IZDAJA ZA GORIŠKO IX BENEČIJO i^HLZ^tev. 247 (2243) PHIHDHSKI DNEVNIK GLAS SLO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ^U~7 Poštnina plačana v gotovini irnpii i 71 77» I I I . _ _ _ Prispevajte za Dijaško Matico J 1 Poštnina plačana v gotovini Spedlzlone In abbon. post. 1. gr. TRST, nedelja 12. oktobra 1952 Cena 25 lir 83 dijaka>/e krožnik kosila, at uri zaitrka in to več-4« je 3 Sličnih dobrotnikih, dijak imeti še se-■ 6o fcosil ob pone-lo j)0ln ob torkih, veti ir«0(,3e *opet použil ob mi-r«Jo nj. dobrotnika. Jz pe-SOnjjj, J’Iijo narekovaji, da W pednje besedo do- .**“ ne! To bi bil° „ kajti resnične do- ^ 06,1 smemo in ne more-1.% ati tedanjim podpor-sl°venskih dijakov. }• ie jim moramo očita-Pogledu na ble-yj"irtenn lica’ na šibko telo 1Sat? študenta pozabili C' so 'J nieQ°vo dušo, po-niegovo človeško in so ga r mtlo- jjleje l- Prav tako so 2*^e>ii no človeka v h °^0a7ti udentu one podpor- S? Z ac.ije- kl so bite te- jjaie ’t!ene m so st do- litJ' Dr?.* Si 5 Podporami Jfnih lstaše določenih po- ..Wtl?n,c, Pa so dejan- Satelitski manevri vzdolž meje FLRJ Nota FLRJ madžarski vladi zaradi k šenja jugoslov. zračnega prostora. Začetek polnjenja mavrovske kotline za pogon hidrokombinata v Makedoniji. Vojni zločinec Schaeffer kriv smrti 8.000 židovskih otrok, starcev in žena (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. — Jugoslovansko zunanje ministrstvo je izročilo danes madžarskemu poslaniku v Beogradu noto_ v kateri odločno protestira proti večkratnim namernim kršitvam jugoslovanskega zračnega prostora po madžarskih letalih. V noti je rečeno, da so te kršitve izvedla madžarska letala 8., 9. in 10. oktobra t. 1. Dne 8. oktobra je neko madžarsko letalo preletelo jugoslovansko - madžarsko mejo 11 km od Virovitice, 10. oktobra popoldne pa sta dve madžarski letali tipa MIG 15 kršili jugoslovanski zračni prostor v globini l km severozahodno od vasi Horgoš. Dne 10. oktobra zjutraj sta drugi dve madžarski letali ponovno leteli nad jugoslovanskim ozemljem okrog 9 km severozahodno od Subotice. Jugoslovansko zunanje ministrstvo ugotavlja, da so madžarska letala premišljeno in organizirano kršila jugoslovanski zračni prostor ter na ta način izzvala nove incidente. Jugoslovansko zunanje ministrstvo odločno protestira proti tem incidentom in zahteva od madžarske vlade, naj stori potrebne korake, da taki incidenti za katere nosi popolno odgovornost madžarska vlada, prenehajo. Iz Romunije in Madžarske poročajo, da so se vzdolž jugoslovanske meje začeli kombinirani manevri romunskih, madžarskih, bolgarskih in češkoslovaških. Od 26. septembra, ko so se pričeli manevri, so romunske oblasti prepovedale vzdolž meje vsakršen promet proti Madžarski. Po tem dnevu so prepovedali tudi diplomatom vožnjo v smeri madžarske meje. Ob 11. obletnici vstaje makedonskega ljudstva je okrog 5 tisoč bivših borcev Makedonije sinoči in davi sodelovalo v številnih partizanskih marših. V Mavrovem so v okviru proslav dneva vstaje na svečan način spustili zapornico, s katero so zaprli mavrov-sko kotlino, v kateri bo nastalo veliko jezero katerega voda po poganjala turbine mavrovskega hidrokombinata. Razen tega so v številnih mestih Makedonije odprli več razstav, ki prikazujejo borbo makedonskega ljudstva za o-svoboditev in povojni razvoj LR Makedonije. Meščani Titovega, Velesa, Stipa, Kavadar-ja, Ohrida in drugih mest so položili danes vence na grobove padlih v NOB. Odkrili so tudi več spomenikov padlim borcem. Jugoslovanska vojaška delegacija, ki je z generalom Savom Drljevičem na čelu odpotovala na prijateljski obisk v Sirijo, je danes prispela v Damask, kjer so jo sprejeli oficirji sirijske armade in osebje jugoslovanskega poslaništva pod vodstvom poslanika Mi-hajla Javorškega. Zveza židovskih občin Jugoslavije je poslala svetovnemu židovskemu kongresu v Londonu in Newyorku brzojavko, v kateri poziva obe organiza-cji naj posvetita največjo pozornost procesu proti vojnemu zločincu Schaefferju, ki je sedaj v Koelnu. Brzojavka poudarja, da je Schaeffer kriv za umor 8.000 židovskih žena in otrok iz Srbije in Banata, ki so bili internirani v beograjskem taborišču. Te umore so izvršili na Schaefferjev ukaz leta 1942. Brzojavka poudarja, da vsa jugoslovanska javnost zahteva pravično kazen za vojnega zločinca Schaefferja, kt ima na vesti tako ogromno število nedolžnih otrok, žena in starcev. B. B. ZAKUHČEK KONGRESA ANGLEŠKIH KONSERVATIVCEV Nova grška vlada ATENE, 11, — Novi grški ministrski predsednik Demetrios Kiusopulos je danes prisegel kralju ob navzočnosti prejšnjega ministrskega predsednika Plastirasa. Kiusopulos je predstavil kralju člane nove vlade, ki so tudi prisegli. Kiusopulos je prevzel tudi notranje ministrstvo. Zunanje ministrstvo pa ima bivši minister Dragumis. Nocoj je novi ministrski predsednic izdal grškemu narodu proglas, v katerem izjavlja, da bo vsak državljan lahko svobodno izražal svoje politično mnenje Protestna nota FLRJ pri bonnski vladi BONN, 11. — Jugoslovanski poslanik v Bonnu je danes izročil zahodnonemškemu zunanjemu ministrstvu noto, s katero protestira zaradi sovražnega in zlonamernega pisanja ilustriranega lista ABZ. Dr. Mladen Ivekovič, ki je včeraj obiskal šefa političnega oddelka nemškega zunanjega ministrstva in ustno protestiral, je danes z noto o-pozoril zahodnonemško vlado na pisanje njenega časopisa in zahteval, da vlada v bodoče prepreči take primere, ki motijo odnose med Zahodno Nemčijo in Jugoslavijo. ZADNJA POT TOV. VENTURINIJA Občinske volitve Sneg v Ljubljani (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 11. — Danes popoldne je začelo v Ljubljani snežiti. Sneži tudi v drugih krajih Slovenije, zlasti v planinskih predelih, kjer je sne- žilo že večkrat poleti in jeseni. Temperatura je v Ljubljani padla na nekaj stopinj nad ničlo v planinskih predelih pa se giblje okrog ničle in ! pod njo. Današnji »Ljubljanski dnevnik« posveča vso prvo stran I Slovencem pod Italijo in na j Tržaškem. Pod naslovom «PoA I šibo stiske« poudarja list, da j je tržaško pomorstvo že | davno na tleh in da preti tež- ! ka kriza tržaški srednji in i _ mali industriji. «siovenci v Dolg razgovor bivšega rimskega zunanjega ministra in kominfor« Kanalski doimi, v Beneški sio- mjsta ter Stalinovega nagrajenca Pietra Nennija z De Gasperijem PRED ZUNANJEPOLITIČNIM GOVOROM DE GASPER1JA Iredentistična „L’Arena di PoIa“ predlaga ustanovitev STO Ur. ,aBca ,3emu v ponižne-P“ hinavskega Wih Zah k0likor se ni v Mr. *sah porodil gnus in %MtTidesetiiC° ^ nasta,a 0f, V11 leti, ko smo, valnih tta^’^anskih razbil »ranu„Jtka»- opustili ilo, c>no , T’ intRres, da C«S)cen ,sakega revnega v rr studenta, da nam t\io.?0q »i.. n*TiiteQa in od- ln t:nsk^ in^- \ Q!'. do T smo sp globoko ^1i iio^rn^„ * narodu patreb- ^ Pon ^7° k0t HiIq Polnoma tudi iz-P°movanie pod- Vs> — A ENEGA EDe.N za VSE! r'ka V° 1 Ven, ' ; «tlta haZ, tez* »‘»rega iz. S? ki0 «Za iu’» se Drifne K V ,emN?S CA DUA. Tj'r,Vai l bo 'ir>- » C0» vS3 D, SKO m v "h #afou.:0 1 nekaJ 5tOost s’cuPac>3t in so- Mr« ~-------------------- 1%,?° te,n r^lUm ituden- ^ it j 77 2 mladi' Neo *«"'<<’ hn*° sarnef’a v Belgiji BRUSELJ 11 — Jutri bodo v Belgiji volitve za izvolitev 30.000 občinskih svetovalcev, med katerimi bo izbranih 5.456 predstavnikov krajevne izvršilne oblasti. 2666 županov, ki predsedujejo izvršilnim odborom. imenuje kralje na priporočilo občinskih svetov. Te volitve, ki jih razpišejo vsakih šest let, so vedno imele v glavnem strogo krajevni zna. Pozval je člane stranke, naj se vpisujejo v sindikate, «toda ne zaradi tega,! ftVank^lzkorUtile nfpake^kr-da bi se polastili Trade nnionov» - Poudarjanje prijateljstva z ZDA - Sprejeta'ščansko-s°ciaine stranke, ki je ... . ■ . . * .. , v i. na vladl oci 1950. m so pre- Churchill očita laburistom da so spravili Anglijo na rob propada resolucija, da ostane električna iu premogovna industrija podržavljena i °j(>« »“mesa J1 r„9® . nadalj«°*n?n ki jo ! Obzirne pub,la z™- »a Zt& p,od^ie h’%"" Čl0V^nneZ * *°CTie priprt” d lklad D^'?Eeua!i v %S^ki Mati- t "»Krt-*« nnrf scl našega li?k°v na'manje siro' \ er srn mor* b,t' >e t0 št'" % ''"»J0*'*- ’ na^ePŠe Sv •*e PTiie- S k4Mi| l1 '<> c d e 7i %% 0°dQ v : Prepričam \n,‘H lne’niia ir. ?enc‘ Tr- 0>tm ‘ tim riTilU sv°}° , , Cia ^Go PAHOR SCARBOROUGH, 11. — Kongres konservativne stranke se je danes zaključil. Govoril je med drugim notranji minister Fyfe. Včeraj in danes so predvsem razpravljali o notranjih vprašanjih. Danes popoldne pa je govoril ministrski predsednik Churchill, ki je med drugim de Jal, da se upanje za konservativno stranko veča. «Ne govorim vam — je dejal Churchill — prevzet z neumnim optimizmom, lahio pa vam jamčim, da bomo skuiali napraviti Dolje.» Dejal je, da želi stranka «olajšati gospodarski preporod Britanije«, in je s tem v zvezi izjavil, da se je Velika Britanija, ko so konservativci pred enim letom prišli na vlado, »bližala prepadu z 800 milijonov šterlingov letno.« Razen tega pa je bilo treba zadostiti vsem posledicam oboroževanja. Nato je Churchill izjavil, da je laburistična vlada v 6 letih, ko je bila na oblasti, uporabila ves denar, s katerim je lahko razpolagala, vštevši 2 milijardi šlerlingov, ki si jih je izposodila, «ali pa ki jih je Pro* sila kot miloščino od ZDA.» j «Mi Jahko rečemo, da smo neodvisni — je dodal Churchill — tako da je Anglija izenačena pri svojih plačilih z ostalim svetom.« Omenil je nato, da so laburisti grdili, da bo konservativna vlada pripeljala Anglijo do vojne, in je pripomnil, da imajo danes vsi vtis, da se je nevarnost splošnega spopada oddaljila, odkar so konservativci na oblasti. V velikih obrisih je nato govoril o parlamentarnem programu. ko se bo zopet začelo delo spodnje zbornice. Zagotovil je, da bodo cestno prevozništvo in jeklarne denacionalizirali v enem letu. Zatem je poudaril potrebo tesnega sodelovanja s sindikati, o katerih je dejal, da predstavljajo temeljni tinitelj v angleških u-stanovah. Pri tem pa je dodal, da so »številni voditelji prevzeti z lažnimi teorijami socializma«. «Treba pa je priznati pogum in znaSajnost sindikalnih voditeljev. Ne strinjamo se z njimi, toda spoštujemo jih in nedvomno ne more biti Anglija brez njihovih služnosti« Dejal je, da je vsaj tretjina britanskih sindikatov glasovala za konservativce, in je nato pozval svoje somišljenike, naj vstopijo v sindikate, Gottvvaldov general izvršil samomor PRAGA, 11. — Sef vojaškega oddelka v uradu prsdsed-nika CSR Gottwalda gen. Sar-tor je izvršil samomor. Ta samomor je verjetno v zvezi z aretacijami številnih praških oficirjev v zadnjih dneh. Za njegovega naslednika so imenovali generala Slano. «ne zaradi tega, da bi se polastili Trade unionov, pač pa da bodo pazili, da se bodo sindikalne sile posvečale predvsem vprašanjem odnosov med delodajalci in delavci«, O zunanji politiki je Churchill izjavil, da se splošna linija Edenove politike še dalje drži linije, ki jo je že izvajal Bevin s podporo konservativne opozicije. Dejal je: ((Britanska zunanja politika temelji na stvarnem tovarištvu z ZDA, zato da se brani svobodni svet pred napadi. Nameravamo okrepiti z vztrajnostjo, zvestobo in odločnostjo prijateljske in krvne vezi, ki so pripra- ■ zutianjj minister Eden se je davile Anglijo, da je sklenila ta- j ne3 S2Stal s predstavniki večjih ostala nacionalizirana. Prav tako je bila važna razprava o resoluciji, ki je zahtevala nujno revizijo zakona, ki je bil odobren pod laburistično vlado leta 1946 glede zidanja hiš po javni upravi. Kljub posredovanju ministra Mac Millana, ki uživa velik ugled, je bila resolucija sprejeta, a z zelo maihno večino. Edenovi razgovori s predstavniki sudanskih strank LONDON, 11. — Britanski ko učinkovito zavezništvo z ve' liko anglosaško republiko onstran Atlantskega oceana. Mir v svetu in bodočnost svobode sta odvisna od tega zavezništvi. To ne pomeni, da se vedno povsem strinjamo z našimi ameriškimi zavezniki, ali pa da se obotavljamo pri obrambi našega stališča pri vprašanjih, glede katerih se ne strinjamo. Toda gotovo je, da ne bomo padli v past, ki jo je pripravila sovjetska vlada, in ne bomo dovolili, da bi ta odprla razpoko v harmoničnem in učinkovitem sistemu, ki združuje misel in delo naše vlade in vlade ZDA«. Na koncu je Churchill govoril še o ameriških volitvah in dejal, da sta oba kandidata »izrednega kalibra«. Med raznimi resolucijami, ki so jih na kongresu sprejeli, je resolucija poslanca Nabarra, ki obvezuje vlado, da bo električna in premogovna industrija sudanskih strank, zato da se seznani z njihovim stališčem in da jim obrazloži britansko stališče Najprej je Eden sprejel predstavnika indipendentistične stranke (lUmman El Mahdija, ki trdi, da ga podpira več ko polovica prebivalstva severnega Sudana. Pozneje je Eden sprejel skupino delegatov gibanja «Ashig-ga» (Krvni bratje), ki tudi trdijo, da jih podpira več ko polovica sudanskega prebivalstva. Izrazili so Edenu upanje, da bo v Sudanu lahko razpisan plebiscit, na podlagi katerega bo prebivalstvo odločilo, ali naj bo Sudan popolnoma neodvisen ali Pa naj se pridruži Egiptu. Eden je enim in drugim izjavil, da Anglija #ne bo napravila ničesar«, da bi prihodnji mesec onemogočila volitve v Sudanu kot prvi korak za ustavne spremembe v deželi. nesle borbo na področje notranje jJoiiSTJe. Letos so biie razen list tradicionalnih strank in list, ki zastopajo lokalne interese, predložene v raznih mestih tu. di liste odpadnikov flamskih nacionalistov. Zaradi tega predvidevajo^ da bodo krščanski socialisti zgubili mnogo glasov. Opozicija izkorišča pri volilni propagandi nezadovoljstvo. ki je nastalo zaradi nedavne pomilostitve kolabora. cionistov. Socialisti, kominfor-misti in liberalci pa so skupno nastopili proti vladi v polemiki o trajanju vojaškega obveznega roka. Opozicijske stranke ki skušajo prenesti občinske volitve na politični teren, bi hotele na ta način doseči predčasno razpusti, tev zbornic. Volilna kampanja pa je potekala na splošno mir. no. veniji, na Goriškem in v CO' ni A STO so bili vsa povojna leta izpostavljeni raznarodovalnim poizkusom italijanskih oblasti ter na Tržaškem tudi zavezniških oblasti zapletenih v italijanske iredentistične mreže. Letošnje leto pa prinaša našim zahodnim zamejcem — Slovencem težave. Močna gospodarska kriza v Italiji, ki sicer udarja po Italijanih, Furlanih, še posebno prizadeva Slovence ker so jim zaprte javne službe in jih v krčih krize nihče ne ščiti pred odpuščanjem iz industrijskih podjetij«. - - V Ljubljani bo 17. t. m. zasedanje glavnega odbora OF Slovenije, C. S. TRST, 11. — Odkar je maršal Tito v svojem govoru v Do- lenjskih Toplicah dejal, da bi bilo najbolje spričo italijanske nepopustljivosti reševanje tržaškega vprašanja odložiti ter rešiti druga manj težka vprašanja jugoslovansko-italijanskih odnosov, se obe glavni glasili iredentističnih organizacij v Italiji «Difesa adriatica« in «L’Arena di Pola« na vse pre-tege trudita, da bi prepričala italijansko javnost, da je ta Titov predlog najnevarnejši in naj^bolj nesprejemljiv za Italijo. Najdalje je šla v tem pogledu goriška «L’Arena di Po-las, v svoji .^dnji številki od 8. t. m., kjer pravi, da je ne- obhodno potrebno čimprej re- i Nadvse zanimivo je torej, da šiti tržaško vprašanje, ker da ' prav iredentistična avantgarda V pričakovanju Pinayevega govora Zagotavlja se, da je spor o noti »ključen - Prevladuje mnenje, da je bil ta incident povzročen bolj zaradi notranjih potreb Pinayeve v ade NEW YORK, 11. — Predsednik Truman je zaključil svojo veliko volilno kampanjo po Z.DA z zadnjim napadom na republikansko stranko in njenega kandidata Eisenhowerja. Nocoj je govoril v New Yorku ob priliki Kolumbovega dneva. Ob tej priliki je obtožil generala Eisenhowerja kot kandidata «novega izolacionizma«. TUNIS, 11. — Tunizijska policije je preteklo noč izvršila preiskave na številnih sedežih kominform. organizacij in v stanovanjih nekaterih znanih osebnosti tuniške kominformi-stične stranke. Preteklo nof so neznanci, oboroženi z brzostrelkami in ročnimi bombami, napadli radijsko postajo v Djedeidi. Bilo je ranjenih 6 vojakov. PARIZ. 11. — Kakor zatrjujejo obveščeni krogi, bo ministrski predsednic Pinay izjavil jutri v svojem govoru, da je displomatski spor z ZDA glede ameriške pomoči «zaklju. čen». Vendar pa pravijo tisti, ki so videli pripravljalni govor. da bo Pinav vztrajal, da ie treba temeljito menjati metode in temeljne zamisli, na podlagi katerih se pošilja ameriška pomoč Franciji in drugim članom atlantske zveze. Kakor je znano, vztrajajo Francozi, naj bi pomoč v dolarjih in materialu za obrambo trajala vsaj tri leta, medtem ko bi hotele ZDA to pomoč znižati. Ce ne prej bodo gotovo na prihodnjem zaseda-niu atlantskega sveta nekatere evropske države, zlasti pa Francija, zahtevale ponovno proučitev tozadevne ameriške politike. 2e pred sedmimi dnevi je francoska vlada v spomenici organizaciji atlantskega pakta izjavila, da Francija «ne more zopet začeti s proizvodnjo v svoji obrambni industriji brez poprejšnjega zagotovila. da bo ta indutsrija ime. la naročila in odgovarjajočo finančno podporo«. jwjorški list «Saturday Ti- Ob obletnici koroškega plebiscita Te dni poteka 32. obletnica koroškega plebiscita. Ob tej priložnosti je objavil ((Slovenski poročevalec« naslednji članek: V zgodovini slovenskega naroda ima koroški plebiscit težak in mučen pečat. Razmere po prvi svetovni vojni in tuji vplivi so preprečili, da bi slovenski narod lahko stopil združen na skupno pot, ki bi malemu narodu, že veko-ve stisnjenemu med velikani, omogočila svoboden življenjski razmah. Zal, so prav v tistem trenutku, ko se je odločala usoda Koroške in njenega ljudstva, bile na delu sile, ki niso bile naklonjene ne Slovencem ne novi državi, ki je nastala na razvalinah avstrij-sko-ogrskega cesarstva. Breme, ki je potem padlo na pleča slovenskega človeka na Koroškem, je bilo tako težko, da smo ga čutili tostran Karavank, Boj za življenje za najosnovnejše pravice, za svoj jezik, za zemljo je bil vsak dan težji, kajti proti slovenskemu življu so rovarili ljudje, ki so slovenskega člo- veka prezirali in zapostavljali. Germanizatorji Mayer -Kaibitschevega in Steinacher-jevega kova so se zarotili, da z vsemi sredstvi, ki so jih imeli na razpolago, in s podporo najbolj zagrizenih nem-škoavstrijskih šovinističnih krogov izbrišejo v koroških Slovencih spomin na staro zgodovino, na nekdanje svoboščine na narodne pravice in na težnjo po kulturni zvezi z ostalimi Slovenci. V ta namen niso potujčevalci štedili ne z denarjem ne z gospodarskim _ in moralnim pritiskom in niti ne z nasiljem in potvorbami, ki so dosegle svoj višek, ko je Avstrijo zasedla Hitlerjeva armada. Vojna leta so bila nova preizkušnja za koroške Slovence. Nacistični stroj je hotel z izseljevanjem in z najbolj barbarskimi metodami izbrisati narodni pečat slovenskih predelov Koroške. Ne glede na to pa je naš živelj na Koroškem zdržal v upanju, da bo konec vojne prinesel izboljšanje tudi njemu, ki je preživel toliko preizkušenj. Ni naš namen, da bi sedanjo obletnico izrabljali za pogrevanje starih dogodkov, starih nasprotij in nekdanjih nepravilnosti. Naša želja je bila vedno, da bi se nesoglasja, ki so razdvajala dva na roda odpravila na način, ki bi bil primeren naši dobi in splošnim človeškim težnjam. Dolgo je bil koroški problem kamen spotike med našo državo in sosednjo avstrijsko republiko. Menimo, da je nastopil čas, ko bi prav koroški Slovenci lahko postali most, ki bi omogočil dobet sosednji stik med Jugoslovani in Avstrijci. Živimo pač v dobi, ko je prijateljstvo in razumevanje med narodi tista vrednota, ki bi je ne smeli zanemarjati, pač pa spodbujati v korist vsega človeštva in njegove blaginje. Koroški Slovenci bi danes, ko je tudi med avstrijskimi voditelji slednjič le prevladala misel, da so dobri sosedni odnosi koristni obema državama, lahko postali tisti most, ki bi premostil vsa nekdanja nesoglasja in olajšal razumevanje teženj i jugo- avstrijskega slovanskega ljudstva. Naša želja je v tem, da se koroški problem uradi tako, kot je pač času primerno. Pri nas — in bržkone tudi pri vseh poštenih Korošcih — obstaja pripravljenost, da ne glede na žrtve podpremo težnjo po solidarnosti med svobodoljubnimi narodi, tipamo pa, da bodo tisti Avstrijci, ki so pripravljeni na sodelovanje, onemogočili delo tistim zagrizenim elementom, ki črpajo pobude za svoje nepošteno delovanje iz stare raznarodovalne in nacistične prakse ter s tem kvarijo dobre odnose na samo med dvema sosednjima državama, pač pa tudi odnos do svojih slovenskih sodržavljanov; čim bolj človeško in čim pametnejše bo ravnanje s slovensko manjšino v Avstriji, toliko trdnejše bodo tudi gospodarske, kulturne in politične zveze med našo državo in avstrijsko republiko, zveze, ki so v korist tako Avstriji kakor naši državi in s tem tudi razmeram v vsej j strankf bo od 7. do 11. januarja Srednji Evropi, 11953 v Milanu. mes« piše danes o francosko-ameriškem diplomatskem incidentu in pravi: ((Kot lokaliziran in ločen incident v dolgi vrsti dobrih odnosov med Francijo in Ameriko ne zasluži zadeva o noti, da bi jo dramatizirali. Incident je nastal zaradi notranjepolitičnih potreb francoske vlade. Gotovo ni mogoče zanikati, da je vsa zadeva povzročila smehljaje zadovoljstva v Kremlju, kjer je Stalin pred kratkim napovedal, da se bo imperialistična Francija v kratkiem odtegnila hlapčevstvu ameriške pomoči. Edina stvar, ki jo je treba obsojati, je ta, da se Pinay pri tej potezi ki mu je služila za notranje potrebe, ni obotavljal poseči tudi po pro-tiameriških elementih, ki so hkrati tudi nasprotni evropski združitvi ki jo Pinay hoče. Bilo bi obsojanja vredno, če bi se zaradi francoskega narodnega ponosa preprečilo nadaljevanje evropskih obrambnih naporov in evropske združitve«. Novo vodstvo PSOI RIM, 11. — Predsedstvo kongresa PSDI sporoča, da je novo vodstvo stranke takole se stavljeno: Osem članov za Saragatovo skupino, in sicer: Saragat, Rossi, Lami-Starnuti, Battara, Ta-nassi, Villa-ni, Pelleri, Bucalos-si: pet za Romitovo skupino: Romita, Russo, Matteotti Mat teo, Dalla Chiesa, Farina; štiri za Simoninijevo skupino: Simonini, Spalla, D’Ippolito, Longhi-tano in štiri za skupino Codi-gnole, in sicer: Codignola, Cos-su, Mondolfo, Vittorelli. Novo vodstvo se bo sestalo v ponedeljek zjutraj, ko bodo imenoval; tudi tajnika stranke in izvršilnega odbora. V Rimu se je danes popoldne začel «shod neodvisne levice«. Senaitor Nitti, ki je bil določen za predsednika, je poslal pismo in obžaloval, da ne more priti. Na zasedanju so proučili delovanje gibanja in napravili pregled bodočih nalog, zlasti glede najvažnejših političnih vprašanj, kakor je n. pr. volilni zakon. Vodstvo komlnformlstlčne PSI je danes sprejelo resolucijo, v kateri se izreka proti volilni reformi. 