1S2. številka.
Trst v četrtek, 22. septembra 1S9S.
Tečaj XXIII.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Novejše vesti.
tiorlca 21. (Deželni zbor). V današnji seji, katere so se polnoštevilno udeležili vsi poslanci, so je trikratnim »živio!« na cesarja jednoglasno sklenilo odposlati udanostno adreso Nj. Veličanstvu, povodom petdesetletnice njegovega vladarBtva.
Itlldhnpcsta 21. (Poslanska zbornica.) Finančni odbor je pričel debato o hudgctu. Posla-neo Romjati se jo pritožil, da so se napravili na krsti cesarice in kraljice Elizabete nadpisi, kateri ignorirajo državno pravo Ogerske in da v sožal-nicah tujih vinstij se nahajajo izrazi, kateri so ne stri-njajo z državnim pravom ogerske države. Nadalje se je pritožil isti poslanec, da je izšla ustanovna listina Elizabetinega reda brez podpisa ogerske vlade. Ministorski predsednik baron BanftV je odgovoril, da ne najde nobenega vzroka za pritožbo. I*od prvim utisom, ki ga je napravil žalosten dogodek, so se res izvršile naredbe, o katerih je želeti, da so bile drugačne, toda pozneje se je vso popravilo. Mogoče, da so rabili posamezni vladarji tujih držav besede, ki niso popolnoma korektno, toda dostojanstvo Ogerske ti rja, da se no pečamo v tre-notku največe žalosti s tako malenkostnimi zadevami. (Jlede ustanovljenja redov ni nikakih zakonitih določb. Govornik je menouja, da iti potrebno na ustanovni listini podpisa ogerske vlade.
Pariz 21. Danes popoludne se jo pričela obravnava proti Lebloisu in Pikardu, radi objave tajnih državnih dokumentov. Državni piavdnik je zahteval, da se obravnava preloži, ker so jo na prošnjo vojaškega guvernerja v Parizu uvedla proti Pikardu preiskav« radi opetovano imenovanih pisem »Petite blcu«, da se pokaže v pravi luči Pi-kardova lojalnost pri enketi, katero jo bil priredil z namenom, da se izkaže nedolžnost Drovfussova. Treba da je vedeti, ako je zakrivil dotična pisma
PODLISTEK.	3»
Čuvaj se senjske roke!
Zgodovinska povest.
Spisal A. Senoa. Poslovenil F. S. Cvetkov.
Zazeblo je mladeniča, a glava mu je gorela; da bi ga tisoč nožev zbodlo v srce, bi so ne prikazala niti kapljica krvi na prsi. A vso je bilo nemo, vse gluho — sredi puste zimske noči. Komaj živ oprijemal seje z muko zida in nazaj gredb oddaljeval se je malo po malem od groznega pozo-rišča, a potem jo tekel iz ulice v ulico brez uma, brez glavo, tekal je po mestu kakor zver cele dve uri. Trikrat jo prišel pred Klarino hišo, na njenem oknu je drhtela svetloba. Ali ne — no sme notri. V tem mu je šinila misel. Obrnil se je nazaj v hrib. Pred hišo kanonika Tvrdiševiča se je vstavil in začel tolči s kljuko. IJrez sapo jo pal prod starcem na kolena.
»Vi ste Klari — kum! Rabata jej je ubil očeta. — Krvava glava visi nad vrati kaštela — onu ne vfc — recite jej Vi — jaz ne morem!«
IX.
Za rana je šel mladi vojvoda z očetom v knezovo hišo. Mladenič ni videl, je-li dan ali noč, sije-li solnce ali mesec, čutil ni, je-li zima ali poletje, opazil ni, kako gonijo besni vojaki s kopitom žene,
Pikard in radi tega so mora obravnava preložiti, dokler se ta zadeva ne pojasni. Lahori je ogorčenostjo pobijal predlog državnega prnvdnika. On noče, da odtegnejo Pikarda civilnemu sodišču in ga izroče vojaški oblasti. > Potit blcu s so avtentična. Fabre se je pridružil izvajanju Laborisa v imenu Lcbloisa. Tudi Pikard se jo izrekel proti prelože-nju obravnave, češ, da govori morda zadnji pot javno, ker je mogoče, da bode že danes spal v zaporu Cherehe Midv. Svet naj izve, da se on ne namerava usmrtiti; ako hi se mu kaj zgodilo, tedaj so jo izvršil umor.
Loildoil 21. »Times« so izvedeti iz Eiladel-fije, da ne prikrivajo v VVashingtonu, da je bilo poslano v Manilo o 000 mož v svrho, da podpirajo amerikanske tirjatve, ako bi jih utegnila odbiti Španija pri konferenci v Parizu.
Pet rog md 21. Glasom »No\vostij« je danes odpotoval tukajšnji kitajski poslanik Yank Yu na Dunaj, da položi v imenu svojega suverena venec na krsto Nj. Veličanstva cesarice in kraljice Elizabete.
Carigrad 21. Danes predpoludne je bila slovesno blagoslovljena stolna cerkev. Eksarhu, ki jo je blagoslovil, je streglo osem bolgarskih in makedonskih škofov. Turško vojaštvo je stražilo, da se nikjer ni kalil rod. Stroški za zgradbo ka-tatedralke znašajo edon milijon frankov.
X<MV-York 22. »Herold« javi : Diplomatična zveza ined Kolumbijo in Italijo je pretrgana. Kolumbija je razveljavila obstoječe pogodbe in dostavila popotne listo zastopnikom Italije. Italijanskim konzulom in konzularnim agentom je odtegnila pravo izvrševanja državnih opravkov.
Pariz 21. Sodišče je odredilo obravnavo proti Pikardu in Lebloisu za sledečo dni. Pikard sc je branil prositi, naj ga provizorično izpuste iz zapora.
otroke in starce po ulicah. Mozeg mu jo odrenel, a srce mu je kipelo liki senjska burja. Vspel se je po stopnicah. Vrata so bila odprta. V kotu jo šepetal sivolasi kanonik Tvrdiševič sklopljenih rok tihe molitve. Molčd so stali pri oknu Barbo, Hre-Ijanovič in patricij Homolič, a na postelji je sedela oblečena, razpletenili las — Klara. Položila jo roke v krilo in hulila z bistrimi očmi pred-se. Rekel bi, da je okamenela. Samo včasih so jej zadrhtele ustnice, siknil je iz Črnega očesa žalnodivji plamen ; le včasih se jej je prikazala na rudečih nabranih trepalnicah živa, gorka solza. Ona je bila nema, gluha, slepa, samo v glavi so se jej vrteli možgani. Mladenič se je vstavil na pragu.
