VSKLAJEVANJE CEN IN POVIŠANJE OSEBNIH PREJEMKOV Minuli ponedeljek se je v Klubu ljudskih poslancev v Ljubljani začelo posvetovanje o nekaterih oblikah pomoči družini v stanovanjskih skupnostih. Na posvetovanju so ugotovili, da imamo na Slovenskem še vse premalo otroških igrišč in vrtcev. Pa tudi napredek gospodinjstva ni zadovoljiv, saj zaposlena mati dveh otrok še vedno porabi polovico svojega časa za pripravljanje hrane in nakupovanje živil. Te in še druge prpbleme okoli pomoči družini bodo morale prihodnje občine, stanovanjske skupnosti podjetja itd. reševati kar se da odločno in naglo. — Na sliki: predsedstvo posvetovanja. Povsem razumljivo, da so imel; ukrepi Zveznega izvršnega sveta, sprejeti pretekli teden, velik odmev in. da je bilo slišati mnogo komentarjev. Med o-cenami teh, na splošno z razumevanjem sprejetih predpisov pa nekatere opozarjajo, da del prebivalstva vendarle lii dou-mel ciljev, ki jih skušamo doseči s spremembami. Ce namreč iz sprejetih ukrepov izluščiš le povišanje cen za mojco, sladkor, tobak, električno energijo in železniški promet, potem je ta sicer čisto človeško razumljiva površnost že povod za negodovanje in komentarje, ki ne dokazujejo nič drugega kot to, kar smo že zapisali: nepoznavanje ciljev in nerazumevanje sprememb, ki jih želimo doseči z novimi ukrepi. Sklepe in odredbe Zveznega izvršnega sveta kaže prav zato razdeliti na tiste, ki odpravljajo gospo- Družbena skrb za otroka da ne bo prepuščen samemu sebi, ko so starši na delu Te dni praznujemo »Teden otroka«, ko so misli vseh družbenih organizacij usmerjene na varstvo otrok, na vse tisto, kar naj omogoči mlademu rodu brezskrbno mladost. Republiški prip ravljalni odbor je priredil posebno posvetovanje o nekaterih oblikah pomoči družini v stanovanjski skupnosti, saj s tem najneposredneje pomagamo tudi otroku. Nagel industrijski razvoj je posebej v naši republiki dokaj močno posegel tudi v družinsko življenje. Medtem ko ao se žene včasih ukvarjale zgolj z gospodinjstvom, se danes močno uveljavljajo na vseh področjih PAZIMO NA SVOJE ROKE! Republiški zavod za socialno zavarovanje je v svojem »Poslovnem poročilu za leto 1957« objavil tudi podatke o nesrečah pri delu, iz katerih je ra-zvidpo, da se število delovnih nezgod še vedno dviga. Leita 1956 je bilo v Sloveniji 38.290 delovnih nezgod, od tega 92 smrtnih, leta 1957 pa 45.489 nesreč, od tega 113 smirtnih. Zaradi delovnih nezgod smo leta 1956 izgubili 630.733 delovnih dni, lani pa 709.104. Povprečno število izgubljenih dni na eno poškodbo se je nekoliko znižalo, in sicer od 18.7 leta 1956 rta 18.2 lata 1957, kar je zasluga naše zdravstvene službe, predvsem kirurgov. Na IX. kongresu kirurgov Jugoslavije, ki je bil v Ljubljani od 1. do 3, oktobra; so veliko govorili o nesrečah pri delu, zlasti pa o poškodbah na rokah, ki že postajajo pereče družbeno vprašanje. Od leta 1953 do 1957 je bilo prijavljenih okoli 824.300 delovnih nezgod, med katerimi je 42 odstotkov poškodb na rokah. Zavoljo tega je bila kirurgija roke ena izmed glavnih na tem kongresu- Poškodbe na rokah nastanejo največkrat zaradi nepravilne organizacije dela, pomanjkljive higiensko tehnične zaščite in zaradi Pomanjkljivega strokovnega znanja delavca. Naiveč Poškodb na rokah je v industriji bafvastih kovin, v premogovnikih in v lesni industriji. Dr. D j uric, ki je na kongresu prebral referat o kirurgiji roke, sodi, da bo število poškodb na rokah občutno manjše, ko bomo zaposlili v industriji več strokovnih kadrov, zboljšali delovne pogoje, predvsem pa uvedlj boljšo in bolj pravilno organizacijo dela. Kar zadeva strokovne zdravstvene posege pri poškodbfih na rokah, pa ie potrebna bolj učinkovita Prva pomoč poškodovancu Večje število zdravstven'h delavcev v podjetjih :n ^?ljše specialistično zdravljenje poškodovanih rok. družbenega življenja in v proizvodnji, saj je danes zaposlenih že 121.868 žena bodi v industrij’, gradbeništvu ali v uradih in ustanovah. Kako so preskrbljeni otroci, ko sta oče in mati v službi, torej ne more biti samo njiju stvar, marveč je prav tako tudi družbena. Če družbeni razvoj terja, da se žene uveljavljajo v proizvodnji in. v javnem življenju, jim mora družba po svojih močeh to tudi omogočiti., Nedvomno je bilo doslej že precej storjenega prav za otroke in za družino. Danes dobiva na primer že 88,5 odst. otrok v šoli toplo malico, kair predstavlja izre, v nižjih plačnih razredih pa do 10%. Delavcem in tehničnemu osebju v državni upravi se bodo prejemki povečali takole: nekvalificiranim za 700 in 900 dinarjev, polkvalilficiranlm za 1.100 dinarjev, kvalificiranim za 1.400, visokokvalificiranim pa za 1.800 dinarjev. Ustanovam s samostojnim financiranjem, ki imajo tarifne pravilnike, naj bi se plače do 27.000 dinarjev povečale povprečno za 7%, plače nad 27.000 pa za 1.800 dinarjev. Zvišanje v pokojninskem zavarovanju bo vskiajeno z ustreznim zvišanjem pokojninskih osnov, in sicer v srednjih in višjih plačnih razredih oziroma nad XIV. razredom povprečno za 8%, v nižjih razredih pa za 12%. Najnižja pokojnina v XX. razredu znaša 6.500 dinarjev, v X. razredu 12.850, v I. pa 29.600 dinarjev. To zvišanje je zagotovljeno vsem uživalcem pokojnin, osebnim in družinskim, ne glede na to, al* gre za pokojnine, prevedene po novem zakonu, ali za nove pokojnine odmerjene po 1. januarju 1958. Zvišana je tudi zaščitna doklada, ki se izplačuje uživalcem z manjšimi pokojninami, in sicer za 700 dinarjev. Prav tako se zveča za 700 (Dinarjev oziroma za 8°/» njihovih mesečnih prejemkov doklada invalidom, uživalcem invalidskih pokojnin in invalidnin, iz-vzemši manj ko SO0/« invalide. Otroške doklade se bodo povišale za 240 dinarjev mesečno — za tretjega in vsakega nadaljnjega otroka. Vojaškim vojnim invalidom se bo zvišala invalidska doklada, prav tako pa se bo povečala tudi doklada za šolanje otrok padlih borcev. i O TEBI, TVOJEM DELU, • TVOJIH USPEHIH IN • TEŽAVAH RISE »DELAVSKA ENOTNOST« VSKLAJEVANJE CEN in povišanj e osebnih prejemkov Nadaljevanje s 1. strani niškega prometa ublažila neopravičljivo razliko med potniškim in blagovnim prometom pa tudi izgube železnice. Podražitev prevoznih uslug bo zmanjšala željo po potovanjih pri vseh tistih, ki za to ne bodo dobili denarnega nadomestila. Koristno bo, če ob tej priložnosti zapišemo kot primer, da so se prav zaradi nizkih cen prevoznih uslug vozili kmetje iz Vojvodine celo na ljubljanski trg. Paprike niso prodajali prav nič ceneje kot trgovska podjetja, čeprav bi jo lahko že zaradi tega, ker je bil osebni prevoz s košarami cenejši kot blagovni, ki ga je plačalo podjetje. Mimo tega plača podjetje dobršen del dohodka v skupne sklade, torej v tiste, s katerimi gradimo ceste, šole itd. To-rej je kmetovalec, ki je prodajal blago po isti ceni, spravil v svoj žep še tisti del, ki ga trgovina sicer oddeli za skupne družbene potrebe- To smo prezrti vselej, ko smo opazovali prodajalce paprike, paradižnika melon, vin, sliv itd., ki so podjetjem s sadjem in zelenjavo dosledno »konkurirali« s ceno. Dogodilo pa se je, da so individualni prodajalci izrabili vsako priložnost, ko podjetje ni imelo zadovoljive količine določenega blaga, da so — vsaj za tisti dan — navili ceno za dinar ali dva. Torej so tudi nizki prevozni stroški omogočili prelivanje sredstev na vas. Za proizvajalca bo torej koristno, če bo opravila večji promet trgovina, ki je — vsaj v Ljubljani — pri istih cenah oddelila do'*’' del sredstev v sklade za kritje družbenih potreb. Seveda mora biti trgovina za to usposobljena jn ne gre prezreti tudi izjave podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Mij alka Todoroviča. ko pravi, da je ta organizacija še zelo slaba in neučinkovita ter da je naša naloga, da jo izpopolnimo. Končno ■ je nizka cena električne energije vplivala tudi na gospodarsko poslovanje elektro Podjetij, saj je bila za gospodinjski tok pol nižja, kot je dejanska cena. Dinar dražja kilovatna ura naj bi pokrila del nastale razlike. 2e večkrat smo ugotovili, da bj morali cene prilagoditi novim odnosom v gospodarstvu. Treba je. upoštevati, da smo od administrativnega gospodarjenja prešli na svobodno trgovanje in uveljavljanje tržnih zakonov- Ob takih odnosih v gospodarstvu morajo veljati tu pravilna sorazmerja med cenami in zato bodo morali vzpostaviti nove cene na drugačni ravni. V poslednjih letih smo že uveljavili določene spremembe. Ukinjen je bil davek na promet za nekatere surovine in polizdelke, spremenjene so bile cene za potrošno blago, nekaterim proizvodom smo cene sprostili in drugim znižali. Pravilen razvoj gospodarskih odnosov je narekoval, da spremenimo tudi cene naštetih proizvodov in trs lug. S tem smo odlašali le zatofda najdemo čas, ko sicer opravičljiv gospodarski ukrep ne bo prizadejal življenjske ravni. Sedaj, ko ob določenih Ugodnih pogojev povišujemo osebne dohodke, je bila dana možnost, da z nadomestilom v denarju povišamo tudi cene. Predvideno nadomestilo za povišanje cene je izračunano na osnovi izdatkov štiričlanske družine, katero preživlja zaposlen priučen delavec. Zato ne more-n*o trditi, da bodo dobili vsi Prav enako nadomestilo- Tričlanska družina, na primer, bo v nekoliko ugodnejšem položaju. Prav tako družina kvalificiranega ali visokokvalificiranega delavca. Mnogo je odvisno tudi od navad v posamezni družini, saj nekatere porabijo manj sladkorja, druge več. Na siab-žem bodo kadilci ket nekadilci — o tem ni dvoma, itd. Toda Povsem nemogoče je, pa tudi Pravično bi ne bilo, če bi skuhali dati prav vsakomur toliko, kolikor je porabil več za po-draženo blago. Računi na osnovi potrošnje v omenjeni štiričlanski družini so pokazali, da znaša nadomestilo za povečane izdatke 700 dinarjev. S to vsoto fi lahko takšna družina kupi Mte količine omenjena blaga in Privošči prav toliko uslug, kolikor si jih je do sedaj. Da je to nadomestilo zadovoljivo, bodo ugotovili nezaupljivi posamezniki tudi s svinčnikom v rokah, če ne bodo želeli kar naenkrat dobiti celo več podra-ženega blaga kot doslej. Tudi Več kot štiričlanske družine pa bodo dobile ustrezno nadomestilo. ker bodo prejemale za tretjega in vsakega nadaljnjega otroka 240 dinarjev več. To je dovolj za zadovoljive količine sladkorja in kruha, pa tudi za električno energijo in popotovanje ostane nekaj- Povišanje cen bo torej pokrito z omenjenim zneskom in zato ne bo nihče, .razen že omenjenih izjem, na slabšem. Pač. slabšem bo kmetovalec, zla- sti tisti, ki z zaostalo proizvodnjo ne dosega dobrih odnosov. V bistvu bo ta ukrep zavrl prenagel porast osebne potrošnje na vasi in obdržal (če ne bi bili sprejeti tufli drugi ukrepi), osebno potrošnjo delavca in nameščenca na isti ravni. Drug; del ukrepov pa se nanaša na povečanje osebnih dohodkov za nadaljnje 4 odstotke. To bo omogočilo, da dosežemo za letos predvideno povečanje osebne potrošnje. Da povečanje ne bi postalo samo nominalno, bo treba uspešno izpolniti proizvodne naloge in dosledno izvajati ukrepe glede kontrole in evidence cen. O slednjem pozneje. Potrebno se nam zdi omeniti, da