30. kongres je «status quo» samo v škodo Italiji. Vedeti moramo, da nosi ta tednik podnaslov ((Tednik julijskega in dalmatinskega ire ( dentizma« in da je uradno glasilo organizacije »Movimento italiano revizionista«, sestavni deli njegovega uredništva pa so še pri tiskovnem uradu istrskega CLN in pri odboru ((Združenja za Julijsko krajino in Dalmacijo« v Milanu. «In vsak dan, ki mine, pomeni za nas padec vrednosti in učinka tistih pičlih kart, ki so nam ostale v roki, in pomeni tudi poslabšanje naših mednarodnih odnosov. Nima smisla delat; si iluzije glede kakršnekoli možnosti za našo diplomacijo, da bi mogla pridobiti zase zahodne vlade za tezo tristranske note od 20. marca 1948... Od takrat pa do danes so se podpisniki te obveze grenko pokesali, da so jo podpisali in so celo jasno povedali, da te obveze ni mogoče več vsiliti Beogradu«. In Italija ne more več izgubljati časa spričo sedanjega stanja stvari in se mora odločiti za eno ali za drugo rešitev, če noče doživeti še ene teritorialne ohromitve in z njo izolacije s stran; samih svojih zaveznikov. Po našem mnenju — nadaljuje ta julijski in dalmatinski iredentistični list — so takšne rešitve tri, o katerih mora Rim razmisliti in se odločiti za eno ali drugo: Ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja na podlagi mirovne pogodbe; kompromis z Jugoslavijo o razdelitvi na dve coni; pritožba na Združene narode zaradi jugoslovanskih kršitev v con; B in zahteva po njih intervenciji, naj se vzpostavi tudi v con; B enaka uprava, kakršna je zavezniška v coni A» Na'o pouciarja list, da je po trebno delati z naivečiim realizmom. da »general čas ne dela za Italijo, temveč za Jugoslavijo«, da je Italija ostala sama, ki še la^a na luno o nemogočem direktnem sporazumu z Beogradom ali o intervenciji velikih zapadnih sil v italijansko korist. Članek zaključuje s pozivom na «glas razuma«, «opor-tunosti in državnih interesov«, ki mora prevladati nad že tako ((plemenitimi občutki«. predlaga nenadoma kot prvo možno rešitev tržaškega vprašanja ustanovitev STO na podlagi mirovne pogodbe, čejs da to narekuje realizem in inte* res države. Se bolj je zanimivo, da je podobno zahtevo postavil pred kratkim Togliatti ne da bi pri tem dodal — kot je to doslej vedno storil — da je ustanovitev STO pot do priključitve obeh con k Italiji. To se je zgodilo po Nennijevem prihodu iz Moskve (kjer je prejel Stalinovo nagrado). S tem v zvezi ni nevažno poudariti, da je De Gasperi imel včeraj zelo dolg pogovor a prav tem Nennijem, a demokr-ščanski tisk spravlja ta pogovor v zvezo z razpravo o zunanji politiki pred rimskim parlamentom, ki se bo začela pojutrišnjim zelo verjetno z De Gasperijevim govorom o zunanjepolitičnih ' vprašanjih, med katerimi bo brez dvoma na zelo važnem mestu tudi tržaško vprašanje. Spričo vsega navedenega je možno, da De Gasperi po razgovorih svoje-a londonskega ambasadorja Brosia z Edenom, kjer verjetno ni naletel na preveč odprta ušesa rimski predlog o «razširitvi in okrepitvi položaja Italije v Trstu«, da torej De Gasperi po vsem tem razmišlja tudi na takšne formulacije svojih misli glede bodočega razvoja okrog Trsta, ki bi bile zelo podobne iredentističnim nasvetom ((Julijskega in dalmatinskega revizionističnega gibanja«, za katerega se ne more reči. da nima nobene zveze s palačo Chigi, temveč je zelo verjetno, da je bilo to gibanje prav tam rojeno. Vsekakor nočemo, da bi se prav nam maščevala volja po prerokovanju, vendar pa poudarjamo, da bo De Ga-iperijev odgovor v tem pogledu vsekakor zelo zanimiv. Opozoriti hočemo le na dejstvo, da smo v zadnjih štirih letih doživeli že več klerofaši-stično - kominformovskih kombiniranih akcij in manevrov proti Jugoslaviji. Ali stojimo morda pred novo. ki bi bila po svojem stilu doslej največja? Pri tem nam nehote prihaja na um tista latinska: «Timeo' Danaos et dona ferentes«. («Bojim se Danajcev tud-i ko prinašajo darove!«). * ISajnovejša o Santinu Za danes nismo imeli namena pisati o početjih fašističnega škofa Santina. Toda I rejeli smo nadvse zanimiv dopis, katerega moramo objaviti: Zadnji ukrep posvečenega fašističnega škofa Santina prav gotovo ni zadnji; najbrž bo v kratkem storil še kaj podobnega. Poslednje, kar je napravil, pa je sledeče: Kakor je vsem znano, poseduje škof v Skednju poslopje, ki mu Skedenjci pravimo «šfco/ija«. Onstran ceste, «ško-fiji« nasproti pa so hlevi in travniki, vrtovi in vinogradi, ki segajo skoro do morja. Vse to posestvo je doseda. njim škofom Karlinu, Ravnikarju., DobrtH, Naglu, Fogarju, Glavini in dr, služilo za poletno bivališče, v katerem so lahko uživali sveži morski zrak. Dandanes stanuje v «$kofiji» mons, dr. Ukmar, kakor je še do nedavnega stanoval prof. dr. Turnšek, ki pa je bil iznenada premeščen v Nabrežino, kakor je bil premeščen mladi duhov- nik Zupančič v Bazovico. Zakaj? Škofova volja pač! V imenovani «škofiji» je bila kapela, v kateri so vsi dos danji škofi poleti v njej maševali. Tako je delal tudi msgr. dr. Ukmar. A glej! Sedaj je škof Santin naročil, naj se vsa oprema, ki je krasila kapelo, prenese v klet, in končno je dal podreti le oltar in ga dal nadomestiti z ognjiščem. Ves na ta način obnovljeni prostor je škof določil za stanovanje dvema novoporočenima ezuloma. Dr. Ukmar se je s posebno prošnjo obrnil na škofa, ki pa je ostal neizprosen in je svoj namen uresničil: v malo stanovanje je vselil omenjena ezula. Pravijo, da bi škof lahko določil za ezule tudi kako drugo izbo, ki jo ima na razpolago v škofiji. Najbrže pa ima škof takšen trmast in svojeglav značaj vedno kadar gre za ezule. Sramota, nezaslišana sramota! Kdaj se bomo rešili tega nepoboljšljivega fašista? G. vzide ob 24.00 ir Jutri, poned«lj Edvard, Danes, necelja II. oktobri Seraf in, Drugislav Sonce vzide ob 6.17 in z?g0nLuna ,7 25 Dolžina dnev^U-M. 1^ 13. oktobri t rnilr slovensko zemljo Ko so fašistične oblasti 1935. leta sprejele S n a č r t o gradnji letališča v Ronkah, no od kmetpv odkupile skoraj 400 njiv. Polovica teh njiv je bila slovenska last kmetov iz Doberdoba, Dola in drugih kraških vasi. Čeprav lastniki teh njiv niso soglašali z gradnjo letališča in zaradi tega odklanjali prodajo svoje zemlje, so oblasti z grožnjami prisilile kmete, da so prodali njive po smešno nizki ceni od 1800 do 2000 lir. Ob prodaji so prejšnjim lastnikom izjavili, da je kupna cena tako nizka, zato ker bodo kmetje lahko izkoriščali letališče za pašnike. Dejaniško pa se fašistične oblasti svojih besed niso držale, ampak so dale košnjo vsakemu, fci je plačal potrebno vsoto. Dogajalo se je tudi to, da so morali kmetje še celih šest let po prodaji zemljišča plačevati Zadrugi voda pristojbino, čeprav so namakalne priprave že zdavnaj odstranili. Lastniki slovenske zemlje na današnjem letališču v Ronkah odločno zahtevajo mzveljavo nasilne prodajne pogodbe in vrnitev zemlje. Mehvuleiooiit delavcev v kateri je pozival delavce, naj bodo hvaležni delodajalcem; ker so jih obdržali v službi in tj ih niso poslali na cesto kut toliko drugih goriških delavcev. Delavci so nmenjd, da bi bilo treba pridigo pripraviti tistim, brezsrčnim delodajalcem■ v podgorski predilnici, v Ronkah in tolikih drugih tovarnah, ki brez vsake odgovornosti in čute človečanstva odpuščajo družinske očete in spravljajo cele družine v obupen položaj. Take ljudi bi bilo treba s pridigami omečiti, v kolikor je to sploh mogoče. I ' Nezakonito ravnanj« V začetku septembra je prinašal gospod A,useltni, načel-nik urada Ente Tre Venezie permskim zemljiškim najemnikom dopisnice in od njih zahteval, naj jih podpišejo in se odpovejo dosedanji najemniški pogodbi. Načelniku je z njegovo zvijačnostjo ttspelo preslepiti nekatereljudi,pred-vsem ženske, da so na dopisnici podpisale svojega mnia. Čeprav so bile pogodbe podpisane za vsako leto posebej, nima nihče pravice ukinjati njihove veljavnosti, ker je 11. julija 1952 izšel zakon it. 76A. ki podaljšuje vse najemni ke pogodbe. Confederterra je pred dnevi sklenila pomagati družinam, ki so v nevednosti podpisale razveljavo najemniške pogodbe. Napravila je izjavo, s katero bodo najemniki preklicali svoj podpis. S tem bo skušala doseči vrnitev remije kmetom, ki so vanjo vložiti to!’’"o truda Miovenskil imena tru v peti Standreškima zakoncema se j c rodila hčerka, katero xla želela imenovati Danila. Ko pa sta prišla na županstvo dr Bernardisa, so jima povedali, da na podlagi takega in takega fašističnega zakona ne more jo novorojenčkov imenovati z imeni, ki niso v rimskokatoliškem koledarju. Fašistični zakon o imenih je bil naperjen tudi proti Slovencem. Zato pomeni vztrajanje poriškega županstva na tem zakonu vztrajanje. demo-kristjonskih oblasti na fašistični dediščini. Kmečka predavanja Pokrajinsko nadzorništvo za poljedelstvo v Gorici je napovedalo kmečka predavanja v Dolenjah, Sitarjih, Borgnanu in Versi. Omenjena predavanja bodo v nedeljo 12. t. m. ob 11. uri. Na njih bodo izvedenci Pokrajinskega nadzorništva za poljedelstvo kmetovalce seznanili s cilji državnega natečaja za zvišanje poljedelskega odnosa v prihodnjem letu, o najboljšem načinu setve ozimine ter z ukrepi za razvoj gospodarstva in povečanja zaposlitve s pomočjo kmečkih kreditov, po zakonu 25. julija 1952. KONGRES DRUŠTVA FURLANSKIH FILOLOGOV PRED SEJO POKRAJINSKEGA ODBORA Je društvo prejelo podporo italijanske vlade brez vsakršnih obvez? U Vloga slov. svtUvalcev Nanuta in Bratuža Pred dnevi smo objavili vest, da je bil končno 5. oktobra letni kongres filologov, ki je moral biti prej odložen po nalogu prefekture, ki je prepovedala javna zborovanja v času vojaških manevrov. Letošnji kongres je bil organiziran na veliko, kakor še nobeden dosedanji. Udeležili sc se ga predstavniki furlanske kulture tudi izven Furlanije in s tem povečali svečanost na kongresu. V tem članku nimamo namena pisati o poteku kongresa, temveč hočemo poudariti težnje Furlanov. Društvo furlanskih filologov obstaja že precej dolgo, ustanovljeno je bilo 1. 1919. .Njegov namen bi moral biti braniti, ščititi jezik, noše, lokalne tradicije itd. torej braniti etnično dediščino, ki je tako značilna prav v Furlaniji in ki se z leti izgublja. Naloga, ki si jo je društvo zadalo, je nedvomno vredna podpore vseh tistih, ki občutijo potrebo, preprečiti, da bi tako številen narod, kot je furlanski, ■ pozabil na duhovne vrednosti svojih tradicij. 2al pa se v dobi, v kateri živimo, le malokdo zanima za te stvari. Zato sodelujejo pri tem društvu le maloštevilni Furlani, tisti, ki po svojem socialnem položaju čutijo večjo potrebo po duhovnem izživljanju. S tem pa ni rečeno, da se ostali ne čutijo Furlani, nasprotno, zelo se zanimajo za razvoj dežele, ki jo imenujejo «moja mala domovina«. Vidsti je, da društvo furlanskih filologov' ne zadošča potrebam večine Furlanov. Dej stvo je, da se velika večina Furlanov, ki prebivajo v svoji Klavdij Chiozzo, I'an Darij Ermacora. piril Smrti: 53-letni so i« Margon, 71-letna ^_ve(alc, 6fr Jak in vd. Lojzka ~ . cj0,70-letni polkovnik V^ nt S* letni kamnosek Ksta- nut, 79-letna » rina Maligoj vd. J3 87- letni kuhar Cir D' jjillo letna gospodinja dela''*' por. De Masi. 82:leW‘. -evljaf Anton Schiozzi, 'J'* „oSpir Ivan Paoletti. 5«-le™ vd. V«-dinja Jožica Marlc0j'!ija Mafi" krič 69-letna Sospod^j ^ ja Angela Troiani. < ^ v<). spodinja Karolina yj|ttof Brešan. 50-letni težak Beubola. urad°iS Vknjižene poroke: ^ic« Aldo Narduzzi ' m ^ -Fcr Zdravka Volpini. ur spod>' molo Mosca-Riatel in :piehf’ nja Elizabeta Bra)n> ' ur,do'' nik Franc Marini . iz|0jbaf ca Karolina Bressa!l'o5poii0!* Ervin Neuman in 6 jjenp Enidija Lilič. uradmK . i0C\i Galante in uradnlcLrl!ej ^ Colautti, mehanik '■ nutti in tkalka HJf tonacci, mizar Stani .^ pin in; gospodinja M vpgg ’ Poroke: mehanik (jij!',5, di in gospodinja An j, i" uradnik Alfred • fltr uradnica Lilijana „ delist Renato Mull°n 1 Slda Zatti, mehanjk ^ Nanut in šivilja V ,’ussi. agent policij« lesello in tkalka Be” volti, mehanik in delavka Juština ' DAiNES 12. OKTOBRA BO OB 18-GOBICI 1 r prejšnji dvoran1 MI.4PIKKKA KOKKtf |JI«V Komornega zbora iz Trsta DIRIGENT: IIBALD VRABEC , Vstop bo dovoljen samo z vabili, ki jih boste a asc0 , sedežu Zveze prosvetnih društev v Gorici. ) in v kavarni Bratuž. PETDNEVNI IZLET Z avtopulmanom BEOGRAP od 23. DO 27 OKTOBRA 1552 SPORED: 1. DAN: cb 5. odhod iz Trsta; ob 1*. v 2. DAN: ob 8. odhod iz Zagreba; ob 13. Prl ~ 3. DAN: ogled mesta Beograda; hvi Posebno se zahvaljujemo or*eniili ^ lovcev in vsem, ki so pokojnika 1 zadnji poti. - ■ t—rve ZADNJA POT Frana Ventu ik SHpZ tov. dr. A. Budal se poslavlja od zasluž-moža v imenu kulturnih in prosvetnih delavcev. Je zaustavil na Trgu Garibaldi. V imenu OF se Pokojnika poslavlja tov. dr. A. Kukanja. 'i - v;* v- kzsto s truplom pok. F. Venturinija odpeljali iz ^ Trst, se je od pokojmika poslovil tudi dr. Lavo 1 **‘ko Štjaričlča od* ki je do jis '^oig6ln ^uplo pokojni-sprevodu, je za ln ’ r Vti.ki se nem° zrla za **lš‘‘5 9vtnrJe, v spremstvu h »roti r^i? llov oddatie- r' — Ij^d Vv dok°Pališču Vavd Sv °?1 na Pokopali- iSi’4 že dr,‘ je sPrevod V , »o L . uga množica. av«)i "; Judje od Sv. kjer n Skednja, od Od'1 'iUbljen 1 Ventur>ni 'u i„ . . ?..,n spoštovan. o odprte-zemska Krsto ti ’U n ,n s J°,diu * * i»?a^Za dnia S. Pokninii. 1>' C; >n po05.1’0 P0 Sest u- *S?t glasben i- m Prijatelji so av do 20mIio y, ^K^vteoi36 *aSeI° Ven’ Stl°' pred JL10 'n Prosvet- Ški »Vit in vnjnlmi let' ip .lw, ?bpr jn , svoj prvi JJfov-!*o mu v nVa ežni Si V Poslerir. S ^dnii p°‘ vi tr^Sem _ sndS ‘V° dn‘ llStahu4*. plod nleRov»- d*S ^ obredu je pev-'"httocj 0i_e<1Ve rodne va-Vi ?riuhc^?'-'] * bismili se». % «ih K °dPrt. Prizade vanj njegovih v Bo- ’V Novi? E™bu se je naj- Krivdo), v i’’0k°iP'kU iti ■ Mtio*, ^ mem’ ofi-\ Z zssiugah V810 *°- BŽS°inik tlli kA..i’b Jo kVi, Ji.PQkoZ,v,Ugab. k, vjlte); JPlk kot učitrii • se j^do?? rUoČdu‘Von. ko^ rt "a e,avno. *4»,; S?.«tr0^9°Pt V.4rSl dok” *®7,edne sTn- ■ktoo e- Tvoi je e,ouo-trioi on,e.ifr,' R delovan ie m polju' s* otroke. vanje K »U0iani»ak ° šol- S >•» 2rtVo«a] v.s »olnošt sposobnosti. Ut snoje 3e v ime-"l Se 1’ ‘ov J?il Pevovrdij VnV'’ TržaTu aa Pertot. Cs'i M2a?kpm. po Mr I *'p0lddj iugoslo- ■ a..itne ; Pozna,n Ventu- »n ^»Ust1 |ov#rj. Piogova Klas. \ Si ftfiiWtJ3e«0VoVA’ .''logovo I »<■ *aVrt^r'Ptsvijc: po- bilo iS tal d*1o in ^ kjev 'e —o Ki! «QrtC*vcj i°venci in se Isvei n njegovi Ji ^ ^oboko »an, s,Uo . esede tov ^ doV^"1 s Te-0a prijate- PO PREUREDITVI 2VU NA PODLAGI MAJSKIH SKLEPOV V LONDONU Ija, temveč skladatelja in pevovodjo, ki bi bil še dolgo dobo tako nujno potreben našemu slovenskemu ljudstvu v Trstu. Za Teboj je nastala vrzel v naši skromni vrsti, ki je ne bomo mogli izpolniti tako kmaluhi Resnično, velika je vrzel za Venturinijem kot človekom, kot tovarišem, kot kulturnim in prosvetnim delavcem. In če nam je danes vsem hudo po njem so tudi razumljive besede predsednika svetoivanske-ga prosvetnega društva {(Slavko Škamperle)), tov. M. Skra-pa. da je posebno težko prav Svetoivančanom. eSedem polnih let smo vzajemno delili trenutke veselja in trenutke tegobn, je dejal v svojem govoru tov. Skrap. uVzajemno smo se trudili dvigati raven narodne izobrazbe našega kraja in ne brez uspeha. «Škamperle» je ponesel tržaško pesem v poslednje kotičke naše domovine Jugoslavije le s Tvojo pomočjo. Ti Tvoji napori so rodili uspehe na katere si bil upravičeno ponosen. Ti Tvoji napori pa so ustvarili med Teboj in nami tudi tako lesno vez, da smo Te smatrali še posebej za svojega, kakor si nas Ti prišteval še »osebej med svoje. Bil si nam tovariš in prijatelj, učitelj in oče Oporoko si nam zapustil. Vedel si. da zaradi težkih prilik naše dVuštvo ne more dajati tega kar je dajalo do še nedavnega. V krogu svojih prijateljev v Ljubljani in v veselem razpoloženju si se prejšnji teden spomnil na nas. Dejal si; zbor «Škamperle» ne sme propasti, kajti prevelika škoda bi nam bila prizadeta v Trstu, če bi delovanje tega zbora zamrlo V temni slutnji morda, da nam ne bo mogoče peti več pod Tvojim vodstvom, si nam dal svoja poslednja navodila: Zbor ne sme propasti. Te Tvoje besede jemljemo kot Tvojo oporoko in se bomo po njej ravnali. Prosvetno društvo eSlavko Škamperle» bo živelo ie naprej in bo nadaljevalo Tvoje delo narodnega prebujanja». Zbor. kateremu je Venturini posvetil svoje zadnje moči. zadnje ure svojega delovanja zbor «Slavko Škamperle« je ob prividu žive prisotnosti svojega nepozabnega vodje in pod roko njegovega prijatelja zapel v poslednje slovo dve Venturinijevi pesmi. Med poslednje akorde, skozi solze in stisnjena grla izsiljene, se je pomešalo zamolklo padaje zemeljskih grud na krsto Frana Venturinija Sto in sto prgišj je spuščalo npd zevajočo jamo grude sloven sko zemlje ki bo nudila za služnemu možu poslednji, tihi dom. Sunki burje s Krasa', sivi. do ževni oblaki so v nas razhajajočih se od poslednjega se Stanka z Venturinijem, ustvar jali, da je bil dan še bolj la losten da smo še globlje ob i čutili bolest slovesa. Slava Venturiniju! Ne več angloameriška vojaška uprava temveč italijansko-angloameriška ilegalna uprava Oblast v Trstu morajo dobiti v roke Tržačani sami • Slovenci in Italijani - danes pa vlada v Trstu 13 funkcionarjev iz Anglije in Amerike in 20 funkcionarjev iz Rima, ki imajo na podlagi ukaza gen. Wintertona štev. 165 od 13. novembra 1.1. delokrog ministrov v naši coni, kjer ni od šestih občin niti ene italijanske, medtem ko