Katolišk cerkien Umu List 24. Češenje presvetiga Zakramenta. Piiliozni' duše! vkopaj pridite. K it pesrni /dru/ene povzdignite: • I kodi resen, hvaljen vsaki ras. Pr^svet. pre božji Zakrament prr nas! Je na altarji hranjena skrivnost. Saj priča »las vesel nje visokost: O bodi. Podobe sanie nizke vidi oko. S|i«i/.na naj verno serce ginjeno: M bodi. *>ospod iu Kog nas tukaj sam /.i\i. Naj »tuli zavzet ponižno -e glasi: O bodi. Vso milo-t daje tukaj Jezus \ dar. Hvaležno moli naj njegova -nar: O bodi. Se \ jed deli (iospod z ljubeznijo. Presrečna duša poj z gorečnostjo: O bodi. Nevernik. grešnik čuda ne spozna. Pobožna družba več naj h\ale da: O kodi. Preslab človeški jezik vender je. IngeNki zbor prepevaj z nami se; O kodi. H. K svetlimi Kesiijhmi Telesu. (Pred blagoslovam.) <1 Jezus! kralj nebes iu zemlje \ podobi belga kruha tam. Teb. Jagnje. k' greh sveta odjemlje. Ponižno pademo k nogam. In združmo z angrlri s\oj glas: Telj'. Jezus. .-Ia\a večni čas! — J. I.evičnik. Cesar Karol V. na smertni postelji. Kdor koli je kadaj zgodovine prebiral, ve, de je slavni rimsko-nemški cesar Karol V. poslednje dni svojiga življenja goljufivi svet zapustil, se na špansko v Estremaduro podal, in v samostan stopil, kjer je daleč od posvetniga hrupa mogel bolj v miru za svojo dušo skerbeti. Lepo popisuje njegove poslednje dni in njegovo smert Englež \Vil-liarn Štiri ing v svoji knjigi, v Londoni izdani pod naslovam: The Cloister Life of the E m-peror Charles the K i f t h t. j. samostansko življenje cesarja Karola petiga, iz ktere to le posnamemo. Karol V. jc ves čas. ki je v samostanu sve- Tečaj VMM. tiga Justa živel, kadar je le slišal, de je umeri kteri njegovih nekdajnih prijatlov, znaneov ali sorodnikov, hitro rekel svojim meniliam, nuditi za dušo rajnkiga in daritve svete maše opravljati. Ker se je tvečkrat godilo, je njegovo sicer tilio iu samotno življenje v samostanu nekako živečnost dobivalo. Zraven tega je veleval meniliam vsaki dan svete maše brati naj pred za njega samiga, po tem pa tudi za njegove rajnke očeta, mater in ženo. Ko je spoznal, de sc mu konec življenja bliža, je hotel še enkrat za vse sebi drage rajnke posebno moliti. Rekel je, de naj se bilje in čeme maše za nje poredama opravljajo, kar je več dni lerpelo. ker je hil za vsakiga poseben dan odločen. On sam je bil vsaki dan pri teh svetih opravilih s prižgano svečo, ki mu jo je služabnik zraven njega stoje deržal, v tem ko je on sam z duhovniki vred na »Mas pel in iz svojih molitvenih bukev prav pobožno molil. Kadar je iižc za vse svoje rajnke na ta način hil poskerhel, je poprašal svojiga spovednika, ali bi ne mogel sadaj že sam za se mertvaske službe llozje ukazati, za to de hi hilo še pred njegovo smertjo vse tisto storjeno, kar hi imeli si-eer drugi zanj koj po njegovi smerti storili? Fra Ju a ii de Kegla t lakti se je klical njegov spovednik ) mu od verne: de je mogoče, de ga bode Hog še dolgo na svetu pustil: kadar bo pa llogu dopadlo, ga iz tega sveta poklicati, bodo vsi koj in radi za njegovo dušo molili: toraj mu ni treba za to nobene posebne skerhi imeti. Karol pa, ki si ni dal te misli iz glave vzeti, mu seže v besedo: Ali hi pa ne hilo dobro za mojo dušo, ako itkazem uže sadaj za njo moliti? — Menih odgovori: de, gotovo: dobre dela je bolj i pred smertjo storiti, kakor jih odnašati, de jih še le po smerti drugi opravljajo. — Cesar je tadaj ukazal, in koj se je začelo vse k tej slovesnosti pripravljati: sredi cerkve so postavili visok mertvaški oder (katafalk), kakor so ga sicer ob enakih