinskem svetu. Na ta dan je škof. ordinarijat dovolil uživati udeležencem mesne jedi. Ločena zborovanja in druge prireditve se vrše v mestu Kamnik, ki zaradi svojih zanimivosti in lege nikogar ne dolgočasi. Udeleiba na zborovanju mora pokazati, da se je zbralo vse slovensko katoliško dijaštvo. Zborovanje je domače, študentovsko, zato naj bo tudi dohod in odhod Lili: z godali in petjem; peš, dasi so vozne ugodnosti. Da bo možno pripraviti vse po- trebno glede hrane in prenočišča. Je treba udeleiba prijaviti po dopisnici na 8. D. Z. Ljubljana, Miklošičeva 5. — Prijavlja se jih lahko več skupaj. Stroški za posameznika niso še točno preračunani, skušali bomo napraviti čim nižje; ne bodo pa presegali za oba dneva "25 dinarjev. — Spored in ostale podrobnosti še priobčimo. — Točno prebirajte dijpški vestnik. — Oblni zbor ,1. D. Z. Ob priliki zb rtn vanja se vrši tudi občni zbor S. D. Z. in vse nčla-njene organizacije naj skrbe, da pošljejo in poverijo delegate za ta važni zbor. Slov. dijaška zveza. B0h7jEŽER0 - Hotel Sv. Duh SOBE z razgledom na jezero 15 do 20 Din za osebo, PENZIJA 60 do 62 Din. FELIKS SELJAK. .Semit. Na svete Ane dan (26. julija) je pri« redilo podzemeljsko pevsko društvo v semiški župrt cerkvi cerkven koncert pod vodstvom domačega g. kaplana Rota. Orglal je g. Matija Tome, mokronoški kaplan. Pesmi so se vrstile po skupinah. Najprej so nas objele sanje — tihe, nežne božične noči: Le spi.. .<. Žalostne postne pesmi so legle težko na naše duše, a takoj je zopet zarajala v nas radostna Velika noč ... Potem pa nam je bilo, kakor da smo v zelenem gozdu pri Marijini kapelici in poje nekje daleč neznan zbor ljubezni polne pesmi: zdaj komaj slišno, zdaj mogočno iz dna srca... Za zaključek je zaorila: »Hvalite Gospoda: — veličastno, kakor d« bi prišel Jehova v oblakih med nas. Čast gre zbor« predvsem zato: ker sijajno izraža tihe sanje, plaka-nje, vriskajočo radost — v naraščanju, padanju, sekanju glasov (pri neki velikonočni pesmi sem čutil, kako se odpira grob...). Tudi g. Tome je pokazal na orglah, da je veščak, virtuoz. Mi smo prihiteli, da bi čuli nekaj izvanrednega, nekaj, česar pri na« ni. No — in odhajali smo z zadovoljstvom. V naa pa se je zbudila želja: Še tu v Semiču naj bi se sestale mlade pevske moči, ki bi z dovršenim petjem dvigale naše duše k Bogu. Podzemeljsko pevsko društvo, gospod kaplan - dirigent — mi vam časti-tamo... G. Z. Vrhnika. V nedeljo, dne 16. t. m. ob 5 popoln dne se bo povodom 50 letnice, odkar deluje v orga-nistovski službi pri nas g. upokojeni naduCitelj Vinko Levstik, vršil v župni in dekanijski cerkvi koncert, ki bo obsegal 20 točk. Koncert priredi domač! cerkveni zbor pod vodstvom g. Gruma in s sodelovanjem g. Premrla na orgi jah. Kdor želi uživati lepo petje, naj pride! j pes ima zobe kakor lev pa mi le ni hlač raztrgal kljub temu, da je cela uro skakal v mene in hlače grizel. So pač od naše najboljše tvrdke DRAGO SCHWAB — LJUBLJANA tam na Dvornem trgu štev. 3. Naznanila. O. Z. javnih nameščencev in upokojencev ima v četrtek, 6. t. m. ob 20 pri »Mraku« širšo od borovo sejo. Dnevni red: Zadnji ukrepi Gl. Saveza in se-atava neobligatne kandidatske liste za obč. zbor O. Z, — V soboto 8. t. m. sestanek vseh delegatov ob 20 istotam. — V nedeljo 9. t. m. ob 9 v »Mestnem domiu občni zbor 0. Z. — Predsedstvo. Društvo Prijateljev I'um. gimnazije v Ljubljani naznanja: Kdor je prejel »Wiener Bliitter fiir Freun-de der Antike«, naj s plačilom počaka, da dobimo čeke; v