je povečanje osebnih dohodkov omogočil zadovoljiv porast proizvodnje in zlasti porast zalog- Zaloge nekaterih prehranskih artiklov so celo za večje kot lani decembra. Zaloge v industrij; >n trgovini pašo večje za okoli Samo industrijskega blaga imamo na zalogi za okoli 60 milijard dinarjev, kar se je poznalo pri ustalitvi tržišča oziroma cen v letošnjem letu. Se v zadnjih mesecih preteklega leta in v začetku letošnjega leta je bilo drugače. Trg ni bil ustaljen in zato je bila s posameznimi ukrepi omejena osebna potrošnja. Z omejitvijo izplačil nad tarifnimi postavkami, z omejitvijo potrošniških kreditov itd. sm0 omejili kupno moč prebivalstva. Takrat potrebni in. kot se je pokazalo, koristni ukrepi so postali sredi letošnjega leta odveč in pogoji za izplačila nad tarifnimi postavkami za najemanje potrošniških kreditov so bili spremenjeni. Še več. Določena ustaljenost trga, ki je v mnogočem odvisna od zalog, je omogočila, da je Izvršni svet po posvetovanju z republiškimi organi in s sindikati sprejel sklep o nadaljnjem povišanju osebnih dohodkov zaposlenih za omenjene 4% v povprečju- Povprečno nominalno povečanje osebnih dohodkov bo uresničeno tako, da bodo povečani minimalni osebni dohodki za 9%. Cisti dohodki gospodarskih organizaci1 se bodo zaradi tega povečali, tako da bo možno povprečno 7-odstotno povečanje prejemkov. -(Tri odstotke, to je okoli 700 dinarjev za izravnavo s povišanimi cenami, in 4% za jemki. Tu in tam bodo ob tej priložnosti reševali nekatere konkretne probleme svojih tarifnih pravilnikov. Vselej, še celo pa ob takih primerih, bodo morali o spremembah razpravljati izvršni odbori sindikalnih podružnic pa tudi obči sfei in sindikalni sveti, že zato, da se ne bi uvgljavile napačne težnje, ki bi povzročale nepotrebno razburjanje. Da bi bilo zvišanje prejemkov čimprej urejeno, pa bi morale gospodarske organizacije takoj zbrati tehnične dn računske podatke za sestavo novih pravilnikov. Postopek pa mora biti tak, kot določa zakon- Tokrat ni obvezno edino to, da dobe delavci spremenjeni tarifni pravilnik na vpogled mesec dni, preden pride le-ta na sejo delavskega sveta. Prav tako ni obvezno, da spremenjene tarifne pravilnike predlože pristojni komisiji ljudskega odbora in sindika-' tom. Tako s« bo postopek skrajšal in bodo lahko prejemki veliko prej urejeni. Povišanje prejemkov za uslužbence pa bo urejeno nekoliko drugače. Po predlogu se bodo uslužbencem nSSjiih razredov povečali dohodki za več odstotkov, srednjih razredov približno v skladu s povečanjem, višjim za nekaj manj-Istočasno bodo povečane za 8% tudi pokojnine. Ce to povemo še v številkah, bi bilo ta- kole; Za pokritje razlik: pri cenah in uslugah bo porabljenih 18 milijard dinarjev. Okoli 24 milijard dinarjev pa bodo predstavljali povečani osebn; prejemki, všte^Š večje otroške doklade- Končno še nekaj besed o u-činku omenjenih ukrepov. Nominalno povišanje plač bo pomenilo tudi realno povišanje kupne moč; zaposlenih le takrat, če se bosta, kot že rečeno, povečali proizvodnja in proizvodnost. Nič manj pa ni važno, da trg ostane stabilen, tako da višje cene za druge nepodra-žene usluge in blago ne bi vsrkale povečanih prejemkov. Velike zaloge so osnova in pogoj za to da ni razlogov za višanje cen. Toda prebivalstvo je v skrbeh zaradi slabih izkušenj iz preteklosti, ko so skušali nekateri, in so tu in tam tudi uspeli, zaposlenemu odtegniti del povišanih prejemkov. Da bi čimbolj omejili, če že ne povsem • preprečili vsakršno nerealno -povečanje"' oščbhe ' po-upravičeno navijanje Čeh, ' je trošnje!) Zvezni izvršni svet je že pripravil predlog zakona o omenjenem 9-odstotnem povečanju osebnih" dohodkov. Spreminjanje tega zakona je namreč v pristojnosti Zvezne ljudske skupščine, ki bo o tem razpravljala že okoli 20. oktobra. Predlog je, da bodo povečani prejemki veljali od 1. oktobra dalje. (Isto velja za plače uslužbencev-) Šele na osnovi spremenjenih zakonov bodo gospodarske organizacije in ustanove obračunale in izplačale povečane osebne dohodke v celoti. Gospodarske organizacije Pa lahko na osnovi odlokov m predlogov izplačujejo akontacije. Seveda bodo o razdelitvi tako pridobljenih sredstev razpravljali delovni kolektivi sami. Celotno vsoto, pridobljeno-na osnovi povečanih minimalnih osebnih dohodkov, naj bi gospodarske organizacije prenesle na plačne sklade. Vsakemu zaposlenemu naj bi najprej priznali 700 dinarjev, s katerimi bo pokrita razlika, nastala zaradi povišanih cen za blago in usluge. Ostanek, to je okoli 4%, pa nai bi delili na osnovi tarifnih postavk, tako da se ne bodo zmanjševala razmerja med pre- Zvezni izvršni svet povečal pooblastila ljudskih odborov glede evidence in kontrole. Ljudski odbori bodo lahko določevali najvišje prodajne cene v trgovini na drobno tako za industrijsko kot za prehransko blago. Še zlasti važna pa je pravica, da smejo določiti tudi najvišje cene za usluge in obrtniške storitve (ZIS je mimo tega sklenil, da ljudski odbora do sprejemanja gospodarskega načrta za leto 1959 ne smejo povišati cen za komunalne usluge, kot za vodarino, kanališčino, najemnine in podobno). Republiški sekretariati za blagovni promet pa imajo možnost določiti, za katero blago oziroma usluge so ljudski odbori dolžni določati najvišje prodajne cene. Potemtakem lahko le-ti določajo najvišje prodajne cene za vse blago in za vse usluge ter ne le za najvažnejše življenjske artikle kot doslej. Nekateri okrajni sveti za tržišče so se v preteklih dneh teh pravic že poslužili, zato da bi v kali zatrti vsak poskus neutemeljenega povišanja cen. Vsekakor je precej odvisno od tega, ali bodo ljudski odbori res to izvedli 'jn kako bodo tudi sicer organizi- rali oskrbo na svojem področju. Resnično povečanje vrednosti prejemkov pa je odvisno tudi od kolektivov, delavskih svetov in sindikatov v podjetjih, torej ne le od ljudskih odborov in 0d državne uprave. Vsak delavec je obenem tudi potrošnik. Zato ne sme dopustiti povišanja cen Za proizvode, ki jih izdeluje. Ce bodo proizvajalci v kali zatrli vsak tak poizkus v svojem podjetju in se pri.tem obnašali kot proizvajalci in kot potrošniki, šele potem bodo imeli moralno pravico, da tako doslednost zahtevajo tudi od drugih proizvajalcev. Če se bodo za uresničenje ciljev prizadevali v tem smislu v vseh podjetjih, potem ni dvoma, da bo štiriod-stotno povečanje prejemkov prineslo tudi resnično povišanje življenjske ravni delavcev in nameščencev in bodo ustvarjeni pravilni odnosi med mestom in vasjo- Mitja Švab JESENSKA RAZGLEHNTCA Po Slovenskih goricah so klopotci že zapeli svojo pesem: začela se je trgatev. Letošnja letina grozdja na Štajerskem je bogata in močno sladka ter obeta živahno vino SEJA PREDSEDSTVA 0SS KRANJ Vrata naj bodo odprta samo navzven! Dve neposredni nalogi: število zaposlenih v industriji vskladiti z družbenim planom in analizirati izgubo delovnega časa V uvodu bi mimogrede zapisal opazko, ki verjetno ni značilna samo za sindikalne organizacije v kranjskem okraju: razprave o polletnih obračunih so premalo razgibale sindikalne vrste. Mnoge sindikalne organizacije so se zadovoljile s tem, da sta največ dva člana sindikalnega odbora prisostvovala seji delavskega sveta, ko je le-ta pretresal polletni obračun. Sindikalne organizacije so se premalo spoznale s problematiko gospodarski11 organizacij in zaradi tega tudi do problemov podjetij ne zavzemajo dovolj jasnih in samostojnih stališč. Problem je na eni strani v šibki kadrovski sestavi sindikalnih podružnic v podjetjih, ker same ne odkrijejo proble-,ma, ampak ponavljajo samo stvari, kj jih jim'servira uprava, na drugi strani Pa podružnice niso dovolj odločne, ko je treba upravi podjetja zastaviti to ali ono vprašanje in zahtevati pojasnilo o tem ali onem pojavu. Podružnicam bo treba torej konkretno pomagati z nasveti, kako se analizirajo določeni pojavi, katere podatke je treba zahtevati od uprave podjetja, kako je treba primerjati določene podatke itd. Tako bomo podružnice pripravili za konkretno razpravljanje o najbolj aktualnih problemih njihovih podjetij. DVE PRIMERJAVI Primerjava dosežene vrednosti industrijske proizvodnje in števila zaposlenih kaže, da se je v kranjskem okraju proizvodnost dela v letošnjem prvem polletju glede na isto obdobje lanskega leta povečala za 2.5%, proizvodnost dela glede na dejansko opravljene delovne ure pa se je povečala za 5.3%. Drugačno sliko pa dobimo, če primerjamo doseženo proizvodnjo in število zaposlenih z družbenim planom; medtem ko je vrednost industrijske proizvodnje v polletju za 1.6. odst. presegla predvidevanja družbenega plana, je istočasno število v industriji zaposlenih prekoračilo družbeni plan za 2.2 odst. Obe primerjavi ze,lo resno opozarjata na problem produktivnosti dela; bodisi da je izkoriščanje delovnega časa izredno nesmotrno, bodisi da število zaposlenih hitreje narašča kot pa izpolnjevanje proizvodnega plana. Nedvomno je slabim uspehom v proizvodnosti kumovailo prav prekomerno zaposlovanje nove delovne sile. VSKLADITEV DOSECl Z NORMALNO FLUKTUACIJO Število zaposlenih se je v industriji v primerjavi z lanskim prvim polletjem povečalo za 5.6 odst., tako da je bil letni plan zaposlitve za letošnje leto že v prvem polletju presežen za 2.2 odst. Pri tem pa je zanimivo, da so že v mesecu januarju letni plan presegle naslednje panoge; kovinska industrija, črna metalurgija, tekstilna industrija, industrija usnja in obutve ter gumarska industrija. Zaradi tega je razumljiv sklep okrajnega ljudskega odbora, da je treba število zaposlenih vskladiti s številom, ki ga predvideva družbeni plan, sproščeno delovno silo pa usmeriti v panoge, kjer primanjkuje delovne sile. Okrajni sindikalni svet se s tem sklepom popolnoma strinja in bo tudi podprl njegovo uresničenje. Gre le za to, da se problem reši z normalno fluktuacijo: podjetja, ki so že dosegla v družbenem planu predvideno število zaposlenih, naj ne sprejmejo novih delavcev, dokler ne bo z normalnim odhajanjem delavcev iz podjetja dosežena planska kvota. Ob tej normalni fluktuaciji bodo podjetja imela dovolj časa za odkrivanje notranjih rezerv, s katerimi bodo krila morebitne potrebe na izpraznjenih oziroma novih delovnih mestih. Za 20 odstotkov višji minimalni osebni dohodki železničarjev Zvezni izvršni svet proučuje položaj tudi v n ekaterih drugih gospodarskih panogah Poleg ukrepov, ki jih je zvezni izvršni svet sprejel v zvezi s povečanjem osebne potrošnje in vskl&devanjem cen, o čemer pišemo v posebnem komentarju, je obravnaval in odobril tudi druge ukrepe, ki jih je predlagal odbor za gospodarstvo pri izvršnem svetu. Predvsem gre za ukrepe, ki naj uhlaže posledice letošnje suše v nekaterih delih dežele. Da bi odstranili te posleddice, je Zvezni izvršni svet sprejel cdlok, s katerim je prepovedan izvoz krme vseh vrst, vštevši tudi koruzo. Razen tega je bil sprejet odlok, na osnovi katerega bodo lahko kmetovalci dobili posojila za nakup živin--ke krme. Važno je tudi to, da so bile določene nove, znatno nižje cene za otrobe. Odslej bo stal kilogram 