priložnostih postavljali; trideseti dan avgusta 1558., kakor pričajo pisane zgodbe tistiga samostana, so zares tudi zaželene bilje s černo mašo in navadnimi molitvami za šc živiga cesarja imeli. Veliki altar, mertvaški oder in cela samostanska cerkev je bila razsvetljena od neštevilnih sveč: vsi menihi so stali vsaki na svojim mestu pred altarjem in v koru, in vsi cesarjevi služabniki so hili pri tem svetim opravilu pričujoči v globoko žalost pogreznjeni. Pobožni cesar sam je hil zraven, v černo oblečen, s prižgano svečo v roki, in je z menihi vred za svojo dušo molil. Med mašo je cesar pred mašnika k altarju stopil, in mu svojo prižgano svečo v dar prinesel, v znamnje. de želi ravno tako svojo dušo izročiti svo- V četertik 15. rožnika 1854. jiniu Stvarniku. — Več let. prejden se je bilo to zgodilo, je ravno tako mertvaško službo Hožjo za se bi! napravil še pred svojo smertjo Litiški (Liit-tk h) škof. kardinal Erard de I a .Mark, poslanec ravno tega Karola V. v zboru, kjer je bil za cesarja izvoljen: meni se toraj, de je cesar Karol hotel v tem posnemati njegov izgled. Omenjeni škof je potem več let zaporedama do svoje smerti ( 15S£X) vsako leto to sveto cerkveno opravilo za svojo dušo ponavljal, in svojo trugo spremljal do groba, kteriga si je bil sam v svoji stolni cerkvi v l.itihu pripravil. — Karol V. je po končanim svetim opravilu v cerkvi se v svoje sobe nazaj podal in nekaj pojužinal. Jedel je le malo, in po južini se je podal iz svoje sobe vun na solnce, ki je ravno se zatonu bližalo, pa vender še močno pripekalo. Solneil se je tako dolgo, de je večer nastopil. In glej! cesar začne tožiti, de ga glava hudo boli; verne se hitro nazaj v svojo stanico in se uleže v posteljo. Matisio, njegov zdravnik, kteriga je bil zjutrej v bližnji kraj \arandillo poslal k bolnimi! grofu Oropeškimu (di Oropcsa), je uze najdel cesarja močno holniga, in je rekel, de je obolel, ker je predolgo na pekočim solncu sedel. Drugo jutro mu je bilo vender nekaj bolje, tako de je zopet vstal in šel k sveti maši, ali vender se je še slabiga čutil, iu posebno ga je huda žeja nadlegovala. Svojimu spovedniku je vender rekel, de mu je včerajsna mertvaška služba Božja dobro teknila. Ker se niti je danes solnce zopet prijazno zdelo, se je hotel zopet solnčiti. Ko se jc ua solnce usedel, si je ukazal prinesti podobo svoje rajnce cesarice, ktero je nekaj časa zamišljen ogledoval. Potem si je ukazal prinesti podobo Jezusa Kristusa, kako v vertu Getzcmani moli, in pa Ti-eianovo podobo .splošne sodbe. — Od tega dne je komaj še SiO dni živel. Deseti dan mesca septembra se je spovedal in je prejel sveto Ilcšnje Telo z veliko pobožnostjo iu 19. dan ravno tega mesca sveto poslednje olje. Ko so se pri tem svetim djanji molili sedmeri spokorni psalmi, litanijc in druge navadne cerkvene molitve, je cesar saiu zadosti glasno odgovarjal. Po končanim svetim opravilu se je zdel bolj pokrepean, in prav nič oslabljen. — Dvajseti dan mesca septembra jc bolezen naj lmj:«i pritisnila. Od polnoči jc bil vedno pri njem njegov spovednik, in tudi pridigar Villalva, kteri je po cesarjevim ukazu večkrat na glas mu naprej tiral besede iz svetiga pisma, posebno iz psalmov. Psalm. kteriga je cesar naj raji molil, je bil tisti, ki se začenja z besedami: Domine, refiigium factus rs n ob is (Gospod, ti si naša pomoč, psalm ) — Koj potem, ko se je dan napočil, je hotel sam biti s svojim kamoruikani. Kadar so bili tadaj vsi drugi odstopili, je djal: ^Luis Oui vada! jaz čutim. de moje moči počasi zginvajo; pa naj bo Bog tudi za