Je-li, da živi ? Je-li'? Recite, Jurij ! »jo skočila deklica kakor strela proti mladeniču, »vsmilite se. On živi! on živi! To vse so le zanje — sanje!« je nadaljevala pritiskajo prste k čelu » — sanje? sanje? Moj Bog! Xe, to niso sanjo! Očeta so mi ubili — očeta — oh! oh! (»h!« in vrgla se je z licem na posteljo.
»Klarica!« jej je položil mladenič roko na ramo.
»No dobri kaj te se mi, Jurij ! Vse telo mi je jodna rana !« seje vzdignila nekoliko deklica. »Joj! Joj! Da bi vsaj pameti ne imela! — da bi mogla leči v črno zemljo! Tebe — Tebe junaka — diko — zvezdo — tebe oče so raztrgali volkovi — tebe je umoril rabelj, rabelj Rabata! — Povejte, je-li tega človeka rodila mati? — Ve-ti on, kaj je srce, kaj je solza, kaj jo dete. Ubili so — — —!«
___Slavnost na Prošeku.
(Dalje.)
(Glej /jutranjo izdanje »Edinosti« od 10. sept. t. 1.)
Sveta maša je bila dovršena in skoro je stala ogromna množica na trgu preti cerkvijo — kjer jo bil prirejen krasen šator tako, da je stala glava pri glavi. Divna slikajo bila to, pisan prizor!
Kmalu je dospel iz cerkve veleč. g. župnik Martelane, spremljan od strežnikov in cerkovnikov svečami v rokah.
Mej vršenjem cerkvenega blngoslovljenja novo zastave je vladala grobna tišina in vse ljudstvo je snelo klobuke, Oim je bil dovršen cerkveni obred, spregovoril jo prvak prosod k i in voditelj tržaških Slovencev, gosp. Ivan vitez Nabergoj, približno nastopno :
»Nase slavno pevsko društvo »Ilajdrih« naklonilo je meni preČastno nalogo, tla se vam, pre-blagorodna gospa kumica, najsrčnoje zahvalim v imenu tega društva na vaši blagonaklonjenosti, s katero ste vsprejela nalogo biti kumica tej zastavi
—	zastavi, na katero bodo vmkdar ponosno našo društvo »Hajdrih«. Pa tudi Vi, prcblagorodna gospa kumioa, smete biti ponosna na tem, tla vam je bila vsojena sreča sodelovati na tem vzvišenem narodnem opravilu — na blagoslovljenju teli krasnih barv, ki vzradostujejo srca vseli pošteno mislečih in zavednih sinov in hčera našo mile domovine! Poleg vas pa smemo hiti ponosni jni vsi, ki smo se udeležili današnjega blagoslov ljenja to krasne trobojnioe, in to že radi tega, ker te barve značijo vzvišen pomen. Ta pomen je: živa vera, ljubezen in trdno zaupanje.
Zaupanje v Boga Vsemogočnega, da nas isti ne zapusti v tej sveti trdi borbi za naša narodna prava. — Goreča ljubezen do svoje domovine, ma-
Solznih očij so vsi gledali nemo, jadno deklico.
»Ubili?« odzval seje od vrat zamolkel glas. Vsi so obrnili glavo. Na pragu je stala slepa, zgrbljena mati Lucija, opiraje se ob palico. »Slišala sem kričanje in zlezla som po stopnicah sein-le. Ubili ? Koga? Nikola?«
»Oh babica, sladka babica !« vrgla se je Klara obupno proti starko objemši jej kolena, »ubili so mi očeta, Rabata mu je odsekal glavo — babica, babica moja!«
»Martina?« je zavrisnila starka in se stresla, a slepe oči so so jej zavrtele grozno, »Bog, si-li spal? Oprosti mi ta greh!« soje prekrižala starka trikrat. Možje so priskočili, da jo pridrže.
»V stran!« je viknila starka, »kje je? Kje je truplo? Sproveditc me k Rabati!«
»Ali kumioa!« jo je tolažil kanonik.
»Povedite me k Rabati!« je lopnila starka s palico srdito ob tla. »Vi, kum kanonik in ti Jurij
—	si-li tukaj? — povedite me tja! Tudi ti Jurij pojdi. A vi ostanite pri golobici! Čuvajte jo! .Jaz idem po sina!«
Kanonik in vojvoda sta prijela starko pod roko, da jo povodeta v grajščino. Počasi jo korakala v papučah stara zgrbljena kneginja. Solznih očij so jo glodali po ulicah mrki senjski junaki. Straža jim je hotela preprečiti pot, ali Jurij je potisnil mušketirja na stran. Pred vrati Rabatinc sobe je stal poročnik Capogrosao.
(Pride še.)
tore »mije slovensko, na kateri smo se rodili, na kateri živimo in katero hočemo ohraniti neomadc-ževano našim sinovom. — Neomajljiva udanost do presvetlega vladarja.
To so znaki te nase zastave, kateri ste Vi, milostna go«pa, blagoizvolila Uiti kumiea in kateri sto podarila dragoceno vezilo: krasen srebern ve-nee od lipovega perja. Zahvaljujem se Vam na tem prelepem daru v imenu društva Hajdrih*. Zago-tovljam Vas, da se bodo členi tega društva v po-znejih časih hvaležno spominjali današnjega dne. li, divna zastava pa vihraj ponosno: v čast in ponos našemu narodnemu pevskemu društvu, v čast narodu in domovini, v zaničevanje odpadnikom in izdajica m naše slovenske domovine«.
Po zvršetku tega divnega govora, izuščenega vzneseno in vidnim navdušenjem, so zaorili med množico gromoviti živio-kliei. Soselmo onim, ki so stali bližje govorniku, so sedale besede našega Na-bergoja do sre.