16 dmanjev. Ti in še nekateri drugi ukrepi naj bi preprečili preobčutno zmanjševanje šleviila živine. Zvezni izvršni svet pa je razpravljal tudi o gospodarskem položaju nekaterih gospodarskih panog. Polletni obračuni so opozorili na to, da določene industrijske panoge ali skupine podjetij na osnovi letošnjih instrumentov ustvarjajo znatno manjša sredstva kot lani, zato so potrebne določene spremembe. Na zadnji seji je Zvezni izvršni svet razpravljali o položaju jugoslovanskih železnic. Sklenjeno je hiilo, da se minimalni osebni dohodek tej orga-nizacilji poveča za 20%. Izvršni svet proučuje še nekatere industrijske panoge, za katere je šestmesečni obračun pokazal, da so nujne določene spremembe glede na delovanje novih predpisov o razdelitvi dohodka. Prav sedaj proučuj ej o položaj v trgovini, ki je bila pri delitvi dohodka z novimi predpisi zelo omejena. Na to je sicer vplivalo tudi javno mnenje, toda prepričani smo, da bo to za trgovino, katere del je lani delil neupravičeno visoko število plač nad tarifnimi postavkami, dobra šola. Te spremembe bodo opravljene postopoma. Nasploh pa se moramo vendarle zavedati, da lahko .vsako podjetje samo z zmanjšanjem stroškov — poveča osebne dohodke kolektivu. Poslovanje železniških transportnih podjetij se je v prvem polletju znatno povečalo, toda kljub temu so se dohodki zmanjšali za 29%. Kot rečeno’, je sklenil izvršni svet, da z veljavnostjo od 1. julija v* železniško transportnih podjetjih poveča minimalni dohodek za 20%, v podjetjih za vzdrževanje proge in v podjetjih za spalne ter jedilne vozove pa za 19%. Verjetno bo treba razpravljati še o drugih železniških podjetjih, kjer so prav tako določene težave. Sklenjeno je bilo, da bodo železniška transportna podjetja oproščena plačevanja obresti na osnovna sredstva, dz splošnega investicijskega sklada pa sta jim odobreni 2 in pol milijardi dinarjev, kolikor primanjkuje v investicijskem skladu skupnosti jugoslovanskih železnic. Razen tega je hiilo sklenjeno, da bodo osebju izplačali dve plači mimo dohodkov po tarifnem pra- vilniku. ftadalje je Zvezna izvršni svet sprejel tudi sklep, ki omogoča krepitev lokalnih družbenih skladov. V družbene investicijske sklade bodo gospodarske organizacije lahko vlagale sredstva, ki so bila sicer namenjena za investicijske in obratne sklade. Glede tega ni predvidenih nobenih omejitev, razen že znane, da se bodo letošnji skladi uporabljali šele prihodnje leto. To pomeni, da lahko podjetja v letošnjem letu bistveno okrepe občinske sklade in da bodo občine v tem primeru laljko prihodnje leto rešile mnoge komunalne probleme, ki ovirajo realen porlBst življenjske ravni. Rlazen tega bodo mnoge investicije, ki so bile doslej financirane iz splošnega investicijskega sklada, prešle v pristojnost lokalnih investicijskih skladov. To maj bi uredili z zveznim družbenim planom prihodnje leto. Sprejet je bil tudi odlok o položajnih plačah nameščencev zveznih ustanov. »FLUKTUIRCE« USMERITI V KMETIJSTVO, GRADBENIŠTVO ITD. Seveda pa mi rečeno, da podjetja ne morejo zavestno usmerjati fluktuacije. Prav gotovo je ob tej priložnosti treba najprej rešiti problem tako zvanih »polproletarcev«, če zaradi njih trpita delovni disciplina, bdnos do gospodarjenja s podjetjem kot celoto itd. Podjetjem je treba napraviti samo enostavno računico, če se jim splača plačevati za prevoz delavcev, oddaljenih po 20 km dn še več. Ce mu podjetje ne bo več plačevalo prevoza, bo takšen delavec tudi premislil, ali se mu splača voziti tako daleč na delo, namesto da bi se zaposlil na bližnjem kmetijskem posestvu. ‘ V prvem polletju so industrijska podjetja izplačala delavcem za . prevoz okrog 78 milijonov dinarjev. To pa ni majhna stvar, posebno, če delovna sila ni racionalno izkoriščena. Delovno silo, ki bo tako zapustila industrijo, je treba usmeriti v panoge, kjer je primanjkuje: gradbeništvo, kmetijstvo, obrt, trgovino, komunalno dejavnost itd. Tako bi ’ lahko sprostili okrog 574 delavcev in predvsem gradbeništvu ter kmetijstvu zagotovili potrebno minimalno delovno silo, ki jo sicer prav ti panogi »uvažata« iz Prekmurja in Bosne. Naloga posredovalnic za delo bo torej, da bodo predvsem večne nezadovoljneže, ki se nenehno selijo iz podjetja v podjetje, usmerjale v navedene panoge. DOSEŽEN DRUŽBENI STANDARD JE TREBA OHRANITI Gotovo pa je, da v vseh primerih ne bo mogoče zmanjšati števila zaposlenih na planske postavke. Izjeme bi morali v vsakem posameznem primeru dovoliti občinski svetj za delo glede na ekonomsko utemeljenost takega povečavanja. Nobeno povečanje pa bi po mnenju okrajnega sindikalnega sveta ne smelo iti na račun poslabševa-nja družbenega standarda delavcev v industrijskih središčih in večjega pritiska na stanovanjski fond itd.: podjetja, ki želijo povečati število zaposlenih, morajo novim delavcem zagotoviti najprej stanovanja.-Preprečevati je treba tudj odpuščanje invalidov, žena in delavcev iz industrijskih središč, razen kolikor ne gre za disci-r plinske primere. ' V KRANJSKI OBČINI 13% IZGUBLJENIH DELOVNIH UR Dejstvo, da je produktivnost dela na povprečno število zaposlenih za 2.8% manjša od produktivnosti glede na dejansko opravljene ure, kaže, da je potrebno v vsakem podjetju resno analizirati, kaj vse se skriva v tem odstotku delovnih ur, ki so se zmuznile skozi vse straže, katerih naloga je bila bdeti nad produktivnostjo. Podatki za kranjsko občino kažejo, da znaša izguba časa 13% vseh razpoložljivih delovnih ur, kar znaša v šesih mesecih 4,421.800 ur oziroma 552.725 delovnih dni. V tem je vštetih 5288 ur neopravičenih izostankov in 22.000 ur neplačanih iZ7 rednih dopustov, kjer so večinoma naknadno opravičeni »plavi«. Zanimivo je, da predstavljajo od celokupnega števila zgubljenih delovnih dni skoraj polovico bolezenski izostanki, četrtino letni dopusti, ostalo Pa državni prazniki, prekinitve dela in drugi izostanki. Nadomestila za prvih sedem dni bolezni znašajo v okraju za prvo polletje nad 21 milijonov: največ je v ta namen izplačala Železarna Jesenice, in sicer 6.791.000 dinarjev, na drugem mestu je »Iskra« Kranj z 2.278.000 itd. Zanimivo je primerjati, koliko so posamezna podjetja izplačala na račun boleznin: »Iskra« Kranj 2,278.000 dinarjev (3.034 zaposlenih), »Kovinar« Kranj 109.406 din (87 za. poslenih), »Veriga« Lesce 849.400 dinarjev (834 zaposlenih), »Ti-skanina« Kranj 930.100 dinarjev (1994 zaposlenih) itd. SE DRUGI CINITELJI Na zaostajanje produktivnosti dela vpliva še vrsta drugih čini-teljev, k) jih je treba iskati predvsem znotraj podjetja, ne pa samo v zakonu o delovnih razmerjih: slaba organizacija dela, neurejeno sorazmerje osebnih dohodkov, neurejene norme, premije, slabi notranji odnosi in ravnanje z delavci itd. V podjetjih, na primer, prav nič ne spodbujajo delavcev, da bi dajali predloge za zboljšanje dela, čeprav na primer polovica delavcev izjavlja, da je organizacija dela slaba. Sindikalne podružnice bi ob pomoči višjih sindikalnih forumov morale presoditi, katero vprašanje je pri njih najbolj pereče in ga potem podrobno proučiti in sprejeti konkretne zaključke. Predvsem je od vodstev podjetij potrebno zahtevati konkretne odgovore in pojasnila: zakaj so se izdatki za boleznine tako povečali, zakaj je delovnj čas tako slabo izrabljen itd. I. Kristan Preveč delavcev zaposlujejo Pred nedavnim je bilo v Ra-dovijicii zasedanje občinskega sindikalnega sveta. Plenum je razpravljal o gospodarskem stanju podjetij. Le-ta so svoje polletne proizvodne načrte v glavnem izpolnila. Vendar naj bi kljub temu — v tistih gospodarskih organizacijah, kjer se pnoizvodmjta ni bistveno povečala — sindikalne organizacije vplivale na delavske svete, da bi pravilneje nagrajevali delavce. Tako bi se povečala storilnost dela in seveda izboljšala tudi organizacija dela. Govorili so tudi o preseljevanju delavcev iz podjetij v podjetja. Delavci se v tem ali onem podjetju zaposlijo le za-, to, da bi dobili stanovanja, potem pa si kmiailu poiščejo delo v drugi gospodarski organizaciji. Nekateri delovni kolektivi tudi zaposlujejo preveč delavcev s podeželja. Te delavce celo vozijo na delo in jim plačujejo drage prevoze. Koristneje bi bilo, če bi stalnim delavcem več nudili, da bi le-ti bolje delali in bi ob manjšem številu zaposlenih podjetja več pnoiz-r vedla. Naposled je plenum razpravljal še o delu sindikalne organizacije in ugotovil, da nekatere sindikalne organizacije vse preveč razpravljajo o izletni, počitniških domovih, soeiailffflh vprašanjih, premalo pa o gospodarskih težavah, o delovni disciplini in skrbi za človefepi C.Ri O nagrajevanju po enoti proizvoda Dvodnevno posvetovanje zagrebškega mestnega sindikalnega sveta, republiškega sekretariata za delo in Centra za produktivnost dela Minuli četrtek dn petek je bilo v Zagrebu posvetovanje o nagrajevanju pc enoti proizvodov, bolje rečeno o dosedanjih izkušnjah tega načina nagrajevanja v štirih zagrebških tovarnah. Prvega'dne so se udeležili posvetovanja predstavniki .21 tovarn, drugega dne pa predstavniki 29 zagrebških tovarn. Predstavniki »Elke«, »Rade Končarja«, »Foto-kemiike« in »Tovarne parnih kotlov« so udeležencem obrazložili, kako so vpeljali ta način nagrajevanja pri njih tin kakšne praktične uspehe so dosegli. Udeleženci posvetovanja pa so potlej razpravljali, ali je mogoče tako nagrajevanje vpeljati tudi pri njih, katera vprašanja so še nerešena in kaj vse bi morala podrtja- storiti, preden začno nagrajevati po enoti proizvodov. V vseh teh štirih tovarnah je skupnost namesto prejemkov po talilnem pravilniku, obračunanih po času oziroma učinku, kot je predvidel splošen sistem razdelitve dohodkov, priznala ustrezen znesek za enoto končnega proizvoda. Vendar jd bilo izhodišče v vsaki tovarni drugačno ali, drugače rečeno, enoto proizvoda so v vsaki tovarni določili drugače. V »Elki« je bilo izhodišče »povprečen proizvod« podjetja, ki so ga določili na temelju vnaprej določenega asortimenta oziroma vseh proizvodov podjetja. V »Rade Končarju« so obračunavali prejemke na temelju ekvivalentne norma-ure oziroma »realizirane točke dela« (o nagrajevanju v teh dveh tovarnah smo pisali podrobneje v 40. številki našega lista). V Tovarni parnih kotlov, kjer izdelujejo proizvode posamično oziroma po naročilu. je bila enota proizvodov predvideno število norma ur, potrebnih za izdelavo po-slamezmega pnoalzvdda. Skupnost je podjetju priznala za ustvarjeno norma-uro 176 dinarjev. Podobno so izraču-narvali prejemke tudi v tovarni »Foto-kemika«. Predstavniki* vseh štirih tovarn so na podlagi praktičnih izkušenj obrazložili, da je ta sistem nagrajevanja rodil dobre rezultate tako glede nos ti dela, varčevanje z ma-rasti proizvodnje kakor glede terialom, znižanje lastne ce-povečanja storilnosti dela, ne. Kjer pa bi tako imenova-zmanjšanja stroškov itd. S ni plačni sklad podjetja de-tem -načinom nagrajevanja je centralizirali, to je. g,a po-porasla zainteresiranost de- razdelili na ekonomske enote lavcev za delo na vsakem po- oziroma na skupine ekonom-sameznem delovnem mestu skih enot, bi s tem dobili kakor tudi za gospodarjenje obratni delavski srvett dolo-v vsem podjetju. čeno materialno osnovo za Vendar pa je bilo iz raz- svoje delo- Seveda pa bi mo-prave tudi moč razbrati jeni aktualnim političnim Na Soli razen tehničnega oseb« drugih delavcev, ki st v e'l0~ nalogam sindikalne organiza- ja in tako zvanega »hišnega tedenskih ce.odnevjiih, ve^r~ cije. Razpravljajo na primer očeta«, ki skrbi za vzdrževanih ah meekend tečajih pri Q pr(>{,ieTn,i^ avtomatizacije, nje šole, nimajo plačanih Iju-bivajo znanja iz najrazlicnej- 4Q.mnegd tednika, o tehnični di. Kljub temu pa vse delo v ših področij političnega, go- jzvedbi sestankov itd. šoli poteka nemoteno. Sly.