to zahvaljen, saj se goiii njegova sv. volja. Ilcci kralju, mojimu sinu, de ga prosim, de naj ne pozabi mojih služabnikov, kteri so mi do moje smerti zvesto stregli: de naj da primemo službo Vilhclmu Van Male-tu itd." — Potem je cesar želel prejeti sveto Popotnico iu sveto poslednje Olje. Priin-seno mu je bilo toraj sveto Kešnje Telo iz cerkve ob sedmih, spremljeno od vsili menihov v procesij. Bolnik je z uaj veči pobožnostjo ga prejel iz rok svojiga spovednika: ali z veliko težavo je sveto liostio zavžil, ter je nekaj časa potem svoje usta odperl in Oui.\ad'u ukazal pogledati. ali jo jc zavžil. Akoravno uze močno o-slabljcn. jc vender na molitve okoli stoječih še ve- dno odgovarjal, in posebno z veliko pobožnostjo ponavljal besede: In nianustuas, Domine, com-mendo spiritum meum; redemisti nos Domine, Deus veritatis, t. j. v tvoje roke, Gospod! priporočam svojiga duha: ti, o Gospod, resnični Bog, si nas odrešil. In še dolgo po prejetim najsvetejšim zakramentu je na postelji kleca' in z veliko pobožnostjo presveto Hesnje telo molil. Vender pa ga je kmali zopet bolezen primorala se nazaj vleči; želodec mu ni nobene stvari več obderžal, temuč je vse od sebe dajal, kar ga je tako oslabilo, de je veči del dneva brez ganutja in z zapertimi očmi ležal: vender pa je za vse dobro vedil, kar se je okoli njega godilo. — Okoli poldne je prišel tudi viši škof Carranza k bolniku: bolnik ga je koj spoznal, mu nekaj maliga rekel ter mu velel se malo odpočiti. Tudi Oropeški grof in njegov brat Don F rancisco sta prišla, akoravno sta tudi ona ravno kar komaj ozdravela od hude bolezni. — Popoldne se je govorilo, de cesar vedno bolj onemaguje, in zatorej so se vsi njegovi prijatli k njemu sošli. Najdli so ga popolnarna pokojniga in pri čisti pameti, za kar je posebno Boga hvalil, ker se jc zelo bal bledenja. Viši škof mil je nekaj tolaživnih besed govoril; ali ker je bil neprijazniga obraza, in še zraven tega ravno liripav, je cesar malo nevoljno z glavo po-tresel: zavoljo tega se mu je Ouivada približal intihama prišeptal: „Tiho, tiho, Oče! ne motite sadaj cesarja". Viši skof je tadaj umolknil. — Proti osmi uri zvečer je cesar vprašal, ali je uže pripravljena zanj blagoslovljena sveča; inoči so ga vidama popušale. Zdravniki so brez ovinkov na ravnost pravili, de ne morejo nič več pomagati, de ni več nobeniga upanja, de bi cesar še dale] živel, t ornclio se jc proč podal na svoj dom; Matisio je ostal pri bolnikovi postelji, sadaj pa sadaj žilo cesarju šlatal, in okoli stoječim pravil: Cesar bo živel javalne še dve uri — še eno uro — še pol ure," Karol je v tem ležal, de ni saui za se nic vedil: nekterekrate vmes pa se je po malini zopet zbrihtal, kaj maliga pomolil, in svoje oči proti nebu obračal. Naposled se malo privzdigne in poklfče: ,,Vilhelm!" iu Van Male je koj priskočil, ter spoznal, dc cesar želi, de naj ga na postelji na drugo stran oberne. Ivo ga je obračal, je cesar začel umirati. Zdravnik se oberne proti vratam, in reče višimu škofu, ki je ondi stal: Domine, jam mori t ur, t. j. gospod, uže uiuira. Viši škof stopi bližej k postelji, in z njim kaplan Villalva, kterimu je pomignil, de naj govori. Bilo je uže skoraj dve po polnoči, 21. dan mesca septembra, god in praznik svetiga Matevža aposteljna. Kaplan se oberne proti umirajočimu cesarju, in mu pravi, ,,de se zamore srečniga šteti in veseliti, ker je bil rojen na dan svetiga Matevža, ki je bil od Izveli-čarja med dvanajstere prištet, in ker umira tudi na dan svetiga Matevža, kteri je iz ljubezni do Jezusa vse posvetno