Dodatek k „Pojasnilu".*)
Cenjeni naročniki »Edinosti« ne smejo misliti, da hočem vprizoriti brezkončno polemiko o dijaškem shodu; dovolijo naj ini le še te-Ie besede. Na »vsestransko« pojasnilo v »Slovencu« bi mi pač ne bilo treba čisto ničesar odgovarjati, ker se z mojim člankom v »Edinosti« štev. 1154, 105, 160, le v toliko peča, da navaja moje ime. V obče je g. pojasnevalec podal svoj govor na dijaškem shodu nekoliko spremenjen v drugem natisu. Mojih trditev pa ni niti skušal ovreči. Pozmerjal ine jo nekoliko z »liberalcem«, katerega treba uničiti. Polemika z g. I. š. bi bila predolga, ker zamenjava pojme: moral bi mu torej tolmačiti, da n. pr. dijak in dijaštvo ni isti pojem itd. Pojasniti mu pa hočem le nekaj. (i. J. Šinkovec se je silno motil, če je mislil, da se dijaki temeljito spoznamo na shodu, ki je trajal jedva tri ure; in še to se je zdelo navzočim predolgo, kar so kazali s svojo nervozno nestrpnostjo (neizvzomši g. komisarja). Na vprašanje, zakaj nisem govoril na shodu, odgovarjam to-le. Upal sem, da gg. »Daničarji«, izmed katerih so samo trije glasovali zoper predlagano resolucijo, ostanejo dosledni ter vstopijo v »Savo«, katera se vsled sklenjene resolucije itak mora pre-osnovati. Shod sem smatral le za formalnost, kjer naj bi se brez vsacega hrupa vsprejela predlagana resolucija, kateri pač ni imel nihče ničesar prigovarjati. Vsa debata o »načelih« in o »načinu preosnove« bi se bila vsled tega vršila na shodih »Savo«. Na mnogoštevilnih shodih bi se najboljše spoznali in prišli gotovo do popolnega soglasja — in tam bi se oglasil tudi jaz. Na shodu so pa nekateri govorili samo radi tega, ker so iskali priznanja od strani dotičnih pol. strank in reklame po strankarskih listih.
Menitedi, da je s tem žo rešen naš narod vseh pogub in da jo dijaštvo zadostilo svojim dolžnostim in zadaČam, če sprejme v suhoparna pravila določilo, da društvo stoji principijelno na kršč. podlagi?! Meni so dozdeva silno malenkostno početje od onih, ki zahtevajo samo to in od onih, ki bi odklanjali samo to. Za dijaško fer. društvo bi so moral določiti detajli ran načrt o delovanji: kaj naj se predava, kje in kako naj se nastopa itd. »Sava« mora imeti gotov, omejen delokrog. Dijaštvo ne zmore vsega in tudi ne smo vsega. Dokler dijaška organizacija lic bo imela za svoje delovanje popolnoma določenega načrta, toliko časa no bo nobenih vspehov! Tak načrt je treba izdelati poprej. Tako delo stane pa mnogo premišljevanja in zahteva mnogo časa. Iti ko bi bilo dovršeno to delo, potem bi presodili, če jo smčr delovanja dijaške organizacije res proti krščanska, pro-tinarodna. Kaj da jo pa krščansko in kaj da ni, za presojo o tem smo pa mi gotovo ravno tako kompetentni kakor je ostalih Ivt tovarišev. Gospodu, ki jo dal v »Edinosti« v »pojasnilo« ponatisniti z nekaterimi novimi pritikliuarni svoj govor iz »Slo-
*) Tako : sedaj ho govorili gg. vinokošolci po parkrat od vsake utrani in s tem bodi dovolj 1 Kuko da mislimo o tej borbi za „načelu" mej visokošolsko mladino, je menda dovolj jasno razvidno i/, opetovanih opazek v našem lista. Ne moremo si pn kaj, da ne Iti povedali tu, da smo prejeli od odličnega členu konservativne stranke (duhovskega stanu) na Primorskem poziv, naj zaustavimo to povsem neplodno polemiko in du naj povemo gg. akademikom, naj se le pridno uče, prepustivSi borbo zn načela onim, ki so poklicani v to. In tu gospoil je gotovo velik in iskren prijatelj učeče se mladiue.	UreduiAtvo.
venca«, hočem privoščiti tudi nekoliko besedij. Najprvo naj si zapomni, da je dolžnost vsakega poštenega dopisnika, da nosi moralno odgovornost za svoje članke, ('ini sem pa postavil pod spis svoje polno ime, potem se razume to tem bolje ; povdnrjal sem pn v pismu do uredništva še izrecno to moje načelo. Sila komičen utis je napravil torej uvod »pojasnilu«, kjer izrablja dopisnik opombo uredništva pod mojim dopisom v svoj prid. Seveda ni pomislil g. pojasne valeč, da «Edinost« jo resen list, kateri ima nepristransko uredništvo. In tako je prišlo, da je anonimni pojasnevalec prav zel d osmešil samega sebe. Iz ponatisnenegn govora pa spoznajo čitatelji: 1. daje govornik in predlagatelj gosp. Brecelj še med govorom umaknil predlog, da se pripiše dostavek v »Savina« pravila, da društvo deluje na krščanski podlagi; daje stavil in vzdržaval predlagatelj jedini predlog: »Na občedijaškem shodu zbrani visokošolei in abiturijentje izvolijo izmed sebe odsek, ki v najkrajšem času preustroji obstoječo »Savo«, ali pa sestavi načrt podobne organizacijo v /mislit resolucij vseslovenskega shoda!«
(Zvršetek pride.)
Politični pregled.
Tandem aliquando! Tako vsklika »Primorski list«. Tako vsklikamo tudi mi — bil je že skrajni čas! Šolsko vprašanje v Gorici se bliža svoji rešitvi — mesto je prisiljeno odpreti slovensko šolo!
Tudi letos je goriško mesto imenovalo učitelje iti razpisalo vpisovanje v slovensko šolo, ki naj bi bila v Podturnu, zunaj mesta, na tisti Cati-nellijevi podrtini sredi gnojišč. Gospod voditelj je sedel resno za mizo in je čakal na slovenske otroke in je tudi pričakal — jed nega celega !! Vsi drugi so se — uzorno držeči se narodne discipline — vpisali v Slogine zavode.
Mej tem pa je dobilo mesto ukaz, da mora do (1. septembra preskrbeti primerne prostore za slovensko šolo. Mesto seveda ni storilo tega, kakor laška gospoda sploh nimajo navade brigati so za više odredbe in sodne odloke, kar so opetovano in javno pripoznali tudi v tržaškem občinskem svetu. Toda sedaj je došel od zgoraj nov ukaz. Začelo se je novo vpisovanje, in glej : kar naenkrat 500 otrok! Slovenska mestna šola v Gorici pa se je nastanila v prostorih dosedanjih Sloginih zavodov, a v zago tov ljenje pokritja stroškov za to šolo od strani občine je erar sekvestriral del mestnih dohodkov.
Sinočnji »Piooolo« vsklika ves žalosten: zmage Slovencev nadaljujejo ! Ne, dragi! To ni zmaga Slovencev kakor politiške in narodne stranke, am-, pak zmaga pravice in — kulture.