šate- m kultUrneBa Razen ekonomsko politične Iji in predavatelji se vrste po zvvijenja. vzgoje skrbi DGB tudi za programu, vse notranje prob- Močno si prizadevajo, da bi strokovno vzgojo članov. V ta leme uzvezi z disciplino, re-vsi sindikalni voditelji naj- namen organizira redne tela- dom in notranjim, življenjem prej obiskovali tako zvane te- je iz strojepisja, stenografije, pa rešujejo slušatelji sami čaje za splošno politično izo- knjigovodstva, računovodstva, preko svojih slušateljskjh sve-brazbo. Da bi bili ti tečaji nemškega in tujih jezikov itd. tov- pristopni čimširšemu krogu Medtem ko je vse ekonomsko- (Se nadaljuje) delavcev, jih DGB prireja skupno z ljudskimi visokimi šolami (podobno kot naše LU), ki prirejajo .v vseh 12 mestnih rajonih redne, trajajoče več mesecev večerne tečaje pod skupnim nazivom: »Delo in življenje«. Program tega področja obsega osnovne tečaje za začetnike ter višje tečaje za one, ki žele nadaljevati študij na zvezni sindikalni šoli ali na eni od treh socialnih akademij (v Hamburgu, Frankfurtu ali Dortmundu). V ošnovnih tečajih, ki se dele na več ciklusov, se slušatelji seznanjajo z osnovno tehniko duševnega ■ dela (mišljenje, govor, pisanje), ki naj nauči ljudi samostojno misliti in jih usposobi za javno delo, V na-daljnih ciklusih, kot so: delovno mesto, obrat in podjet-jej mi ~in gospodarstvo; posameznik in skupnost se slušatelji spoznajo z življenjem in organizacijo podjetja, s problemi produktivnosti in življenjskega standarda, dalje s širšim narodnim gospodarstvom in z razvojem družbenega življenja v preteklosti in z vlogo sindikatov pri ustvarjanju novega, boljšega družbenega sistema v prihodnosti- Slušatelji, ki so uspešno zaključili prve tečaje, se nato lahko vpišejo še v naslednje cikluse: Nemčija in svetovno gospodarstvo ali v ciklus' demokracija kot naša naloga. V teh ciklusih proučujejo ozadja gospodarskih bojev nas ve-tovnem trgu in posamezne gospodarske sisteme ter razvoj moderne ekonomske in politične demokracije. Tako organizirana osnovna splošna politična izobrazba sindikalnih voditeljev je dobra podlaga za nadaljnje oblike izobraževanja, ,ki jih prirejajo v centralni sindikalni šoli V/ilhelm Leuschner v Berlinu. Po programu, ki ga izdajajo 2-krat na leto (posebej za zimsko in posebej za letno sezono), šola ni nikoli prazna. Vsak ponedeljek prihajajo v šolo voditelji sindikalnih organizacij ali sindikalni predstavniki v tovarniških svetih oziroma organih javnih služb, da bi se v enotedenskih tečajih podrobneje seznanili s problemi iz narodnega gospodarjenja, gospodarjenja v podjetjih, delovnega prava, socialnega zavarovanja ali se usposobili v tehniki govora in vodenja sestankov. Poseben del programa enotedenskih tečajev je posvečen proučevanju produktivnosti in racionalizacije proizvodnje. Vse zapadne sindikalne organizacije vidijo namreč v hitrem razvoju produktivnosti dela, racionalizacije, avtomatizacije in mehanizacije proizvodnje resno nevarnost za delavca. Čeprav ne zanikajo nujnosti tega pojava, smatrajo za svojo osnovno dolžnost, zaščititi delavca pred tem, da bi mu strajšan delovni čas (kot posledica večje produktivnosti in avtomatizacije) skrajšal tudi življenje ali povečal brezposelnost. V zapadnem Berlinu obstaja zato pri DGB poseben Inštitut za vprašanja racionalizacije. Ob večerih, ko redni slušatelji prenehajo z delom, zasedejo šolske predavalnice novi poslušalci. Tedaj so na sporedu predavanja m pogovori Julij Renko: Zenski akt Sredi Ljubljane stoji njegov atelje. Ves obrasei z zeleno trto se skriva ob železniški progi za »Mladiko«. V njem dela Renko tiho in skoraj neopazno za samostojno razstavo, ki jo bo priredil spomladi. Kipar Renko ni znan po velikih javnih spomenikih. Dela predvsem portrete in male plastike. Najraje kleše v kamen. Tudi naša plastika Akt« je prirejena za to. V njej je umetnik poustvaril lepoto ženskega telesa. Predstavlja dekle pred kopanjem, ko ji je roka pravkar zastala, ker jo je pri opravilu nekdo nepričakovano zmotil. Ta kakor tudj vse druge plastike kiparja Renka imajo čiste in jasne površine. Grajene so brez zdrobljenih modelacij, kajti kipar hoče prav s čisto in polno obliko podatj monumentalnost. Zato deluje tudi naša plastika na gledalca kot velik in mogočen kip, čeprav je visoka komaj 30 cm- Plastika »Akt« je izdelana v žgani glini. f Zrelost kljub moderilosti Ob 10-letnici Modeme galerije v Ljubljani Moderna galerija v Ljubljani je nedvomno ena tistih ustanov, na katere smo v našem sodobnem življenju resnično lahko ponosni. Ze po svoji zunanji podobi, arhitektonsko skladni beli stavbi ob vhodu v-zeleni Tivoli pritegne pozornost ne 16 domačinov, ampak tudi tujcev; še pomembnejša pa je njena nenehna kulturna dejavnost. Morda je primerjava take muzejsko,-^umetnostne ustanove s tovarno nekoliko poenostavljena, je pa res, da teče življenje v ljubljanski Moderni galeriji dejansko skoraj z industrijskim, vselej aktivnim tempom. Komaj se zaključi ena razstava, že pripravljajo drugo. In spet se pred vhodom pojavijo novi oglasni napisi z napovedjo nove razstave, kar pa je vse samo zunanji izraz vztrajnega in podjetnega muzejskega, vzgojnega in reprezentativnega dela naše galerije. To smo dolžni še posebej ugotoviti letos, ko Moderna galerija praznuje svojo desetletnico. Ob jubilejih je navada, da pogledamo nazaj in naprej. Moderna galerija to lahko stori; nazaj — z zadovoljstvom, naprej — z optimizmom, tem bolj, ker skuša samokritično izpopolniti pretekle verzeli ter v prihodnje še bolj čazviti dejavnost. Težnja, da bi ustanovili Moderno galerijo, se pravi, da bi dobili poleg Narodne galerije, ki hrani predvsem dokumente naše stare likovne kulture, tudi hišo, ki bi dajala streho sodobni likovni umetnosti, je že stara. Pojavljala se je v dolgih, neuspelih prizadevanjih naših umetnikov, da hi priborili sebi in svojemu poklicu boljše mesto v družbi; izraz tega je bil tudi majhen paviljon, ki ga je z lastnimi sredstvi postavil mojster Rihard Jakopič. Z umetnostnozgodovinsko stolico pri novi univerzi v Ljubljani in z delom - umetnostnozgodovinskega društva med obema vojnama, še posebej po zaslugi pokojnega akademika Izidorja Cankarja, pa so se te težnje vendarle postopoma približevale svojemu uresničenju. Seveda so dokončni moralni in tudi gmotni pogoji za to dozoreli šele z našo družbeno revolucijo, kajti nj majhna stvar, če si poldrug milijonski narod omisli svojo stalno ustanovo, namenjeno moderni umetnosti. Poslopje, ki so ga začelj zidati že pred vojno, je bilo po osvoboditvi dokončno dograjeno in opremljeno, tako da se je številnim drugim kulturnim ustanovam naše nove stvarnosti lahko pridružila tudi *iova Moderna galerija. Glavno bogastvo Moderne galerije in osnova njenega muzejskega dela je stalna slikarska in kiparska zbirka slovenske umetnosti od impresionizma do današnjih dni, ki pa se- veda še ai popolna dn se tudi po svojem značaju 'mora stalno izpopolnjevati z novimi kvalitetnimi deli mlajše generacije. Dopolnila te zbirke so še sodobno urejen depo za slikarstvo in grafiko z lastnim fotografskim laboratorijem, posebna mizarska delavnica in študijska knjižnica z arhivom. Poleg tega pa je ena glavnih nalog Moderne galerije, da prireja občasne likovne razstave. Bilo bi preveč, če bi naštevali vse številne in pomembne likovne razstave, kj jih je priredila Moderna galerija v zadnjih 10 letih ter s tem zvesto držala ogledalo novim umetnostnim stvaritvam doma in na tujem. Omenimo naj le na začetku prvo razstavo slovenskih impresionistov leta 1949 ter veliko retrospektivno razstavo Božidarja Jakca, Gojmir-ja Antona Kosa in Franceta Pavlovca v istem letu, ki so jima sledile druge zaokrožene osebne ali skupinske razstave domačih in tujih avtorjev. Izmed razstav, s katerimi je galerija seznanjala naše občinstvo z drugo jugoslovansko umetnostjo je bila nedvomno zelo pomembna razstava štirih velikih hrvaških impresionistov Račiča, Beciča, Kraljeviča in Hermana v letu 1952. To živahno prepletanje domače in tuje umetnosti — tu so se vrstili prikazi švicarske grafike, belgijske umetnosti, Nemca Pan-koka, mednarodne organizacije lesorezcev Xylon, nemških, koroških, italijanskih, češkoslovaških, poljskih in drugih umetnikov — se je nadaljevalo vse do sedanjih razstav. Morda bi Mladi delavci redno v čitalnici Ljudsko javno čitalnico na Jesenicah, ki jo je ustanovila Svoboda Toneta Čufarja s pomočjo železarne, pridno obiskujejo zlasti mlajši delavci. Ze zdaj jih dnevno prihaja tja več kot 150, pozimi pa bo obisk še številnejši. Bralci posegajo po dnevnikih, tednikih in raznih revijah, ki jih čitalnica redno prejema nad 30. Manj razveseljiv je obisk v strokovni knjižnici jeseniške železarne. Čeprav ima v vzorno urejenih prostorih več kot 10 tisoč knjig in prav toliko strokovnih revij, le redkokdo zaide vanjo. V Pesju so marljivi Pododbor velenjske Svobode v Pesju, ki so ga ustanovili lani, bo letos pripravil dve igri, s katerimi namerava gostovati tudi po okoliških vaseh. Razen tega bo skrbel za redno izposojanje knjig v velenjski knjižnici, če jim bo uspelo dobiti pevovodjo, bo zaživela tudi pevska sekcija, saj pevcev ne manjka. III. dolenjski kulturni festival v Kostanjevici je zaključen. — Organizatorji so upravičeno ponosni nanj, saj sl je festivalne kulturne prireditve poklicnih in nepoklicnih umetniških skupin ogledalo več kot 30.000 ljudi. Letos je bil festival posvečen graditeljem avtomobilske ceste, ki so prisostvovali in sodelovali pri marsikateri prireditvi. Na sliki: v navzočnosti pokrovitelja festivala tovariša Borisa Kocjančiča so si ob festivalnem ognju v Kostanjevici segli v roke mladi graditelji ceste iz vseh republik ugotovili samo še velik uspeh, ki ga je dosegla galerija s tem, da je uveljavila svoje tradicionalne mednarodne grafične razstave, ki so si že priborile mednarodno veljavo. Seveda pa je prav Moderna galerija tudi posredovala in organizirala številne slovenske in jugoslovanske razstave za turneje in mednarodna srečanja v tujini. Z vsem tem je nedvomno Moderna galerija odločno zatrla nekdanje komplekse manjvrednosti naše umetnostne sredine in njenega zakasnjevanja v svetovnem merilu. Nasprotno — tako v ustvarjalnem kot v galerijskem smislu smo postali danes povsem enakovreden, priznan in spoštovan činitelj v velikem svetu. To pa je toliko bolj