so štiri popolnoma slovenske, dve pa narodnostno mešani Angloameričani It ali) ani Poveljnik cone gen. maj. Sir John Vl/interton Namestnik poveljnika gen. Bradfort Urad conskega poveljnika Načelnik glavnega štaba ZVU polk. lonna F. Burger Revizor polk. John J. Madigan Oficir za obveščanje javnosti Mr. Bonalt Dunham Častnik za nepremično imovino Mr. Angel A. Monici Višji upravni ravnatelj Giotianni Augosto l/itelli Urad za pravne zadeve Ravnatelj urada polk. Alickolas B. VA/ookris Ravnateljstvo za javno varnost Posebni ravnatelj za varnost polk. J. B. Foden Ravnatelj javne varnosti in glavni inšpektor policijskih sil polk. B. Richardson Ravnatelj pristanišča kap. B. Al. Aloakes Urad za pošte in telekomunikacije Mr. Hai/uiard Urad za begunce Mr. Kellett Vojaški urad za dovolilnice Mr. Reniele^ Častnik dodeljen uradu za kontrolo pomorskih pošiljatev Mr. Steuenson Ravnateljstvo za notranje zadeve Ravnatelj za notranje zadeve dr. Adolfo Menimo Načelnik oddelka za delo ing. de Petris Načelnik oddelka za socialno skrbstvo prof. dr. Carlo Schiffrer Načelnik urada za zdravstvo prot. Bncciai Načelnik gasilske službe ing. (iatalann Načelnik urada za prosveto prot. Fadda Načelnik statističnega urada dr. Franzil Gen. Winterton (levo) in Vitelli (v ozadju grol Carrobio). Ravnateljstvo za finance in gospodarstvo Ravnatelj za finance in gospodarstvo dr. Lino Sartori Načelnik oddelka za trgovino dr. Lelmi Načelnik oddelka za proizvodnjo Schiapparolli Načelnik oddelka za finance dr. B’Aranzo V išji ravnatelj carinarnic dr. Polidori Poveljnik finančnih straž podpolkovnik Duce Aldn Načelnik oddelka za promet ing. Bette Načelnik urada rednega in avtoprometa ing. Trivellato Načelnik urada za civilni promet De Antnnellis Načelnik oddelka za javna dela in služnosti dr. Caffarelli Načelnik urada za kmetijstvo in ribištvo dr. Piccoli Načelnik odseka za posojila dr. Antonini ENA OD VSEGA DVEH ITALIJANSKIH KNJIG, KI PIŠE O NAŠEM TRPLJENJU POD ITALIJO Cesare Rossi: „IL TRIBUNALE SPECIALE VI Pred posebnim Mussolinijevim sodiščem se je moralo zagovarjati nad 21.000 oseb «Posebno sodišče« (II Tribunale speciale) je naslov knjigi, ki jo je napisal Cesare Rossi in izdalo zaiožništvo Ceschina v Milanu. Avtor navaja, da je to sodišče tožilo nad 21.000 oseb, od katerih je bil redko kdo oproščen. Ta sodna ustanova z dodatnim imenom «sodišče za zaščito države« je imela nalogo da zatre vso politično borbo in da še bolj utrdi diktatuio, ki je že itak postala trajna. Posebno sodišče je bilo ustanovljeno le za pet let, toda parlament in senat sta podaljšala veljavnost zakona kar trikrat. Za obsodbo so zadostoval policijska poročila, sodnikov ni motilo, kadar so se posluževali v svoji sodni tehniki pravno nedovoljenih zvijač in preveval jih je duh objestnosti in karie rizmo. Mussolini je hotel imeti svoje sodišče, čeprav je vedno zatrjeval, da ga pustijo atentati docela ravnodušnega in da Italija nima več notranjih sovražnikov. Za uresničenje tega cilja se mu je nudila prilika 31 oktobra 1924, ko so izvedlj v Bologni proti njemu atentat. Najprej je sprejel Mussolini brzojavno voščilo kardinala A-scalesija, ki mu je sporočil: «S tem da je Bog zopet rešil vaše življenje, je zope, rešil Italijo...«, nekaj dn, kasneje pa je na javnem fašističnem zborovanju v Rimu kričal: «Sedaj ni ura za govore, sedaj je ura za dejanja, jutri boste dobili to, kar pričakujete...« Fašistični režim je mislil, da bo že s tem orožjem prestrašil svoje nasprotnike. Razen prvega predsednika posebnega sodišča gen. Sanne, so bili vsi kasnejši predsedniki, kakor tudi člani sodnega zbora, milični častniki. Kmalu se je pokazalo, da je bila nadaljnja naloga sodišča metodično in nenehno preganjanje komunistov in Slova nov iz Primorja ter Istre. Pisatelj zgoraj omenjene knjige priznava vse te okolnosti in poudarja. da sta tj dve skupini največ prispevali v borbi proti fašizmu in da zavzemata čan-n0 mesto med žrtvami posebnega sodišča, ker ie bilo v vsej dobi njegovega de.ovanja štiri petine komunistov jn Slovanov. Avtor je posvetil vse XXI poglavje slovenskim in hrvaškim protifašističnim borcem pod naslovom ((Ustrelitev slovanskih teroristov« Se dokai objektivno gleda na položaj Slovanov v Italiji, saj pove, da so po 12. novembru 1920, ko sta Sforza in Bonomi sklenila z jugoslovansko delegacijo rapalsko pogodbo, italijanska vlada, parlament in javno mnenje čutili, da bo povzročila priključitev sto tisoč Slovanov k Italij; usodne spore, čeprav so državni predstavniki dajali gostobesedna zagotovila, da bo Italija spoštovala pravice Slovanov. Vlada ni mogla prezreti, da je 1. 1S21 oddalo v goriškem vo-lilnem okraju 35.000 Slovencev svoj glas za slovensko listo, in da je treba k temu številu dodati nadaljnjih 10.000 glasov, ki jih je prejela od Slovencev komunistična lista, vsaj 4.000 glasov socialistična, medtem ko so se okoristile italijanske stranke vsaj z 9.000 slovanskimi glasovi. — Pisatelj še pravi, da so Slovani ohranili kljub terorju tudi pri volitvah 1. 1924 svojo enotnost, ko so dosegli nad 30 tisoč glasov in pomnožili števi- lo komunistov s slovenskimi glasovi. Tako zaključuje avtor svojo misel in nadaljuje, da se je od 1. 1927 naprej začela najostrejša gverilska borba med fašisti, ki so se naslanjali na svoje glavne organizacije v Trstu, na Reki, v Gorici in Pulju, ter Slovani, ki so ostali zvesti svoji ideji. Fašisti bi bili lahko upoštevali, da jih vsa zgodovina italijanskega zedinjenja opozar-ja,_ da je nemogoče nekaznovano* teptati čustva Slovanov. Lahko bi se bili zavedali, da se bodo iz slovanskih vrst dvignili nepopustljivi idealisti, ki se bodo maščevali nad ravnanjem fašistov in ostalih italijanskih šovinistov. V zvezi s tem omenja avtor dva procesa posebnega sodišča: proti Vladimiru Gortanu in tovarišem ter proti štirim bazoviškim junakom in ostalim njihovim soborcem. V Gortanu in njegovih sodelavcih vidi skupino aktivistov, ki so se na vse krivice, storjene Slovanom, zlasti pa proti nakani Mussolinija in fašizma, ki sta hotela prikazati volitve z dne 24. marca 1929 kot nekak plebiscit, dvignili in uprli z orožjem v roki! Sodnikom je zadostovalo, da so našli pri obtožencih članske izkaznice političnega društva «Edinost» ali sokolsko značko. Režija za proces je namreč spretno pripravila vzdušje: Virginio Gayda se je v listu aGior-nale dTtalia« zagnal proti Jugoslaviji, v Pulju pa so insceni-rali glavno razpravo z očitnim namenom, da bi z mrtvaško mračnim aparatom, ki je bil bistvena poteza posebnega sodišča, zastrašili istrske Slovane. V tem ozračju je bil Gortan obsojen na smrt in 17. oktobra 1929 ob 6. uri zjutraj v bližini Pulja ustreljen. Avtor pripominja. da je od 1945 vsak večji kraj v Jugoslaviji imenoval eno svojih ulic po tem junaku, v katerem vidijo Slovani prvega maščevalca proti tistim, ki so se protivil,- nacionalni neodvisnosti Slovanov. Rossi piše nadalje, da so za Gortanom padli od pušk fašističnega plotona še drugi junaki. Italijanski teror je rodil ne popisen odpor: gorele so potuj-čevalne šole, otroškj vrtci, mi-ličniške vojašnice, vojaške zgradbe in podobno. Kazen ni izostala niti za list «11 Popolo di Trieste«, ki je ščuval oblasti in pristaše na zločinsko delovanje proti Slovanom v Italiji. 2. septembra 1930 se je posebno sodišče preselilo v novo sodno palačo v Trstu, da bo sodilo Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča ter ostale tovariše. Razpravo je proti vsem običajem sodnega urnika določilo na 3. uro popoldne, da so se je Tržačani italijanske narodnosti lahko udeležili, češ Ker bi dopoldne zaradi svojih opravkov tega ne mogli storiti. Se pred razpravo se je prijavila oškodovana .stranka fašistična federacija v Trstu. Vse to je dalo slutiti, da pripravlja sodišče sodbo, ki naj povzroči preplah v slovenskih in hrvaških vrstah ter izzove tudi Jugoslavijo. Predsednik Cristini ter državni tožilec Dessi sta poskušala najti povezanost med obtoženci in antifašistično organizacijo . Parizu. Avtor navaja, kot bi hotel označiti bistvo obtožbe in preprosto obrambo vseh obtožencev, besede Andreja Manfrede, ki je dejal: «Ce sem ljubil svojo domovino, nisem zavoljo tega že sovražil Italije.« Izrečena je bila znana obsodba in ploton 56 miličnikov je streljal na štiri glavne junake; bataljon milice, v katerem je bilo 600 fašistov pod poveljstvom fašističnega konzula Dia-mantija, pa je prisostvoval temu žalostnemu dogodku. To je bilo 6. septembra 1930 ob 5. uri 43 minut v Bazovici. Petnajst let kasneje so Slovani poplačali vse zmote nasilne politike proti naravnim pravicam dveh narodov. To so besede in misli C. Rossija o procesih i)rotj Slovencem in Hrvatom pred posebnim sodiščem. J. T. Corriere della Sera” Zadeva malega Ivana Pireč-nika je srečno končana. Toda kljub temu se moramo še enkrat vračati na ta primer, ker nas na ta sili članek, ki je pred kratkim izšel v milanskem dnevniku «Corriere della Sera« pod naslovom »Jugoslovanski sporni deček se bo moral vrniti pravi materi«. Ze naslov ima prizvok negodovanja: Mali Pirečnik «se bo moral vrniti k svoji pravi materi«! A podnaslov odkriva pravo tendenco: »Sodba ameriškega sodišča izziva nezadovoljstvo v Nemčiji«. Pa tudi sicer je ves članek izraz izrazitega fašističnega kanibalskc-gj duha. Pojdimo po vrsti: Usoda ni bila naklonjena Jugoslovanski vojski, ki Jo Je v nekaj dneh razbila armada Osi. Formirale so se medtem partizanske bande, ki so nadaljevale z gverilsko vojno v Bosni, v Dalmaciji in na Hrvatskem. Med partizani Je bi! tudi Pirečnik, ki so ga po neštetih peripetijah uiell Nemci In ga nstrelili. Zena Pavla, ki )c ostala sama z enim otrokom petih mesecev, te bila aretirana, ker je sodelovala s partizani in so jo poslali v taborišče v Nemčijo«. S kakšno cinično mrzlino obnavlja milanski list te stvari kot da ni bil prav v Milanu obešen za noge eden glavnih krivcev teh strahot in kot da i vsaj otroka«. Potemtakem bi «partizanske bande« niso konč- se zdelo, da je SS-ovec nepo- no bile vzrok, da so popadala v hlače srca urednikov prav te redakcije sredi Milana. »Nibče se ne bi bil brigal za malega Ivana, da ni bilo mekega skromnega nemškega delavca, Gustava Sierscha, na kraju dogodka, ko je bila uboga žena vkrcana v živinski vagon za koncentracijsko taborišče. Tu je Pavla Pirečnik vendarle končno «uboga žena«, toda Gustav Sierseh, ki se je znašel v tistem trenutku v tistem kraju, kjer so slovenske otroke nakladali kot živino v vagone za taborišča smrti, pa je naenkrat »skromni nemški delavec«, ne pa SS-ouec, gestapovec, ki je — kot je pred sodiščem v Frankfurtu priznal — prostovoljno stopil v to službo, pa tudi za pustošenje po tuji. slovenski zemlji. Sierseh je bi! tam naenkrat pravi samanlanec, kajti — »on se je ponudil da bo vzdrževal otroka do materine vrnitve«... Imamo vtis. da so ti SS-ovCi bili pravzaprav nekakšne sestre dojilje, nekakšne usmiljen ke, ki so bile mobilizirane za takšne primere. Kajti: «tudi uboga jugoslovanska žena je razumela situacijo in bila je presrečna, da je lahko rešila sredno od matere sprejel o-trokg, da mu ga je ona zaupala. Kako krasno je Hitler vse to organiziral za svoje genocidne racije: eni streljajo, drugi nakladajo v vagone in pošiljajo v taborišča smrti, tretji pa čakajo s plenicami tn s steklenicami mleka za dojenčke, da prevzamejo drobne otroke! Toda milanski pisun ne vpraša, kako to, da v tisti vasi ni ostala niti ena domača žena, da bi otroka prevzela! In kako to, da je mati ostala na čudežen način živa in morala toliko let po vojni iskati svojega otroka: kako to, da ta usmiljeni «skromni nemški delavec« ni imel za potrebno, da bi se zanimal zanjo in ji otroka vrnil! Saj je vedel, kje ji je otroka vzel! On je seveda veroval, da je plinska celica opravila svoje in da tistega pogorišča življenj ni več nikjer. ((Skromni nemški delavec je odvedel — prani časopis — otroka domov ker mu njegova žena ni mogla roditi otroka in je ona postala «mali vojni siroti vej kot mati«, ker je v najtežjih letih vojne dajala o- troku vse, da bi zrasel čim, kem siromaštvu, medtem ko ima-bolj zdrav in krepak. To je jo Sierschovi vso možnost nuditi lahko sicer točno in do neke otroku določeno blagostanje, po-mere popravlja tisto, kar je leg velike ljubezni, ki jo do nje-Gustav Sierseh, kot SS-ouec po- j ga čutijo«. Toda, na žalost, Ivan »MORA čenjal. No, cinično je tisto, kar milanski časopis pravi dalje: »Nihče se ni več spominjal preteklosti, tragične preteklosti, ki Je ni bilo več v megli najbolj bolestnih spominov na vojno. Gustav in Josefina enostavno nista več vedela, da njihov Ivan ni njim pravi sin«. Tudi Pavla Pirečnik bi bila morala seveda pustiti »v megli preteklosti« svojega ustreljenega moža in izgubljenega otroka in bi morala biti morda celo srečna, ker se ji je vse to zgodilo! Kajti ona — po globokem prepričanju milanskega časopisa — ni storila prav, da je sploh zahtevala svojega otroka in izzvala «eksplozijo bombe« v idilični sreči družine Sierseh, ko se je obrnila nanje in zahtevala svojega sina Ona je (kakšna 'predrznost!) bila trmasta in se ni pustila zmesti, ko ji Sierschovi niso hoteli dati otroka in je po diplomatski poti ter s pomočjo sodišča na tem vztraja la. In glejta, kakšna nesreča se je zgodila malemu Ivanu! »Jugoslovanska mati, pravi »Cor riere della Sera« — živi v veli- ZAPUSTITI SVOJ DOM IN SVOJE STARSE (!) V NEMČIJI IN ODITI V JUGOSLAVIJO Z NE KO (!) MATERJO, KI JE NE POZNA IN NE LJUBI«. To je zaključek tega velikega in uglednega milanskega dnevnika. Potrebno je to zapisati, da bi sc moglo bolje Oceniti, do kakšnih meja sega danes v Italiji zagrizena mržnja proti nam. Kajti takšna dehumanizacija se iahko razloči samo s slepo mržnjo, aivjim besom proti Jugoslaviji in jugoslovanskim narodom. Ni čudno, da je pred nekaj dnevi zasedel mesto glavnega urednika nov ravnatelj Mario Missiroli, ki prihaja z ravnateljskega položaja pri časopisu «11 Messaggero«. Gre za zelo znano osebnost, ker je prav ta Missiroli postal v fašistični dobi iz katoliškega mistika — fašistični mistik, in je stal zelo blizu Mussoliniju ter tolmačil «spiritualnost» tega krvoločnega razbojniškega gibanja. IVE MIHOVILOVIC To je torej siika vlade tone A Tržaškega ozemlja sestavljena na podlagi ukaza gen. j \Vintertona štev. 165 od 13. septembra t.l. s katerim je uresničil tiste sklepe, ki so bili ua tradi-i clonalen rimski način izsiljeni v | maju letos v Londonu. Objavljamo to sliko, ker ne siuii zgolj za inlormacijo tržaškim Slovencem o njihovi tako imenovani sedanji »vladi«, temveč predvsem zato, ker je nadvse poučna. Med člani te naše «vlade« predvsem zastonj iščete Slovenca. Tržaški Slovenci sicer te izsiljene ilegalne italijansko-angloameriške »vlade« ne moremo in nočemo priznati in jo tudi nikoli priznali ne bomo kot nismo nikdar priznali italijanske ne fašistične ne beralne« oblasti v naših krajih ter jo zato končno tudi strmoglavili. Ce torej poudarjamo, da ni danes v naši coni nobenega predstavnika tržaških Slovencev, ki nas je samo v tržaški občini vsaj 50.000 kot stoji čsno na belem zapisano med statističnimi podatki ZVU, ki jih je objavila na podlagi italijanskih iredentističnih kalkulacij ne glede na dejstvo, da so v coni A od šestih občin štiri slovenske, da italijanske občine ni nobene in da sta ostali dve narodnostno mešani — hočemo s tem šc enkrat povedati, kako ogromen je prepad med tistimi mednarodnimi na najbolj svečane načine podpisanimi določbami in med našo tržaško stvarnostjo. Pa ne samo tržaškega Slovenca — tudi tržaškega Italijana morate med temi imeni z lučjo iskati in boste našli komaj dva — Schiffrer in Franzil — in še ta dva sta tako huda iredentista, da je eden že dvakrat fungiral kot strokovnjak rimske vlade na mednarodnih pogajanjih, ko je šlo za vprašanje naše zemlje (letos v Londonu in ieta 1946 v Parizu), drugi pa je znan fašistični prvak iz Mussolinijevih časov in sedanji prvak demekristjanske De Gasperijeve podružnice v Trstu. Vsi ostali iz Rima poslani funkcionarji pa so tujci in zelo skrbno izbrani, kar nam kaže na pr. ime prof. Fadde, ki je doma nič bliže kot iz Sardinije (od tam kjer ima pravkar toliko dela znameniti specialist za južnoitalijanske bandite gen. Lučaj in ki so — najbrž zaradi nad vse važne vloge, ki jo bo odigrat v vprašanju slovenskega šolstva — imenovali po dolgem iskanju zadnjega. Verjetno je bilo za njegovo imenovanje odločilno njegovo službovanje na Tolminskem, kjer je v fašističnih časih potujčeval naše otroke. Kot vidimo je Fadda v tej vladi imenovan za nekakega prosvetnega ministra. Končno je nad vse značilno tudi to, da gen. VVinterton v ukazu 165 izrecno določa in ukazuje, da ima ravnatelj za notranje zadeve vse atribucije MINISTRA ZA NOTRANJE ZADEVE (razen javne varnosti) (čl.V.), da ima ravnatelj za finance in gospodarstvo vse atribucije MINISTRA ZA FINANCE (čl. VI.) da ima načelnik oddelka za finance vse atribucije ZAKLADNEGA MINISTRA (čl. VI/1), načelnik oddelka prometnega oddelka ima atribucije MINISTRA ZA PROMET (čl. VI/5) in končno načelnik oddelka javnih del in služnosti atribucije MINISTRA ZA JAVNA DELA (čl. Vl/6). Od trinajstih od prejšnje ZVU preostalih angloameri-ških funkcionarjev pa imata atribucije ministrov samo dva: ravnatelj za pravosodne zadeve, ki ima atribucije PRAVOSODNEGA MINISTRA in načelnik urada za pošte in telekomunikacije, ki ima atribucije MINISTRA ZA POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJE (čl. IV/3 in čl. VII/3). Sam najvišji rimski funkcionar Vitelli pa ima po določbi čl. IV/'1 kompetenco, ki Je izražena v naslednjih besedah: »Višji upravni ravnatelj neposredno koordinira poslovanje ravnateljstva za notranje zadeve in ravnateljstva za finance in gospodarstvo. On jamči, da obe ravnateljstvi izvajata navodila poveljnika cone. On obvešča poveljnika cone o vsem poslovanju, ki spadajo med njegove funkcije.« Najvišji rimski funkcionar torej vendarle nima zakonodajne oblasti, on zakonskih ukrepov jic podpisuje, temveč le predlaga njihove načrte Wintertonu. Bistvene razlike pa ni, kajti ue smemo pozabiti, da ima conski poveljuik pri sebi poleg dveh angioameri-ških političnih svetovalcev še pčl. svetovalca, ki mu ga je prav tako na podlagi londonskih majskih sklepov poslala rimska vlada in ki je — kot smo že večkrat poročali — ugleden član vodstva vohunske in teroristične organizacije CLN za Istro. V naši coni nam torej gospodarijo tujci. Tržačani pa zahtevamo da se da oblast v roke Tržačanom. V tem pa imamo največjo podporo ravno v Jugoslaviji, saj Je njen voditelj maršal Tito v svojem zadnjem govoru o Trstu poudaril »NAJ IMA TRST SVOJO OBLAST LJUDSTVA NA STO, KI TAM ŽIVI!« No, namesto tega pa se, žal, do-gaja, da beremo v teh dneh v italijanskem poluradnem časopisju (»Corriere della Sera«, »Re--lazioni internazinnali«), da bo rimska vlada predložila trem za-padnim velesilam načrt za »okrepitev in razširitev svojega položaja v Trstu«, ker spričo jugoslovanske nacionalistične trdoglavosti« za sedaj nič ne kaže, da bi dobili kar koli od cone B, toda tako, da se »pri tem ne odrečejo nobene pravice nanjo...« Namesto da bi se z Italijo razpravljalo o tem, kako nujno bi bilo čim prej odsiraniti ilegalne tuje iz Kima poslane birokrate, ki jih gen. VVinterton proglaša za nekakšne tržaške ministre (ker na mirovni konferenci v Parizu je bilo Sklenjeno, da začasno našo cono upravlja le angloameriška vojaška upravau nočejo — očitno pred spomladanskimi volitvami — tradicionalni rimski izsiljevalci izsiliti pogajanja za dosego hujše kršitve mednarodnega svečano podpisanega dogovora in za - počenjanje še večjih krivic vsemu tržaškemu prebivalstvu posebno pa nam tržaškim Slovencem. Se enkrat jim kličemo: Dajte Jim Ticino, Malto ali pa Nevv York — saj jih je tam več kot v Trstu! Mi s svojimi glavami nočemo plačevati De Gasperijevilt volilnih zmag! R. S. Naše nedeljsko branje Bogomir MAGAJNA f rr. 1 1 • (h knjige novel «Z'.znamovani») j < N ata* jev. iz nedeljske štev.) Tubaljkan ni mogel seveda nikoli priti na vr;!n, oa bi sedel za njo, ker je bil prevelik, razen med n-, s-'" mi. ko so ga presedali v drugo klop, da bi ne prepisoval. Angelica pa mu je veJuo nastavila svoj zvezek f?ko vešče, da ni profe ;uk Ur za-pa:iil. Icako jr* Tubaijk-«n prepisal. Sicer Mladenu p.av co-tovo ni bilo mar, da bi nalogo dobro pisal, toda ve?e-1 lo ga .ie prevarati o.ole3or-ja. še bolj pa sede*, za Angelico. Tako is kar sam v:tul, ko se je prikazal pn :>sor z zvezki in se preselil v druao k op v veliko veselje vsen. Pa tudi Angelica se V zaljubljeno oziiala v črnega orjaka za seboj, ki mu ie sil pokoren ves razred. V začetku lunija je po-val Tubaljkan zelo zamišljen. Po. rele ure je posedal -am n;, vrtu in strmel tja prot: i»ri-mu. V sredi junija pa nam je nenadoma rekel: »Odločil .