slučaju, da jih ne bo, pošljemo denar skupno. LiUerec Slovaška VI. mimm semenj in posebni semenj za gospodar, obratovanje _15. do 21. avgusta T925. Zahvala. Driavna in krajevna za&čita decn in mladine v Celju se najprisrčneje zahvaljuje občini Celje okolica, ki jej je naklonila lepo vsoto 1000 Din. Naj bi jo tudi druge občine posnemale in tako socialno delovale na karitativnem polju. Poizvedovanja. Izgubila se je ženska obleka v nedeljo od rt do 8 zvečer pred Ljudskim domom. Poštenega najditelja prosimo, da jo odda v Ljudski kuhinji. Otroka kapitana Granta. 39 (Potovanje okoli svota.) jgfcancosfcf spisal Jttles Verne. — Poslovenil A. B. Lord Glenarvan in tovariši so se po majorjevem skrbnem prizadevanju začeli počasi zavedati. Pretresli so se bili pošteno, hujšega pa ni bilo. Nič več ni bilo treba misliti na hojo s Kordiljer in nihče se ne bi pritoževal nad nenavadnim načinom popotovanja, za katero je narava sama prevzela stroške, da ni izginil najslabotnejši med njimi, Robert Grant. Vsakdo je ljubil pogumnega dečka. Paganelu se je bil posebno priljubil, tudi major ga je imel rad, čeprav njihova mrzla vnanjost tega ni nikoli kazala, predvsem pa Glenarvan. Ko so povedali lordu, da Roberta ni, je bil ves obupan. V mislih je videl ubogega otroka, kako ga je požrlo brezdno. Zastonj je klical ubožca, ki ga je imenoval drugega očeta. >Prijatelji, dragi prijatelji, je vzdihoval in komaj zadrževal solze, treba ga je iskati, treba ga je najti, Tukaj ga vendar ne bomo pustili! Vsako globel, vsak prepad, vsako brezdno je treba prebrskati do dna. Navezali me boste na vrv. Tako hočem, razumete? Hočem i Bog daj, da bi Robert še živeli Kako bi si drznili poiskati brez njega očeta? S kakšno pravico rešimo kapitana Granta, če je njegova rešitev stala življenje njegovega otroka !< Tovariši so ga poslušali, ne da bi mu odgovarjali; čutili so, da išče v njihovih očeh žarka upanja, zato so jih povesili. - No, je povzel Glenarvan, slišali ste me, pa molčita. Ali res nimate nokfioeea, nobenega upanja Za par hipov je zavladal splošen molk, nato je spregovoril Mac Nabbs: >Kdo izmed vas, prijatelji, se ve spominjati, kdaj je Robert izginil?« Na to vprašanje ni vedel nihče odgovora. >Pa mi boste vsaj vedeli povedati, pri kom je ležal otrok, ko smo začeli drčati navzdol? — Pri meni, je odgovoril VVilson. — Kako dolgo si ga videl pri sebi? Pomisli dobro in povej! — Toliko se vem spomniti, je odgovoril Wilson, da je bil manj kot dve minuti prodno smo se ustavili, še pri meni. Držal se je krčevito za skalo, poraslo z lišajem. — Manj kot dve minuti! Pazi, \Vilson, ali se ti te minute niso zdele dolge? Ali se ne motiš? — Mislim, da ne ... I seveda ... manj kot dve minuti! — Dobro, je nadaljeval Mac Nabbs. Ali ti je bil Robert na desni ali na levi? — Na levi. Spominjam se še, da mi je njegov jpončo« plapolal po obrazu. — In ti, kje si bil ti z ozirom na nas ostale? — Tudi na levi. — Tako je mogel torej Robert izginiti le na to stran, je zaključil major in se obrnil proti gorovju ter kazal na desno. Pristavim naj še, da je moral deček, z ozirom na čas, ko je izginil, pasti na hribovito stran med dolino in dvema miljama višine. Tam ga bo treba poiskati. Pokrajino si razdelimo na več odsekov, da bo iskanje olajšano.