zapustil, kakor je tudi cesar zavoljo Boga zaničeval vso posvetno čast in visokost". Na ta način mu je nekaj časa govoril: na zadnje pa reče cesar: ,,Prišla je zadnja ura: prinesite mi sem prižgano svečo in podobo Križaniga!" — To ste bile dve naj drajši svetinji, ki ju jc Karol dolgo bil hranil za svojo smertno uro. Sveča je bila vzeta z altarja Matere Božje vMontseratu: podoba Križaniga pa je bil prav umetno in lepo narejeni krucifiks, ki ga je v rokah imela njegova rajnea zena v Toledu, ko je na mertvaškim odru ležala, in ki je pozneje tudi njegoviga sina v Esco- ririlu v smertni uri tolažil. Cesar Karol je sprejel oboje prav željno iz nadškofovih rok, prižgano svečo v eno roko, v eno pa podobo Križaniga, nekaj časa tihama milo gledal na podobo svojiga Odrešenika, in potem jo na svoje persi pritisnil. Tisti, ki so bližej njegove postelje stali, so ga slišali serčno izgovarjati te besede: Ya vov Se nor t. j. Gospod! sadaj pridem. In koj so ga njegove moči popustile, njegova roka ni bila več v stanu deržati krucifiksa, ki ga je viši škof vzel in ga pred njim deržal. V kratkim se je zapazilo v njem neko smertno borenje med dušo in telesam; še enkrat je cesar svoje oči vperl v podobo Križaniga in glasno zavpil, de so ga tudi zunaj stanice slišali: „0h, Jezus!" — in pri tej besedi je svojo dušo izdihnil. (Rambler, december 185*. str. 502—506.) S. Za p c 1 j i v c i. Od scrčne radosti žare oči skerhniga vertnarja, kadar se v široki ogradi pod košatimi drevesi ponosno sprehaja in glavo proti vejam vzdiguje, ki so nakopičene s kozulji beliga in rudečiga cvetja. Zlati up obilno sadu pridelati mu slajša grenkost vžito pri izrcji in otrebljevanji dreves, in razve-druje mračne skerbi za prihodnost. Ali kako gorka žalost prevzame njegovo dušo, ko čez kaj časa grozovitna slana vse cvetje popari, ali ga ostudni merčesi pokvarijo in požro! Vertnar plaka in mile solze pretaka, ali vse zastonj. Marsikaka soseska jc podobna temu rajskimu vertu. Outiovni sade uspešno besedo Božjo, ktera veselo kali, da se ponižnost in pohlevnost, pokoršina in vdanost du-liovski in dcželski gosposki, gorečnost za čast, službo in besedo Božjo med vernimi prijetno raz-cvitajo, deviška čistost se lesketa, edinost in ljubezen vso sosesko zvezujete, usmiljenje in milo-serčnost jo od popačenih in sirovih terdoglavcov odlikujete. O koliko draziga sadu za nebeški raj si obeta neutrujeni dušni pastir, kako mu seree igra, ker ves trud mnogo poplačan vidi! Tode ne-nadama huda slana zapeljivosti cvetje prelepili čednost posmodi; in na njih mestu pribodo iz ostru-pljenih tal žgeče kropive, bodeče ternje ošabnosti in neposlušnosti proti diihovskim in deželskim go-sposkam, ktere podložni spervigo dražijo in potem se jim elo ustavljajo, ter jim prešerno in napihnjeno krate svete in stare pravice; z vira se široko in visoko smradni plevel mlačnosti za Božje reči. Bogu prijetni darovi vsakdanje molitve zastajajo, strah Božji zgine in ž njim vse čednosti splavajo; čistost blišeča začne tamneti, venec nedolžnosti veneti, goreča radodarnost usahujc in ledena sebičnost po vsih sercili gospodari. I kdo ima vender tako strupeno sapo, ktera ne oskruni samo zdraviga cvetja , ampak elo nasprotni sad donaša? Gotovo ni od prijatla, temveč od priseženiga sovraga Kristusove cerkve, od pa-klenske pošasti, od hudiča nevošljivca, lažnjivca in ubijavca od začetka sveta. On zemljo predirja, vse kota ovoha, vse pohožnosti osledi in ne miruje, dokler duše ne izvodi in ne zapelje. Mnogo jih naklenski kralj z ozke staže na široko cesto