pomembno, ker smo vseskozi ohranili svojo lastno izvirnost. Čeravno danes pogumno odklanjamo okorelo konservativnost v likovnem izražanju in dajemo svobodo vsem šolam — vendarle ne nasedamo praznim, zgolj ekstravagantnim modnim tokovom. Kako veliko vzgojno vlogo je odigrala galerija v preteklem obdobju,- lahko presodimo že, če preštejemo vse one množice ljudi, ki so prišlj v galerijske prostore in si , z ogledom razstav razširjali obzorje in si razvijali estetski čut. Skoraj pol milijona ljudj je v tem času šlo skozi razstavne prostore. Nekatere razstave, n. pr. slovenske impresioniste ali grafični bienale, je obiskalo tudi čez 20.000 gledalcev. To vzgojno nalogo je galerija še bolj izpolnila z izdajanjem priložnostnih ali širših katalogov in monografij. Ce računamo, da je izdala galerija v zadnjih 10 letih okrog 70 takih publikacij, moramo priznati, da gre ustanovi že samo po tej plati pomembno priznanje. Tudi v prihodnje bo skušala galerija to svojo založniško dejavnost nadaljevati, hkratj pa bodo še bolj poživeli sistem raznih predavanj in filmskih predstav, s katerimi je že doslej ob številni udeležbi občinstva obdelala posamezne likovne probleme ali umetnostne cikluse. Posebnost naj bi bili tudi nekaki debatni večeri, združeni z likovnim, glasbenim in literarnim prikazom nekaterih stilnih obdobij. Glede razstavljanja pomeni prav jubilejna razstava »Avtoportret na Slovenskem« uvod v novo razširjeno programsko dejavnost. Doslej so bile razstave namreč večidel osebnega ali skupinskega značaja, razstava avtoportretov pa, ..je prva tematska razstava,' ki naj bi ji sledile še druge, konkretno razstava tihožitij in razstava krajin, ki jih bodo. skušali organizatorji tudi narodnostno razširiti na področje vse Jugoslavije. Hkrati z že vpeljano dosedanjo razstavno dejavnostjo ter vzporedno z prizadevanji za primerno dopolnitev stalne galerijske zbirke pomeni vse to obetajoč uvod v drugo desetletje te ustanove k; si je ob svojem prvem jubileju, kljub sorazmerni mladosti, že pridobila zven zrelosti. B. P. r H AS) P B S (M K > GUSTAV KRKLEC (roj. 1899 v Hrvatskem Zagorju) že skozi dolga štiri desetletja ustvarja na hrvaškem Parnasu. Tematiko svojih pesmi je često zajemal iz rodnega kraja, kjer se je le v zgodnji mladosti naučil prisluhniti naravi. Krklec je tudi odličen prevajalec iz slovenščine, med drugim je prevedel Prešernov »Sonetni venecu (Madžarska) zasluži vse na izpodbuda za razmah de- KSeni ifv^o lovskega športa, ki se je on- neprijetnejšega prijema svojega Ko pišemo o panogah, ki so ima večina drugih panog, kljub storila premalo za poživitev di zato razbohotil z vso silo. velikega nasprotnika i ^posebno primerne za reaktivno in razvedrilno telesno vzgojo, omenjamo na prvih mestih največrat plavanje, smučanje, planinstvo in kegljanje. Izmed športnih iger pa je nedvomno najbolj razširjena — čeprav o tem ni nobenih statistik — tista z majhno celuloidno žogico: namizni tenisi Mnogi tej lepi panogi sicer odrekajo vse tiste fiziološke odlike, ki jih Mednarodni dveboj v Eavnafa V Ravnah na Koroškem so pred dnevi tetemovali v namiznem teniEU. Reprezentanca domače železarne je namreč povabila v goste ustrezno mošitvo celovške železarne Christsof Neu-ner. Po zanimivih in lepih igrah so v obeh konkurencah premočno zmagali domača, igralci. Moška reprezentanca ravenske železarne je zmagala z 9:4, ženska vrsta pa je dvoboj dobila kar brez izgubljene igre <3:0). Obe zmagi ravenskih namiz-norteniških igralcev v mednarodnem prijateljskem srečanju sta nedvomno lep uspeh. Brigadirji v Zagorju V začetku septembra je bil v Zagorju ob Savi zbor mladinske delovne brigade. V občin; je namreč precej perečih komunalnih problemov, ki jih bo treba rešiti s prostovoljnim delom, ker nimajo dovolj sredstev. Zato so se ml&imci zagorske občine odločili, da bodo s prostovoljnim delom pomaga Li pri komunafniih delih. Brigadir ja so pričeU delati 10. septembra. Doslej so opravili že okoii 1300 prostovoljnih ur. Dela pa 105 brigadirjev in brigadirk Doslej je - ta brigada izkopa!: Že osrek za vodovod ob Kolo iAvorsk: ulici. -ek- temu je njena vrednost vendar očitna. Namizni tenis razgiba vse telo, izredno povečuje refleks in spretnost in prav to sta, lastnosti, ki jih marsikateremu človeku zalo primanj. kuje. Namizni tenis pa je še posebno pripraven tudi zato, ker ga je moč igrati vse leto. Po- tega športa med najširšimi množicami. Ni bilo enotne akcije in prav zato so bili tudi uspehi na tem področju zelo različni v posameznih krajih. Za naprej so sprejeli Materialnih priložnosti je bilo nedvomno vselej dovolj, saj ima Dunaj zares plodna športna tla. Ne glede na veliki dunajski stadion v Fratru, ki ga prav sklep, da bodo podzvezg skr. zdaj povečujejo za ogromen duT" ^une^Tko^kmetom bele za razmah namiznega betonski obroč, takp da bo . tenisa v sindikatih in šolah, lahko sprejel celo 100 tisoč Prirejali bodo tudi propa- gledalcev, ležijo skoraj rst gandne nastope in tako rabili večji in manjši dunajski šport- k sodelovanju. Posebno po- ni objekti in naprave v gosto zcrmost bodo posvetili Dolenj- naseljenih im. naravno ustre- ski in Prekmurju, kjer. tudi znih mestnih področjih. Ob- tekmovalni namizni tenis Še jekte tja, kjer se zbirajo Ijud- nima čvrstih korenin. je — je bilo tudi geslo dunaj- ^ sib ^ , Pobuda NTZS je gotovo skih arhitektov (klasični pri- Tg2+’(obupj 6. Kgz. Ddš 7. Se? In vredna vse pohvale! mer pri nas je «wi športni črm se vda. ŠTEV. 18.: Bell (Fischer): Kgl, Ddil, Tal, Tel, Lb3, Ld4. Sg3. Pa2, b2, f2, g2, h3, (12). Črni (Szabo); Kg8, Digfi, Td8, Tf8, Lb7, Sb4, Pa6, b5, c«, f7, g7, h7 (12). manj v slabši poziciji, ki bi jo težko držal. Zato se hrabro spusti v nekoliko daljšo kombinacijo, združeno z dvega žrtvama, toda remi je rešen. Kako? Rešitev štev. 15 (Rossetto-Talj); 1. Txe3 in beli ne more braniti skorajšnjega mata Rešitev štev. 16 (Rossetto-Car-doso): 1 Dxg7M, Kxg7 2. S85+, Kg6 (tudi vse drugo je slabo) 3. Te6 + , Sf8 4, Txf6+, KgS 5. Tle6, Ha M© • Črnih ©©Opito Fred novimi tekmovanji leti na prostem, pozimi pa v zaprtih prostorih — je kar naprej na voljo. Delovni kolektivi zato ne bi storili napak, Te bi svojemu članstvu Sicer smo še daleč od zime in tistega časa, ki je »normalno« najprikladnejši za šahovsko udejstvovanje. Toda opozorilo, da ta čas prihaja tudi za prijatelje šahovske igre med sindikalnimi člani, ne bo že zdaj odveč, čeprav je nekoliko pred ' .JOjtom. Za slovenskim moštve-: nifti in posamičnim prvenstvom (prvo se je pravkar končalo, drugo pa pravkar začelo) bo po obilici šahovskih dogodkov letos na Slovenskem naposled okrog Dneva Republike le prišlo na vrsto tudi jaostalo sindikalno moštveno prvenstvo LRS. Z njim bo izpisano še eno leto tega največjega sindikalnega tekmovanja v naši ožji domovini — 10 let je že za njim, moštev omogočili razvedrilo ob žele- pa vedno več, zdaj že nad 100 ni mizi. Investicije zanjo go- — in lahko se bo začelo novo, tovo niso velike. Prav o teh problemih je bilo mnogo razprave na nedavni •kupščini Namiznoteniške zveze Slovenije v Ljubljani. Zbo. orovalci so ugotovili, da je tu di ta strokovna organizacija tam enkrat decembra. In naftj se je treba začeti pripravljati že zdaj, da bi bile šestčlanske e,kipe (-(- rezerve; k; jih je po doslej veljavnih posebnih pravilih lahko neomejeno število) pravi čas nared in da bi jih bilo čim več. Največ leži seveda na osnovnih sindikalnih organizacijah in njihovih elanih-šahistih: zagotoviti dovolj igralcev za eno ali več ekip, izvesti po potrebi prvenstvo sindikalne podružnice, da bi tako dobilj vrstni red nastopajočih po moči (kajti tako jih je treba postaviti!) in tam, kjer so v kolektivu tudi organizirani šahisti-kategorniki, najti možnosti za ureditev in poglobitev znanja nižjih desk. Stvar je namreč v tem, da recimo mojstrski kandidat na prvi deski še ne zadošča za zmago šestorice, s-aj lahko prinese samo eno točko. Uspeh na zadnji deski ni torej nič manj vreden kot na čelu. Važen je samo seštevek vseh točk, jih je posamezno moštvo doseglo v enem dvoboju in potem v celotnem tekmovanju. Izvedba pa je, vsaj doslej, bila večinoma povsod ali sploh po -vsod v rokah okrajnih sindikalnih svetov na- eni ter okraj nih šahovskih zvez na drugi strani. Prvi prevzamejo skrb za to, da je udeležba sindikalnih podružnic čim večja in (kakor recimo v ljubljanskem okraju) prispevajo nekaj sredstev za stroške tekmovanja in praktične nagrade (največkrat šahovske garniture), šahovske zveze po okrajih pa opravijo tehnično plat. In ko je tekmovanje za eno sezono spet uspešno končano, se vsi sodelujoči za tisto leto še enkrat zbero k razglasitvi rezultatov. Toliko lepše, če ob tej priložnosti spregovori ša-histom iz sindikalnih podruž- ipms Q3AIII31 ‘lJ(SAOHB§ 3U Otu kalni funkcionar in poudari vrednost te igre za našega delovnega človeka. vojaška čast*, ravno ko je pogledal Aleksove časti ga grizejo in ob njih se mu razpletejo v dušev- stare vojaške čevlje, kako teptajo blato, teptajo vse nosti podobe zločina, častihlepja .in krivde. tiste velike sveče. Prav tam stoji namesto duhovnika, tako velik in štorast, zgrbljen in morda še vedno lačen pred tem svečanim zborom in pravkar bere njegova pisma. Nastaja prerivanje in hrup; pajčolani in črne rute se snemajo in nekdo zahteva, da izbrišejo njegov priimek in ime iz vseh mestnih uradov, ljudje stopajo k Aleksi, mu ponujajo kruh in obleko in zahtevajo, da jim pove pravo resnico o vsem, sprašujejo ga, zakaj je tako utrujen, zakrpan, in zakaj je njihov Sreta razočaral'njihdva upanja in spoštovanje ... Postalo ga je sram, ko je pomislil, kako odhaja oče med množico, in gleda ga, kako joče naslonjen na roko njegove Sene, ki osramočena poveša glavo in molči, zmedena in pretresena zaradi te nepričakovane resnice ... Potem pa — niti pomisliti ni smel, zakaj je pravzaprav moral tako živeti, se navdušiti za vse, kar mu je morda bilo povsem tuje in nejasno. Vedel je samo, da je hotel ostati vojak, oficir, izkoristiti okoliščino vojne, take vojne, in stopiti tja, kamor so ga klicali, kjer so mu nudili tudi denar in dovolj sovraštva proti sovražniku, da bi si pridobil položaj, in so izgovarjali te besede v imenu kralja, prestola, srbstva in krone. Ostal je tam, kjer je po mnenju tistih, ki so ga poklicali, bilo treba povrniti vse, kar je bilo prej, a ko je že ostal, je delal tako, kako: so želeli višji po činu in veroval, da bo vse to prenesel in da bo prišel tudi dan njegovega velikega uspeha. In zaljubil se je v to misel ter se trudil za njeno uresničenje, odhajal povsod, kamor so pokazali s prstom in z vso goreč- CEDO PBICA »Vojaška čast* — prav te besede so se izdvojile v poročnikovi zavesti. Ko je gledal v stare vojaške čevlje in pletene nogavice nasprotnika, svojega zadnjega na- mu je zazdelo skoraj neverjetno, da je moral ravno on, ta veliki in na videz nespretni mož, potipati njegovo vojaško čast. In nikoli se mu doslej ni pripetilo, da bi moral tako uporno molčati kot zdaj, ko je poslušal to hudo obtožbo, ki jo je zaradi lastne