«- Nihče ni črhnil besedice. Šestorica je začela lezti v reber, razporedivši se po različnih višinah, in začela iskati. Držali so se natančno prevožene poti, pri tean oa stikali pa najmanjših razpokah, spuščati se v prepade, ki jih je grmada deloma zasula z gruščem; skoro vsi so si pri tem razcapali obleko, okrvavili roke in noge, mnogokrat tvegali življenje. Ure in ure so skrbno preiskavah ves ta del And, če izvzamemo par nepristopnih planot, ne da bi kdo od naših junakov mislil na počitek. Vse zaman. Otrok je našel v gorah ne le smrt, ampak tudi nagrobni kamen, ker se je brez dvoma kaka velika skala zavalila nanj za večno. Proti eni so se Glenarvan in tovariši upehani, zdelani sešli na dnu doline. Glenarvana je grizla obupna bolest, skoro da ni niti govoril. Njegove ustnice so zdaj pa zdaj zamrmrale med ihtenjem: >Ne grem od tu! Ne grem od tu! Vsi so razumeli, da mu je prešla ta misel v meso in kri, in so ga pustili pri miru. ^Počakajmo, je dejal Paganel majorju in Tomu Austinu. Odpočijmo in pokrepčajmo se. Treba nam je počitka, pa najsi bo za nadaljno iskanje ali za nadal.jno popotovanje. — Da, je odgovoril Mac Nabbs, ostanimo, če hoče ostati Edvard! Še vedno upa. Po kaj? — Bog ve, je dejal Tom Austin. — Ubogi Robert!« je sklenil Paganel in si otrl solzo. V dolini je bilo brez števila drevja. Major je izbral skupino visokih rožičevih dreves, pod katerimi so se začasno utaborili. Malo odeje, orožje, nekaj posušenega mesa in riža, to je bilo vse, kar je ostalo popotnikom. Nedaleč je žuborel potoček, kjer so mogli zajemali vodo, še motno radi plazu zadnje noči. Mul-rady je zakuril na trati ogenj in kmalu postregel gospodarju s toplo, krepčilno pijačo. Ali Glenarvan jo jo odklonil, obležal je na svoiein "-punco. iD strmel eotrt neznano kam. ■H I C A i' .»a ° J c c Š ^ i? ^ tu . .9 w D • T) > 3 ^ r ^ - 2 f .2. c oo i5 . T W o Q u > M •s 2 p c JS .3 ."2° 'c M C § „ Oi V $ u C. s .-=. «5 >0 k. "S ® O <34 > v> a Rj ► o en O "Oo "C v a a N & o •>o N -a 4> N i) >■ N —, <5i Barvne trakove, ogljeni-, povoščeni-, kopirni papir, hekiografičnt zvitki in druge potrebščine pri lud. Baraga. id"SSttJSg MALI OGLASI Vsaka drobna "vrstica Din 1'50 alt vsaka beseda 50 par. Najmanjši S Din. Oglasi nad devel vrstic se računajo više. Za odgovor znamko I niijjl/ ubožcn, viš. gimn. Ul>£jf\ razreda, daje in-štrukcijc. —■ Naslov pove uprava lista pod it. 5077. Učenec za lesno trgovino, se sprejme. - Naslov pove uprava Slovenca« pod štev. 5069 OSKRBNIK vešč poljedelstva in živinoreje, ter slov, in nemškega jezika z večletno prakso — išče mesta. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »Takoj dobra moč« Stev. 5080. PRAKTIKANT (samski) kmetijske stroke, ki je z odliko dovršil kmet. šolo, ter ima večletno prakso o poljedelstvu, živinoreji, trav-ništvu, gozdarstvu in sadje-reji, išče mesta oskrbnika na veleposestvo s 1. sept. Gre tudi za pomož. oskrbnika na graščinsko veleposestvo. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 5063. KEMIK (dipl. ing), perfekten analitik, išče primerno opravilo za popoldanske ure. Laboratorij na razpolago. Ponudbe na upravo lista pod šifro "Kemik« štev. 5084. ŽELEZOSTRUGAR samostojna moč, želi spremeniti mesto. Ponudbe na upravo pod :Strugar« 5083. Išče se družabnik z majhnim kapitalom, k sedlarskemu, tapetniškemu in lakiiarsketnu obrtu. Za vozove in avtomobde imam lepo urejeno prostorno delavnico, kakor tudi vse potrebno orodje. - Ponudbe jc poslati na F. KLAS, delavnica Ig pri Ljubljani. - Obenem sc priporočam za naročila. katera izvršujem dobro in ceno. 5078 MIZARSKI MOJSTRI' V moje skladišče pohištva v Zagrebu sprejmem vsakovrstno pohištvo na komisijsko prodajo. Dam dobro garancijo. Kdor reflektira, naj se oglasi na: O. BO JO VIČ, skladišče pohištva, Zagreb, Preradovičeva ul. 18. 