-.crn se, čeprav mi je težko zaradi Angelice in vas. Na Anseuo« bom najteže pozabil. Takih deklic. kakor je Angelica, je prav gotovo malo na svetu. Ce bi bila večja in b-; ne inv-la staršev, bi že jaz ukrenli, da bi bilo prav. Rada me nn*) in prav aoiovo bi odšla z r.ie-noi.» Vedeli smo, da namerava pobegniti in mu naložili nekaj kron v žep. Poleg tega smo pripravili v velik zaboj kruha, sira in cigaret. Tubaljkan je nakradel na vrtu šop vrtnic in jih nesel Angelici v razred. Zelo se je razveselila rož. On pa je oo-stal žalosten. «Ko bi ti vedela, Angelica, kako je v Bosni lepo, bi prej ali slej prišla tja», ji je rekel. Zvečer je pobegnil. «Jaz se ne bom tepel za tiste raztrgane rede. Moje izpričevalo lahko vržete na ogenj. Za! mi je, da vas ne morem vzeti s seboj. Pozdravite Angelico! Zbogom fantje!« Stisnil nam jh s eno posnemal. c) Kvaliteti našega književnega ustvarjanja v ozki zvezi z omenjenimi načeli je treba pokloniti večjo pozornost in jo negovati z vestnejšo skrbjo. Postavlja se kot živa potreba, da bj problem kvalitete bil čimbolj osvetljen, re5na krit;čna znanstveno obdelana revizija v?.eh naših književnih zakladov, tako b preteklosti kot v sodobnem ustvarjanju. V vrsti stanovskih vprašanj, o katerih je razpravljal kongres in o njih sprejel sklepe na temelj« poročila glav rega tajnika R;ste Tcšoviča in poročila Aleksandra Vuca o položaju pisatelj* in stanja knjige, kot tudi na temelju poročil komisij, izs opajo nekateri momenti načetega pomena. Glede organizacije same je kongres sprejel novi statut Zveze književnikov Jugoslavije, ki določa in obenem aplicira vsa potrebna načela decentralizacije Zveze književnikov Jugoslavije. Republiška društva književnikov, ki so v zvezo vključena po načelu pristopa kot člani, so postala na vseh področjih svojega dela, tako pri volitvah svoj h uprav, izdelovanju svojih delovnih načrtov, pa do pravice, da sprejemajo in izključujejo člane brez kakršne koli sankcije nekega višjega foruma, popolnoma samostojna. Da ^i se tudi v tem smislu kvalitetno dvignila na višjo raven, so dol na izvesti temeljito revizijo sedanjega članstva, prav tako Pa pri sprejemu novih č'anov uposievati »trožje kr.-terije. rf-.- Kar se tiče rnoratoega in materialnega položaja jugoslovanskih književnikov, je kongres ugotovit, da je v.socialistični Jugoslaviji dosežen glede na prejšnji položaj očiten napredek. Morami položaj književnikov in ugled v naši socialistični skupnosti še je izredno dvignil. Iz tega visokega moralnega položaja našega književnika izhaja tudi njegov materialni položaj. Zagotovljeno mu je objavljanje vsakega dela, ki mu je mogoče določiti književno vrednost, razen te?a’ pa mu naša socialistična skupnost z vso prizadetostjo zagotavlja dostojen honorar. Glede socialnega zsvarovanja književnikov je kongres s sog'asnim občutkom zadovoljstva soreiel sklep ljudske oblasti, da se tildi književniku zagotovi pravica do socialnega zavarovanja in pokojnine. S tem je književnik polnopravno izenačen z vsakim delovnim človekom v tej državi, njenim graditeljem socializma, kar je treba poudariti kot veliko priznanje knj ževniškemu delu, Hkrati je kongres navdušeno ugotovil, da je socialistična Jugoslavija edina država na svetu, ki je to pravico dodelila umetniškemu in književnemu ustvarjalcu. Kongres se je ukvarjal z vrsto vprašanj o položaju književnikov, kakor tudi s problemom njihove profesionalizacije. Kongres zastopa mnenje, da .ie treba profesionalizacijo podpirati, toda ne forsirati čez tis*e meje, za katerimi bj lahko postala škodljiva, tako za pisca, kakor za našo družbeno skupnost. Kongres je sklenil, da bo upravi Zveze književnikov Jugoslavije nadel kot nalogo, naj s pristojnimi državnimi organi prouči možnosti, da bi se knjiga pocenila ter se ji s tem omogočilo intenzivnejše pronikanje v široke plasti bralcev. Končno je treba bolj skrbeti za čim kulturnejšo knjižno opremo, sai to ni samo pomemben činitelj pri knjigi kot kuPurnem faktorju, temveč tudi spodbuda za nakup knjig. . Kongres je ugotovil, da je glede knjige in položaja književnikov v naši družbi storjen velik korak dalje s tem, da so bili pri večini založb ustanovljeni knjižni sveti. Njihovo ustanovitev ie treba razširiti na vse založbe. Razen tega predlaga kongres, da se tudi v upravni odbor založb sprejme vsaj po en književnik. P t fs Dvorana na, Ekonomski fakulteti med kongresom književnikov. Ob priliki kongresa Zve zc književnikov so sc še bolj poglobili prijateljski sliki med jugoslovanskimi pisatelji. To pomeni hkrati tudi večji stik med jugoslovanskimi slovstvi. Izven dnevnega reda v kongresni dvorani so se raztovarjali med seboj, katera dela bi bilo treba prevesti iz te ali one bratske književnosti. Ti prevodi še do danes niso redkost, a po trm kongresu je pričakovati, da se bodo še bolj namnožili- Najboljše ustvaritve jugoslovanskega duha morajo biti polagoma dostopne vsemu jugoslovan skemu ljudstvu. Književniki se zavedajo, da je to njihova naloga, ki bo poglobila medsebojno spoznavanje in utrjevala medsebojno spoštovanje ter v osvobodilnem boju skovano bratstvo. FRAISCE BEVK Od nekdaj smo se borili za svobodo umetniškega ustvarjanja (Izvleček iz referata, ki ga je imel na kongresu književnik Miroslav Krleža.) Naša socialistična književnost mora braniti jugoslovanski socialistični status quo, ker brani s tem naš socialistični in glede, na to logično tudi naš narodni,in kulturni obstoj. Naša socialistična književnost, mora 's svojim umetniškim programom pred inozemstvom (ki o naši književnosti in o noši umetnosti nima pojma), s serijo svojih del dokazati, kako smo se od nekdaj, odkar živimo, borili za svobodo umetniškega ustvarjanja, za načelo svoDodnega izpovedovanja mišljenja, na črti svojega neodvisnega moralnega in političnega prepri-čatija. Književno in umetniško tolmačenje zgodovinsko-ma-terialistične koncepcije posameznih elementov naš? kulturne zavesti je danes o-snovno vprašanje. V okviru naj večjega množičnega: gibai lija V naši zgodovini, ki je z revolucionarno borbo ustvarilo načela ' socializma, 'se zahtevajo dan~s znanstvena, književna, umetniška in i-deološka ustvarjanja na intelektualni podlagi problematike, ki še ni metodično proučena s stališča najbplj elementarnih spoznanj inte-lektualno-moralne, kulturno-zgodovinsk --, estetsko - ekonomske ali sociološke anatomije naše državljanske družbe. Med tem ko v politično-kritičnem pogledu nismo končali niti preliminarijev, stojimo pred različnimi in nenavadno prepletenimi kulturnimi nalogami , politično ustvarjalnega plana, ki ne predstavlja vej nobene hipoteze niti kulturno-politič-nega programa, temveč ž državno politikb določeno ekonomsko in socialistično stvar II ost. Geslo o lastni socialistični ki-.jiževnosti in umetnosti ne sme ostati .geslo. Treba ga je uresničiti v vseh sektorjih, socialistične kultufne dejavnosti, zlasti v književnosti, kar je po našem mnenju e-den izmed najbolj osnovnih pogojev za izgraditev naše . 'socialistične'' kulturne zave* ■ str. Koa, izmčd glavnih nalog1 naše' književnosti in naše književne kritike naj bo, ne razpravljati širokopotezno o generalni liniji v obrambi nekakšnih. materialističnih miselnih in metodičpih načel (agrosso modo«), temveč da MIROSLAV KRLEŽA: Geslo o lastni socialistični književnosti in umetnosti ne sme ostati geslo. Treba ga je ures ničiti v vseh sektorjih socialistične kulturne dejuvnosti, zlasti v književnosti, kar je po našem mnenju eden izmed najbolj o-snovnih pogojev za izgraditev naše socialistične kulturne zavesti■ z. uporabljanjem analitične metode preide v podrobno stvarno proučevanje elementov naše lastne konservativne zavesti v vseh njenih pogledih in niansah ter v vseh njenih zvijačah in načinih. Ivo Andric m šestdesetletnih l 1 Glasbenemu festivalu v Benetkah j« sledil gledališki festival, ki se je pričel 24. septembra in trajal do 8. oktobra. Svečanost je odprlo francosko gledališče «Theatre na-tional populaire« s predstavo #Cid». delom francoskega pisatelja Pierra Corneilia < 1606-1684). To gledališče vodi znanj pariški igralec in režiser Jean Vilar in potuje z njim po vsej Franciji. To ljudsko gledališče ima na programu predvsem dela socialne vsebine in nudi za vstopnino 100-150 frankov izredno vabljive predstave za najširše ljudske množice. Tragikomedija «Cid» je vzbudila že po prvi uprizoritvi 1636 tako veliko navdušenje, da je bilo splošno mnenje. da pomeni v zgodovini gledališča novo dobo. Kritika sicea- pravi, da je «Cid» v svojem dolgem življenju izgubil mnogo svojega prvotnega sijaja, zato ker mnogi dogodki v njem ne odgovarjajo več duhu dobe, da je pa še vedno ostal mojstrovina, ki francoskemu občinstvu lahko še mnogo pove. In mnogo je za uspeh na festivalu tudi pomenilo, da jo je francosko gle- dališče tako odlično pripravilo; ljudje so bili navdušeni nad zgodbo Rodrigua in Chimene, občudovali so bogastvo scenerije, kostumov in odlično igro. Predstava se je razvijala na golem odru s črnim ozadjem, od katerega so se odražali očarljivi kostumi. Jean Vilar se je izkazal kot režiser izrednih kakovosti in tudi kot igralec v vlogi kralja je prekosil vse ostale. Po pariškem gledališču se je v Benetkah predstavilo nemško gledališče «Muen-cnener Kammerspiele«, ki ga je pred 41 leti ustanovil znani gledališki umetnik Otto Fahlenberg in ki uživa še danes po vsej Nemčiji velik ugled. Predvajali so tragedijo Georgea Biichnerja «Woy-zeck» ter komedijo Friedricha Diirrenmatta «Zakon gospoda Miss.ssippija«; obe deli je režiral Hans Schvvei-kart. Avtor tragedije «Woyzeck» je bil nekak predhodnik nemškega gledališkega ekspresionizma in je umrl leta 1837 24 let star ko* zdravnik v Švici kamor se ;e moral zateči zaradi svojii". presvo-bodoljubnih idej; poieg ome- njene tragedije je napisal še «Dantonovo smrt« ter «Leonce in Lene». Glavni junak «Woyzecka» je vojak, ki živi v izredni bedi in ki ga egoistična družba tako izkorišča, da stradata tudi njegova žena Marija in sinček. Nekega dne prisili njegovo ženo lakota, da izda svojega moža z bogatim in razuzdanim častnikom. Woyzeck je -ves zbegan in obupan toda zave se, da bi dobil zadoščenje šele, če bi uničil družbo, ki je pravzaprav kriva njegove tragedije; vendar mu usoda ne prizanese in v nekem obupu umori svojo ženo-Zdaj mu pa vest ne da miru in prepričan, da ne bo nikdar več mogel oprati krvavih madežev s svoje obleke, gre prostovoljno v smrt. Nemško gledališče je tragedijo predstavilo izredno živo in posebno dobro je režiser prikazal grenak občutek bede; posrečilo se mu je tudi obdržati enotnost dejanja s tem da je posamezne scene povezal z glasbo: srečno je rešil tudi konec, ki ne prikaže Woyzeckove smrti. Posebno občudovanje je vzbudil Kristian Blech v vlogi Woyzecka; znal je prikazati človeka, ki ga preganjata krivica in bolečina in ki beži pred dogodki ki so močnejši od njega. ((Zakon gospoda Mississip-pija», delo švicarskega pisatelja Friedricha Diirrenmat-ta, pa je groteskna igra, ki jo je režiser prikazal v surrealističnem slogu. Kritika pravi, da se je verno držal teksta, ki skuša z grenko in pesimistično filozofijo zajeti ves kaos povojnega življenja. • Diirrenmatt avtor komedije, je doma iz Berna. Ze kot študent filozofije je napisal nekaj novel in romanov, v gledališkem življenju pa se je pojavil šele v letu 1947, ko je začel pisati komedije. Njegova slava je začela rasti predvsem v 1. 1949 s komedijo ((Veliki Romul»; velik uspeh je doživel njegov »Zakon gospoda Mississippija«, ki so ga prvič predvajali letos 28. marca. Komedija se prične tako, da trije ljudje umorijo nekega Saint-Clauda; toda ta takoj vstane in pove, da je to samo zadnja scena deja- (Nadaljevanje na 1- strani) Potrebno bi bilo posvetiti pozornost zgodovinskemu prikazovanju teh idealističnih in konservativnih metod, da se vidi in pokaže, kako žive in delujejo sedaj že ravno sto let od tega 33 let v o-kviru jugoslovanske državne organizacije. Potrebno je, da se začne razpravljati o napačnem o-cenjevanju vrednosti, o vztrajnosti predsodkov, o kultu raecepljenosti, o poveličevanju regionalističnih podrobnosti in o pomanjkanju osnovne zgodovinsko-mate-rialistične koncepcije. Mi še vedno mandarinsko administriramo okoli nekakšne mrhovine in kult mrtvih stvari se opravlja še dalje v imenu književnosti in leposlovja, kjer doživljamo danes tudi to, da nam nagačene v imenu nekakšnih fiktivnih estetskih načel dokazujejo, da izvajamo v i- menu neke politične propagandne policijsko prevaro, ki onemogoča svobodo umetniškega ustvarjanja. Potrebno bi bilo zlasti posvetiti pozornost zgodovinskim elementom v preteklosti naše civilizacije, književnosti in umetnosti, celemu nizu žalostnih peripetij političnih bojev iz druge polovice 19. stol. in na prehodu v 20. stoletje, ki po zakonu vztrajnosti še vedno učinkujejo kot postfaeti na amalgam naše kulturne zavesti, ker se vsi elementi te heterogene kulturne zavesti nahajajo v želatini neizoblikovane gmote. ki je nihče nikdar ni skušal razčistiti po zanesljivem sistemu. Potrebno bi bilo, da spremlja naša književnost množico našega intelektualnega vrenja v najširših amplitudah vseskupne partiture, ilggg JOSIP VIDMAR, novi predsednik Zveze književnikov Jugoslavije: Uprava bo v o-kviru svojih možnosti gojila in po glabljala stik z na šo veliko stvarnost jo, z našim velikim dogajanjem v graditvi socializma. Uprava bo zastopala stališče svobodnega ustvarjanja. pri tem pa u-poštevala staro modrost. ki pravi, da je svoboda ustvarjanja v tem, če umetnik ustvarja- tisto, kar je dolžan u• f stvari ti. Zavedati se! moramo, da književniki niso samo kronisti, pač pa predvsem ustvarjalci nove družbene zavesti. da bi se že enkrat ugotovilo, kaj zveni v tej instrumen-taciji napačno, idealistično votlo, reakcionarno, kaj di-stonira v tej kakofoniji duha in duhovne kulture, kjer je teh disonantnih elementov na žalost še vedno zelo mnogo. Ko je prejšnjo nedeljo Ivo Andric kot p r e d s ed nik Zveze književnikov Jugoslavije odprl njen tretji kongres in ko je predsednik vlade LR Slovenije Miha Marinko končal svoj pozdravni govor, se je k besedi priglasil Josip Vidmar, ki je dejal, da se oglaša čisto izven dnevnega reda kongresa. Nato je ob radovedni pozor nosti vseh delegatov in gostov sporočil, da je Prezidij ljudske skupščine FLRJ odlikoval pisatelja Iva Andriča z Re dom zasluge za narod I. stopnje, in mu odlikovanje izročil. Kakor je bil kongres Zveze književnikov, kateri je Andrič doslej predsedoval, primeren trenutek za izročitev odlikovanja, tako mu je to odlikovanje obenem najlepša čestitka za njegovo Šestdesetletnico, ki jo je ta teden praznoval. Rodil se je 1. 1892 v Travniku v Bosni. Tam je hodil v osnovno šolo, nato v gimnazijo v Sarajevu, filozofijo pa je študiral na univerzah v Zagrebu, na Dunaju in v Krakovu. Po prvi svetovni vojni je šel v diplomatsko Službo. Ta služba ga je vodila po mnogih evropskih državah, dokler je ni,zaključil 1. 1941 kot veleposlanik v Berlinu. Njegovo življenje pa nikakor ni potekalo tako gladko. Njegova študijska leta padajo v dobo, ki je označena kot leta aneksijske-krize, naraščajočega skrbskega in jugoslovanskega nacionalizma, balkanske vojne in največje imperialistične napetosti, ki je sprožila veliki svetovni spopad in sicer prav po strelih na bosanskih tleh. Ko se je začela svetovna vojna, je bil Andrič v Splitu, kjer se je zdravil. Kot nacionalista so ga zaprli, nato odvedli iz splitskih zaporov v šibeniške in potem v mariborske. Žalosten je bil'- *p*ejetn r .‘fei-ssg* je doživel Andrič v takratnem nemškutarskem Mariboru. Nemčurji so ga zasramovali in neka gosposka ženska mu je pljunila v lice. Po enem letu so ga internirali v Ovčarevem in nato v Zenici. Toda policijsko nadzorstvo. nezaupljivi pogledi nezavedne drhali in dolgočasnost majhnega blatnega kraja — vse to ga je še bolj stiskalo kakor zidovi jece. Mladi Andrič, ki je že prej sodeloval pri mladinskih listih s pesmimi v prostem verzu in je tudi prev.ijal \Vhitmana, je kot literarno pričo za to dobo napisal dve knjigi: Ex Ponto (1918) in Nemiri (1920). V prvi, ki ji je dal naslov po Ovidovi zbirki žalostink iz pregnan- ................................................................. | NOVE SLOVENSKE KNJIGE | -.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir Ivan Cankar IVAN POTRČ, II. tajnik nove uprave Zveze književnikov. na oeie, lil. zvezek! i Med izdajami v počastitev lanskoletne štiristoletnice slovenske knjige je gotovo za najširši krog slovenske javnosti najpomembnejša izdaja izbranega dela Ivana Cankarja ki ga je v desetih knjigah zasnovala Cankarjeva založba. Prava vrednost te izdaje, ki ni ostala samo pri zasnutku, pa je v tem. ker se je založba pri izdaji tega dela posebno potrudila in izdala v kratkem čhsu že tri zvezke. Zdaj smo dobili že četrti zvezek te zbirke, ki bo, če bo te urednik zmogel in če bo založba še nadaljnje knjige izdajala v takem tempu, izšla v rekordno hitrem času. V priznanje založbi lahko omenimo, da je tudi četrti zvezek po opremi in zunanji obliki povsem enak ostalim zvezkom. S tem je Cankarjeva založba dokazala, da je ob večji pozornosti in primerni oskrbi mogoče doseči enako opremo za vse zvezke ene zbirke in da so tozadevni izgovori drugih založb v veliki meri večkrat samo opravičila. In še nekaj je treba omeniti. Ta zvezek Cankarjevega izbranega dela je sorazmerno zelo poceni v primeri z drugimi knjigami in celo za 120 din cenejši od prejšnjega tretjega zvezka. Četrti zvezek Cankarjevega izbranega dela obsega štiri povesti, ki jih je Cankar napisal od spomladi leta 1904 do spomladi naslednjega leta, čeprav so zasnutki zanje nastali že v prejšnjih letih. Vse štiri povesti tega zvezka, «Križ na gori», «Polikarp», «Gospa Judit« in ((Potepuh Marko in kralj Matjaž«, so si med seboj močno sorodne, sorodnejše kot dela ostalih dosedanjih zvezkov. Skupna jim je domača, čisto slovenska problematika, umetniška socialno moralna, politična in socialna, prepletena z občečloveško, včasih tudi osebno erotično problematiko. Manj pa so si te povesti sorodne po življenjskem občutju, ki ga izražajo. V dveh tekstih tega zvezka je zapustilo svoje sledove tudi Cankarjevo dramsko snovanje, ki sega v isti čas Prva povest «Križ na gori« ki ji je Cankar nadel podnaslov Ljubezenska zgodba, je nastala spomladi leta 1904 na podlagi avtobiografske izpovedi slikarja Frana Tratnika; čeprav slikar v povesti ne razpozna nikakršnih vzporednic svojemu lastnemu življenju, mimo motivov domotožja ter zgodbe o župniku in sliki ki pa jo je Cankar povsem drugače zasukal. Je pa ta povest med vsemi Cankarjevimi najbolj optimistična. Druga povest «Polikarp» je zgodba o nezakonskem otroku in njegovem nenavadnem imenu, ki mu je pokvarilo življenjsko srečo. Kot tretjo je urednik uvrstil v to knjigo Cankarjevega izbranega dela povest «Gospa Judit«, pri kateri se je Cankar prav tako oprl na pripovedovanje drugih ljudi o življenju gospe Judit, znane osebe dunajske slovenske družbe. Povest ((Potepuh Marko in kralj Matjaž« zavzema med vsemi v tej knjigi objavljenimi povestmi najbolj samostojno mesto, kajti z njo je Cankar prvikrat v svoji prozi posegel v domačo folkloro. Urednik Boris Merhar je dodal tudi temu zvezku obširne opombe v katerih razlaga nastanek posameznih tekstov in njih mesto v celotnem Cankarjevem delu-Manj znane besede in pojme pa razlaga v kratkih pM* pombah. xii- stva, so zapisi ^^ojev 'n glabljanj, notranji ro)a. spoznanj. Ta dne^ preka-dostnega .notra?JIjterarna «' ljevanja sicer ni vredn° metnina, poudar ■ a(jev*‘ pa je pisateljevo P ^ jma nje in spoznanje, ^vjjenju sleherna stvar v ^ po-svojo vrednost in scst3v- men. Knjigo tlcov, valjajo zapiski tr nih ve'.' sov in občutij, cU jžljanj. skih izlivov m Ire je Isto leto kot tovan-,e objavil' novelo n„ve- Alije. Džerzeleza. tn8jStil>. Is in še kakšnih ^aSjednJlJ| ki so nastale v preceJ dvajsetih letin,^ inir^e" jasno razloči naCI Sfc°ral vega pripovedova . povsod se osnova v zi jasno - .. godbi' ki J ’ Judske- tuf ljud sart* do- ral pisatelj slišat1 i ^ ga sporočila ali htan0 P' živel. Zgodbe PretfiaS. ** stavlja v kraj J0vrscl drobno in zraven oSve zanesljivo psiho ^ ^va tli, pri tem pa 5 --vijene jajo umetniško v- ^ slS ke, pravzaprav s ctniš*' čiste, z resnično staticr leskom, toda f110 pos,a'r Mikajo ga iz*eI? lo&e s\j. predvsem S Ps ]ci i*., ršen°’ 0pW. M S8 ni in prav s deti najmanj Včasih je novela. mo pripovedov ■el P M et ^ posamezne osebe^ ‘telju zdi, se glavne,'ker ga $ od<> p 'kaj© z njo poveza . zgodbe. Videti }«> s*» za posamezne 0^ ^ mi sestavlja ne) no bosanske zen1" zgo< anekdot5*1*1 ' govih anekdots^-^slit11’ je bosansko, zl®s čosUn iti sko življenje *e ^jvlj"'^ stri j sk e zasedbe ^ . osvetljeno v n 0ih > 0. in prav tako * §tudiiar® K psihološki slikam ostavi^>ga bistrega, in nevarnega DUStOj iKr' je treba P1 t0da drz»ej!