nepazljivosti napisal sam sebi. Vedel je, da so pri kraju vse iluzije in upanja in da se je njegova sprva dokaj dobro odigrana porojeno v drugih, od njega pomembnejših glavah. Toda postalo ga je še bolj sram in zlezel je vase; nekaj ga je stisnilo v rokah, ko se je spomnil, da se je v nasprotju z resničnimi vojaškimi dolžnostmi in v nasprotju s to vojaško častjo oprijel takega posla, ki je zahteval, da gleda zgolj kri, da uživa, ko vrže vžigalico v slamo in razliva steklenice bencina po podu v hiši. vloga (tako je vsaj mislil) morala zrušiti prav zavoljo ^ potem st0^ ob pogorišču-in posluša stokanje mačk, osebne vnemarnosti in neskrbnosti... samo zaradi teh bl . . preplašene črede ovac in zavijanje psov. Tako dveh drobnih pisem, ki ju je pisal nekako iz dolgo- ^ ^ ^ o£arjen z baklo te strahotne grmade časja v prostih urah, prepričan, da mu bo ta pismena ^ Jgn od trgska rušečega se ogrodja hiše, hlevov vaja pomogla dobro stilizirati raport, ki ga je potem .8 ... ___Arto* « mn vaja pomogla res zelo obširno predložil komandi. To ga je zdaj bolj in celo malega svinjaka. Dajal je povalja, držeč v roki ker je zdaj izgubil tudi zadnji alibi, kazal zgolj svojo lojalnost do zrušene monarhije in zvestobo vojaškemu poklicu. Hotel je do konca ostati nedotaknjen in nepremagan prav v občutku svoje sti, gospodar tega svetlobnega odbleska na nebu i?i obrazih svojih podrejenih; občutil je smrt (ki jo je kratko malo daroval vsakomur, ki mu je bil, čeprav časti, toda zdaj je razkrita tudi ta privatjna igra besed, zgolj kot človek, zopern), ne več kot svečanost, kot ki jih je razen najbližjih prijateljev-ofičirjev le malo- znamenje, da bo skoraj uspel, ker uspel bo zares ampak kdo poznal; še več, razmišljal je, kako bi celo pred boij kot lastno odliko, da pride čimprej do zaželenega ustrelitvijo ostal takšen, kakršen je bil kot pooblaščeni cUja (Mar ni doslej zaslužil vsega priznanja nadrejeni^, ker se je popolnoma predal obrambi kraljevine, mar ne uničuje hrvatske ideje o veliki državi vse do izliva Save v Donavo, od koder je doma tudi njegova mati, mar ne strelja tudi Srbov, ki so v planinah, v partizanih; saj tudi zdaj požiga njihova bivališča, da bi bilo vse to skupaj in enkrat za vselej uničeno in iz- poveljnik in najzaupnejši odposlanec kapetana Laziča, in kako niti za trenutek ne bi v sebi podrl poklica kraljevskega vojaka ter bi v svežo jamo padel tako, kot so padali vsi trdni vojaški duhovi, vedoč, da umira prav take smrti, kakršno predvideva poklic vojščaka. Zamišljal si je, da bi smrt, prav takšna smrt, bila posebej pomembna za njegovo tradicijo, staro vojaško zano da bf al Qn z vsemi tistimi, ki od tradicijo v družim, primerna, da zraste o nji med . ... norim rodom legenda ^avno o časti in dostojanstvu n3e9a za evajo zmago...) •mučenika poročnika Sretena Stankoviča«; in da bi bila gotovo kmalu po tej junaški in dostojanstveni Samo ta pisma, teh nikakor ne bi smel nositi s sabo, če si jih že ni drznil poslati kapetanu Laziču. Ne smrti v glavni stolni cerkvi domačega mesta zadušnica, bi smel, kratko malo zato ne, ker je to bila le trenutna velika svečana zadušnica njegovemu imenu. Zamišljal si je jato rumenih jezičkov pred oltarjemfže je vonjal opojni duh kadila; dim, to zanj najpomembnejše občutje v cerkvenem prostoru, bi plaval vse do ovalnega in zvezdnega stropa in komaj v višini mašnikovih ust, v trenutku, ko bi bil izgovorjen stavek »... vječnaja pamjat rabi božjem blagopočivšemu mučeniku Sretenu Stankoviču-u-uuu...«, bi se ta sveti oblak dima razredčil in poletel od teh velikih besed navzgor k skupini angelov okrog ikone svetega Mihaela, katero je vedno s posebnim žarom ljubil in spoštoval. Vedel je, da bi 'o bilo izgovorjeno v imenu »kralja našego ...« in te besede bi se zlile, pomešale, odišavljene in obarvane strast in želja oziroma potreba, da ze izpove, da z besedami poudari svojo zvestobo in prejme polno zaupanje. A to mu je ravno zdaj odvzemalo sleherno pravico in občutek, da vsaj umre z vojaško častjo, če že ne more izvleči cele glave ... Pogledal je v Aleksove roke in bele papirje, vedoč, da je zdaj zrušena vsa preteklost, ki je toliko časa nastajala, prav ta preteklost, zaradi katere se je toliko boril, misleč na svojo veliko prihodnost, da je uporabljal celo sredstva, ki niso bila še nikoli uporabljena v vojaški tradiciji njegove družine in ki jih tudi nje- gov oče ne bl štel med častna. Ta človek pa, ki stoji dolgim snopom sončnih žarkov skozi mozaične šipe, pred njim, neprespan, utrujen, vendar pripravljen, da mu pove tisto, kar je on sam stavil v »sovpad okoliščin«, (v želji, da ostane vse to skrivnost in neznano, da bi mogel čez nekaj časa morda kot major spet dostojanstveno živeti kot branitelj domovine) — ta človek je nenadoma vstopil v njegovo preteklost in omenil obrobljene z velikim bizantinskim lokom.. Vedel je tudi, da bi bila cerkev napolnjena s po- ožnimi meščani, z ljudmi, ki so ga poznali kot otroka, ;i je prihajal sem, prav na te plošče, in gledal z veliki-:ii očmi velike ikone, svetilke in temne apostolarije, : ljudmi, ki mu niso nikoli prej pripisovali velike po- ravno vojaško čast, na katero je hotel biti samo ,po-nembnosti, niti jim ni prišlo na misel, da bodo stali nosen. In ni mogel pred njim povrniti te časti in najti nekega dne v senci njegove vzvišene duše v znamenju poslušnosti in skrušenosti pred njegovim spominom, izgovar-jaje zdaj to isto ime kot molitev kot evangelij o Janezu Zlatoustiir^.. V srednji vrsti bi gotovo stale mlade ženske, deklice, s črnimi robci in spuščenimi pajčolani preko bledih lic, ter bi vzdigovale svoje rosne in velike oči k ozvezdju, prav tja do rajskih vrat s podobo svetega Petra, da bi zagledale 'njega, da bi videle njegovo telo in obraz, da bi si ga poželele vsaj kot svetnika za en sam skrivnosten dotik v sanjah. Pred vsemi bo stala njegova mlada žena in držala pod roko sivega očeta, namesto matere . (katere se je zelo medlo spominjal), v črnini, s prozornim pajčolanom, in poslušala, kako duhovnik blagoglasno izgovarja njegovo ime. (Prav ob tej misli se je po-zlatega gumba z razpelom na ročnik z mezincem dotaknil zlatega gumba z razpelom na rokavu.) Spominja se ga, svojega moža, ko je izgo- kakršenkoli izgovor, da bi imel pravico vrniti se vsaj varjala njegovo ime v pričakovanju, pri večerji, zju- med povprečne smrtnike. Spet se je dotaknil miniatur-traj, ko se je pripravljal na običajni eksecir z vojaki, nega razpela na zlatem gumbu in nenadoma mu je Ze so ji pritekle prve solze iz črnih oči, ji zmočile postalo povsem jasno, da je bila umazana tudi slava bleda, od črnine poudarjena lica, in začutila je, da se njegovega boga, katerega si je vsaj v mislih prizadeval to ne more več ponoviti, nikoli med njima dvema, samo spoštovati, da zdaj nima pomena obrniti se do kogar-tam na onem svetu, po vseh obljubah, ki jih je prav- koli, da je sam pogrešil preveč, prav takrat, ko so nakar izgovarjal duhovnik. Vendar je jokala samo s sol- Pake, čeprav male, postale nevarne in usodne za nje-zami in ne zgolj zato, ker je žalostna, ker je sama, 90vo življenje in njegovo čast. Sovražil je zdaj te ampak ker je ponosna, da bo njeno življenje privzdig- papirje, ki so drhteli v rokah njegovega zadnjega sod-njeno do največjega spoštovanja samote prav v zna- nika. Vedel je, da bi se to lahko tudi drugače končalo, menju tega imena In stisnila se je k sivemu možu. če jih nikoli ne bi napisal, če bi ostal samo vojak, njegovemu očetu, ko je ta stal dostojanstveno kot oče kakor je bil njegov oče, in da bi moral mnogo prej te velike svečanosti, kot edini roditelj, ki ima zasluge misliti na to, ravno^ na to, kar ga je najbolj grizlo^ za ta dan, za ta veliki uspeh svojega sina, čaščenega na človeško in vojaško čast. Hotel se je odreči teh vojaka in junaka, ki mu je cm, jasnoviden mož, na- besed, poiskati neke druge krivce, toda bilo je eares menil prav to življenje, najčastnejši poklic in najvred- prepozno in odveč razmišljati o teh stvareh. PIŠEtTOHEŠEUŠKAR RI$fcMARJANC£dEMEC 2S5. Nazadnje je poklical Martinčka. Martinček se je zdrznil, nato mu je srce zagorelo, kri mu je šinila v obraz in kot v snu — saj ni mogel verjeti! — je pristopil h komisarju. — »Tovariš Martinček, naš najmlajši borec — glej, odlikovanje zji hrabrost. S ponosom ga nosi na svojih prsih — in tudi zaslužil si ga. Čestitam ti!« — In komisar je pripe! Martinčku odlikovanje na prsi. 238. »To nekaj pomeni!« je dejal neki borec. »Poznam jezdeca, kurir glavnega štaba je!« — In že je šlo povelje od borca do borca: Pohod! — Brigada je odšla na svoj poslednji veliki bojni pohod. Martinček je nosil mitraljez, pa ne več po gozdovih, ampak po beli cesti. 236. Martinček je sedel na parobku gozda. Resje je gorelo v cvetju, na njegovih prsih pa je gorela medalja hrabrosti. Tako je bil srečen, da ni vedel, kaj bi od veselja. Končno si je snel medaljo s prsi in si jo ogledoval. In ob medalji je videi svojega očeta, mater, babico, Tinčka, Mojčko in požgano hrastje. 239. Zemlja je bobnela pod čvrstimi in junaškimi koraki brigade. In kakor Martinčkova brigada, tako so hitele vse slovenske brigade proti srcu Slovenije. Pred njimi je bežal sovražnik, pred njimi so v divjem strahu bežali vsi izdajalci. — Še so se poskušali upirati, toda brigade so jih pomendrale. Bežali so peš in na vozovih, kajti bali so se kazni in maščevanja. 237. In prihajali so k njemu vsi po vrsti, stari preizkušeni borci in miadi fantje in so mu čestitali. Martinček je čutil, koiiko ima tovarišev in bil je ponosen, da je on, fantiček, drobček te silne vojske, ki bo vsak čas pregnala sovražnika z naše ljube zemlje. — Tedaj so zagledali jezdeca, ki je na vso moč priganjal konja. 