5076 VAJENEC re takoj sprejme v trgovino usnja v Ljubljani. — Pogoj: naimanj dva razreda mešč. šole. Naslov v upravi lista pod številko 5053. ki že potuje, dobro vpeljanega, iščemo proti proviziji. — Ponudbe poslati na upravo lista pod »Agilen«. Proda se skoraj nov ^Indian SkauK motor« brezhiben, * priklopnim vozom. z vsemi rezerv, deli in pnevmatiko. - Vprašati v upravi »Slovenca« pod »Garancija« štev. 5050. zpackc »FIAT«, v dobrem stanju, se ugodno proda. — Naslov se izve pri upravi > Slovenca« pod štev. 4967. Mirna soba se odda mirni, žc. starejši gospodični, ki bi imela svoje posteljno perilo. - Naslov v upravi lista pod št. 5072. Odda se lepo opremljena SOBA event. s souporabo kuhinje, boljši, mirni osebi. Istotam se proda otomana in moderna pisalna miza. Naslov pove uprava »Slovencat pod številko 5081. Meblov. mesečno sobo s posebnim vhodom takoj oddam. Naslov se izve pri upravi lista pod štev. 5082. Nova jedilna soba črno politirana, se proda. -Ogleda se v Št. Jakebskem župnišču v Ljubljani. 5074 Trgovski lokali s pisarno, se oddajo z no-vemberskinj terminom na Valvasorjevem trgu. - Ponudbe pod »Lokali- upravi. Radi odpotovanja NE SPREJEMAM STRANK do J^- 16. avgusta 1925 ^mL Franc Holchaksr ZOBOTEHN1K - KRANJ. Brezplačno nudim inštrukcijo iz r|atematike ali pisarniško delo tistemu, ki ini preskrbi druž. stanovanje. Ponudbe na upravo pod »Drž. uradnik«, na upravo »Slovenca«. Malo rabljen pisal, stroj znamke >.Adler«, se ceno proda. - Naslov se izve v upravi pod št. 5079. VEČ STANOVANJ odda in zamenja »Posredovalec«) Sv. Petra c, 23/1. Proda sc kompletna oprava za trgov. z mešanim blagom. Naslov pove uprava pod št. 4795. LEPO POSESTVO oddaljeno 15 minul od postaje Straža na Dolenjskem, obsegajoče ca. 33 oralov zemlje, hišo, v kateri je ko-vačnica s kompl. kovaškim orodjem, velik sadni vrt v sredini vasi, 6 njiv, travniki in 2 vinograda, ca. 20 oral lepega gozda — se ugodno proda vsled smrti lastnika. Hiša leži na zelo ugodnem prostoru ob Krki in je pripravna za vsak obrt, ker v veliki vasi ni nikake gostilne in prodajalne. Oddaljenost od Novega mesta 1 uro, od Dolenjskih toplic pol ure. Proda se tudi samo , en del posestva. Pojasnila ] daje VINKO DULAR, lesni i trgovec, Straža. 5018 STANOVANJE blizu žup. cerkve, primemo ra duhovnika penzionista, se odda. Pojasnila daje Župni urad v Sostrcm, p. Hrušica pri Ljubljani. 5073 Premog-teMn Woitova ulica 9. II. ■ Telefon Stev. SO. I HARMONIJ popolnoma ohranjen in ne-obrablien, je naprodaj. Dispozicija; 1. Vox celestc 8 Ft. — 2. Melodia 8 Ft. — 3. Echo 8 Ft. — 4. Dulcet 8 Ft. — 5. Diapason 8 Ft. --6. Viola 4 Ft. — 7. Forte I. — 8. Forte II. — 9. Octav Koppel. — 10. Pedal 16 Ft. — 11. Pedal Forte. — 12. Pedal Mezzo Forte. — Od tvrdke Zimmermann, Lipsko. Cena po dogovoru. Naslov: Župni nrad Sela, p. Zagra-dec, železn. postaja Rado- . hova vas. 5023 na najbolj prometnem kraju središča Ljubljane, je radi starosti in obolelosti lastnika TAKOJ NAPRODAJ! Hiša s parketiranimi sobami je v najbolj, stanju; v njej staroznana in izborno idoča gostilna, hlevi za 20 konj, mostna tehtnica, velika gospodarska poslopja, obširno dvorišče itd. Pripravno za vsako obrt. Eno stanovanje kupcu takoj na razpolago. Cena nizka. — Samo pism. ponudbe pod »Redka prilika« na upravo »Slovenca«. Posredovalci izključeni. m LfrafeSfaiia, Scienburgova 7, Mša laclrauslte Ua&she. , najsolidnejše