>^ leten v t\o šen je n. pr- * jholo^® f,[,-než, ki ga 1 jyiustaf ij. > težko dognati, n0v r džar v istoimensk i^1 po zami je nasi V " in nelahko P°sta vn*V»Llt Anikini časl 0 ,;udi. 1 „01° tako izjemne njih jju- pa načenja ve]ik« tj- stran: usodno. zgrajefl pi- bezni. Novela J® jri«^> kor na sanje asoCia ‘ 7Uje 5 vi, da navezuj » zgodbe. O bde ?r8v fy motiv posebne^,(jii,. ^, zelo zanimivo zelu nje Po- gonsko del tere P iie -nrlaira ne*« in razlaga sta njert> ptf zločinov ® .ipnost*- tar vrste omamU^ ^ miv je . . izrine ljudi SaSa ,e spravijo za n .e0 P lico s tečaje • V .gji); svet P°m,r' "na** O pf nekam zmeraj ,ed ski tir. To mu*» Ta P> Andriču še.d'ing tud' ' ioir na živAef iiozo^ i»' Andriceva tu ,n r« up - ^ ’rf f, £*“ 'M ljanja, Je Pa gn„, r nje^voki f V ljajočo samo od rtu. ampak naravo- tari~ svoje*8 oKoU* tudl — 5» kairrsJtoie5a :el. sedline s pod oblastjo ali ' ^ človeško dej_ ^ka za n p' avila Človek® šijanJ6 je se •' ,;I ri^. priprav..-čakanje m m pa ljenju. Pn preP. njem r rtinl!Jnh 1 r in hudeg* Ij« in —upljlVO' ,.anjc 1 udi "e*anf£r>a;3v -SjVfl° 1 -IrPfP 1 pri «0 •ttSSšfri ve8a'. i tva je ^ rav I prebival* večja- Plabl.ia$ v usodo se raz*13 tst nagnjenje ^ndrič ^ s ^ To.^,n ra Pr.v * pokazal, "asehno - v poseo-0,t i'* t' P ,ele brotmci eic - r„. 1-azp’e111 n0van P a N...« >? stvaH- . tii iH' ta s(! je ših vojno Tr* napi? v ni; G1' zadnjo.v- n8 br»'pl Most nik°- na primorski dnevnik p malih vinogradnikov vre. Se mnogo skrbi in sli 1)0 treba, da bo vino zdraho in dobro. \ tone ŠIFRER i ilT m tl I; 11; ] It 11 i I [IIUII m 11 [IIIIIIIH! II i 11 ul M111III tl 11H1IS1 mtl I [1111111! 1111U!! I MlUlll IIII1111IIIII i II11II1 lili! I: n UllllllllllllllllllllllllllllHlllllllllllllllllllll Pripravimo se za setev ozimin Nekaj smernic, Ki so potrebne, da se vsa opravila jesenske setve vsaj delno izvršijo tako kot zahteva danes umno gospodarstvo Mi STELJA Žito je zaradi hladnih noči 5e stisnjeno, a vse bolj osvaja višino. Ni še na- i Vdihuj. Se delo na polju iD0Zene-'° Prazni metia v spomla- stavilo klasov, toda vsak ;hipraB Sadove p0 steljo, dan je bolj podobno dekle ! vi kJ;VJJati stolic se pra. tom. ki so odrasla solskln; «ati steljo grabljami list-tave, “rastov, grmov in Je. prerasti list- toni vsak kotiček in MočnCVetofeniu ne' ;i(,v>i in 0 Sa povežejo «r»em požene-BtW ..Xlanc!h v do-a pri ta biti k vo*u, ko '-■I' fcze glob°kih Kh N« lr,g0'ih ko- sede' LT' treba- 11)1 h^':e se nrin T?2 in aa ! '’o^egočn'0m^?J3 e p0-,0 SJ fe- S? "°di konj£ s F wiaTrata Do i-p ovit oblak neamoiu. iv ae°sialvLklkor: majhno 'lav^ spomlad-; Na naših tleh gojimo vinsko trto že tisočletja, Tod se je rodilo naše vino, delo naših vinogradnikov. To vino je sok naše zemlje, prepojene s' krvjo naših prednikov in znojem naših vinogradnikov. To je kapljica naših goric, katere ljudje tako ljubijo. Vinska vtrta j ■ naše ljudi že tako močno osvojila,, da ne bi več mogli živeti brez vinogradov, Vinogradnik se muči z vinsko trto,- obenem pa se, z njo veseli vse leto. Vinogradništvo je edina poezija v kmetijstvu. Naša domuča trta izhaja iz divje trle-vinike. Vit is vini/era, ki je rasla divja po gozdovih in se vzpenjala po drevju do 20 m visoko in je dosegla do 2 m v premeru Tisočletna kultura je odgo-jila od te trte nad 1400 trtnih vrst. s plemenitim grozdjem; Samo pri rtas jih imamo nad '200 sort. Plemenita trta je mnogo bol j nežna od div je t rt e; zahteva večjo neao m tudi uečie zahteve od zemlje in podnebja. Danes je vinska trta že raznežena, vinogradnik jo mora stalno negovati, gnojili, ščititi od. vremenskih neprilik, hra-"Jcoir, m ) nitl pred raznimi škodljivci s Jablano ! kropljenjem, žveplnnjem itd. ■ Ofovv, ( C* pustili trto, da sama ra- ' ste kakor hoče, bi zopet hitro podivjala, hitro bi se vrnila v svojo prvotno obliko. Vse rastline, se razmnožujejo s. »imenom.'Ce vržemo pšenično zrno v zenit jo, bo. zopet zrasla pšenica. Ce vzamemo seme vinske Irte — zrno V ja godi ~ in ga posejemo v zemljo, bo zrasla t-rta, podobna divij trti S kislimi in trdimi Plemenita trta se razmnožuje na ve- !, V VrN.DREV- Afclla > LasJE Mz «e raste rP § 1biVekel- maia ■fePfavi star n!323'1 tl' I mno Drevleko ie k°'nčn0 ie Popke • nakazalo ffl K°vCi tl e- el>rav so imetVimile vl,e !Živiaie2??e- NajS,bt %'ii. °,vem vse I ^ v J" vo.' tef^iSg" °»S” ; bn? 5lto*®r°Stri- V \ jagodami. ISo z8ovor- večinoma ti.rerni, < z^ai so repu kon-1u ki grivi »n vozu c ve. . °st)]0 211 svate na getativnv način4 Naši pradedje so sadili vinograde tako. da so od trte odrezali vejico «ključu ter ga z. enim koncem »okopali v zemljo. Ključ se je ukoreninil in nastalfi je plemenita trta. Tako trto je začela uničevati trtna uš — /i- loksera —, ki sesu sokove od podzemnih delov trte in jo ta-ico uničuje. V Ameriki pa se nahajajo vrste trte, ki so odporne proti filokseri;- zato danes nato plemenito trto cepimo na ttike ameriknnske podlage kot so: riparia, rupestris, berlandieri ter razni križanci teh podlagi Pravijo, da izhaja vinska trta iz gore Ararat v Mali A-ziji, od tam se je razširila v Grčijo, na Sicilijo. Italijo itd. Homer ima narode, ki pe goje vinske trte, za barbare, Rimljani so gojili vinsko trto po vseh deželah, ki so jih osvojili. Zasadili so mnogo vinogradov okoli Rena in Donave. V naših krajih so Rimlja-rti zasadili vinsko trto za časa rimskega cesarja Proba okoli leta 270 po n^šem štetju. Nekateri strokovnjaki trdijo, da so že K Iti gojili vinsko trto na bregovih Drave in Mure. Izkopanine okoli Maribora in Ptuja dokazujejo., da j? bilo vinogradništvo v teh’krajih za časa Rimljanov , na. višini. Pri Ptuju so bili leta 1919 izkopani temelji ,ogromne rimske zgradbe (stara Poetovia iz I. stoletja pa n. št.). v kateri so bile velike kleti. V 19. stoletju je vinska trta zadala vinogradnikom velike skrbi. Iz Amerike so prišle, razne bolezni , in trta je 'začela propadati. Leta lS4n se je v Angliji pojavila bolezen oidij. ki se je hitro razširila po vsej Evropi. Peronospora pustoši po evropskih vinogradih že od leta 187.8. Malo preje okoli leta 1860 pa smo dobili iz Amerike trt no uš — filoksero, ki se je najprej pdjavila v Franciji, pri nas pa okoli 1880 leta. Vinograde smo torej . morali obnavljati na podlagi ameriške trte, ki je odporna proti filokseri. Potrebno jc bilo mnogo naporov in stroškov, da so vinogradniki zovet obnovili vinograde. 7, ameriško podlago smo dobili k nam tudi hibride-križan-ce evropske in ' amefikanske trte, necepljene trte hibride — direktore, samorodnice. — Ta hep lemenita necepljena trta daje slabo vino neprijetnega okusa m močne opojnosti Ameriški hibridi so se širili po naših vinogradih, ker jih ni bilo treba škropiti in ne žveplati. Mnogo teh hibridov je tudi prišlo k nam za časa vojne iz Madžarske. Ker je bila konjunktura za vino ugodna, so začeli ljudje saditi vinograde po ravnicah in nižinskih predelih, kjer so prej uspevale druge kulture. Kei so bili proizvodni stroški n, samorodna vinu mnogo manjši, se jc pričela konkurenca v ceni s plemenitimi viri, kar je pripeljalo do vinskih ’kriz. Taki pojavi pa so škodni oo-bremu slovesu naših vin. Kletarstvo m mnoeradniiivo sta začeli padati, plemeniti vinogradi pa so bili ogrniini. To nas danes spominja na pojav točenja umetnih vin, ki bodo »ustila1 za seboj hude posledice. kakršnih se vekaten niti ne zavedajo; tu tičijo resni socialni in gospodarski problemi za tisti del prebivalstva, ki živi izključno od vinogradniške proizvodnje. Umetno vino je po zločinu brat samorodnici za naše plemenito vinogradništvo. V zgodovini, kakor tudi danes. so se pojavila gibanja proti uživanju alkoholnih pijač. Antialkoholiki P“ proglašajo vsako kapljico alkohola za Strup ža človeka. Njihov cilj je, odvrniti ljudi od. uživanja vsake tekočine, ki vsebuje količkaj alkohola. Tako je prišlo na vrsto tudi vinogradništvo. Ni čudno, dd so se pričeli vinogradniki btaniti proti tem napadom zaradi svojega najboljšega proizvoda. S propagando proti alkoholu se je po-iavila tudi propaganda ža vino, Vinogradništvo in kletarstvo sta prevažni panogi gospodarstva, da bi se mogle tako enostavno izbrisati iz površine zemlje. Spomnimo se sa- mo, koliko naših poštenih ljudi živi od vinogradništva in vinu. Vprašanje "inogradni-štva in vina ni samo vprašanje enega naroda ali ene države. So tudi druge države, v katerih, velik del naroda živi od vinogradništva. In' koliko milijonov ljudi na svetu živi od trgovine in prometa z vinom, Pogl-ejmo samo, kaj delajo drugi narodi, bolj napredni in kulturni oi vas, da rešujejo svoje vinogradništvo. V teh deželah živijo ljudje že več tisoč let od vinogradniške pro. izvodnje, prometa in od prodaje vina. V takem nafodu so se generacije navadile na vino skozi stoletja tako močno, da bi vsaka nagla sprememba zapustila globoko negativno sled. Uporaba vina je vezana z narodnimi običaji in tradicijo, ki se ne dajo tako lahko izkoreniniti. Razumljivo je torej, da se ljudje, ne morejo odreči vinu kljub najstrožji kazni in odredbi. To nam potrjuje prohibicija v Ameriki od leta 1919 do 1933, ko je dosegla ravno obratni učinek; biio jc še reč pijančevanja, zla in nemorale. V pomanjkanju to se zajeli posluževati raznih fabrikatov in opojnih sredstev, kokaina, morfija, itd. Pričelo je podzemno življenje: v tajnih lokalih. Zdravstveniki sp ugotovili, d sa. mo zaradi njihovega prijetnega ivrgobmja in petja;. Suj te. ptiči^rane^i redkm. jz-je-tn. Hranijo povečini, in skoraj izključno z raznim mrčesom. Po ugotovitvah znanstvenikov požere dnevno samo ena se-nica ali ščinkavec do 2000 in tudi več črvičkov ali gosenic. Zlasti spomladi, - ko imajo ptiči svoje mladiče in jih pitajo večinoma z mrčesom, je njihova korist za kmetijstvo neprecenljiva. Kjer je mnogo ptičev, se navaden ' škodljivi mrčes le prav redkokdaj tako razmnoži, da postane njegova škoda za kmetovalce res občutna. Ozrimo se le v dežele srednje in severne Evrope, kjer je varstvo ptičev pri tamkajšnjih ljudeh že v krvi. Od tam ni slišati, da bi n.pr. gosenice in črvi napadali rastline v taki meri, da bi onemogočili gojitev koristnih rastlin in sadja, kakor se to pogosto dogaja pri nas. Tudi pri nas po naši zemlji vse do predmestja Trsta je bilo včasih tako. Do prve svetovne vojne in deloma še pozneje, kjer se je ohranilo ne* kaj več gozda, je bilo mnogo koristnih ptičev, ki so pridno pomagali kmetovalcem uničevati mrčes. Po prvi svetovni vojni pa se je poleg druge 'ikulturen iz bližnjega zapada preselila na našo ozemlje tamkaj udomačena razvada (ki je nastala morda iz potrebe) uničevanja ptičev. Lovilo in stre. Ijalo se je vse v prek, kar je bežalo in letelo in to delo se nadaljuje na žalost še danes, v kolikor se ti ptiči pri nas še pojavijo. Sicer prepoveduje tudi italijanski lovski zakon lovljenje in streljanje ptičev — pevcev in koristnih ptičev sploh. Vendar pa se teh predpisov lovci le prav redko držijo, kajti drugače bi ne bilo videti celo na javnih trgih in po mesnicah na stotine teh koristnih živali — žrtev kruto, sti in požrešnosti. Potrebno bi bilo tudi v tem pogledu s stra_ ni merodajnih organov več razumevanja in nadzorstva ter podobne prestopke kaznovati. Sicer je res, da so vsaj navidezno nekateri ptiči tudi škodljivi. Včasih se vržejo n. pr. ščinkavci in liščki na seme na vrtu ali na njivi. Kosi gredo večkrat radi na grozdje in kobilarji na fige. Vendar pa je gotovo ta škoda v primeri s koristjo, ki nam jo tudi ti ptiči napravijo, prav majhna, saj delajo to škodo le v času popiladanske setve, oziroma zo, časa zorenja grozdja, torej naj_ več mesec dni v letu. Ostalih 11 mesecev nam pa na splošno delajo samo korist. Kazen mrčesa nam ptiči uničujejo tudi seme raznovrstnega plevela. Glede, splošne koristi ptičev za kmetijstvo in izredne važno, sti teh pri zatiranju mrčesa, in vzdrževanju ravnovesja v naravi so mnogi znanstveniki uperjeni, da bi tudi človeštvo ne moglo živeti. Kakor hitro bi namreč zmanjkali ptiči, bi sc mrčes tufcb silno razmnožil. da bi uničil vse rastlinstvo na zemlji. ■ Zaradi navedenega mislim, da je potrebno posvetiti čim večjo skrb varstvu ptičev tudi na našem ozemlju in to ne samo iz kmetijskega in gospodarskega marveč tudi iz etično—moralnega ozira. Za praktično, učinkovito izvedbo tega varstva je potrebno tesno sodelovanje kmetovalcev z merodajnimi oblastmi in tudi s šolo. ki mora dati naraščaju ustrezno vzgojo. A. C. r ZGONIK CITATELJEM! Odslej bo rubrika HBraz. de nsših kmetovalcev« izhajala vsako drugo nedeljo na celi strani. Vabimo či-tetelje, da nam s svojimi izkušnjami, nasveti in željami pomagajo izboljšati njeno vsebino tako, da bodo imeli naši kmetovalci od nje čim več koristi. ZAKLJUČEK MEDNARODNEGA VRTNARSKEGA KONGRESA V LONDONU Pred zakijučkom mednarodnega vrtnarskega kongresa, ki je bil nedavno v Londonu, je jugoslovanski zastopnik, prof. D. Stankovič iz Beograda, izjavil: «Ta kongres je zelo važen prispevek k povečanju mednarodnega sodelovanja v vrtnarstvu!« Zastopniki iz vseh držav so bili soglasni, da je treba z vsemi sredstvi pospeševati raziskave osnovnih problemov v fiziologiji rastlin. Sprejeli so sklep, naj bi Prehranjevalni in poljedelski organizaciji Združenih narodov (FAO) predložili načrt o ustanovitvi mednarodnega vrtnarskega urada, ki bi služil vsem državam članicam FAO. Na povabilo nizozemske vlade bo prihodnji mednarodni vrtnarski kongres na Nizozemskem leta 1955 oziroma 1956. Poročila iz naše vasi jemljejo «Primorskemu» zelo malo prostora, ker ne maramo poročati vsake malenkosti. Pač pa se nam zdi potrebno, pisati o zadevah, ki so važne za nas in tudi za javnost. Takšna zadeva so n.pr. skrbi, ki nas mučijo in nas bodo celo gospodarsko leto. Letošnje leto nam ni bilo naklonjeno, ker nas je poleg ostalih elementarnih nezgod obiskala še toča in nam z vinskim pridelkom vred odnesla še jesenski pridel k. Lahko si napravimo sliko našega letošnjega obračuna; 37 hišnih številk, od teh 16 kmečkih s 76 glavami živine. Kako je z letošnjim pridelkom krme, je znano, « njiv pa smo dobili le nekaj krompirja, ki bo mogoče — če ne bo gnil — kril potrebo četrtine leta. Treba bo v trgovino. A s čim? Zaslužek delavskih družin je zelo .nestalen, kmetje pa ne zr.ajo kam bi. Sicer je o-krog polovico takih (torej polkmetov. ki so celo v dobrih letinah odvisni od zaslužka. Le devet jih je, ki bi se mogli preživljati z dohodki z zemlje. Pravimo, da bi se mogli, ker za to bi morali gospodariti «po novem« — se pravi bolj napredno, premišljeno, načrtno in smotrno. Brez tega ne pojde. Bolj razumni in napredni kmetje lahko potrdijo, da se da tudi iz naše zemlje iz-stisniti kaj več. Na to opozarjamo mladino, zlasti ono brez poklica, ki je in bo vedno večja žrtev vedno slabših socialnih prilik. S A L E Ž Toča je oklestila posebno nekako od šolskega poslopja proti jugovzhodu (Zgoniku), kjer je uničila o-krog polovico vinskega pridelka in oklestila ajdo in pitnik, dočim je v smeri protj Samotorci bila bolj prizanesljiva. Naša vas ima dosti polkmetov, ki so za- skrbljeni, kako bodo preži-vili družino in prehranili govedo. Pomoč bi morala biti dvojna v obliki zaslužka pri javnih delih in v preskrbi močnatih krmil po znižani ceni. Cesta Salež-Samotorca je že urejena, le ob spoju z našo cesto v vas (ob šoli) ni še dovršena in še vedno je na tej strani opozorilo «Chiuso al traffico«, niže proti Samotorci pa «Road closed«, torej v italijanščini in angleščini, le za slovensko vas in slovenske ljudi ničesar. Je tudi to malenkost? Ne! Ta je le droben delček tisočerih ((malenkosti«, ki nas je z njimi ((blagoslavljal« fašizem in nas še blagoslavlja njegovo tržaško potomstvo. A mi pravimo; vse pride in vse mine, a na tej zemlji je naš narod bil in bo tudi ostal. 'Tempolaj j Zopet se je pričel pouk v starih šolskih prostorih, kjer bodo otroci prepere-vali celo šolsko leto. Starši se ogorčeno sprašujejo, kdaj bo konec moledovanja za novo šolo, za kar se najde «od zgoraj« vedno kakšna «tehtna» ovira. Menda nas ne bodo prosili, da bomo zadevo z depu-tacijo prikazali guvernerju! Ce bodo vojaška težka vozila tako brezobzirna, bodo naši zidovi ob glavni cesti (da o stranskih poteh niti ne govorimo) Sempo-laj—Nabrežina — železniška rampa porušeni. V dobrem letu dni so pokvarili zidove na sedmih mestih. Ze nekajkrat smo poročali o potrebi po javnem telefonu v naši vasi. Upamo, da bo to priznaia tudi poštna uprava, saj ^re za okoliš, ki zajema štiri vasi in deloma tudi Slivno. je naj glavni pridelek, smo precej zadovoljni, čeprav smo se všteli za okrog tretjino. To pripisujemo redkim jagodam. Bo pa dobra kaplja, ker je bilo grozdje zelo zdravo. Zaradi skromne količine slabe krme smo letos posejali več pitnika, a še vedno premalo, ker si z deteljo in otavo ne moremo pomagati, prve je zelo malo, otave na naših o-gradah pa ni. Kot vsi prizadeti živinorejci pričakujemo, da nam bo kmetijsko nadzorništvo preskrbelo tečna krmila po znižani ceni. Zdi se da bomo skoraj dobili v vas novo trgovino, s čimer bomo na boljšem v toliko, da nam ne bo treba nakupovati v drugih vaseh, na slabšem pa v toliko, v kolikor bomo več kupovali. Stari ljudje pravijo, da bo skoro vsaka druga oseba trgovec in kdo da bo delal. rr^NovTcA \ SAMOTORC V primeri s Saležem smo veliko bolj srečni, ker toča je segla tudi po našem zemljišču, a ne tako porazno. Z vinsko letino, ki S trgatvijo in kletarjenjem smo končali in spravili letošnjo vinsko letino, ki je nekam enaka oni sosednje Samotorce. To je skoro vse, kar smo letos dobili od zemlje, ker vsi o-stali sadeži so skoro popolnoma odpovedali. Čakamo še na pridelek ajde in zelja, kar pa nam ne more mnogo zboljšati letnega o-bračuna. . Od več strani slišimo o-čitke, da je naša vas na pol podrtija in zanemarjena. Mi to dobro vemo, a kje naj vzamemo sredstva za oonovo? Se za tekoče izdatke ni, ker nam križajo račune slabe letine. Priznamo pa, da bi bilo bolje, če bi naš mlajši rod računal bolj trezno in se malo bolj zanimal za svoj dom; čut za lepoto, za red in čistočo — to mu res manjka kot mu manjka vsak smisel za napredno delo na zemlji. Upati je, da bo uvidel, da je bolje posnemati samotorsko mladino, ki se uveljavlja na svoji zemlji z večjim razumevanjem in ljubeznijo, ' rt/. H JOSEPH CONRAD: T A «Nan Shan» je bila na poti z juga proti pogodbeni luki Fu-Cauju. V svojih spodnjih prostorih je imela nekaj blaga, na palubi pa dve sto kitajskih kulijev, ki so se po večletvem delu v raznih tropskih naselbinah vračali na svoje domove v pokrajini Fo-kienu. Jutro je bilo krasno, oljasto morje se je brez lesketanja prelivalo in na nebu je kakor sončna obstreta visela nekaka beli meglici podobna lisa, S Kitajci natrpani pra-mec parnika je tonil v mešanici temnih oblačil, rumenih obrazov in kit, med katerimi se je bleščalo