240. Zdaj bi nas morala videti babica! si je zaželel Martinček, ko so zmagovito hiteli čez hribe in doline. Pot jih je vodila tudi mimo Hrastja. Ožgani zidovi domačij so žalostno štrleli v sončno nebo — toda, mar se je Martinček zmotil, ko je videl z ruševin kovačnice vihrati zastavo? Ne, ne, na kovačnici je v resnici vihrala zastava in glej. Knjižne zbirke za delavce Mladinska knjiga izdaja za odrasle in mladino skrbno izbrane, vsebinsko zanimive knjige po zelo nizkih cenah. Vsak delavec lahko sebi in družini kupi za majhen denar kvalitetna dela domačih in tujih pisateljev. Razen številnih poljudno-znanstvenih, strokovnih in pripovednih del dobite pri Mladinski knjigi poceni naslednje knjižne zbirke: w.'v '.mm* m pojovapjm rb i1'-em octpm 0 Knjižnico KONDOR za odrasle in mladino, 12 knjig samo 1560 din, in sicer — Ciril Kosmač, Iz moje doline, Ivan S. Turgenjev: Očetje in sinovi, ■ ■ anRr -- ' ■ ■ ■ '-r**- - ? i- ■: France Prešeren: Poezije, J. in W. Grimm: Pravljice, M. de Cervantes: Don Kihot, H. Chr. Andersen: Pravljice, Mtiško Kranjec: Kruh je bridka stvar, Dante Alighieri — Alojz Gradnik: Pekel, Oscar Wilde: Pravljice, M. de Montaigne: Eseji, France Prešeren: Pesmi in pisma ter Srbske in hrvaške narodne pesmi. gZbirko potopisov: GLOBUS za odrasle in mladino, 4 knjige za 2400 din, in sicer — Maklubo Maklaj: Potovanje po Tihem oceanu, Beno Zupančič: Egipt, Dušan Savnik: Kontinent nasprotij, V. Ovčeni-kov: Potovanje v Tibet. O Knjižnico SINJI GALEB, osem knjig samo 960 din, in sicer — Fran S. Finžgar: Pod svobodnim soncem, I. in II. knjiga, Vladimir Čerkez: Sonce v dimu, Anton Ingolič: Tajno društvo PGC, Margery Miller: Joe Louis — Črni bombarder, Jack Hines: Koža črnega volčjaka, Vladimir Babula: Planet treh sonc in Helena Šmahelova: Mladost na krilih. Razen teh izdaja Mladinska knjiga še številne druge zbirke za mladino, za najmlajše pa priljubljene slikanice »Čebelica«, številne pravljice in pripovedke. Zahtevajte brezplačne prospekte pri Mladinski knjigi v Ljubljani, Tomšičeva 2. Knjige in knjižne zbirke pa lahko naročite v knjigarnah Mladinske knjige v Ljubljani, Nazorjeva T, Titova 7 in na Miklošičevi cesti 40, v Mariboru, Partizanska 9, v Celju, Stanetova 3 in v vseh knjigarnah v Sloveniji ali pa pri našem poverjeniku v Vašem obratu. -J DOGODKI V SVETU 00 TEDNA 00 TEDNA Na Bližnjem vzhodu se le počasi jasni Generalni tajnik Združenih narodov je na zasedanju skupščine OZN poročal o svojem nedavnem potovanju po deželah Bližnjega vzhoda. Namen tega potovanja je bila priprava za uresničitev sklepov izrednega zasedanja o rešitvi krize na Bližnjem vzhodu. Čeprav je umik ameriških čet iz Libanona in angleških iz Jordanije poglavitno vprašanje, vendar Ham-marskjoeld ni mogel povedati točnega datuma o dokončnem umiku tujih čet iz teh dveh dežel. Vladi ZDA in Libanona sta izjavili, da se bodo ameriški vojaki umaknili iz Libanona do konca oktobra. Prav tako naj bi se v oktobru začele umikati britanske čete iz Jordanije. Čeprav je z nastopom novega predsednika v Libanonu in s postavitvijo nove vlade odpadel glavni vzrok za nemire v deželi, vendar končno pomiritev ovira uporniško delovanje skupine falangistov, ki so pristaši bivšega predsednika Chamouna. Le-ti izkoriščajo ameriško zaščito za protivladno delovanje, hkrati pa si prizadevajo, da bi z nemiri onemogočili ali pa vsaj zavrli odhod ameriških čet iz Libanona. Seveda bi v tem primeru tudi Velika Britanija še nadalje obdržala svoje vojake v Jordan ji. Vse to dokazuje, kako delavne so tiste sile, ki jim ne gre v račun dokončna pomiritev v tem delu sveta, niti odločnost arabskih dežel, da same urejajo svoje življenje. Ds Gaulleova zmaga Francoska vlada je sporočila dokončni izid nedeljskega referenduma. Podatki se nanašajo na Francijo samo in na vsa njena čezmorska ozemlja, razen na afriško Gvinejo, kjer je velika večina glasovala prdti ustavi in se s tem izključila iz francoske državne skupnosti. Od 46 milijonov 800 tisoč volivcev se jih je udeležilo referenduma 36 milijonov 800 tisoč. Proti ustavi je glasovalo vsega skupaj 5 milijonov 400 tisoč volivcev. Izida volitev v Alžiriji ne*more imeti nikakršne veljave, saj je volitve izvajala vojska tako, kakor je sama hotela. Nova alžirska vlada jih je proglasila za neveljavne. V drugih čezmorskih posestih so bile vtdjtve seveda odvisne od naklonjenosti domačih veljakov de Gaulleu in francoski oblasti. Visoka zmaga de Gaul-lea v sami Franciji je samo potrdila politično zmedenost, ki je značilna za vso levico. Le-ta se je izjasnila sicer proti ustavi, ni pa mogla s konkretnim programom pritegniti na svojo stran večjega števila volivcev. Čeprav so poleg komunistične stranke tudi razne druge leve skupine agitirale proti ustavi, pa je bilo vseh nasprotnih glasov manj kot jih je pri zadnjih volitvah leta 1956 dobila komunistična stranka sama. / Ukinitev dvojezičnih šol na Koroškem gttmje na Formozi Napetost na Daljnem vzhodu je nekoliko popustila, čeprav ni znamenj za skorajšnjo pomiritev. ZDA so ostale v tej akciji popolnoma osamljene, nobena izmed njihovih zahodnih zaveznic ni pripravljena spustiti se v vojno nevarnost zaradi dveh nekoristnih obalnih otokov, ki služita le Cankajškovim nemiroljubnim naklepom. Tudi v Ameriki sami vse bolj raste nezadovoljstvo zaradi take politike ameriške vlade. Zategadelj je celo Dulles postal nekoliko bolj popustljiv in je izjavi!, da se mu zdi nespametno vzdrževati močnejše Cankajškove vojaške sile na Kvemoju. Tudi Eisenhower je dejal, da se ZDA ne nameravajo zaplesti v vojno zaradi dveh otokov. Formoško vprašanje je kajpak predmet širokega zanimanja v Združenih narodih. Jugoslovanski delegat Koča Popovič je med razpravo o tem vprašanju poudaril, da je Formoza nesporno sestavni del Kitajske in da je sedanji spor toliko bolj nevaren, ker sta vanj zapleteni dve veliki sili. Kitajsko vojaško poveljstvo na odseku, s katerega obstreljujejo Kvemoj, je sporočilo Cankajškovi posadki na otoku, da bodo za teden dni prenehali obstreljevati. Dopustili bodo tudi dovoz materiala in drugih potrebščin na Kvemoj, če pošiljk ne bodo spremljale ameriške ladje. Poročilo poudarja, da je vprašanje Formoze čisto notranja kitajska zadeva. Ciprske zadeve se zapletajo Kljub nasprotovanju grške vlade in samih ciprskih Grkov je britanska vlada L oktobra začela uresničevati načrt o ureditvi oblasti na otoku, pri čemer naj bi sodelovali tudi Grčija in Turčija. Turška vlada je že poslala svojega predstavnika na Ciper, Grčija pa se tega brani. Zato v Londonu pritiskajo nanjo, da bi popustila in se vdala britanskim zahtevam. Nadškof Makarios pa je sporazumno z grško vlado pozval vse ciprske Grke, naj se z vso odločnostjo postavijo po robu britanskemu načrtu. Na otoku so spet nemiri. Prebivalstvo je začelo nov val raznih stavk in demonstracij. Britanske oblasti pa so obnovile v še hujši obliki svoje ukrepe proti grškemu prebivalstvu. Vse kaže, da stoji Ciper na pragu novega boja za svoje pravice. De Goulle v llžiriji še preden je zvedel za končni izid referenduma, je de Ganile spet odšel v Alžirijo, kjer je govoril v nekaterih mestih. Alžircem je zagotavljal boljše gospodarske in socialne Phgoje življenja in obljubljal, da se jim bo zvišala življenjska raven. Niti z eno besedo pa se ni dotaknil političnih pravic Alžircev, niti ni omenjal možnosti o pogajanjih s predstavniki alžirske fronte narodne osvobodo-ditre. Hvalil pa je zasluge francoskih vojake^ v Alžiriji in napovedal pomirjeni« v <5cž«i. Pravice narodnih manjšin v neki deželi so najboljše merilo in spričevalo dejanske demokratičnosti, ki jo izmjajo posamezne vlade.. Mimo tega pa jg zaščita narodnih manjšin tudi že dokaj uveljavljena v mednarodnem obsegu, saj so prav narodne manjšine najbolj občutljiv jeziček na tehtnici medsebojnih od-nošajev med posameznimi deželami. Prav zato pa pomeni vsakršno odvzemanje narodnostnih pravic neki manjšini napad na demokratična načela in na miroljubne odnošaje med posameznimi narodi. Nasprotno pa spoštovanje manjšinskih pravic le utrjuje miroljubno sožitje med narodi in odpira pot k vsestranskemu sodelovanju. Pra/v zato je med našo javnostjo vzbudil ogorčenje korak avstrijskih oblasti na Koroškem, ki so 22. septembra letos na pritisk posameznih šovinističnih prenapetežev ukinile dvojezične šole na južnem Koroškem-S tem ni avstrijska vlada le prekršila temeljnih demokratičnih načel, marveč tudi državno pogodbo, s katero je bila pred dobrimi tremi leti priznana njena neodvisnost. Sestavni del te pogodbe je njen 7. člen, ki vsebuje določila za zaščito slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Slovenska manjšina na Koroškem se je vsa ta leta bojevala,. da bi dosegla polno veljavo določil omenjenega člena. Zdaj pa so odpravili še tiste majhne pravice, ki so jih koroški Slovenci v Avstriji imeli v povojnem obdobju. In to komaj dobro desetletje potem, ko so se rešili okovanega škornja raznarodovalne in uničevalne politike nacistične Nemčije. Koroškim Slovencem je bila že takoj po vojni, jeseni l. 1945, vrnjena pravica do šolanja otrok v slovenskem jeziku. Takratna začasna vlada je namreč izdala odločbo o dvojezičnih šolah na ozemlju južne Koroške, kjer danes deluje 108 Sol. To odločbo jo pozneje avstrijska vlada tudi uzakonila in je torej postala popolnoma zajamčena. Avstrijska vlada je ob raznih priložnostih poudarjala obstoj dvojezičnih šol kot dokaz, da narodne manjšine na njenem ozemlju uživajo vse pravice. Tako je na primer dunajska vlada v svojem poročilu podkomisiji Združenih narodov za odpravo diskriminacije nasproti manjšinam leta 1954 spet porabila dvojezične šole na Koroškem kot dokaz, da je rešila vprašanje narodnih manjšin, čeprav so si organizacije koroških Slovencev vsa ta leta zaman prizadevale, da bi dosegle vse pra- V SZ spet preskušajo atomske bombe Nedavno tega so ameriški viri poročali, da so zasledim dve eksploziji atomskih bomb na ozemlju Sovjetske zveze. Zdaj so v Moskvi tudi uradno sporočili, da so obno-vdili poskuse, ki so jih spomladi opustili. Sovjetska vlada je izjavila, da je bila zaradi lastne varnosti prisiljena obnoviti poskuse, ker sta ZDA in Velika Britanija kljub pozivom nadaljevali z atomskimi poizkusi. Menijo da je sovjetska vlada hotela s tem prisiliti zahodni atomski velesili, da bi se udeležili domenjenega sestanka ob koncu oktobra v Ženevi, kjer naj bi razpravljali o prenehanju poskusov in sklenili tudi pogodbo o nadzorovanju te opustitve. Domenili so se, da bodo na te pogovore poslali zuna-je mimstre. vice, ki jim jih daje državna pogodba, je bilo dvojezično šolstvo vendarle tisto, kar je budilo upanje na postopno uresničitev vseh' manjšinskih pravic koroških Slovencev. Prav iz tega razloga je naša vlada tudi pristala na podpis državne pogodbe z Avstrijo. Kakor vse kaže, pa je bil že ta drobec narodnostnih pravic koroških Slovencev trn v peti vsem tistim, ki so že pred Hitlerjevo Nemčijo, še posebej pa med njenim obstojem, skušali odpraviti sleherno sled o Slovencih na Koroškem. Zagrozili so, da bodo pripravili šolsko stavko po vsej deželi, če ne bodo oblasti takoj ukinile dvojezičnega šolstva. Kaže, da so svoj namen zelo lahko dosegli. Vlada je kaj hitro ustregla njihovim zahtevam, medtem ko je za upravičene zahteve Slovencev po navadi imela precej gluha ušesa. Do tega koraka je prišlo ravno v trenutku, ko so bili tik pred sklenitvijo mnogi sporazumi med Avstrijo in Jugoslavijo o še tesnejšem sodelovanju med obema deželama. Da bi zaščitila osnovne demokratične pravice slovenske manjšine v Avstriji, je naša vlada poslala dunajski vladi obširno noto, v kateri je zlasti poudarila nezakonitost omenjenega postop- ka proti slovenskim šolam. Opozorila je tudi na vse negativne posledice, ki. jih utegne imeti tak postopek. Pa tudi koroški Slovenci sami so se z vsemi silami zavzeli, da jim dunajska vlada vrne njihove s težavo pridobljene in s toliko vnemo varovane pravice do pouka slovenskih otrok v materinem jeziku. Popolnoma je odvisno od avstrijske vlade, ali se bo pustila zastrašiti od šovinističnih nasprotnikov zakonitih pravic koroških Slovencev, ali pa bo popramla storjene krivice in s tem odpravila ovire za nemoteno razvijanje prijateljskih odnošajev med obema deželama. Gvineja - najmlajša republika Neodvisnim afriškim deželam se je prav te dni pridružila še ena. Dosedanja francoska čezmorska