Mi Tržačani pa vsklikamo na ves glas: fiat applieatio! Kdor noče hiti pravičen z lepa, pa bodi z grda! V imenu kulture kličemo tudi mi: rešite nam enkrat naše tržaško šolsko vprašanje! (Jas bi bil po 14 letnem pehanju.
K položaju. »Slovence« od 21, septembra zaključuje svoj uvodni članek nastopno:
»Naša delegacija je dosihdob zvesto pobirala korake za večino, ker je upala, da se bode le-ta zavedala svojega naravnega poklica v teh žalostnih časih in ga izvrševala. Toda motili so se naši poslanci, motili smo se vsi, zakaj sedaj je jasno, da se zahteva od večine in torej tudi od naših poslancev, da naj glasujejo za nagodbo z Ogersko, in sicer za tako nagodbo, ki hi naš sedanji položaj na korist Ogerske izdatno poslabšala, ne da bi smeli računati na kako kompenzacijo na narodno-gospodarskem polju v korist Cislitvanije. Vzprieo takih odnošajev je pač najboljšo, da se zopet povrnemo k stari načelni politiki, d a v vsakem ozira v p r v i vrsti skrbimo za blagor našega ljudstva iu uprav radi tega odloBno nastopimo proti nameravani nagodbi, vsled katere hi se vzlasti našemu kmetskomu stanu zopet za dolgo vrsto let naložila velikanska, nepravična bremena.«
To je na suho povedano: ven :z večine! A mi bi popolnih* ta izvajanja še v toliko, da ne le narodno-gospodarski oziri silijo, da so naši poslanci osvobode iz spon, ampak tudi narodni in politiški oziri. Postopanje vlado v zadnjih časih no dopušča več dvoma o nje mišljenju nasproti Slovencem, a
ravno danes donaša pol u vladni »Mattino« brzojavko z Dunaja, iz katere je razvidno, da se je grof Thnn v presojanju zadnjih dogodkov na Primorskem postavil na skrajno italijansko stališče. (Z izjavami grofa Thuna se hočemo baviti jutri.) Ako so podatki »Mattinovi« resnični in ako ostale skupine desnice soglašajo z grofom Thunom — kar moramo skoro misliti, ko smo prečitali praško »Politiko«, katerega lista izvajanja o nravi izgredov na Primorskem, izvzemši par opazk, bi prav lahko stala tudi v »Neue Kreie Presse« in v »Indipen-dentu« — potem morajo vedeti hrvatski in slovenski poslanci, kaj zahtevata od njih samoljubjo in narodnu Čast. Nikakor ne smejo delati, Česar izobražen človek ne dola v navadnem javnem življenju: da ne silijo tja, kjer jih nočejo, ali pa bi jih hoteli rabiti le za popolnitev števila o glasovanjih!
Pogodba x Ogersko. N a vprašanje poslanca Komjatija je izjavil v včerajšnji seji ogerske zbornice finančni minister Lukasc, da stoji vlada na tem stališču, da je najprimerneje, ako se obdrži svoboden promet med Ogersko in Avstrijo. Vlada želi, da se dogotovi prvotna pogodba. Ako bi se v Avstriji ne rešili predlogi, tedaj bode vladina dolžnost, da samostojno ukrene, kar je potreba. Samostojne določbe pa niso identične z uvedbo samostojnega carinskega območja. Vlada hode skušala doseči svoboden promet med Ogersko in Avstrijo tudi tedaj, ako bi morala postopati samostojno.
Afer& Dreyfuaa. ( 'leni komisije, katerim je poverjeno, da proučijo revizijsko vprašanje procesa Drevfuss, stopili so včeraj popoluduc v justiČnem ministerstvu v posvetovanje. Ničesar ni možno izvedeti o delovanju te komisije, Proučenjc aktov procesa Drevfussovcga bode dovršeno najbrže v ponedeljek. Vspeh se predloži ministerskemu svetu prihodnji torek.
Domače vesti.
V spomin poV/*(ne cesarice. Včeraj ob 10. uri in 30 min. se je zbrala v primerno prirejenih šolskih prostorih vsa mladina drž. obrtne šolo, kjer je ravnatelj llcskv v patrijotičnih in ganljivih besedah proslavil spomin blagopokojne eosarieo.
Sv. birma. Mil. g. škof bodo delil sv. birmo in sicer: dne 20. na Gročnni, dne 27. v Rodiku > dno 28. v Divači in dne 20. t. m. v Lokvi.
Delavsko podporno društvo javlja svojim členom, da je naročilo sv. mašo zadušnico za blagopokojnu cesarico; in sicer bode maša v nedeljo, dne 25. t. in., ob H. uri zjutraj v cerkvi sv. Antona novega. Poživljamo vse naše člene, da se mnogobrojno udeleže te službe božjo po nepozabni naši materi.	Odbor.
Člljte domačini okollcanskl! Zopet imate nov dokaz, kakovi prijatelji so vam gospoda v Trstu. Oujtc torej! V torek ob 1. uri popoludne je prišlo zopet do prepira na odprtem morju med čožotskimi in ribiči iz sv. Križa. Vzroka spopadu menda ne treba praviti, saj je znano, da se italijanski ribiči tako malo brigajo za mednarodno pogodbe kakor za lanski sneg in da ne spoštujejo še ono malo pravice, ki jo daje domačem ribičem pogodba med Avstro-Ogersko in Italijo o ribarenju ob avstrijski obali adrijanskega morja.
Tudi v tem slučaju je bilo pravo na strani avstrijskih ribičev: tržaških občanov. Ali »Pie-eolu« in vsej progressovski gospftdi so bolj pri srcu ljubljenci čožotski in interesi istih.
Zato jo »Piccolo« hitro sinoči prinesel notico pod mnogo obetajočim naslovom: »Dogodek z Čožotskimi ribiči, na katere se je streljalo. — Čožoti 80 imeli prav! »V tej notici laže »Piccolo«, da so čožotski ribiči v torek lovili tako daleč od obrežja, kakor je predpisano. Vendar da so jih napali slovenski ribiči in streljali nanje. A da bode stvar še bolj pribita, ponavlja tudi današnji »Piccolo« svoje laži, pretvarja dejstva iu označuje postopanje domačinov kakor aroganco.
Danes je bil v našem uredništvu povsem'zanesljiv mož iz sv. Križa, ki nam je natanjčno opisal ves dogodek. Da pa se zagotovimo pred vsakim očitanjem pristranosti, nočemo upotrebiti -tega poročila, ampak sklicevati so hočemo na po-poroeilo, ki je je napisal o stvari današnji »Triester Tagblatt«. Zajemamo torej iz vira, o katerem je
možno reči vse prod, nogo da jo zaljubljen v Slovence.
