List 24
Vošila o realni šoli,
ki se jih Dolenec prederzne izreči gosp. ljubljanskemu županu in slavnemu mestnemu odboru.
Hvala lepa Vara, častiti gospod župan, da je pervo početje Vase poskerbeti pripomočkov duševnim potrebam ne le mestnim, ampak tudi deželnim. S serčnim veseljem smo brali, da je pervi Vaš nasvet v mestnem odboru bil, višjo realko, mestu in deželi živo potrebno, na noge spraviti. Veselja nam je zaigralo serce, slišati, da ste sedanjo nižjo realko z lastnimi očmi popred ogledali in učence po vseh razredih v čisti in gladki besedi milega maternega jezika nagovarjali ter k marljivosti spodbujali. Gotovo ste se prepričali, da uam je Slovencem memo višje tudi nekoliko po-množene in spremenjene nižje realke treba.
Ker se boste o tem, kako in kdaj bi se višja realka na noge spravila, razgovarjali ter sklepali: ali bo ali ne, se prederznem Vam in mestnemu odboru izreči vošila, ki jih menda v nedriji nosi vsaki, ki mu je mar za blagor svoje domovine. Ne mislim, da bi Vi sami že ne spoznali živih potreb, mestnih in deželnih; s tem Vam le želim na znanje dati, da so tudi Dolenci z Vami enakih misel iu zelja!
Pervo moje vošilo je: Ne zametojte pa tudi ne odlagajte dalje osnove višje realke. O tem Vas je menda, kakor slišimo, velika večina enake misli in želje; torej mi ni treba o njeni potrebi kaj  več govoriti.
Drugo moje vošilo pa je: Varujte se kupiti drago mačko v žepu, to je, dobro prevdarite kak oš ne realke je mestu in deželi potreba. Da je le višja realka, to edino še ne zadostuje vsem našim potrebam; vsaka realka nam ni v prid; more nam še zlo nepotrebna biti in na vse strani napotje delati. Spravite nam toraj tako realko na noge, da bo vsem važnišim potrebam pomagano, in gotovo Vam tudi dežela po svojih poslancih v deželnem zboru pomoči odrekla ne bode, ako jo nagovorite,  stroške z Vami deliti.
Ktere pa so mestne in deželne potrebe v tem oziru?
1.     Realke potrebujejo: 1) naši kupci, 2) višji in 3) nižji obertniki, 4) rokodelci, 5) krnetovavci in 6) vsi tisti, ki se hočejo višje tehnike, ali višjega kmetijstva ali gojzduarstva  učiti ali v vojaško višjo učilnico stopiti.
2.     Realka naj pa ne bode v prid le tistim, ki jo obiskujejo, temuč po njih naj se množe in širijo realne vede po celi deželi; le po tej poti se da povzdigniti sploh kupčijstvo, obertnijstvo, rokodelstvo in kmetijstvo; le po tej poti se da pospešiti tudi splošna omika in izobraženje celega našega naroda.
3.    Realno šolo uravnajte za lastno mesto in lastno deželo, ne za ptujce; torej ne mislite na to, kako bi ne-kterim uradnikom ustregli, ki so danes tu, danes tu, da bi namreč njih sinovi mogli realko obiskovati; tudi na to ne merite, da bi učencov iz p tujih dežel, bodi si laških, bodi si nemških dobivali. Za svoje dnarce sebi, svojim potrebam realko osnujte. Se bo osnova še kteri drugi deželi prilegla,  nam  bode  gotovo  svoje  sinove v realko po-
šiljala in z veseljem  jih  hočemo  sprejeti  in   kakor z lastnimi učenci ravnati.
Da tem potrebam zadostuje naša realka, mora tako ravnana biti, da se bo v nji učilo:
a)   vse, kar je treba znati, da kdo prestopi iz realke v tehniko, gojzdnarstvene ali kmetijske višje učilnice; toraj naj so realke take, kakoršne je vlada osnovala, ki tudi plačuje učnike;
b)   vse, kar je narodu sploh treba, da se more omikanemu prištevati;
c)   vse, kar je neobhodno treba vediti kupčijstvo, obert-nijstvu, rokodelstvu in kmetijstvu;
d)   vse, kar našim učencom utegne biti v velik prid, zlasti ptuja jezika: nemški, laški.
Kakoršna je vladna osnova, naj se obderži; kar pa mestne in deželne potrebe zahtevajo, naj so pridevki ali pristav ki k realki naši. Med tem, da se tisti, ki se hočejo pripraviti za višje učilnice, pečajo z dotičnimi rečmi, se kaj lahko uči kupec kupčijskih, obertnik obertnijskih, rokodelec rokodelskih, kmet kmetijskih ved, vsak za svoj stan.