in najcenejše elektromotorje, tur-• bogeneratoije in vse ostale električne stroje. fic^rfo' etektrične centrale, električne železnice, cuk-VJlcUc, rarnej pivovarne, rudniške naprave itd. itd. Obračajte se v vseh primerih na pisarno v Ljubljani! Poset inženirja brezplačno na razpolago. Zalivala. Tekom sest in pol let, kar sva vodila kolodvorsko restavracijo na Zidanem mostu, sva doživela toliko vsestranskega zaupanja in naklonjenosti, da smatrava kot svojo dolžnost, da sc ob odhodu z Zidanega mostu javno zahvaliva potujočemu občinstvu, vsem cenjenim gostom in prijateljem za njih mnogoštevilen poset. Obenem se priporočava vsem cenjenim potnikom, prijateljem in znancem za blagohoten obisk KAVARNE »EVROPA««, ki je najmodernejše opremljena in bogato založena z domačimi in tujezemskiini časopisi. Ljubljana, dne 1. avgusta 1925. m lastnika kavarne »Evropa x, Dunajska cesta. Novi najemnik kolodvorske m-i CIRIL MAJCEN dosedaj hotelir na Bledu, se priporoča prijateljem, znancem in vsemu p. n. potujočemu občinstvu za obilen posat z zagotovilom, da bo nudi! vedno prvovrstno in točno postrežbo po zmernih cenah. Slav. občinstvu naznaniam. da nem z včerajšnjim dnem otvori! novo urejeno pekarijo v Ljubljani, na Martinovi cesti št. 18. — Potrudil se bom ustreči cenj. odjemalcem v vsakem oziru s finim pecivom. — Spoštovanjem Lovro Cimperman, pekovski mojster. o a 4> U O G « mama, edrezki od parket in žage sc prodajajo tudi m.onjšc količine po znižani ceni, doHer traja zaloga. — Drva 1 m dolga 15 Din za 100 kg. — Drva kratka (takoj porabna za štedilniki 20 Din za 100 kg franko skladišče. — Na željo dostava na dom po lastni ceni. IVAN ŠIŠKA, tovarna parket in parra žaga, LJUBLJANA, Metelkova ulica 4. , V c » u 4) a s >N » —. O N Prodam POSESTVO enonadstropna hiša, mlin na 5 tečajev, vod. žaga na dve rezili, okrogla žaga (cirku-lar), lastna vodna moč, zid. hlev, posetve 15 mernikov, sena za 2 konja in 3 goveda, kozolec (dvojnik) zidan in 5 parcel gozda. Poslopja zidana, krita z opeko, lastna elektr. razsvetljava, travnik pri hiši. Posestvo je ob okr. cesti, pol ure od žel. post. Prodajna cena 400,000 Din. -Pojasnila daje Blaž LOTRIČ, Lipnica št. 1, pošta Podnart. KOSTANJEV T ANINSKI LES kupujem vsako količino, na progi Ljubljana—Karlo-vac in Ljubljana — Zidani most — Zagreb. Dobava do 15. septembra 1925. — Ponudbe z naznako količine in cene je poslati na DRAGO HADL, Novo mesto. 4940 FIŽOL za kuho mečar.e vrste kg Din 1.75, čiste vrste ... kg Din 2.25, prodaja SEVER in KOMP., LJUBLJANA. IKElIfEMEIIIEIIIEIIIEmEIII: \n Naznanilo in zalavala. lujoče občinstvo sploh prijazno obveščam, da sem m II! IM tm.it TI <*.»> M katero bodem vodil z ono skrbnostjo, katero sem posvečal restavraciji v Pragerskem dolgo vrsto let. Predvsem bodem pazil na prvovrstno kuhinjo, pristna domača in tuja vina po zmernih cenah, na vedno sveže Goetzovo pivo ter na točno in vestno postrežbo cenj. gostov. Priporočam se cenj. občinstvu za zaupanje in mnogobrojen poset ua mojem novem mestu ter bodem skušal spoštovane goste kar najbolje zadovoljiti. Ob tej priliki se iskreno zahvaljujem svojim dosedanjim cenj. gostom v Pragerskem za ljubezniv poset in zaupanje, kličoč jim: na svidenje v Mariboru. Z odličnim spoštovanjem fra|| 0OInlC«I\ restavrater. iSEmE!IIEI!IEIIIEIIIENIEIIIEmE!ISEIIIEIIIEillE Cenjeno prebivalstvo Ma ribora in okolice ter po Izdaja konzorcii Slovenca;. Odgovorni urednik: Josip Grošeii. Jugoslovanska tiskarna v Ljubi iani.