premnogo golih ramen, kajti bila je silna pripeka in nobene hladilne sapice ni bilo na vodi. Kuliji so leno poležavali, se pomenkovali in kadili ali pa zijali preko ograje; nekaj jih je zajemalo vodo in polivalo drug drugega: drugi so spali na pokrovih lin, a večje število gruč po šest mož je na petah čepelo okoli železnih pladnjev, ki ■o na njih stali krožniki z rižem in čašice s čajem. Slednji «sin n beškega kraljestva« je imel vse svoje po-zemsko imetje s seboj — to je, lesen zaboj z rožljajočo ključavnico in ogli, obitimi z medenino; v njem je imel shranjen izkupiček svojega dela: nekaj pražnje obleke, trohico kadila, nemara tudi nekaj opijaj več brezimnih stvari kakršne koli že vrednosti in kupček dolarskih srebrnikov Le-te si je bil prislužil na čolnih s prekladanjem premoga, si jih bil priigral v igralnicah ali pridobil s kupčijo na drobno, jih bil izgrebel iz zemlje, jih bil prisvojil na železni ci, v smrtno nevarni džungli, z muko in naporom — jih potrpežljivo zbiral, skrb no hranil, strastno ljubil. Tjapltan Mac Whirr je odprl oči. Mislil je, da je moral bržkone spati. Kaj nai pomeni ta hrup? Veter? Cemu ga niso poklicali? Svetilka je nihala na verižici, tlakomer se je pozibaval v polkrogu, miza je slednji trenutek spreminjala lego; par obrab, ljenih škornjev z zmečkano kapico je zdrsnilo mimo divana, Bliskovito je iztegnil roko in enega ujel. Zdajci se je prikazal v ozki odprtini vrat Jukesov obraz; samo njegov obraz, živo zardel in z razprtimi očmi. Plamen svetilke je zaplahutal kvišku, kos papirja je odletel v zrak in zračni piš je zavel okoli kapitana. «Sele pred petimi minutami,« je vzkliknil Jukes, «je izbruhnilo.... kar iznenada«. Glava je izginila in vrata so se zaloputnila. Prha gostih kapljic j • obrsnila zaprte duri, kakor da bi nekdo zalučal čeber raztopljenega svinca proti hiši. Nekako žvižganje je bilo čuti nad zamolklim. stresajočim hrupom zunaj Zadušna zemlje-vidnica se je zdela mahoma polna prepiha kakor kaka kolarniea. Kapitan Mac VVhirr je obstal nekaj časa v razsvetljavi svetilke — v svoji bojni opremi zajetna, nerodna, to- ga postava z budnim, rdečim obrazom. «To nekaj pomeni«, je zamrmral. Hotel je odpreti duri, toda pri tej priči jih je zagrabil vihar. Držal se je za kljuko, toda vihar ga je potegnil čez prag in mahoma se je zapletel v borbo z vetrom, ki mu je branil zapreti vrata za seboj. V zadnjem hipu je zavel v kabino val zraka in s svojim jezikom upihnil svetilko. Nad sabo je opazil kapitan gosto meglo, ležečo nad mrežo belih lis. Iznad krme je bilo videti nekaj motno re lesketajočih zvezd, migljajočih preko naizmerne pustinje lomečega se valovja zdaj bolj, zdaj manj razločno, kakor skozi divji vrtinec dima. S slepo razdiralno silo je vihar pustošil parnik «Nan Shan»: sončna jadra so mu bila iztrgana iz posebnih privez, dvojnato pritrjene dež. ne šotore ja odnesel vihar, most mu je bil čisto pometen, vetrobrani so mu bili preluknjani, ograje nakriv-ljene, pokrovi dušnikov strti — in dva čolna sta mu šla po vodi. Izgubila sta se neslišno in neopazno, kakor bi se bila stopila z morskim besnenjem in kipenjem. Sele pozneje, ko se je zopet zagnal belopenast val preko osredja ladje, je zagledal Jukes za hip dva čolna, ki sta se črna in prazna prikazovala iz še gostejše teme in se prehitevajoč podila naprej, pa neko z železom o-kovano klado, ki je odskakovala kvišku, in šele sedaj se je zavedel, kaj se je zgodilo kake tri metre za njegovim hrbtom. Ko se je premaknil, se je zadel ob hrbet kapitana, ki se ni zganil. Zdaj ga je neka roka zgrabila za stegno. Nastala je tišina, preteča tišina pred viharjem, pridrže-van izbruh nevihte in Jukes je čutil, kako ga nekni grabi od nog do glave. Bil je vodja palube. Jukes je preooznal te rok;-, ki so bile debele in velike, kakor da bi pripadale nekakšni drugi človeški pasmi. «Kaj pa je, božman? Kaj pa je?« je vzkliknil Jukes nestrpno. Kaj naj bi pač hotel ta nebodigatreba na mostu? Tajfun je razdražil Ju-kesu živce. Hripavo rjovenje tovariša je kljub temu, da mu ni bilo umljivo, po vsem videzu izražalo nekakšno globoko zadovoljstvo. Nedvomno, stari bedak se je nečesa razveselili. Božmanova druga roka je naletela še na neko drugo telo, kajti s spremenjenim glasom je pričel izpraševati; «A1i ste vi, sir? Ali ste vi, sir?« Veter mu je udušil rjoveči Blas. «Da!» je zakričal kapitan Mac VVhirr. Vse, kar je mogel vodja palube s prehitevajočim kričanjem kapitanu Mac VVhirru dopovedati, je bilo nenavadno poročilo, da so «vsi Kitajci ra sprednjem medpallibju podivjali«. Jukes ie sta; v zavetrju in je slišal komaj šest palcev od svojesa obraza kričečj razgovor onih dveh, kakor posluša .................................... ••••""MimiiiiiimmiiiimiiimimmiimimmiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii: iiiiimmiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiimmiiiiiiiiimiiiiiiiiMifiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniii NEKAJ PORAZNIH ŠTEVILK O BREZPOSELNI MLADlNh KAKO JE DOMOVINA SPREJELA IVANA PIREČNIKA VKAZ XVV Sl. S Sl REŠIL " " / ” * vprašanja zapeslllve vajencev stanitanji Maleja Ivana Tovarne in velika podjetja morajo zaposliti mladino, če hočemo, da bo vsaj za silo rešeno to pereče vprašanje Uradni statistični podatki pravijo, da je v Trstu in okolici zaposlenih 5.887 mladincev, od tega 3.828 v industriji, 1.775 v trgovini, ostanek pa v ostalih panogah. Tem podatkom lahko zaupa, mo, neverjetne pa so številke o brezposelnih mladincih. Po uradnih podatkih je brez dela komaj 1.600 mladincev, neuradne cenitve pa pravijo, da je skoro okrog 10.000 mladih fantov brez dela. Večina teh mladincev ne uživa nikake podpore za brezposelne, ne more izkoristiti fondov za zimsko pomoč in nima pravice do zdrav, stvene zaščite. Krivda za tako veliko brezposelnost mladih ljudi je predvsem na žalostnem dejstvu, da pridejo mladinci le s težavo do kvalifikacije. Vedeti moramo, da je brezposelnost najtežja med nespecializiranimi delavci ter relativno lažja med de-lavci, ki imajo določeno stopnjo strokovnega znanja. Le redka pa so velika podjetja in ie manj je delavnic, ki sprejemajo vajence. Vprašanje vajencev je posebno resno zaradi tega, ker se večina podjetij brani sprejeti mlade ljudi. — Ukaz ZVU, podaljšan tudi za letošnje leto, je sicer položaj nekoliko izboljšal, ker dobivajo obrati, ki imajo zaposlenih več vajencev, od ZVU posebno pomoč, vendar še zdaleč ni rešil perečega vprašanja. V šolskem letu 1950-51 je bilo v 11 šolah vpisanih 2.869 va. jencev. V šolsk m letu 1951-52 pa so registrirali občutno manj vajencev vpisanih v razne tečaje, tako da je število doseglo komaj 2.560 mladincev. Nezadostno število vajencev pa ni samo osnovni vzrok za veliko br zposelnost med mla-dino, temveč obenem prerokuje zelo slabo bodočnost za naše mesto. Struktura delovne sile se zaradi stalnega manjšanja števila kvalificiranih delavcev slabša. To pa seveda vpliva na zaslužke posameznikov ter na dohodke vsega pre. bivalstva. Socialne posledice tega stanja so za mladino porazne. Vojne posledice ,ki se čutijo sicer še sedaj, so sicer že nekoliko zaceljene, vendar je še vedno mnogo preveč mladih ljudi, ki ne najdejo poštenega zaslužka ter zato zaidejo v kriminal. Zlasti so usodn= socialne posledice za tiste mladince, ki nimajo trdne opore v svojih družinah, kftr jih državne ustanove ščitijo bolj na papirju kot v resnici. Večino vseh zgoraj nakazanih vprašanj pa bi lahko rešili, če bi preskrbeli delo za mlade delavce. Možnosti za to obstajajo, saj v številnih tovar. nah, kot v Ilvi, ACEGAT, To- varni strojev. Arzenalu itd. po. trebujejo vajence, da bi ((pomladili« zaposleno delovno si-lo. Delodajalci se ne zganejo, in kljub temu da se že leta vodijo diskusije o resnem vprašanju vajencev, ni videti, da bi prišla rešitev od njih brez intervencije oblasti. Ukaz ZVU št. 5 je nekoliko omilil položaj, še dolgo pa ga ni rešil. Ve. lika podjetja bi v prvi vrsti lahko sprejela še mnogo mladih delavcev, ki bi se tam naučili poklica ter tako prišli do boljšega kosa kruha. za korejsko vojno, je CK kitajske mladinske organizacije pred nedavnim poslal posebno delegacijo mladincev na korejsko fronto, kjer naj bi pregledali stanje med kitajskimi vojaki ter o tem poročali na posebnih mitingih po celotni Kitajski. Delegacija je stanje podrobno pregledala in to z lastnimi očmi, kritično — tako kot je, brez okraskov jn pravljic o sijajni oborožitvi, visoki morali itd. O vsem tem so delegati po- Od Jesenic pa vse do Šoštanja, svojega doma, je malega Ivana Pirečnika, ki se je končno le vrnil v naročje svoje matere in v domovino, sprejelo tisoč in tisoč grl mladih in odraslih. Pozdravljen Ivan v domovini! Pozdravljen! In Ivan je videl, da domovina ni mačeha, temveč skrbna, ljuba mati, mati neštevilnih otrok, ki svojega brata sprejemajo na preprost, toda ganljiv način. Morda mali Ivan ni vsega razumel. Videl je ogromno množico otrok in delavcev že na jeseniški postaji in se čudil. Kaj je mislil takrat, ko so ga njegovi bratje in sestre po krvi prvič pozdravili na domačih tleh. Verjetno nič. Ni bilo časa. Roki mu nista zadostovali, da bi sprejemal darila in cvetje: lepe šopke krvavordečih DELEGACIJA KITAJSKE ročali mladini na zborovanjih; MLADINE NA KOREJSKI j P°v«dali so jim tudi, da So So- FRONTI ' vjeti sedaj, ko so poslali ki- Kitajsko ljudstvo na lastni j taSsko mladino krvavet, poza- j cvetlic, zavoje knjig in pa po- vsak- rian hnli ruti veliko MM na obljube jn jim ne poši- ! zdrave, tople in neprisiljene, •nesebično bratsko pomoč» | »«« .«*!«; Uj_pe;h _teh Pozdrave' ki ni bil° nikoli svojega starejšega brata. Najbolj naveličana vsega pa je mladina, ki mora v teh kupčijah največ žrtvovati. Da bi ponovno dvignili moralo kitajske mladine in omogočili ponovno novačenje prostovoljcev zborovanj je bil ta, da je pričela mladina zbirati po vsej Kitajski prostovoljne prispevke za svoje tovariše na fronti. Kakšna pa je danes usoda delegatov, ki so povedali resnico, nam ni znano. konca. ((Pozdravljen sin domovine, pozdravljen pod svobodnim soncem«, je odmevalo izpod Možaklje. Morda ni mali Ivan razumel, toda čutil je gotovo. Kar se je dogajalo v njegovem srcu, so izražale PO »KONFERENCI ENOTNOSTI" V BUKAREŠTI KDO JE IZOLIRAN? Neuspel poskus vodstva Mednarodne študentske zveze, da bi izolirali jugoslovansko mladino - Honlerenca v Bukarešti potrdila neuspeh Prejšnji mesec je bila v Bukarešti kominformistična študentska ((konferenca enotnosti«, kateri je v kratkem času sledil sestanek odbora Mednarodne študentske zveze. Konferenca in sestanek sta bila sklicana zaradi tega, da se popravi položaj MSZ, ki je nastal zaradi brezpogojnega podrejanja Moskvi, predvsem kar se tiče jugoslovanske mladine. Znano je namreč, da je bila po resoluciji Informbiroja jugoslovanska študentska organi, zacija izključena iz MSZ, in sicer zaradi tega, ker naj bi bila »fašistična«. Toda vsi napadi na jugoslovansko mladino niso pomenili nič drugega, kot’ samo to, da se je MSZ postavila v službo velesili, ki je hotela uničiti Jugoslavijo. MSZ je na ta način pokazala, da je samo orodje v rokah kominformi-stov. To j p bilo pred tremi leti. Kominformistično vodstvo je bilo prepričano, da bo z izključitvijo jugoslovanske mladine stvar rešena, toda že v kratkem času so spoznali, da so napravili račun brez krčmarja. Mladina iz držav vsega sveta se je hotela prepričati ali so obtožbe proti jugoslovanski študentski mladini resnične in je zaradi tega pričela prihajati v Jugoslavijo: na krajše in daljše obiske študijskega zna- čaja, na delovne akcije itd. Ko se je mladina vračala na svoje domove, je odhajala s prepričanj m, da obtožbe ne držijo. Bile so laž, ki jo je serviralo kominformistično vodstvo po direktivah iz Moskve. Posledice kominformistične politike so se kmalu pokazale. Študentske organizacije so pri. čele ena za drugo zapuščati M$Z: Norveška, Danska, Belgi. ja, Francija, Švica, ZDA. Kanada, Avstralija, kot formalni članici sta ostali še študentski organizaciji Finske in Anglije. Na ta način je MSZ izgubila nad dva milijona članov, ki jih ni nikdar in jih ne more nikoli več nadomestiti, tako se je v praksi pokazala izolacija jugoslovanske študentske mladine. Moskva je zaradi tega neuspeha zamerila vodstvu MSZ. Da bi svojo napako popravili, so mladini vsega sveta poslali poziv na študentsko »konferenco enotnosti«. Izvzeti sta bili le študentski organizaciji Jugoslavije in Španije. To ie bil ponoven poskus, da se izolira jugoslovanska študentska zveza, toda strašno naiven P« triletni neuspešni praksi. Zato je bila konferenca že v naprej obsojena na neusj>eh. Nekatere študentske organizacije so direktno odklonile udeležbo, druge pa so sporočile Zvezi študentov Jugoslavije, da se bodo Okrog 10.000 mladincev je brez stalnega zaslužka. Na sliki vidimo brezposelno mladino, ki protestira pred Uradom za delo konference udeležile samo v primeru, če bo na konferenci sodelovala tudi jugoslovanska študentska mladina. Po poročilih iz Bukarešte pa je konferenca uspela. Poročali so, da je bilo na konferenci 230 predstavnikov 83 organizacij iz 66 držav. Te številke bodo verjetno držale, vprašanje je le, kakšne so te organizacije in koliko članov zajemajo. Vzemimo primer: študente ZDA predstavlja v MSZ organizacija, ki šteje 2300 članov. Študentska zveza ZDA pa, ki ni vključena v MSZ, šteje 800.000 študentov. V MSZ je vključena holandska organizacija naprednih študentov, ki šteje 250 članov, poleg nje pa je nacionalna organizacija, k,' šteje 25 tisoč študentov, a ni članica MSZ. Podobno je z drugimi državami. Za MSZ je bilo važno le to, da so lahko operirali z visoko donečimi naslovi držav. Na tej konferenci so izvolili tudi novo vodstvo, v katerem so zastopani predvsem slug^ Moskve in nekaj predstavnikov študentskih organizacij iz za-padnega sveta, ki pa ne predstavljajo več kot desetine študentov. Jasno je, da je tudi no vo vodstvo agentura Moskve. Kdo je tedaj izoliran? Ali MSZ ali jugoslovanska študentska zveza? Odgovor je jasen. MSZ se tega zaveda. Ker jim ni uspelo na tej konferenci pridobiti novih članov, bodo to skušali napraviti s kongresom MSZ, ki bo v marcu 1953. Toda prepričani naj bodo. da jim tudi tokrat ne bo to uspelo. V. kongres LMJ Pred desetimi leti, in sicer 26. in 27. decembra, je bil na osvobojenem ozemlju v Bihaču prvi kongres Zveze antifašistične mladine Jugoslavije. Le. tos bo prav ta dva dni v Beogradu V. kongres Ljudske mladine Jugoslavije, ki bo veličastna manifestacija enotnosti mlade generacije, ponosne na svoje delo in zmage v NOB ter pri izgradnji domovine. Mladina Jugoslavije se na ta veliki praznik pripravlja s tekmovanjem za čim uspešnejše vzgojno - politično delo med mladino ter oblikovanjem lika. člana LM. njegove modre, orošene oči, so govorili nemi pozdravi njegovih rok. Mati pa je stala nemo s triletno hčerko v naročju poleg sina. Stari železar se je prerinil do njega. Samo besedi: «Ivan! Sin!« sta prišli iz njegovih ust. Več ni mogel govoriti. Njegova težka roka pa mu jo ljubeznivo pripela rdeč na-geljček, simbol slovenskega naroda, na suknjič. Takih ganljivih prizorov je bilo povsod. Kjerkoli se je vlak ustavil, v Lescah v Kranju, v Ljubljani je Ivan sprejemal darila in odzdravljal množici. Pionirji niso zaostajali. Vabili so Ivana k sebi, ga vabili na Bled in v druge kraje. Tudi delovni kolektivi so tekmovali med seboj. Sprejem v Ljubljani je bil veličasten. Po sprejemu in po prvi prespani noči v slovenski prestolnici je Ivana sprejel minister tov. Potrč, ki ga je zadržal v pogovoru. Kasneje je bil tudi gost kolektiva »Slovenskega poročevalca«. V Šoštanju, kamor je mali Ivan prispel v spremstvu svoje matere 3. oktobra okoli 17. ure, je bil sprejem nad vse veličasten in ganljiv. Njegova sestrica Marica ga je prva pozdravila in za njo vsi ostali sorodniki, od tete Cilke Polakove, ki ga je varovala in pestovala v času, ko se je morala njegova mati skrivati pred fašisti, pa do 75 let starega dedka, ki ga je s tresočimi rokami objel in mu hotel s solznimi očmi želeti dobrodošlico, pa so mu besede o-stale v grlu, Komu bi se ne zasolzile oči, ko je mali Ivan ugriznil v kos domačega kruha, ki mu ga je ponudil predsednik mestnega občinskega odbora ali ko je pokusil dobrote tega kraja — sladko grozdje, rdeča jabolka in zrele hruške? Končno je bil doma in to je sam čutil. Ljudje so bili prijazni in tekmovali med seboj, kdo bi mu bolj ustregel. Vsi so obljubili, da bodo storili vse, da bi mu nadomestili o-četa in; mu pomagali pri učenju materinega jezika. Po kosilu, ki so ga priredile množične organizacije Šoštanja, je mali Ivan z materjo šel v svojo novo domovanje, v najlepšo vilo v Šoštanju. Tu bo prebil z materjo nekaj dni, nato pa bo odšel na oddih v lep planinski dom, kamor ga je povabil delovni tolektiv tovarne usnja v Šoštanju. Se pozno v noč sta mali Ivan in njegova mati sprejemala znance in prijatelje. In še dolgo v noč sta prebirala brzojavke iz vseh krajev Jugoslavije, kjer so jima vsi eno-dušno želeli srečo v novem življenju. * * * Upravni odbor časnikarske založbe «Borba» je v nedeljo na seji sklenil podeliti Ivanu Pirečniku štipendijo za ves čas njegovega šolanja. Pirečnik bo dobivaj mesečno 4000 din. V ITALIJI PRODAJAJO OTROKE ZA 5000 LIR LETNO V Beneventu je bil pred krat-i kim zaključen letnj sejem, na katerem so po starem običaju prodajali otroke siromašnih kmetov na tako Imenovanem «otroškem trgu«. V Italiji pravijo, da to ni prodaja otrok in da to ne pomeni, da bi obstajal sistem otroškega suženjstva. Toda na tem «otroškem trgu« so sj bogati kmetje izbirali otroke, kot da gre za živino. Pogodba med siromašnimi kmeti in kulaki je običajno sklenjena za leto dni. Otroci, stari 12 do 16 let, so primorani, da leto dnj brezplačno delajo na posestvih bogatašev, ti pa njihovim staršem plačajo 5 do 6 tisoč lir. Slovenska športna drns^® naj zajamejo vso mladino Prav v zadnjih dneh so bili postavljeni temelji za Slovensko športno društvo. Namenje. no je vsem mladincem, ki so doslej zaradi pomanjkanja podobne slovenske ustanove obiskovali italijanske klube, in vsem tistim, ki se iz istega razloga niso športno udejstvovali. Naša mladina je podobno društvo pogrešala, kajti nenor. malno je, da bi se v današnjih časih ne zanimali za športno življenje. Zal moramo ugotoviti, da je doslej število mladih, ki bi se •aktivno ukvarjali s telesno vzgojo, zelo nizko, V preteklosti se je predvsem ZDTV trudila, da bi zbudila potrebno zanimanje, a iz različnih vzrokov ta trud ni prinesel zaželenih sadov. Mladina jenje torej nikakor ne moremo imenovati športno izživljanje slovenske mladine. ZDTV ni bila mednarodno priznana; to je pomenilo, da ni mogla ve. zati svojih članov. Zaradi tega so včasih po društvih ZDTV nastopili tekmovalci drugih organizacij, ki bi v svojih klubih bili za rezerve, tu pa. so imeli potrebno igrišče in opremo. Vst ti pojavi so dajg.lt društvom značaj nestalnosti, ki je pač največji nasprotnik vsttke-ga resnega delu. Iz tega stanja je bil en sam izhod. Ze pred časom je bilo jasno, da se društva ZDTV mo. rajo nasloniti na večjo športno federacijo, ki je mednarodno priznana. V omahovanju se je zgubilo nekaj časa. toda pred je sicer v zadovoljivem številu začetkom jestnke sezone se je obiskovala meseca aprila prvomajsko vadbo, nastopila na praznik delovn ga ljudstva, po. tem pa zopet opustila za leto dni vsakršno udejstvovanje. To prvomajsko kampanjsko prebu. pred dnevi izbral na sestanku začasni odbor, ki naj pripravi pravilnik za Slovensko športno društvo v Trstu. Podobna kluba sta v fbrmiranju tudi na Proseku, medtem ko bodo O-penci in Bazovci, da bi-bili številčno močnejši, zaenlcrat skupno sestavili svoje društvo. Kot nam je znano, se pripravljajo na začetek tekmovanja tudi v Križu. Vsa ta društva bodo nastopila v slovenskem ' prvenstvu, trenutno v nogometu in košarki. Ta ukrep je bil skoraj nujen. Po mirovni pogodbi so tržaški športniki danes lahko vpisani ali v italijanski ah v jugoslovanski zvezi. Nr':ateri posamezni primeri kažejo, da bi slovensko društvo, vpisano v CONI, bilo podvrženo stalni diskriminaciji in je vsaj zaenkrat malo možnosti, da bi naša društvo moglo sodelovati v nj\ hovem tekmovanju. Pes je, da bi se mladini povečala samoza-vest in s tem tudi narodnostn i zavednost, ako bi lahko porazili na zelenem polju sosede druge narodnosti, toda kot smo že rekli, trenutno je to skoraj nemogoče Preostane, torej jugoslovanska organizacija, kvalitetno na zavidljivi stopnji, ki je z veseljem sprejela tržaške športnike in jim bo nudila po- trebno pomoč pod enim samim pogojem; resnosti Zavedati se moramo, da lahko začnemo z delom edino pod pogojem, da bodo člani društev redno obiskovali vaje, tekmovali ko bo potrebno in bili tudi v obnašanju drugim za zgled. Nekdanji športniki naj priskočijo na t pomoč z izkušnjami, vodstvo društva bo poskrbelo za sposobne trenerje. Igrišča imamo. Vsak začetek je težak, toda ko tekmovanje vlije potrebno navdušenje in to uspehe, bo dotok novih članov nujno ra-stel. Ze v prvih dneh so posamezniki pokazali veliko iznajdljivosti! Vsakdo, naj bo vajenec ali študent, kmečki fant ali delavec, ki pa ima resno voljo, naj se prijavi v ta društva. V prvih časih so zlasti dobrodošli nogometaši in igralci košarke. Konec meseca se bo namreč začela druga slovenska liga, v katero so uvrščena tržaška moštva. Vpisovanje .