Po tem  takem naj se na realki uče: i) vsi skupaj, kar je vsem  treba vediti, Z) tisti, kise za višje učilnice pripravljajo, posebej tistih vednost, kterih je njim  treba,
3)   kupčijski svojih vednost posebej,
4)   obertniki in rokodelci posebej svojih reči,
5)   krnetovavci svojih posebej.
6)  Verh tega pa je še treba nedeljskih in praz-niških in morebiti tudi večernih šol za tiste obertnike in rokodelce, ki vsakdanje obiskovati ne morejo.
Ni torej treba, da bi se vsi realk učenci vseh vednost učili, potrebnih in nepotrebnih; tudi ne, da vsak po 33 ur na teden v nji čepi; ako pa kdo tudi še več hoče se učiti, bodi mu tudi mogoče.
Da bo pri taki osnovi treba več učiteljev, kakor če le po vladui osnovi ustanovite realko, se ve da jih bote mogle mesto in dežela plačevati; — al bolje se nam zdi, velikim stroškom še kaj pridati, da se vsem potrebam v okom pride, kakor pa velike stroške imeti iu — le peščici ustreči.
Potrebam našim pa še ni pomagano s tem, da vemo, kaj naj se uči v realki naši; treba je tudi vse tako učiti,, da bodo nevedni podučeni, in le-sem spada jezik, v kterera naj se uči. — Našo deželo Slovenci obdelujejo, na devet Slovencov se komaj en Nemec šteje. 3,Aha! — bodo nasprotniki naši mislili — blizo je sklep, da naj po večini se manjšina ravna." Al — tem odgovorimo naravnost — Slovenec še nikdar ni ravnal ravnopravnosti naroda nasproti, in tudi tu ne bo; v obeh jezikih naj se uči na realki vaši, ker so oboji prebivavci na Kranjskem, tako da se bodo Slovenci nemškega, in Nemci slovenskega jezika popolnoma naučili; obojega jezika je Kranjcom ali potreba ali jim je saj zlo koristno, obojega znati. — ^Kolikor jezikov znaš, toliko človekov veljaš", je star pregovor, ki ga nam Nemci tako radi stavijo prek oči, ter nam priporočajo, v pomislek
190
vzeti ga; al sami ti „kulturtrager-ia ne marajo za-nj in si ffa nepotrebnega mislijo. Zato so pa tudi Nemci, ki jim kranjski kruh dobro diši in se slovenskega jezika uauče, redki kot bele vrane.
Da se pa nastopi pot enakopravnosti, je neobhodno potrebno, da nam visoka vlada ne daje učni kov, ki bi nemškega jezika ne znali, pa ravno tako tudi ne učiteljev, ki slovenskega ne umejo popolnoma. Po-gostoma je treba, ako slovenska mladost tudi nemško zna, ji nauk pojasniti tudi v domači besedi, kakor tudi nemški, da   se ji  to,   kar  se  v  slovenskem  uči,   tudi   po  nemški
pove.
Te pravične terjatve vam celi svet ne more zameriti ali za prenapeto spoznati. In nje se morete, Gospodje! ko j zdaj krepko poprijeti, zakaj pozneje Vas ne bo nikdo prašal, ktere in kakošne učitelje hoče te imeti. Varujte se velike nepristojnosti, ki bi izhajala za realko, ako se ta terjatev zdaj v nemar pusti! Ta potreba se bo še bolj prikazala, kadar se začetne šole bolj postavijo na narodno podlago, kar se mora zgoditi, ako hočemo verjeti, da vlada v resnici misli, vse ljudstva svoje do više omike povzdigniti.
Sicer vemo, da gg. kupčevavci zdaj še ne potrebujejo kupčijske šole pri realki, ker imajo svoje učence v gosp. Marovi učilnici, in da jih tudi ne more še volja biti, gosp. Mara zapustiti, že iz hvaležnosti ne, ker jim že toliko let mladino odreja in uči.
Al vemo tudi, da, ako v prihodnost pogledamo, in bi utegnila Marova učilnica kakor si bodi jenjati, bi kupci kaj pogreševali kupčijske učilnice in čez noč druge na noge spraviti ne bodo mogli; še celo realki jo nasloniti bi jim še le po dolgem prizadevanji utegnilo po sreči iti. Vse drugače pa bo, ako si mesto in dežela koj pri uravnavi realke svoje pravice privarjete, kupčijski oddelek realki prisloniti. Že pri hiši, ki bi se kdaj zidala, ali pri kupljeni, ki se bo prenarejala za realko, je treba na to ozir imeti. Mesto in dežela ste dolžne, kupčijskerau stanu pravico prihraniti, ker tergovstvo je najpoglavitniših stebrov eden, kteri deželo in cesarstvo podpira.