V torek pojKiludne je zapazil ribič Sulčič iz sv. Križa, da sti dve čožotski Indiji vrgli svojo mrežo v notranjem prepovedano jim morske milje. Sulčič in so H domačinov je stopilo v čoln, da opozore Cožote na njih prestopek. Domačini so konstatovali iz čolna ven, da so Cožoti vrgli svoje mrože le 150 m. ob obrežja. Zazrši čoln domačinov so Cožoti zbežali, pustivši na licu mesta svojo mrežo. Domačini so izvlekli poslednjo iz vode in so na istem mostu pustili znamenje. Ko so Čožoti opazili to, vesljali so proti čolnu domačinov, a Sulčič, da jih ostraši, je ustrelil trikrat v zrak iz Werndlove puške, kakoršnc dobivajo ribiči od pomorske vlade za lov na delfine, ter je bobnanjem klical domačine. Na to je prišel še en čoln s tremi domačini. Cožoti so odvesljali v mesto, kjer so predložili pristaniščnemu kapitanatu prijavo o dogodku. Istotako so storili tudi Križani, ki so izjavili soglasno, da so Cožoti ribarili na prepovedanem mestu. Pristaniška oh last je poslala komisijo na lice mesta. Ker pa ni bilo več onega znamenja, katero je bil pustil ,Sulčič tam, kjer so lovili Cožoti, ni mogla komisija pogoditi nikakih pozitivnih dejstev in se Cožoti niso mogli kaznovati radi pomajkanja dokazov.
To bi bila torej slika dejstev, kakor jih navaja »Tagblatt«, a že ta govore dovolj glasno.
»Triester Tagblatt« opaža k temu dogodku, da je bilo neprevidno od Križanov, da so odstranili laško mrežo in so tako onemogočili vsako konstatovanjc prestopka. Na drugi strani pa je — tako piše nemški list — notoriška resnica, da čožotski ribiči — zlasti v plodnem vodovju okolo Križa in Gradeža — često zagrešajo prestopke proti določenemu teritoriju in so se denarne kazni za take prestopke vsikdar pokazale brezvspešnc. Tako so Križani nedavno zasačili čožotski »bra-gozzo« »Giubileo«, ko je uprav na obrežje pričvr-stil svoje mreže. In ko jo videl, da je zasačen, je zbežal, a gospodar ladje je na zaslišanju priznal, česar so ga dolžili Križani. Sicer pa — tako zaključuje »Triester Tagblatt« svoj očevidno inspirirani članek — so na dnevnem redu prestopki Cožotov proti določilom, veljavnim za ribarenje v Istri in Dalmaciji.
Stvar je torej jasna. In če komu še ni jasna, mora pa priznati vsaj toliko, da jo dvomljiva; najmanje pa je dokazano, da bi imeli Oožoti prav, (ločim je pa pozitivna laž, kar trdi [»Piccolo«, da so namreč Križani streljali na Čožote. Kaj naj rečemo torej glasilu, ki na tak način blati in obre-kuje domačine in povzdiga inozemce?! Kaj naj rečemo o glasilu, ki gazi interese domačega prebivalstva na korist drznim in lokavim tujcem? Ali ni tu hrezdomovinštvo in izdajstvo na vrhuncu! Kaj pravite, okoličani, a ?! Ali še niste uverjeni, kakove prijatelje imate med lahonsko gospodo?!
»V pomoč tržaškim žrtvam«. »Slovenski Narod« je prinesel pod tem naslovom članek, katerega besedo so sami — noži v meso sedanjega zistema. Mi seveda ne moremo ponatisniti tega članka, ampak povemo le, da poživlja član kar slovenske poslance, naj store primerne korake, da bi cesar milostnim potom zaustavil sodno preganjanje radi zadnjih izgredov na Primorskem. Poslancem da je to v dolžnost tembolj, ker ne smemo pričakovati, da bi tržaška lokalna vlada storila kaj ta-cega iz lastne inicijative. Clankar pravi mej drugim: Cesar kliče k ljubezni, k slogi, a na Primorskem se Lahi pripravljajo na osveto. Če bi primorska vlada razumela svojo nalogo, bi sedaj no ......ampak bi cesarja opozorila na tiste paragrafe kazenskega pravdnega reda, kateri dajejo kroni pravico, da moro takoj zaustaviti vsako sodno preiskavo.
To je jedon najpohlevnejih stavkov iz članka v »Narodu«. Ce hoče kdo čitati ves članek, naj piše po »Slovenski Narod« št. 210. od 21. septembra 1808.
Sedaj ste vhlell! Sinočnja »Edinost* je bila zaplenjena radi notice, ki je grajala postopanje italijanskega konzula. Kar smo rekli mi, to ni bil niti odsev tega, kar govori ljudstvo in vendar nam je gospod državni pravdnik napravil križ se svojim svinčnikom. Sedaj so videli oni, ki vedno kriče na nas, da nočemo pisati ostro, ker imamo raznih nepotrebnih ozirov — sedaj vidijo, kako malo se sme pisati v Trstu in kako moramo vsako besedo
polagat' na zlato tehtnieo, ako nočemo pisati za — državnega pravdnika. Mi pa h«tčemo pisati za naše ljudstvo in ne skrbeti za makulaturo na državnih pravdništvih, da-si nimamo ničesar proti temu, <la tudi državno pravdništvo po paznem čitanju našega lista spoznava našo razmere.
XXII. september. Ce imajo Lahi svoj XX. settembre, zakaj ne bi imeli mi svoj XXII. september!? In res jo imamo danes žalostno obletnico.
Dne 22. septembra 1884. se je vložila prva proinja za slovensko iolo v Trstu! Minolo je torej od takrat 14 let in danes ne samo da nimamo šolo ampak niti odgovora ne! In človeku naj bi se ne prelival pelin po žilah ? !
Iz Nabrežine nam poročajo: Sedaj je vse mirno. Le v romanskem kamenolomu ni še pričelo delo, ker gospodar Hans \Vildi noče poslati proč še ostalih par Italijanov. Vojaki ostanejo tu menda do konca meseca.
V dokaz, kako je lagal »Piccolo« v svojih poročilih od tu, naj vam služi v dokaz nastopno. Italijana Marcsa je označil kakor občinskega svetovalca, dočim je resnica, da isti o času obč. volitev niti avstrijski državljan ni bil, torej tudi voljen ni mogel biti. Ali mislijo tukajšnji Lahi, da nas prestrašijo s takimi lažmi? Motijo so, kajti s tem le sobi otežujejo stališče med nami. »Pieeolov« hrup ima seveda ta namen, da bi se kolikor možno strogo postopalo z izgredniki.