še ni zaključeno, vendar so vsaj nekateri nasprotniki Tržačanov že znani: Ajdovščina, Vipava, Ilirska Bistrica, Nova Gorica, Postojna. To so kvalitetna moštva, ki imajo številno občinstvo in torej ni govora, da bi šlo kar «po domače». Prav tako si morajo tudi društva STO dobiti svoje občinstvo, ki jih bo spremljalo na gostovanja in trpelo za njih na domačih tekmah. Mislimo, da smo povedali do. volj. Več reklame ni treba. Odslej bodo govorila dejstva. p *r. ang°!!&i Pre‘ ANGOLA: 1 , a, marin in črna (z0 jo gled črncev)^ ol0^rS«- centavos, olivnoze niška pomoč dom v0j. i Jtt GVINEJA: 5Q cen' ^ časta. zelenomodra j za črnce). . jjPjStO' PORTUGALSKA & 9%$ in pol tangas, „ po- želena (medicinsK* „si“ ,s ♦ MACAO: 6 avos, c psi»e ličasta (Bolnica 5 Macao). MOZAMBIK: 3 ® {V dra, oker in ** v t0*' Miguel Bombard3 -jtj. Marquesu). I1* iilast! OTOKA ST. T 5 rj3v°'lfj'e' CIPE: 1Q centavos, (domačini pri zdr gledu). ^-elen3 1 TIMOR:, temnici)- iZdalLi . (deček na ** U0 V Eniptu bedo sPor» vite< znamk *o 0ds‘a no serijo na državni udar lrL-,„rUlca. bivšega kralja HELIKOPTERJ^ ^ Za prevoz ^gfeiT newyorsk;m ; dr«* j1 Guardia m f meriškimi l-taI .,norabl) oktobra dalje likopterje. rešitev PREjSNJE N or iti. 1»..^ VODORAVNO. J5 A i baraba. 14. 19- a 16 toda. 17. 1 24 on. , enaka. 22.^ ^raVa, 3 ” 26. agoni. 28. pliva. 3^ 6 V 31. Erato.^3*. ar0me. ^a. ^ PORTUGALSKE KOLONIJE Za kongres tropične medicine, ki je zasedal v Lizboni, je vsaka izmed osmih kolonij Portugalske izdala spominsko znamko. Znamke so vse istega formata in nam prikazujejo slike 34. klica.S5 - ^ I S8- la' #■ ^ !rona4449ePK^ati' eksogen. Luter'lic>. ’ 13. N/ mona, - icimu"-’io ti. 6. , agii. J-V liti- ari, 10. Ra- Anina, lo- . 0na-M. Pragersko 'T,. gl. ^leKj ma. 23. »*a. Zatike, h Platon. J3 S b0te, • 'Al», 35. ako. 36. j ^ oS. SvS a* * | F Sl človek v mirni noči, kako se pol milje od njega dva preko polja pogovarjata: Razbral je razburjeni vzklik kapitana Mac Whirra: «Kaj? Kaj?« in napeti hripavi glas drugega: «Na kupu.... sem jih videl... strašen prizor, sir... mislil sem... povedati vam.« Zdajci je Jukesu padla težka roka na ramena; kapitan Mac VVhirr mu je zakričal na uho: «Jukes! Jukes!« Razbral je da mu zveni glas zelo zaskrbljeno. Vihar se je z vso svojo silo vrgel na ladjo ter jo poskušal zadržati y globini med valovi. Valovje se je prelomilo nad njo kakor nad nekakšno plavajočo klado; združena teža valov ji je strahotno grozila iz daljave. Vzburkani valovi so se prikazali iz noči s strahotnim lesketanjem svojih grebenov lesketanjem morskih pen. ki je z divjim, motnim svitom osvetllo ko hiša visok vzgon, padec in blazno igro vsakega posameznega vala z vitkim lad:jskim trupom. Nit! za trenutek se ni mogla ladja otre- ru, se je U!jc0ma,icie: scipline 111 — *n o 'se da ?e vred 5 F bi,° v ,n 'z vesoljstvo n sta- ;ta» jr'; /n K?n0V*J- stala na pričel vj... w^aTcei k«*";H bi , čati: <:ce ni°ra!jiio»- d*1 , S'r?” ro« 1 v? V^1 drgetalo- Stanje- ^ ^ *ak°r ,eue ■Prt*«*« * je ^ «Sciavo!» Gospodar mehanične de. lavnice je vzel na delo novega vajenca. Nekega opoldne je vajenec stopil v t ra. fiko in si kupil »Primorski dnevnik». Ko je vzel časopis v roke, je v trafiko stopil drugi vajenec, ki dela pri istem gospodarju in prese-senečen obstal: «Allora sei sciavo?» Ko je popoldne prišel drugi vajenec v delavnico, je najprej stopil do pomočnikov in zaupno povedal: «E’ sciavo luih). V očeh pomočnikov je zažarelo, na ustih se je pojavil zaničljiv nasmešek. «Sciavo! Sciavob, je pričel glasno zmerjati vajenec svojega delovnega tovariša. Kasneje je v delavnico stopil gospodar. «Quel sciavo me ga da-..» je hitel pripo. vedovati vajenec in povedal, kako je odkril, da je njegov tovariš kupil «Primorski dnevnik». Gospodar je poslušal in ukazal vajencu, ki je kupil «Primorski dnevniku: Poberi se! To se je zgodilo pred nekaj dnevi v Trstu. Fant, ki je komaj dobil mesto vajenca, je danes zopet na cesti. Njegov delovni tovariš, prav tak revež kakor on, se danes najbrž baha: «Pa smo ga, «sciavan! Po moji zaslugi•'» Ubogi revež, vzgojen v fašističnem duhu, se najbrž ni niti zavedel, kaj je storil. On ni kriv, da je tako ravnal, kajti premlad je še, da bi se zavedel odgovornosti, ki si jo je nakopal. Toda krivi so njegovi starši, krivi njegovi učitelji, njegova o-kolica, v kateri živi! Oni so krivi, ki zastrupljajo mladino v najnežnejši mladosti in jo vzgajajo v mržnji do vsega, kar ni italijansko. Proti tem dvignimo svoj glas: Prenehajte z zastrupljanjem mladine in poskrbite raje, da bo mladina obeh narodnosti strpno in z obojestranskim spoštovanjem živela in delala v miru. M sti vode; na pol odreveneli Jukes je videl v njenem gu-ganju samo še nekakšno slučajno opletanje. Nič več se ni mogla premišljeno braniti. Prišel je začetek konca; prizvok službene zaskrbljenosti, ki je zvenel iz glasu njegovega kapitana, je Jukesa neprijetno dimil kot nekak izraz slepe, pogubonosne brezumnosti. Jukesa je prevzela moč viharja. Bil je od nje ves presunjen, izčrpan, zakoreninil se je vanjo z nekakšnim topim, nemim spoštovanjem. Kapitan Mac VVhirr ga je kar naprej klical, toda vihar se je vsilil mednju kakor nekak trd klin. Težak ko mlinski kamen je visel kapitan Jukesu okrog vratu in nenadoma sta se jima glavi trčili. «Jukes! Gospod Jukes! Po slušajte!« Jukes je moral odgovoriti glasu, ki se ni dal potišati. Odzval se mu je na svoj navadni način: «Da, sir». A srce, ki ga je vihar i*' mučil, da je poznalo v tem hipu samo še hrepenenje po ml* Za tak skok je treba talenta in vztrajnosti. Slika nam ks(že nega reprezentanta. Jugoslovana PRIMORSKI dnevnik wp v* Zakaj je poslanik Kennan postal v Moskvi »persona non grata“ t1*"1 iva r,L,ennan< ameriški poslanik, v Moskvi, je ^ffiuje vrtt Njegova diplomatska kariera za-^terertKi-J0 us‘l)e^ov, ki jih je pripisati njego-wa ■ sposobnostim. JW,jj7jfe te vred 47. leti v Milivaukee (država 5% kot A« 0 Američanov je imelo priložnost »?% kiJl spo.3nati Evropo in SZ. Študiral je v jS&g Sg . se te naučil perfektno nemški in ruski, ^^inem rils^0 rodovino in književnost. Po ftce/mr« v Berlinu, je odšel na univerzo '% jg j™1’ a od tam v diplomatsko službo. V i ,, j na raznih službenih mestih v Ženevi, \n r^Hdonu in v Moskvi. Glede njegove tor-momnuuT6710 te *e posebno zanimivo, da je bil SkovskJ01 sluibi tudi v baltiških državah. Ob ^ svet«?1 paktu 1938 je bil v Pragi, ob izbruhu . V Ji/0 e vQjne pa v Berlinu. 'h^k iq:!{0 je pU sedaj poslan že tretjič. Prvič je ‘'!a?n j-/ }n te ostal Sest let, do 1939. Drugič je taciji in ki zastopajo stališče, da se Amerika ne sme preveč angažirati v Evropi. Tako stališče pa gre neposredno v korist sovjetske napadalnosti v tem delu sveta. Poleg tega se pripominja, da je zahteva po odpoklicu Kennana neposredno sledila objavi Stalinovega članka, kjer se izraža prepričanje, da so nasprotja med kapitalističnimi državami močnejša od nasprotja med zahodnim in vzhodnim blokom in da je neizbežna vojna med kapitalističnimi državami. Stalin smatra, da bo prišlo neizbežno do vojnega spopada med Ameriko na eni strani in Vel. Britanijo in Francijo ter Nemčijo. in Japonsko na drugi strani. Ni mogoče, da ne bi spravljali «zadeve Kennan« v zvezo s temi Stalinovimi tezami. O-čitno je, da hoče SZ na' ta način prepričati posamezne zahodne dežele, da ni ona, temveč ZDA so tiste, ki vodijo napadalno politiko in čas je da spregledajo in jih izolirajo. Prav te dni je izročil Zaru-bin svoja akreditivna pisma predsedniku Trumanu, in tudi ob tej priliki so bile izrečene običajne izjave o prijateljstvu in o potrebi zboljšanja dobrih odnosov med obema državama... Mnogi so mnenja, da a-meriška vlada ne bi smela popustiti, nekateri pa predlagajo, naj bi Amerika celo prekinila diplomatske odnošaje z Moskvo, 6e sovjetska vlada ne bi hotela spremeniti ravnanja s tujimi diplomati v Moskvi. Kar se tiče ameriških volitev, .so mnogi mnenja, da vlada ne bo popustila v tej zadevi tudi zato, ker bi kapitulacija v «pri-meru Kennan« predstavljala neprecenljiv argument v republikanskih rokah. Vsekakor bo nadaljnji razvoj dogodkov v zvezi s to zadevo v najbližji bodočnosti pokazal ali more Moskva v tiej svoji novi' taktiki računati na kakšen uspeh ali ne. Kennan in Sovjetska zveza in te ostal do 1946. Kot dober po-'J zgodovine in književnosti se ie hkra- kart leznanU s stanjem v SZ. Ko je 1946, ob I. krize — v svojstvu svetnika poslani- ■k g«**« ministrstvu poročilo o sovjetsko-iran- L je to poročilo vzbudilo precejšnjo po- Ceift ,Je,to v njegovem curriculum vitae Šteje pQ j “speft. t!* ^°Ver te sodeloval pri raznih mednarod-?L,e bij *Ucah, od marca 1948 do januarja 1950 h -h Planskega oddelka v ministrstvu za v *®e- Od januarja 1950 je predaval na ’■ ‘8 foj rincetoionu in vodil vzhodnoevropski 1LIC uuu-ll UčrLUU ia beguncem. Aprila 1952 je bil imeno- %ka^slanika v Moskvi, po odpoklicu adrni- H je Kennan izjavil ameriških po- ,* bila & a 24. septem- k°Ilu Je bil pokli-\-k Na poti v nu dal izj;“ V ,ka*e>-i je med V. Jet$kih ? o anieri-*>i ‘C Vnosih. Kar je naoa^a ^ naj- f' ^vaI V <t>ova* nje§0v odpo' % )e dei=, v stavkih. *' da je «kam lVa»- ki jo Kre- po- \l žive a zahodni dl-v po- ^■UvifcS-da se nje' Ameriki Moskvi S i' ie* Živ'}en3a tiste \ bVc6n. Prel>il v nem- ta®etltuaCiis!s0m 1ab°-S v uge svetov-SJ,Vari, ki ln v bistvu osti v Moskvi So znane vse- F > 2aht«Vo • Vf° izjavo’ Je A,;he30n' V v>ada namreč, da i!9’ ki n odpoklicala ;,%n ^ora najprcj v A aP°SV€tovanie- X "»njerJ ampnška vla- hkrat= odlocl've. 1% 'S S*U naglasil, da S “Pisal .V^ien Ske,rtl« ljudstvu Silada Sa k1° - j.1 v j. .a s tujimi ie C?11 ? lSkih raz^er poi!na- žahteVo ranner, in da wivadP°dkUCU v‘"“£ S prav Moskva tista, ki krši vs? tradicije in običaje civiliziranih narodov v njihovih diplomatskih odnosih. Svetovno javno mnenje si je skoro popolnoma edino glede ocene tega incidenta in poudarja, da je SZ izkoristila Kenna novo izjavo, da bi skalila mednarodno ozračje tik pred zasedanjem generalna skupščine ZN in da niti ni edini cilj tega manevra. trti j se tudi, da je Moskva hotela na ta način vplivati na ameriško javnost in na izid bližnjih volitev. Z zahtevo po odpoklicu Kennana skuša Moskva spraviti demokratsko stranko v težak položaj in r. tem podpreti republikance, ki so znani po svoji «azijski orien Kennanovi pogledi na SZ niso nikaka tajnost. To svoje gledanje na SZ je Kennan razloži! v svoji znani knjigi ((Ameriška diplomacija od 1900 do 1950». v kateri j; težišče na ameriško-sovjetskih odnošajih. To njegovo stališče je dobro znano tudi sovjetskim državnikom. Kennanovo stališče do SZ našim čitateljem prav gotovo ni tako dobro znano, in zato bomo navedli nekaj citatov iz te njegove knjige, da si bodo tudi oni na jasnem aii je utemeljena sovjetska obtožba, da gre pri Kennanu za ((klevetnika pod krinko diplomata«, kakor je to zapisala v «Pravdi» neka visoka osebnost iz sovjetskega zunanjega ministrstva. «Nekziteri Američani, imajo sla*bo navEfio, da so pri misli na vojno, prepričani, da je vojna nelcsj pozitivnega in dokončnega ter da je le začetek. To je največ-j?. zabloda', tudi če ne upoštevamo krvi in žrtev, ki so povezani z vojno. Vojna proti SZ, ki bi jo mogli smatrati le za relativno vojaško zma go (ne smemo pozabiti, da obstajajo le re^tivne stvari) ne hj sama ob sebi zagotovila napredka v smeri o stvaritve režama, ki bi ga želeli v ZSSR.» Iz tega sledi, da je Kennan nr.sprctnik vcjne proti SZ z namenom, ds bi zrušil sovjetski sistem. A poidimo d? 1 je. «Kar se tiče politične plati tega. vprašanja — pravi dslje Kennan — ne moremo v nobenem primeru pričakovati, da bi s« Rusija izoblikovala v liberalno demokratično deželo po smeriškem vzcrcu. Ne bomo nikoli vztraiaM v za dostni meri pri pobijanju take zabioi \,\ Vsi DtTLanoni . - Vzkliknil gospod Pickwick hkrati z % Jaz Za°uclen 111 nejevoljen, «ml smo v tem testni*Prav talco ne Poznam tu v mestu nobe-a> kakor nisem hotel imeti z nikomer JiSs?^ ^ h0te,i im6tt dVOb°j’ jfc m. sDr\j kgj %'^'ck°hfil?> vpra'-al župan. (S: 1 t&s t^av n(, r^,.„_s<:Veda rad 'e marsikaj povedal In 5 • * ■ nebi-bU wveaa rad ^ _____________________ -_________— C' tia^to Gasila: tremi fZn^e zaradl prvega napada z dvema, unti, gospod Winkle z dvema in gospod Snodgras z enim funtom in poleg tega je zahteval gospod Nup-kins obljubo pod prisego, da bodo v bodoče mirni do podanikov Njegovega Veličanstva in zlasti do sodnega izvrševalca Danijela Grummerja. Od gospodov Pickwicka in Tupmana .ie že zahteval jamstvo. Komaj je župan končal, se je gospodu Pickwicku razjasnil obraz, gospod Pickwick se je nasmehnil, stopil naprej in rekel: «Gospod župan, prosim, oprostite. Prosim vas za zaseben, samo petminuten razgovor v interesu gospoda župana samega.» «Kaj?» je rekel župan, gospod Pickwick pa je ponovil prošnjo. «To je nezaslišano,» je rekel župan, «zaseben razgovor.» «Zaseben razgovor, da,* je poudarjal gospod Pickwick, «sa-mo rad bi videl, da bi bil tudi moj sluga zraven, ker mi je mnogo, kar vam hočem sporočiti, povedal on.» Zupan je ves začuden gledal na gospoda Jinksa, gospod Jinks na župana in stražniki prestrašeni drug na drugega. Gospod Nupklns je hipoma prebledel. Menda vendar ni odkril gospod Weller kake zarote zoper njegovo življenje? To je bila grozna misel. On je bil državni uradnik, in ko se je spomnil na Julija Cezarja in na gospoda Parcevala, je ie bolj prebledel. Zupan je pogledal spet gospoda Pickwieka ter pomignil gospodu Jinksu. «Kaj pravite k tej prošnji, gospod Jinks?» je zašepetal gospod Nupklns. Gospod Jtoks. ki ni prav vedel, kaj naj reče, in ki se je bal, da se ne bi zaletel, se je v zadregi smehljal, kimal in privzdigoval ustne kotičke. «Gospod Jinks,» je rekel župan strogo, «veste, da ste osel, gospod!» Na ta izraz mnenja gospoda župana se je gospod Jinks spet nasmehnil, toda že malo manj ko prej ter se stisnil v kot. Go- spod Nupkins se je torej nekaj časa posvetoval sam s seboj, potem je vstal, pomignil gospodu Pickwicku in Samu Wellerju, naj gresta z njim, stopil v sosedno malo sobo ter jima ukazal, naj se postavita na drugi konec sobe; nato se je oprl na kljuko na pol odprtih vrat. da bi mogel brž zbežati, če bi videl, da oba gospoda kaj namerava proti njemu. «Hočem takoj k stvari sami, gospod,» je začel gospod Pick-wick, «tiCe se to vas In va.ie časti. Imam velik razlog, gospod, da trdim, da ste dali v svoji hiši zavetje velikemu sleparju.» «Ampk sej sta dva,» je segel v besedo Sam, «edn je ubjo-kan, potuhjen capin u murvast Uvrej...» «Sam,» ga je prekinil gospod Pickwick, «hočem se s tem gospodom sporazumeti, zato prosim, da krotiš svoja čustva.> «Men je prou žou, gspud,» je rekel gospod Weller, «ampk če pumislm, kakšna baraba je ta Job. s na morm pumagat in s m morm zašit gobca.> «Z eno besedo, gospod,s> je dejal gospod Pickwick, «moj sluga je upravičen domnevati, da stanuje pri vas neki kapitan Fitz-Marshall? Kajti* — je brž dostavil gospod Pick\v:ck, ko je videl, da ga hoče gospod Nupkins jezno prekiniti, / «Kot malopridnega pustolovca, kot nepošten značaj, kot človeka, ki izsesava ljudi in jih vodi za nos s svojimi malopridnimi. neumnimi, blaznimi in lopovskimi triki,* je razburjeno kričal gospod Pickwick. «Za Boga,» je vzdihnil gospod Nupkins ter takoj izpremenil svoje vedenje in močno zardel, «za Boga, gospod —* «Pickwick —» je dopolnil Sam. «Pickwick,» je rekel župan, «za Boga. gospod Pickwick..„ prosim, sedite... tega vendar ne mislite resno? Kapitan Fitz-Marshall?* «Nkar mu na recite kapitan,* se je oglasil Sam vmes «pa tud ne Fitz-Marshall. On ni ne tu, ne unu. On je navadn ko-medjontar in nč več m imenuje se Jingle. In če je bju kdej kakšn vouk u murvast kož, je tu Job Trotter.» «To je čista resnica, gospod,* je rekel gospod Pickwick, do-čim ga je župan gledal ves potrt. «In edino, kar iščem v tem mestu, je, da bi tega človeka, ki o njem govorimo, razkrinkali.« In gospod Pickwick je začel pripovedovati županu, ki je bi bled od razočaranja, o grdobijah gospoda Jingla. Pravil mu je, kako ga je prvič spoznal, kako je ugrabil gospodično Wardlovo, kako rad jo je spet vrnil proti odkupnini, kako ga je opolnoči izvabil v penzionat in kako on (gospod Pickwick) zdaj smatra za svojo dolžnost, dokazati lažnivost njegovega imena in stanu. In med tem pripovedovanjem je Sinila vsa kri, ki se je pretakala v žilah gospoda Nupkmsa, prav v njegova u^esa. Nupkins je našel kapitana slučajno pri konjskih dirkah. Cela vrsta njegovih aristokratskih znancev, ki je o njih pripovedoval, njegova potovanja in njegove odlične manire so gospo in gospodično Nupkinsovo tako navdušile, da sta kapitana Fitz-MarshaJla prišteli k vsem svojim veličinam, tako da so njena najboljša prijateljica gospa Porkenhamova in gospodična Por-kenhamova ter njen brat gospod Sjdney Porkenham kar pokali od zavisti in jeze. In zdaj mora slišati, da je to le ničvreden pustolovec, ko-mediant, če ne celo slepar, najmanj pa človek, ki je zelo podoben sleparju! Moj Bog, moj, Bog, kaj porečejo Porkenhamovi, kako bo triumfiral gospod Sidney Porkenham ,ko izve, da je zavoljo takega tekmeca padel pri gospodični Nupkinsovi v nemilost. In le kako bo prenesel pogled starega Porkenhama pri prihodnji četrtletni seji? lin kako bo tega vesela nasprotna stranka na magistratu, če pride to na dan? (Nadaljevanje sledi). lin r lir Vremenska napoved za danes: \l tJ Im h h L Delna razjasnitev. — Tem- » 3 \ l_ lY I L peratura brez spremembe. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 12.9, najnižja 6.8 stopinj. STRAN 8 ŠPORTNA POROČILA 12. OKTOBRA 1952 glgggntfi. :::::::: i::::::; ggjg : • S-. .H? i x- : j::::: SglHšs! sIIUh !®i .1 H- Iti-: lir® (gl H lili Bili J r ®j ■ Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone' Trsta: 16.45: Slušna igra: Gervais: «Za stanovanje gre». 18.50: Slovenska ,j. J500: pesem ob slovenskem Jadranu. ^ Koncert Rahmaninov: Trije simfonični1 plesi. ib. • . 