posest v Afriki, pokrajina Gvineja, se je 2. oktobra svečano proglasila za neodvisno republiko. Svojo neodvisnost je dosegla na nedavnem referendumu za novo ustavo. Povsod drugod, v sami Franciji in po vseh drugih čezmorskih ozemljih, je de Gaulle doživel nepričakovano ble- stečo zmago, v Gvineji pa je naletel na toliko hujši poraz. Več kot 96 odstotkov volivcev je glasovalo proti ustavi in s tem hkrati tudi za neodvisno Gvinejo. S tem svojim dejanjem so Gvinejci izpolnili svoje zahteve iz časa de Gaulleo-vega obiska, ko so ga sprejeli z vzkliki: Hočemo neodvisnost. Ko je de Gaulle zvedel za porazni rezultat referenduma, je v prvem navalu jeze takoj zapovedal, naj odpokličejo vse francoske strokovnjake iz dežele in pri priči ustavijo vso gospodarsko pomoč Gvineji. Po nekaj dneh pa so te prve sklepe razveljavili, kajti finančnim krogom ni bilo povšeči, da bi popolnoma dvignili roke od ZfiHODNR NFMenn Tudi politično delovanje sindikatov Med vodilnimi ljudmi zahod-nonemških sindikalnih organizacij. pa tudi med članstvom, zadnje čase poteka zanimiva razprava o stališču sindikatov do političnih problemov v deželi-Nekateri zagovarjajo stališče, da se sindikati nimajo pravice vtikati v politična dogajanja, ker so to strokovne ne pa politične organizacije. To so zastopniki tako imenovane teze o politični »nevtralnosti« sindikalnih organizacij. Vse bolj pa prevladuje mnenje, da je dolžnost sindikalnih organizacij posegati v vsa politična dogajanja, ker jih ni moč ločiti od drugih vprašanj, s katerimi se ukvaijajo sindikati. Kaže, da imajo zagovorniki politizacije sindikatov vedno več pristašev prav med delavci, med- tem ko prihajajo prav od predstavnikov meščanskih strank zahteve, naj se sindikati ne vmešavajo v politiko. To vprašanje pravzaprav dozoreva že nekaj let, že od tedaj, ko so sindikati aktivno posegli v politični boj proti atomski oborožitvi zahodno nemške armade- V teh razpravah zavzemajo vidno mesto zlasti sindikati rudarjev, ki zatrjujejo, da sploh ni moč ločiti gospodarskih vprašanj od političnih. Boj za izboljšanje gospodarskih pogojev delavcev, višje mezde, boljši delovni pogoji, vse to so politična vprašanja. Zato so tudi sindikalne organizacije hkrati tudi politične organizacije. Ce nismo politična organizacija, tako pravijo. potem tudi ne smemo podpi- rati vladnih ukrepov, ne smemo nastopati proti fašizmu, kajti vse to je politika. Proti tajjemu pravilnemu gledanju pa nastopajo tiste struje v sindikatih, ki so pod vplivom vladne krščansko-demokratske strknke. Političnemu delovanju sindikatov se upirajo z grožnjo, da kod izstopili iz enotne sindikalne organizacije in ustanovili posebno organizacijo- Prav take grožnje pa silijo socialnodemokratsko vodstvo sindikatov k popuščanju. Ne kaže pa, da bi šli v tem popuščanju tako daleč, da bi se popolnoma odpovedali vsakršnemu političnemu delovanju sindikatov. Trenja te vrste so trenutno bistvena stran dela in problemov sindikalnih organizacij v Zahodni Nemčiji. Tudi gvinejske žene so se v velikem številu udeležile referenduma in z odklonitvijo francoske ustave pripomogle k neodvisnosti svoje dežele S?! Predsednik gvinejske vlade Seku Ture Gvineje. Na Gvineji so namreč najbogatejša ležišča boksita na svetu in la njegovo izkoriščanje so dali francoski gospodarski veljaki že težke milijone. Poleg boksita ima Gvineja tudi obilo mangana, lesa, gumija ter velike nasade kakaa in kave. S svojo razsežnostjo, ki skoraj dosega današnjo Zahodno Nemčijo, in s svojima dvema milijonoma prebivalcev, med katerimi je le kakšnih 7.000 Francozov, je Gvineja med vsemi afriškimi francoskimi posestmi najbolj zmožna samostojnega življenja. Kljub temu pa bi popolna gospodarska ločitev od Franclje in odtegnitev vsakršne francoske finančne pomoči deželo precej prizadeli. Sicer pa Gvineja — po besedah predsednika njene vlade Seku Turea — niti ne želi pretrgati vseh vezi s Francijo. Nasprotno, želi sl z njo najtesnejšega sodelovanja, toda pod pogojem, da bo to sodelovanje dveh neodvisnih in enakopravnih dežel. »Gvineja je želela neodvisnost in sprejema z njo vse posledice,« je Izjavil Seku Ture. NAS KOMeMTAR? Iz Libanona odhajajo dan za dnem transporti ameriškega vojaštva. V deželi je ostala približno še polovica armade, ki se je na poziv predsednika Šamuna in na podlagi njegovih trditev, da je Libanon žrtev tujega napada, izkrcala v Bejrutu pred dobrima dvema mesecema. Če pojde vse tako, kot napovedujejo te dni, bo iz Libanona odšel v kratkem, morda se pred koncem meseca, zadnji ameriški vojak. Tudi Britanci naznanjajo, da bodo sledili temu zgledu in da bodo začeli 20. t. m. umikati svoje čete iz Jordana. Novice so torej pomirljive, položaj pa vendarle ni tak, da bi lahko z gotovostjo predvidevali bližnjo, dokončno pomiritev in normalizacijo odnošajev. Glede Jordana je sploh vprašanje, kako bo mogoče ohraniti dosedanji režim, kako bo kralj Husein mogel ostati na prestolu spričo izrednega ljudskega nezadovoljstva in, kar je najvažnejše, kako bodo mogli vladajoči krogi brez neposredne pomoči tujih oboroženih sil obdržati deželo v okviru prozapadne, blokovske politike. V Libanonu je položaj drugačen; dežela ima sedaj zakonito, naprednejšim ljudskim zahtevam ustreznejšo vlado. Toda na delu so sile, ki si zelo prizadevajo, da bi zaostrile notranje odnose in našle pretvezo, s katero bi zadržale tuje čete. Posebnih uspehov v teh poskusih niso dosegle, čeprav te akcije ni podcenjevati. Organizirale so oborožene spopade in sedaj kričijo, da je prisotnost tujih oboroženih sil neobhodno potrebna, dokler bodo trajali neredi. Ta pretveza seveda ne more držati in. če ne bodo našli druge, pojdejo njihovi načrti po vodi. Libanonski katoliški falangisti pa se ne omejujejo na izzivanje neredov. Vzporedno z njimi razvijajo tudi široko politično dejavnost. Vlado obtožujejo, da je nesposobna zagotoviti deželi mir in blaginjo in ji skušajo ppdkopati tla pod nogami. Pridobiti skušajo v” parlamentu večino poslancev, ki naj bi izrekli novi vladi nezaupnico. Predsednik viade pa je že povedal, da bo v tem primeru od- govoril z uporabo sile ali pa z razpustom parlamenta. Kakšno je pravzaprav ozadje sedanjih naporov nazadnjaških elementov, da bi razdelili deželo na dva verska tabora: muslimanski in katoliški? Jasno je, da ne gre za verska vprašanja in da je vera krinka — kot običajno povsod — za katero se skrivajo politična nasprotja. Gre namreč za to: kakšno stališče bo no, se je zgodil v tej deželi pred kratkim nekakšen vojaški prevrat, o katerem pa imamo do danes le malo točnih podatkov. Ko so novinarji na tiskovni konferenci vprašali indijskega predsednika Nehruja, kaj meni o dogodkih v Burmi, je odgovoril, da ne gre za vojaški prevrat, pač pa, da se je predsednik D Nu odloči! za to spremembo sam, po svobodnem preudarku. Jasno je torej, da je deželi grozila nevarnost. Toda kakšna in od kod? Točnega odgovora še ni, po svetu pa že krožijo glasovi, da je tl Nujev politični nasprotnik, desničar Kijev Nijen, dobil iz nekih Naj več] e ,* zlo: tuje vmešavanje zavzel Libanon do blokovske politike, do Eisenhowerove doktrine, do arabskega gibanja za zedinjenje? Katoliški krogi so zvečine zapadno usmerjeni in se zavzemajo za tako politiko, kot jo je vodil bivši predsednik Šamun. Med libanonskimi Arabci pa močne struje zahtevajo korenito spremembo v zunanjepolitični usmeritvi: približati se hočejo tistim arabskim državam, katerih osnovno geslo je zedinjenje, napredek in »aktivna nevtralnost«. Reakcionarna falanga ustvarja torej nerede in išče podporo med poslanci, in to z sredstvi, ki so bila nekoč v političnih krogih Bližnjega vzhoda običajna: s korupcijo. Sredstev jim ne manjka. So namreč sile — med njimi najdemo v prvih vrstah petrolejske monopole — ki so pripravljene žrtvovati ogromne vsote, da bi dobile Bližnji vzhod spet trdno v svoje roke. Prav nobene verjetnosti ni več, da bi se jim to posrečilo, trudijo pa se le. Podkupovanje je bilo pač na Bližnjem vzhodu glavno orožje v politiki zapad-nih kolonialistov. Naj omenimo, prav v avezi s tepi podkupovanjem In mimogrede, Burmo. Kot je zna- tujih virov 600.000 dolarjev za organiziranje napada na ljudsko oblast in za podkupovanje vplivnih ljudi v državnem aparatu. Razmere v Libanonu in Burmi imajo torej nekaj skupnega: v obeh primerih gre za vmešavanje tistih sil, ki jim samostojna, neodvisna, izvenblokovska politika teh držav ne gre v račun. O tem problemu je govoril pretekli teden na Generalni skupščini Združenih Narodov državni sekretar za znnanje zadeve Koča Popovič, ko je poudarjal, da je treba narodom Bližnjega vzhoda zares omogočiti, da sami svobodno in v miru odločujejo o svoji usodi ter da bi bil prvi, neobhodnl korak v tej smeri enoglasna odločitev Združenih Narodov, da se vse tuje čete umaknejo iz Libanona in seveda tudi iz Jordana. Tuje vmešavanje v notranje zadeve posameznih narodov, in to v najraznovrstnejših oblikah, od grobega vojaškega posega pa do gospodarskega pritiska, politične gonje ter spletk in zarot, to je v današnjem mednarodnem položaju eden izmed osnovnih vzrokov naraščanja splošne politične napetosti. Tudi mi v Jugoslaviji imamo opravka z vmešavanji v naše notranje zadeve. Kriv je teh nedopustnih metod ves vzhodni blok, toda najhujše oblike je zavzela ta politika pri naših sosedih, Albancih in Bolgarih. Protijugoslovanska gonja v Albaniji ni nova stvar. Nanjo je naša vlada večkrat odgovorila z največjo odločnostjo, v polemiko pa se nismo spuščali. Najprej zato, ker pravi inspiratorji te kampanje niso Albanci: ti ljudje dejansko le izvršujejo tisto, kar so jim naročili. Nato pa tudi zaradi vsebine teh napadov, ki niso vsebovali drugega kot prostaško zmerjanje in zbirko takih laži, da jim noben pameten človek ni mogel verjeti. Zadnje čase so v Tirani te napade podvojili in popolnoma neutemeljeno obtožili jugoslovanske oblasti naj-gršega in seveda izmišljenega ravnanja z albansko manjšino v Jugoslaviji. Jugoslovanska vlada Je na napade odgovorila z noto, v kateri pravi, da ta kampanja pomeni vmešavanje v naše notranje zadeve in napad na nedotakljivost našega ozemlja. Nota poudarja med drugim, da je sedanja albanska gonja na las podobna tisti iz leta 1952 in da so tedanjo gonjo albanski voditelji sami kasneje obsodili, ker je škodila ne le Jugoslaviji, temveč tudi deželam, ki so jo začele. Isto velja za Bolgarijo, kateri je bil poslan odločen protest zoper žaljenje FLRJ in »jene vlade ter zoper zanikanje nacionalne individualnosti makedonskega naroda, zoper poskus, da bi se vmešavali v naše notranje zadeve in napadli enotnost narodov ter našo ozemeljsko nedotakljivost. Vlada FLRJ opozarja bolgarsko vlado, da bo odgovorna za posledice takšne svoje politike. Omenili smo nekoliko primerov tujega vmešavanja v notranje zadeve posameznih držav in s tem pokazali na vzroke, ki ustvarjajo in povečujejo napetost v svetu. Nevarnost za mir izvira danes skoraj izključno i* teh vzrokov. Na srečo se dviga proti tej ne* varnosti ustrezen in čedalje bolj odločen odpor. S. V.