Čudili smo se tudi jako, da je njega eksec-lenca prvikrat došel sem v družbi z Hans Wildom.
Komisar Gorizutti postopa jako strogo. O prvi demonstraciji je bila tu sama domača žandarmerija, Ista je opominjala demonstrante, ko so hoteli na postajo, naj se vrnejo, naj pomislijo na nasledke lanskih izgredov v sv. Križu ! In ljudstvo je — ubogalo. Dobra beseda je pomagala več, nego vse sablje. A posledica takemu pametnemu postopanju orožnikov ni izostala: dobri, blagi in pametni stražmešter je moral — iti od tu!!!
Prišel je novi stražmešter in ta je seveda postopal — drugače! Sedaj je v zaporu in v preiskavi kakih 150 oseb, največ iz bližnje Kostanjevico.
Kako grozno in infamno pretvarja »Piccolo« resnico s povdarjanjem, da vse izhaja iz narodne srditosti Slovencev, za to imamo zopet eklatanten dokaz. V romanskem kamenolomu 11. pr. je v delavnici večina Furlanov iz Medeje. Vendar pa noč® nikdo na delo. Torej so Furlani solidarni z slovenskimi delavci. Kje je torej tu narodno so-vražtvo proti Italijanom ? ! Morajo biti pač drugi vzroki!
Javna tajnost je tudi, da je lažnjivi poroče-eevalec o tukajšnjih dogodkih in hujskovalce na strogo postopanje — vodja soeijalistov Temporini. Toda povedano mu bodi, da je svojim postopanjem definitivno pokopal sooijalizem ined nami.
Še nekaj. Sedaj prihaja sem večkrat neki viši gospod od žandarmerijo. Ta gospod je obdeloval našega župana, češ, da bi bil moral preprečiti vse to, da je vedel vse, da bode stalo občino 4 do 5000 gld. itd. Resnica pa jo, da je bil gospod župan slučajno v Istri radi grozdja in da se mu niti sanjalo ni o kakih izgredih. I11 kaj naj bi županstvo sploh naredilo, ko no najde zaslomhe na nobeni oblasti in se vse verjame lo onim, ki so tudi sedaj tre-grafirali svoje pritožbe na vse strani, kakor da bi bila vojna.
Z a mo/ko podružnico. Med vojaškimi Slovenci, Cehi in Hrvati v Zadru jo nabral Benedikt Godina za družbo sv. Cirila in Metoda 3 gld. 00 nvč. in za poškodovane o potresu v Sinju 2 Kr. Darovali so sledeči gospodi: Ivan Pire, Jožef Lapan, Peter Klarič, Jožef Flego, po 1 Kr.; Vin-ceno Keržau, Prane Ukovič, Franc Hrovat, Pavel Vlastelina, Anton Urbanek, Franc Trojanek, Jožef Vrbata po 20 nvč.; Jan Kfelik, Veneel Stradal po 10 nvč.; Nabiralec sam je dal 1 gld. Skupaj 4 gld. (50 nvč.
Vinograd 11 Ikoni po okolici! Nikar ne trgajte še, marveč potrpite in počakajte, da pride kaj dežja, kar bo dobro uplivalo na grozdje, da vam isto ne ostane kislo. Se par tednov počakate prav lahko !	C v e t o d e r.
Opatija. Od 1. septembra sem naznanja lista zdravišča v Opatiji 599 strank z 1080 osebami. Od 8. septembra sem jo priraslo (540 oseb. Dne
17. septembra jo bilo navzočega zdravečega se občinstva 12H5 oseb.
Kr/ojavni h: telefonski promet meseca »vtrusta 1S9S. — Na o. kr. brzojavnih postajali poštnega ravnateljstva tržaškega bilo je meseca junija 1H9N in sicer
na Primorske m:
oddanih........ 45401
došlih . ...... 52722
tranzitujočih......I42H12
vseh brzojavk 240995 od toh jih odpada na Trst sam:
oddanih........ 305H 3
došlih........ 35012
tranzitujočih...... 128902
vseh brzojavk 195097 na K r a n j s k e m :
oddanih................10130
došlil........,	11058
tranzitujočih.......2147H
vsili brzojavk 43200 Telefonski promet:
a)	V interurbanem telefonskem prometu bilo je pogovorov v istoj dobi:
v Trstu . ....... 1330
» Opatiji....... 272
» Pulju........ 129
» Ljubljani...... 195
b)	V lokalnem prometu govorilo se jo:
v Trstu	......210000 krat
» Pulju ........ 5707 »
» Gorici ....... 3027 »
» Opatiji....... 1389 »
» Ljubljani..........H485 »
Kodni obeni /bor pevskega društva »Kolo« bode prihodnjo nedeljo dno 25. t. m. ob 5. uri pop. v lastni dvorani, ulica Molin piccolo št. 1,1. Na obilno udeležbo uljudno vabi vso člene
ODBOR.
Žaljenje Njen. Veličanstva, blagopokojne cesarico. Konstantin F., 23-leten voznik i/. Trsta, italijanski podanik, je bil včeraj ob pol tri uri po-poluduc aretiran od redarjev komisarijata v ulici Seussa v letovišču Kranseneckovem v Skorklji št.
I 137, ker je žalil blago pokoj no cesarico Elizabet o.
Epidemija. Včeraj so so izvršili v Trstu jeden samomor in dva poskusu samomora. 2l«letna šivankarica Koza Cattaruzzi se je zastrupila in je umrla kmalo na to (a pred nekoliko meseci se je zastrupil pred njenim stanovanjem nje ljubimec.) — 52-letni brivec Evgen Tonon si je prerozal vrat v svoji brivniei. Odveli so ga v bolnico. Na stranišču kavarne v poslopju stare borze pa si je 18-letni Artur M. pognal dva strela v prsa. Težko ranjenega so ga sproveli v bolnico.
Danes ob 11. uri predpoludnc so je dogodil zopet jeden samomor. Zastrupila so je namreč ši vilja Emilija Planis potem, ko je imela sestanek z svojim ljubimcem v javnem vrtu.
Ali ni to prava samomorilska epidemija, provzročena po bacilih slabe javne in zasebne vzgoje ?!
Nagla smrt. Danes ob 8. uri zjutraj je umrla naglo smrti na trgu Ponterosso neka kmetica iz okolice koperske. Pri sebi jo imela mul 88 gbl.