14 30: pevskega zbora Radia Zagreb. — **• «Manon Lescaut«, lirična °Pe£? y Simfonični koncert prenos iz Tun RADIO 4 dej. 21.30: Wolverhampton vodi v angleški nog. ligi LONDON, 11. — Wolver-hampton je porazil Newcastle z rezultatom 2-0 in vodi na lestvici angleškega prvenstva. Za petami mu sledita Black-pool in Liverpool ki je igral neodločeno na igrišču Bolto-na, kar imajo za lep uspeh. Največje presenečenje predstavlja zmaga Stokea nad angleškim prvakom Manchester Unitedom z dvema goloma razlike in povrh vsega še na prvakovem igrišču. Arsenal je nastopil s številnimi rezervami, vendar se je mislilo da bo kljub temu zlanka porazil Sheffield. Tekma se je končala neodločeno. Rezultati: Arsenal - Sheffield Wednes-day 2-2; Aston VUla - Middles-brough 1-0; Blackpool - Burn-ley 4-2; Bolton - Liverpool 2-2; Charlton-Cardiff 3-1; Chelsea -Preston 5-3; Derby - Tottenham 0-0; Manchester United - Stoke’0-2; Portsmouth - Manchester City 2-1; Sunderland-West Bromwich 1-0; Wolverhampton-Newcastle 2-0. * * * LONDON, 11. — Jaroslav Drobny je osvojil drugič naslov teniškega prvaka Velike Britanije na pokritih igriščih. V finalni igri je porazil Tonyj a Mottrama z rezultatom 6-3, 6-4, 8-6. razširjanje telovadbe na vasi, ker bi zleti lahko bili brez večje škode tudi na stadionu Partizana. Boiteux poražen CASABLANCA, 11. — Sved-iski plavalec Olle Oestrand je danes porazil na progi 200 m olimpijskega prvaka na 400 m prosto Jeana Boiteuxa. Zmagovalčev čas je bil 2:08.7. Sved je vodil do zadnjih metrov, ko je le s težavo odbil Francozov napad. Pred tem sta oba nasprotnika preplavala 100 m v času 59.1. Sodniki so dali zmago Boiteuxu. V Beogradu zletni stadion za 120.000 gledalcev? V Beogradu na Banjici so začeli gradnjo velikega zletne-ga stadiona telesnovzgojne organizacije «Partizan». Zletni stadion ne bi bil samo za zvezne zlete, temveč za vse velike telesnovzgojne prireditve v Beogradu. Medtem ko bi bil stadion CDJLA Partizana namenjen predvsem nogometnim tekmam in atletskim mitingom. Izvršni odbor Partizana je prejel 150 milijonov dinarjev za prvo obdobje graditve. Novi stadion bi obsegal prostor 100 ha in bi bil južno od sedanjih tribun na Banjici, ki jih nameravajo porušiti. Graditev je zamišljena v dveh obdobjih končana pa naj bi bila najpozneje do 1961. leta. Na zletišču bi bilo prostora za 15.000 telovadcev hkrati. Gar derobe bi bile tako obsežne (skupaj s prostori za prhe in ostale naprave), da bi lahko sprejel okrog 40000 telovadcev. Na zletnem prostoru bi bila tudi zvezna vaditeljska šola Partizana. Razen prostora za zletne vaje, bi zletišče imelo tudi atletske steze, nogometna igrišča, igrišča za rokomet, hokej, košarko, odbojko in druge športne igre ter kolesarsko progo. V zadnjih dneh pa so se pojavili glasovi, da bi mnogo bolj koristno porabili denar za ZADN1A PREIZKUŠNJA ZA PRVENSIVO 08 IZVRSTNI UDELEŽBI Minardi in Bartali imata največ upanja LEGNANO, 11. — Jutri bodo italijanski kolesarji nastopili na dirki za pokal «Bernocchi», zadnji preizkušnji za naslov državnega prvaka. V tem je vsa važnost dirke, na kateri bo nastopilo 72 tekmovalcev, med njimi: Coppi, Bartali in Magni. V svojem 40 letai Bartali zopet kandidira za naslov državnega prvaka. Položaj je zelo zapleten. Z minimalno razliko točk si sledijo na lestvici Bartali, Minardi, Moresco, za njimi Magni, Albani in Maggini. Največ možnosti imajo prvi trije, vendar bi tudi druga trojica v primeru zmage katerega izmed 10 ljudi za 4 mesta! STOCKHOLM, 11. — 16. kolo conskega šahovskega turnirja za svetovno prvenstvo je dalo naslednje rezultate: Barcza -Unzicker prekinjeno, Golom-bek - Prins prekinjeno, Pilnik -Gligorič remi, Averbach - Vai-tonis 1-0, Pachman - Stolz remi, Matanovič - Eliskases remi, Sanchez - Steiner prekinjeno, Stahlberg - Tajmanov remi, Petrosjan - Kotov remi, Gel-ler - Szabo 0-1. Prekinjene partije prejšnjih kol so se končale takole: Gel-jer - Baroza 1-0, Szabo - Petrosjan 0-1, Tajmanov - Sanchez 1-0, Steiner - Matanovič remi, Vaitonis - Pilnik remi, Prins -Unzicker O-l, Barcza - Unzicker remi, Golombek - Prins 0-1, Sanchez - Stahlberg 0-1. Stanj«: Kotov 13 (—); Petrosjan 11; Geller, Tajmanov, Szabo 9.5 (—); Stahlberg 9.5; Gligorič, Averbach 9 (—); Unzicker 8.5 (—); Eliskases 8 (—); Steiner 7.5 (—); Pachman, Barcza, Stolz, Pilnik 6.6 (—); Matanovič 6.5, itd. Do zaključka turnirja manjkajo še štiri kola. Vrstni red lahko doživi večje spremembe; precej gotovo je le prvo mesto Rusa Kotova. Ostra borba bo za plasma v prvo petorico, ki ima pravico, da še nadalje sodeluje v borbi za svetovno 120.000 gledalcev, razen tega aeluje v - pa bi lahko nastopilo nad prvenstvo. Deset ljudi za štiri 1 c ViIrrofi fTar. . i z'"'i X ir nrt. prostore! Gligorič ima v poslednjih kolih lažje nasprotnike. Program hrvaško - slovenske lige III. KOLO 12. X. 1952 Branik—Metalac Kvarner—Tekstilac Slavij a—Odred Železničar—Proleter Rudar—Šibenik KOLO 19. X. 1952 Metalac—Šibenik IV. Proleter—Rudar Odred—Železničar Tekstilac—Slavija Branik—Kvarner V. KOLO 26. X. 1952 Kvarner—Metalac Slavija—Branik Železničar—Tekstilac Rudar—Odred Šibenik—Proleter VI. KOLO 2. XI. 1952 Odred—Metalac Tekstilac—Proleter Branik—Šibenik Kvarner—Rudar Slavija—Železničar VII. KOLO 9. XI. 1952 Metalac—Proleter Odred—Šibenik Tekstilac—Rudar Branik—Železničar Kvarner—Slavija VIII. KOLO 16. XI. 1952 Slavija—Metalac Železničar—Kvarner Rudar—Branik Šibenik—Tekstilac Proleter—Odred IX. KOLO 23. XI. 1952 Metalac—Železničar Rudar—Slavija Šibenik—Kvarner Proleter—Branik Odred—Teksti 1 ac Postavi enajstoric Trener Triestine je za današnjo tekmo proti Spalu iz Ferrare poklical tudi Bellonija, medtem ko sta Valenti in Claut ostala kandidata za ožjo obrambo. V vratih Nuciari. Krilska vrsta nespremenjena, torej Giannini, Feruglio, Inver-nizzi, V napadu — kot smo že pisali — ena sama možna varianta. Perazzolo je povabil obe krili, De Vita ter Ispira. Moštvo Spala je prispelo včeraj zvečer. Na igrišču bo j verjetno naslednja enajstorica; j Bugatti; Lucchi, Dell’Innocen-ti; Bizzotto, Macchi, Castoldi; Sega, Colombi, Bulent, Benni-ke, Fontanesi. njih lahko dosegla uspehe. Ako bi pa začeli računati, kaj se zgodi, če kdo od šestih zasede n. pr. drugo ali tretje mesto in kakšno možnost imajo pri tem ostali konkurenti, ne bi nehali tako kmalu. Poleg kandidatov za naslov prvaka, bo na startu vrsta ljudi kot Petrucci, Astrua, Fornara, ki želijo v močni konkurenci pokazati svoje zmožnosti. Coppi verjetno iz taktičnih razlogov ne bo forsiral. Njegov položaj je zelo problematičen. Znalo bi se zgoditi, da bodo asi pazili na njega in v tem primeru bi skupni prihod na cilj lahko prinesel neljuba presenečenja in nova neprijateljstva in trenja med vozači. Coppi bi najraje sploh ne nastopil, a po pravilniku kolesarske zveze v tem primeru določeno dobo ne bi smel nastopiti. Najresnejši favorit za naslov je Minardi, za njim pa takoj Bartali. Ta je izjavil, da je proga sicer premalo valovita za njegove sposobnosti, vendar uipa na dober uspeh. NEW YORK, 11. — Predsednik argentinske zveze za polo Anrico Alberdi, ki je trenutno v ZDA, je dejal, da bo razpravljal s predsednikom mednarodnega olimpijskega odbora, da bi vključili v program olimpijskih iger 1956. tudi polo. KINO \ TRSTI Rossetti. 15.30: «Mata Hari», Greta Garbo. ExceIsior. 15.00: «Oprosti mi, če sem grešila«, J. Fontaine. Nazionale. 15.00: «Jama pregrehe« B. Davis G. Merrill. Fenice. 15.30: «Prekleto zlato«, W. PovveU, J. Adams. Filodrainmatico. 14.00: «Sla», E. Rossi, A. Nazzari. Arcobaleno. 14.00: «Kociss, indijanski junak«, J. Chandler. Astra Rcjan. 14.30: «Ana, vzemi puške«, B. Hutton, H. Keel. Alabarda. 13.00: «Don Čarni los, Fernandel, G. Cervi. Armenia. 14.00: «Osvajalci sed- mih morij«, J. Wayne. Ariston. 14.00: «Tri dekleta v pla-v.em», J. Ha ver, V. Blaine. Aurora. 15.30: »Veliki Caruso«, M. Lanza, A. Blyth. Garibaldi. 14.00: «Salemo ot> uri X«, D, Andrews, R. Conte. Ideale. 14.30: «Dekle z Donave«, Marika, Rokk. Impero. 14.00: »Bogata, mlada in lepa«, J. PovveU. Italia. 14.30: «Don CamilOD, Fernandel, G. Cervi. Viale. 14.30: «Ahilova peta», T. Scotti, A. Tieri. Kino ob morju. 14.30: ((Kubanski kozaki«, C. Lučko, B. Andreev. Moderno. 16.00: ((Poganska pesem«, Ester VVilliams. Savona. 14.00: «Samson in Dali-la», H. Lamarr. V. Mature. Vittorio Veneto. 13.45: «Dva ted. na ljubezni«, J. PovveU. Azzurro. 14.00: ((Puščavski orel«, Y. De Carlo, R. Greene. Beivedere. 15.00: ((Spone pretek. losti«, Macdonald, B. Aherme. Marconi. 14.15: ((Zabavajmo se nocoj«, D. Yaye, G. Tierney. Massimo. 14.00: «Cirano di Ber-gerac«, J. Ferrer. Novo cine. 16.00: «Furija iz Konga«, J. VVeissnvueller. Odeon. 14.00: ((Nehvaležno srce«, C. Del Poggio, F. Latimore. Radio. 14.00: «Enrico Caruso«, M. Lanza. MMSm RADIO OOIIE T K S T A 254,6 m ali 1178 kc NEDELJA, 12. oktobra 1952 8.00 Poročila. 8.15 Jutranja glasba. 8.30 Za naše kmetovalce. 9.00 Mladnska oddaja (dom Sa-Vvyer. 13.00 Promenadni koncert. 13.30 Poročila. 13.45 Glasba po željah. 14.30 SDored slovenskih pesmi. 16,30 Melodije, ki jih radi poslušate. 16.45 Slušna igra: Oer-va% «Za stanovanje gre». 18.15 Jurina in Franina. 18.20 Narodne pesmi. 18.30 Življenje v Škofijah. 18.50 Slovenska pesem ob sloven. skem Jadranu. 19.15 Poročila. 23.10 Glasba za lahko noč. 23.30 Zadnja poročila T KS T U. 306.1 m ali 980 kc-sek 8.15 Poročila. 8.30 Lahke melodije. 9.00 Kmetijska oddaja. 9.30 Odmevi iz naše dežele. 10.00 Prenos nvaše. 11.15 Komorna glasba. 11.30 Oddaja za najmlajše. 12.00 Vesela glasba. 12.15 Od melodije do melodije, 12.45 Poročila 13.00 Glasba po željah. 14.30 Parada lahkih' orkestrov. 15.00 Rahmaninov: Trije simfonični plesi. 15.33 Razne jazz zasedbe 16.00 Koncert pevskega zbora Radia Zagreb. 16.30 Plesna glasba. 17,00 Malo za šalo — malo zares; nato operetne melodije. 18.05 Parade evropskih godb. 18.30 Južnoameriški odmevi. 19.00 Iz filmskega sveta. 19.45 Poroči, la. 20.00 Slavni pevci. 20.30 Športna kronika. 20.35 Pestra glasba. 21,00 Beethoven: Koncert št. 4. 21.30 Izbrana lirika. 21.40 Rapsodije. 22.00 Rihard Strauss: Kavalir z rožo, 1. dejanje. 23.10 Tangi. 23.15 Poročila. 23.32 Polnočna glasba TRST 1. 8.00 Jutranja glasba. 8.15 Poročila. 8.45 Odlomki iz oper. 9.20 Godba na pihala. 10.00 Prenos maše. 11.15 Iz tedenskih spore dav. 13.00 Poročila. 14.00 Mednarodna folklora. 14.30 «Manon Lescaut« lirična opera v 4 dej. G. Puccini. 16.20 Nekaj valčkov. 16.30 Prenos nogometne tekme. 17.30 «Nedelja dobrih ljudi ((radijska igra V. Pratolinija. 19.05 Športni vesti. 20.00 Poročila. 21.30 Simfonični koncert prenos lz Turina. 23.00 Klavirski kvartet. 23.30 Plesna glasba. RADIO JUGOSLOVAN SKE CONE TRSTA Vse naše poslušalce obveščamo, da bo v naši redni nedeljski oddaji ob 18.30 - 18.50 «Z mikrofonom med našim ljudstvom« na sporedu radijska reportaža pod naslovom «Dieter Siersch je postal zopet Ivan Pireč-nik». Hkrati obveščamo vse naše poslušalce, da bo v nadaljevanju reportaže o Ivanu Pirečniku ob 18.50 koncert mešanega pevskega zbora iz Barkovelj p.v. Milana Pertota. V današnji mladinski oddaji ob 8.30 bomo predvajali pozdrav Ivana Pi-režnika primorskim pionirjem. KROJAŠKI Trg Gariba Idi lij za darne ^Jnjospode^ NAJMODERNEJŠA^, DELAVA ITD. PLASCEV^jOBlf^ Velika izbirayadgTeSjfr modernega nejših tov«* FO DVAJSETIH LETIH AKTIVNEGA NASTOPANJA GINO BARTALI PONOVNO KANDIDIRA ZA NASLOV DRŽAVNEGA PRVAKA! ZADNJA POROČILA AMERIŠKA VOLILNA KAMPANJA Stevensonovi pristasi dohajajo republikance Demokratični kandidat za predsedniško mesto se zavzema za civilne pravice drugobarvnih državljanov NEW YORK, 11. — Predsednik Truman je imel danes govor v Dorrence Brooks Square. V tem govoru je obtožil Eisen-howerja in republikance na splošno, da vodijo kampanjo dvoličnosti glede civilnih pravic. Truman je izjavil, da predstavlja pomanjkanje zakonov za enakost v službi najbolj resno hibo zvezne zakonodaje o civilnih pravicah. Nadalje je predsednik obtožil generala, da kroži po južnih državah, da bi pritegnil demokrate med republikance in mami črnce z obljubami. Letošnji načrti demokratične stranke, je dejal Truman, so ugodnejši za uveljavljenje civilnih pravic od vseh političnih programov katerekoli a-meriške stranke in lahko smo gotovi da se bodo demokratični kandidati borili za njihovo uresničenje. Stevenson, je poudaril predsednik, je s tem, kar je storil in izjavil, dokazal, da verjame v enakost člo. veških bitij. Zatem je Truman zopet napadel Eisenhowerja, češ da se je oklepal potrebe plemenskih razlik tudi v vojski. To pa je popolnoma zgrešeno, je dejal Truman, kajti naše čete na Koreji dokazujejo vsak dan, da se Američani lahko bore ob strani ljudi drugačne barve in da se prav zaradi tega borijo bolje. Stevenson, je za. ključil Truman, govori o civilnih pravicah v Virginiji isto kakor v New Yorku. Za civilne pravice se je zavzemal kot guverner in se bo še bolj kot predsednik. Medtem pa je imel Steven-s n na jugu nekaj neprilik ravno zaradi civilnih pravic. V New Orleansu so namreč zabranili vhod v hotel trem črnim novinarjem, ki so ga spremljali, ker zakon v Louisiani prepoveduje črncem in belcem živeti skupaj. Eden iz. med novinarjev je javil, da bo zapustil kampanjo, dokler ne bodo z njim ravnali tako, kakor z ostalimi državljani. V New Orleansu je Stevenson izrazil obžalovanje nad tem, da se mora po 2000 letih krščanstva še obravnavati zadeva ci. vilnih pravic. Večino svojega govora je posvetil gospodarskim prilikam ter v francoščini pohvalil francosko kolonijo tega mesta.. Ob tej priliki je zavračal Eisenhowerjeve trditve o dekadenci in demora-lizaciji Francozov. Iz New Orleansa je Stevenson odpotoval na Florido in ,od tod v Tennessee. Po odstopu Husseina Navaba Hussein Fatemi, novi iranski zunanji miniisiter TEHERAN, 11. — Novi zunanji minister Irana je postal teheranski poslanec Hussein Fatemi, ki se je danes zjutraj predstavil šahu. Novi zunanji minister ima 40 let. Študiral je v Franciji socialne vede in novinarstvo. 1941, leta je Hussein Fatemi ustanovil v Ispahanu list «Bahnatar» in ga 1947. leta postavil na razpolago Mosadeku. Njegov list je bil večkrat zaplenjen, nekajkrat celo ukinjen in njegov direktor obsojen. Ko je Mosa-dek postal ministrski predsednik, si je Fatemija izbral za tajnika v predsedništvu ministrskega sveta. Kasneje je Fatemi podal demisijo in kan. didiral na listi nacionalne fronte. Letos 15. februarja je bil hudo ranjen pri nekem atentatu, ki so ga uprizorili člani ((islamskih pristašev«. Takoj po prevzemu nove funkcije je zunanji minister izjavil, da je sprejel nalogo zato, da bi vredno nadaljeval borbo Irana proti tujemu vme. šavanju v notranje zadeve dr. žave. Izrazil je upanje, da^ se Iran ne bo vdal pritisku držav, s katerimi ima diplomatske odnose in da namerava še nadalje vztrajati v vrsti držav, ki ljubijo mir. Fatemi je sporočil vsem iranskim diplomatom v inozemstvu, naj v bodoče preprečijo »protestne stavke« na konzularnih sedežih, kakor se je zadnji čas dogajalo na perzijskih konzulatih v Nemčiji. Iranski študentje so namreč vdrli na konzulate in prisilili uslužbence k stavki zgolj zato, ker je teheranska vlada odrekla devize za vzdrževanje študentov v inozemstvu. LEGENDA SE NE SKLADA Z ZGODOVINO NE DEVICA MEMOCEMICfi Francoski zgodovinar Jean Grimod dokazuje, da Devica Orleanska ni zgorela na grmadi in se je pet let po domnevnem mučeništvu omožila PONEDELJEK, 13. oktobra 1952 JUtiOSLOVANSKR ČOKE TKSTA 254.6 m ali 1178 kc 5.30 Prva jutranja poročila. 5.45 Jutranja glasba. 6.45 Pogovor z ženo. 7.00 Poročila. 7.15 Slovenske narodne, 13.30 Poročila. 13.45 Od včeraj do danes. 13.50 Domači zvoki. 14.20 Ob Soči in Zilji. 18.30 V svetu modernih ritmov. 21.00 Pester večerni spored. 22.00 Ura starih mojstrov. 23.10 Glasba 4a lahko noč. 23.30 Zadnja poročila. 1 US T II. 306,1 m ali 980 kc-sek 7.15 Poročila. 7.30 Jutranja glasba. 11.30 Zabavna glasba. 12.00 Sodobna Anglija. 12.10 Za vsakega nekaj. 12.45 Poročila. 13.00 Operetni motivi. 13.30 Kulturni obzornik. 13.40 Lahke melodije. 14,00 Poročila. 14.15 Klavirski jazz. 14.30 Pregled tiska. 17.30 Plesna glasba. 18.00 Glas Amerike. 18.15 Martucci: Koncert za klavir v b-molu. 18.50 Tangi. 19.00 Mamica pripoveduje. 19.15 Priljubljene melodije. 19.45 Poročila. 20.00 Moški kvintet Ra. dia Zagreb. 20.20 Glasbena medigra. 20.30 Športna kronika. 20.40 Stavki znanih koncertov. 21.00 Književnost in umetnost. 21.45 Lahke melodije. 22.00 Rihard Strauss: Kavalir z rožo, drugo dejanje. 23.00 Večerni ples. 23.15 Poročila. 23.32 Polnočna glasba. PARIZ, 11, — Dokajšnje iz-1 nenadenje je vzbudila objava knjige zgodovinarja Jeana Gri-moda, ki zatrjuje, da Jean D’Are ni umrla na način, kakor pripoveduje legenda, ker so angleški vojaki sežgali v Rouenu neko drugo žensko, obtoženo čarovništva. Žrtev je imela obraz zakrit s krinko. Tudi v ostalem postavlja zgodovinar celotno zgodbo na glavo, češ da Devica Orleanska ni bila hči kmetov, marveč hči orleanskega grofa, brata kralja Karla VI. Grimond trdi, da je Ivana živela še najmanj pet let po svoji domnevni smrti, ker se je 1436 poročila v Luksemburgu. Tam imajo baje še vedno njen poročni list, ki je datiran 7. novembra 1436 in nosi podpis dekana iz Metza. V dokumentu je ženska označena kot «Ivana, devica iz Francije«. Avtor knjige izjavlja, da obstajajo dokazi o njenem obisku mesta Orleans leta 1439. Ob oni priliki so ji baje občinske oblasti darovale 210 zlatnikov za uspešno soudeležbo pri obrambi mesta med obleganjem Angležev. Podobno nagrado je dalo Ivani tudi mesto Tours. Kakor že rečeno, je objava te knjige povzročila v Franciji živahne polemike zlasti v verskih krogih. To je seveda popolnoma razumljivo, kajti Devica Orleansa je bila 1920 proglašena za svetnico in Francozi so videli v njej za- ščitmeo Francije. Vsako leto 30. maja polagajo vence okrog njenega pozlačenega kipa, ki stoji na nekem trgu v središču Pariza. Jezuit Doncoeur, ki se ukvarja s proučevanjem življenja svetlice, je označil Gri-modovo tezo kot «strašen škandal«. Ameriški strokovnjak o novem orožju MEDFORD, 11. — Ameriški vojaški strokovnjak Vannevar Brush je ostro kritiziral «ne-potrebno in škodljivo govoričenje, ki ustvarja mnenje, da razpolagajo ZDA trenutno z vrsito izrednega orožja, s katerim bi se lahko ubranile katerega koli sovražnika«. Brush, ki je bil vodja znanstvenih raziskav med zadnjo vojno in eden izmed strokov-njagov pri gradnji atomske bombe, je izjavil: «Res je, da obstajajo nova orožja, vendar ne smemo misliti, da se bomo z njimi lahko okoriščali samo mi. V drugem taboru imamo totalitarno državo s 50.000 tanki, z milijoni oboroženih mož in z atomsko bombo, ki stalno gomili zaloge teh bomb. Rad bi vam dejal, da imamo na razpolago bojna orožja s tako učinkovitostjo, da bi lahko bili brez skrbi. Toda na nesrečo ni tako čudovitega orožja, ki bi nam dovolilo zanemarjati običajne metode vojne. Prispevajte za KULTURNI DOM »TEDEN ZA NAŠEGA DIJAKA* SE JE PRIČEL DANES. uDIJASKA MA. TICAn PRIČAKUJE, DA JO BODO VSI SLOVENCI V TEM TEDNU IZDATNO PODPRLI DA BO MOGLA IZVRŠEVATI ZASTAVLJENE NALOGE. ADEX IZLETI 25. IN 26. OKTOBRA 1952 IZLET NA Reko Vpisovanje do 14. t. m. 1., 2. IN 3. NOVEM- BRA 1952 IZLET V Ljubljano Celje Maribor I IN 2. NOVEMBRA 1952 IZLET V Ajdovščino Vipavo Pulo Opisovanje do 18. t. m. pri #Adria-Express», Ul. F. Severo 5-b - Tel. 29243 m citajte Plimolb-ki dmmik l ŠTEDILNIKI „ROYAL“ • -v-, v ,.i-" -r:' ’ . ' . \r- ■ V'";-'-’-.'-; A.’i.*' v‘. ’'V, boni fa cio '»'■PL'«*® MA LA LA N bpčme. KNEZ Nabrežina • , •»,>** ■. "V • Mizarji podjetniki kmetovalci 1Desfce mrt tcovet ma.ee sneve in trdil lesov in tra me. nudi najugodneje US! viaieSonnM Ib!. UM PtflČILBE 0 Z NAJMODERNEJŠIMI MODELI SMO TRGOVINO ČEVLJEV yovo 0DP&1 UL. C. BATTISTI10 AVTORIZIRAN SEOMETi zde!«* prevzema vse posle za vknjiženje zemlji * -P°' načrte stanovanjskih hiš po ugodnih cenau- in pomoč pri zidanju po načrtu *Al3* KUTSUK1AN, UL. GELSOM1N1 10 »iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniliiii Ztgovci, oSiti^ Dr. N. GIGLIA ZDRAVNIK KIRURG ZOBOZDRAVNIK izdeluje proteze v jekjlu, zlatu, kavčuku in plastiki. Zdravi z najmodernejšimi sistemi. Sprejema od 9. do 13. ure in od 15. do 20. ure. TRST - Ul. Torrebianca št. 43 (vogal Ul. Carducci) - Tel. 71-18 V SVOJEM POSLOVANJU BOS1E PRIHRANILI ČAS IN TRUD, AKO Sfi BOSTE POSLUŽEVALI I.8b«vi0 V trgovskih poslih • Vašimi odjemalci in doba• vitelji bo Vaš uspeh tozjh ako *p boste predstavili 9 rt,| lisliovS^1 i 7a vsak lls^arsk Mo se obrnite nn llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilil11111111111111 IB Huiii franc ~l I T i i J- -N & lil * , « < V h % ui. f T elel°n Ulil. stolpca 7a vse vrste oglasov po 10 din — Tiska NAKUCN1NA: Cona A; mtsetna 3&0 Četrtletna Po5tnl tekoffl ratun za STO ZVU Založništvo MubMana TyrSeva 34 tel 30o> tekoii raCnn »00 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. ljud. repuD. JU‘?‘f^Kratl£°ega Pž(,? tržaSkega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija Komunalni Banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdala Založni '■o___________________