Skesan vojaški begun. Sedaj 20-letni Josip iiolle iz Trsta je pobegnil 1. 1895. od 20. lovskega batalijoaa iz Trbiža v Italijo. V Milanu je delal
ZALOGA POHIŠTVA
tvrdke
Alessanflro Levi Minzi v Trstu.
Via Klliorgo 21 in Piazza ltosario 'i
(šolsko poslopje).
Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal, vsakovrstnih slik, žimnic iu pogrinjal. Na
zalitevanje ilustrovan cenik zastonj in Iranko. Naročeno blago so stavlja na parnik, ali 11a železniško postajo, ne da bi za to računil stroške.
kakor dimnikarski pomočnik. Toda sčasoma so jo j<4 kosati svojega čina. Šol je torej v Konotko in tam je prosil konzula avstro-«»gorskega, naj ga pošlje nazaj v domovino, kar so jo tudi zgodilo. Včeraj je dospel Hol le v Trstu, kjer so ^a izročili \ojaški oblasti.
Volk i Nahrežlnl. To smo gledali ilanes, ko smo izvedeli i/ »Slovenskega Naroda«, da jo liil glasoviti \Voll" v Nabrežini, kjer je vodil preiskavo na svojo roko. To je Hotno: od ene strani vodijo inkvizicijo proti Slovencem l>iccolovci«,od drugo Mattinovci in od tretje NVoltf-Selmne-rer. Bo^ jo ohrani skupaj t«> lepo družbo! Živio!
Koledar.
l>Hne» v četrtek 22. septembru: Mavricij, Kmeran, Sle. Jutri v petek 2:1. septembra: + K vatre, Tekla.
Holnčnl:	j	fainiu t
zho«l ol» f». uri 47 min.	Izhod ob I. nri 53 min.
Zaho<| , B. „ i")7 „	I Zahod „ i). „ 04 „
Taje 39. te<|pn. Danes je *2i!4. dan tega leta, imamo torej So 101 dni.
Različne vesti.
Cenzura na Turškem. V Carigradu se več dni ni vedelo, da je umorjena naša cesarica Kli-zabeta, ker turška cenzura ni dovolila, da se kaj piše o stvari. Turško novine ho jednoglasno prinesle golo vest, da se je cesarica zgrudila pred hotelom, potem da je vstala in šla na brod, kjer se je onesvestila in med tem časom umrla. Turško občinstvo je zvedelo o zločinu še-le iz inozemskih n«»vin. Tudi o umoru Carnota ni dovolila turška cenzura, da hi turški listi prinašali resničnih podatkov. Podaniki sultana — tako menijo turški državniki — ne smejo vedeti, da se tudi na vladarjih vrše atentati.
Brzojavna in telefonična poročila.
Praga »Nnrodnv Listv« pripovedujejo o konferenci med slovenskima poslancema <lr. Fer-janeieem in Robičem nastopno: Rečena poslanca sta tožila, ker slovenski poslanci niso bili pozvani na dogovore med vlado in raznimi strankami. Grof Tliun jima jo odgovoril, da jo bilo vedenje nemških strank tako odbijajoče, da se je vlada takoj morala odpovedati nadi do kakega vspeha. Da ni bilo tako, bi bila vlada rada stopila v dogovore tudi s slovenskimi, hrvatskimi in maloruskimi poslanci za u rojenje jezikovnega vprašanja.
Duiiiij 21. Pogajanja z opozicijskimi strankami, zasnovano po posredovanju velikega posestva, so s«* izjalovila definitivno. Državni zbor ostane skupaj lo toliko časa, da hode mogel grof Thun konstntovnti, <la jo nemožno rešiti razne predloge parlamentarnim potom. Pričakovati je torej skorajšnjega odstopa ministra za trgovino, dra. Biirn-reithorja.
liovec 21. Tu so zaprli nekega italijanskega delov ca nuli nepristojnega govorjenja o žalostnem dogodku v cesarski hiši. Izročili so ga sodišču.
Madrid 22. Kraljica regentinja jo podpisala dekret, s katerim se pnuiilošeiijnjo oni kaznjenci, ki so se v vojni borili kakor dobrovoljci.
I'nrlz 21. Radikalni listi napadajo ostro vojnega ministra iu vojaškega poveljnika v Parizu, ker sta polkovnika Piccpiarta izročila maščevanju generalnega štaba.
(Vrneva 22. Sedaj jo preiskovalni sodnik prepričan, da je imel Lucheni sokrivcev. Tri ali štiri dni, predao je izvršil atentat, je bival Lucheni pri nekaterih anarhistih, ki pa so zginili potem brez sledi.
Snntnmlcr (Špnnjsku) '22. Na krovu ladije Cittv of Rom je bilo il;J2 španskih častnikov, 12o2 mornarjev in 20(1 holanih.
Izkrcanje admirala (ervera se je izvršilo brez posebnih dogodkor. V Hejarti jo množica za-sramovala generala Turata, ko se je došel tja z železnico, (ieneral se je moral skriti pred množico
Atene 22. Ruske vojne ladije, ki se nahajajo v krečnnskem vodovju, so odplale pro«l Rotimo, kjer Turki groze krščimom.
lOO do 300 gl&m
zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpočavaujem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponuo«lbe pod naslovom Ludwig Oester-reicher, v Budimpešti, VIII Deutschegasse 8.
Parobrodne zveze med Trstom in Istro
V	Žavle ol» delavnikih zjutraj ob f»,— in 10.30, pop. ob JUHI in 5.30. (Ob nedeljah in ■maikfll zj. ob L—, §, . I lo .to. |M>|i.(ib;5. -,r>.—,7.— 11 Mejpotoma se vstavi parnik ' pri Sv. Marku, Skednju in sv. Soboti.
V	Milje ob delavnikih zjutraj 4.;k>, n.—, pop. *j.:m>. 7.30. 1/. Milj v Trst zj. ol> 4. , H.30, 9.3(>, pop. nb 1,— in tl.;io. (<)|» nedeljah in praznikih: v Milje zj. ob o.—. s.:«), 12.—, pop. m m.:{0. Iz Milj v Trst zj. oh 4.—, j li.;M),9..K>, pop. ob >.— in 7.M).
V	Koper ob delavnikih zjutraj ob 7.45, 10.— in	pop. | 4.—, «.30 in 10.lo. h Kopra v Trst zj. ob 5.30, 7.—, 9.—, pO*. IJob, l. iu t. . (Ob nedeljah in praznikih zj. ol»
7.45, 10.—, 12.—, pop. H.— I/ Kopra v Trst zj. ob 5.30 7.—, i).—, pop. ft.—.)
V	Piran ob 11.— zj. in 5.30 ;»>[•. Iz Pirana v Trst ob ♦».— zj. Ob nedeTJhh in praznikih v Piran ob II.— zj. Iz Pirana v Trot ob li,— pop. Ta parnik so vstavi vsakikrat tudi v Izoli.
V	Izolo. Olej Piran.
V	Umag (razven nedel j in praznikov) ob 3.45 pop. Iz Umaga v Trst ob <>.30 zj.
V	Rovinj vsaki ponedeljek, sredo in petek ob 7.45 zj. Parnik se vstavi v Piranu, Umagu, Citanovi, Poreču in Orneri.
V	Pulj ob 11.30 zj. z dotiko Pirana, Salvora, Umaga, Cita-" nove, Poreča, < )rsere, Rovinja in Fazane.
Prihodi in odhodi vlakov.
Urnik, ki Je v veljavi od 1. maja J898. naprej. Južna železnioa.
Odhodi Iz TrstH.
(>.20 zj. osob. v Nabrežino, Cervinjan, Gorico, Benetke. 8.— zj. nagi. na Dunaj s?- zvezo
na Reko. 8.25 zj. nagi. v Nabrežino,
Benetke, Rim. !>.— zj. osob. v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono. 9.65 zj. pofttni vi. na Dunaj se zvezo v Budimpešto in Zagreb. 12.60 pop. osob. v Korniin. 4 35 pop. osob. v Nabrežino,
Vlilem in Rim 5.35 via Bivij z direktno zvezo v Benetke, Rim. •>.10 pop. ekspresni vlak do Osteude (vsako sredo). <5.25 pop. pošt. na Dunaj
zvezo lia Reko. 8.15 pop. nagi. v Korniin. 8.15 pop. nagi. na Dunaj se zvezo v Budimpešto in Reko. 8.45 pop. meš. v Nabrežino,
Videm in Benetke. 9.45 pop. mešun. do MUrzu-sehlaga.
Dohodi v Trsi.
6.55 zj. meš. iz Miirzusehluga, Beljaka itd. 7.33 zj. meš. iz Milana, Vidina, in Nabrežine.
8.45 zj. nagi. iz Kormina.
9.28 zj. nagi. iz Dunaja.
1 10.25 zj. pošt. iz Dunaja afe zvezo iz Reke.
10.37 zj. nagi. iz Rima, Benetk.
10.58 zj. ekspresni vlak iz Ostende (vsako sredo).
11.20 zj. osob. iz Rima, Benetk, Nabrežine.
5.40 pop. pošt. iz Dunaja in Gorice.
7.45 pop. osob. iz Verone, Kormina, Nabrežine.
8.30 pop. nagi. iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežine.
S).— pop. nagi. iz Dunaja sfe zvezo iz Reke.
11.10 pop. nagi. iz Benetk, ( ervinjana, Kormina.
Zabavni vlaki.
Odhodi.
2.— pop. v Korniin, 4.20 pop. v Nabrežino, 2.15,4.—, 5.20, 6.35, 8.35 pop. v Miramar in (bilijun.
Dohodi.
2.62,4.31, 5.52, 7.19,9.03 pop. iz Miramara in (irinjana.
10-50 pop. iz Nabrežine, 11.02
pop. iz Kormiua.
Najnoveja trgovinska vest.
New-York 22. september. (Izv. brzojav.) Pšenica za september 7;11/,, za december 68"/». Koruzn za september ;14 , za december 34V«. Mast 607.
Gospodična,
vešča slovenskemu in nemškega jezika, zmožna po-dučevati v obeh jezikih, želi vstopiti takoj v dobro hišo kakor vzgojiteljica. Istn prevzame tudi mesto ključarice.
Ponudbe je pošiljati pod »)liu*ija 1800» poste restante glavna pošta.
Bplrltus alnapls eompoiltai
ALGOFON.
Jedino sredstvo proti zobobolu, revmatič. glavobolu, migreni itd. Steklenica z navodilom stane le 20 nvtf. ter se dobiva jedino le v lekarni
PRAXMARER (Ai dne Morh Piazza pande TRST
Paziti na ponarejanja.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
/alotra pohištva za Jedilnice, »piilnice iti spre-jctnnlfc, žlinnic in pere»nic, ourledal In železnih hlairnjii, po eenali, da se ni liati konkurente.
Slovenske gospodinje, pozor!
Zahtevajte povsod in kupujte vedno le kavo druibe sv. Cirila in Metoda. H tem
koristite najbolj samiin sebi, ker ta izdelek je najboljši od vseli poznanih cikorij ; oh enem pa r odpirate tndi nafto Šolsko družbo sv. Cirila m .etoda, kajti cisti dobiček od razprodaje t .1 blaga dobi omenjena družita.
Mal položi dar — domu na altar!
Hotel Volpich
„PRI ČRNEM ORLU" (AQUILA NERA)
trst - Via S. Spiridione, Corso, Via s. HcolA — trst
Najbolj v sredifiču mesta ter na novo opravljen. KOPELJI, VOZ K VSEM VLAKOM.
V pritličju
„Restavracija Pilsen" od F. Volpicha.

rs
iča^
Zavod za uniformiranje in civilna krojacnica
Frana Jiras
ulica Caserma 9 — v Trstu — ulica Caserma 9 Priporoča se
za napravo uniform in civilnih oblek.
Postrežba poštena.
Zaloga vseh vrst za uniforme po tovarniških cenah,

Jako pripravna žepna knjižica, se za potrebo ter posebno za potovanje, naglo, naglo in brez učitelja priučiti nemščini, je slovensko-nemški:
„Slovarček"
in za angleščino pa slovensko-angležki
„Anglež",
po .Vi livfc. komad, poštnine prosto povsod, dobi se pri izdajatelju Jos. Paulin V Ljubljani, Marijin trg št. 1, kakor tudi v mnogih knjigarnah.



Svetovna kolesa
amerikanski originali
TRIBUNE IN ARENA
odlikovana v vseh državah na kontinentu radi elegance, točnosti in vst rajanj a, prodaju so Izključno le pri glavnem zastopniku
ANTONU SKERL V TRSTU,
Via 8. Lazzaro It v. 6, nasproti palače Salem.
NB. Navadna kolesa prodajajo se proti 2-letni garanciji, ročaj in pritikline po želji kupca.
Mehanična delavnica za vsakovrstno popravo koles in divalnih strojev.
CENE ZMERNE.	-**--CENE ZMERNE.