za-verne, ali pri dušah v pohožnosti uterjenih on le malo opravi. Pošilja potem svoje podložne, naj bolj prekanjene in naj umetniši zapeljivce do njih, ali osramoteui se potepeno in prihuljeno nazaj k gospodarju priklatijo. Kaj storiti? Urno zbere zlo-dej svetovavce in vse podložne hudobne duhove. Posvetvajo se dolgo, pa vender še nobeniga sklepa ni. Zadnjič opomni ves sključen in zgerbančen vrag, da bi gotovo posvetni kraljevi služabniki opravili, kar sami zbrani duhovi ne premorejo. „Ti imaš prav, ti vender vedno svetvati veš, ko že vsi drugi butasti in neumni obupajo. Zaslepljen sim bil, da se svojih pomagačev spomnil nisim, tako zvitih, prihlinjenih in derznih tovaršev, vse naše povelja še vsikdar zvesto in natanko spolniv-šili; svojih bratov, ki so mi posamezni že več skonca svitlih in svetih duš zadnjič prav černili v pakel dovedli, kakor vi podložni moji vsi skiipej. Kaka umetnost je neki v grehe zakopane duše v našo družbo pripeljati! Ali pobožne v zanke vjeti in nam pridružiti, to samo moji bratje na unini svetu premorejo. Res so oni mogočniši od mene samiga, kralja vsili zlodjev. Oni, le oni sami morejo spolniti, kjer nasa moč opeša. Naj žive in sc množe vsi naši tovarši uniga sveta!" ..Naj žive, naj se množe, naj duše more'*, zacvilijo, zatulijo in za-grome vsi zbrani hudiči. ..Ploskajte z rokami, z nogami ob tla terčite vsi zapeljivci. ko vidite, kako vas elo vikši hudič, vodja vse paklenske soderge, čisla, iu z bratovim primkam počasti! Le služite mu, le tolste darove mu zgite , za nje vam ho on že tudi stoterno prikuril v svojim ognjenim pre-bivališi!" Zbirališč razpustivši kralj zbrano trumo svojih duhov v hudobne ljudi buti, naj hi z njimi ze-dinjeni vse bogoljubne duše nevedama v brezno hudobij pripeljali. To jc dobra zmes, človek in zlodej prav tesno zvezana! Taka zmes res vec zda za pohujšanje sveta, kakor zbrana množica vsili hudičev. Vsaka duša hudičevo navilajanje kmalo spozna, in gorjč mu potem! preganja ga iz vsili kotov, nima miru, dokler jc nc pobegne, od kodar je došel. Hudič je tako rekoč nekako buren in ne-ukreten: ali godna zmes previdno dela. Ouša sc človeka nc ustraši kakor satana: človek je priliznjen, hvali, pomiluje tako slepo pokorsino, pod-kopava zaupanje v duhovne, ker sem ter tje kako pomenljivo besedico govoram vplete, potem jih černi in obrekva, zoper nje šunta in liujska. Kalilo in počasno, pa gotovo s takim ravnanjem vhudičeni človek sladko in blaženo korcniko zaupanja in po-koršine proti duhovšini izpleve, in grenak, gerčev in rogovilat štor nezaupnosti in ošabnosti v zapeljano seree zakopa. In tega je ravno včlovečeni hudič želel: zdaj dušo lahko do naj večili in gro-znejili hudobij urno dožene, zdaj je vse, kar duhoven govori, gola laž, prekanjena izmišljija: zdaj pa tudi vsa paklenska množica vriska, uka in raja, ker zagotovljena jim je duša, od posvetnih zlodjev, hudičevih psičkov ulovljena. In ko hi z eno samo dušo ta gadji zarod zadovoljen bil, bi sc šc nc poznala slana zapeljivosti tako vidno v duhovnii. Ali zopet se druzih lotijo in tako si velik trop nabere, kteri iz belih golobeov sajasti vrani postanši Kristusove neveste od mane in bistrili virov večniga življenja vabijo in kličejo k ostudnim in gabnim kalužam. In tako se zapeljanjc množi, svet kvari in žc tukaj v pakel spreminja. Varujte se posebno vi, seljani po deželi, tacih zapeljivcov, ne verjemite vsake besede, ktera iz širokih ust nekterih ljudi dohaja, ki so, čeravno vsi puhli iu piškavi. vender do razpoka napuhnjeni in pravi včlovečeni škra-teljni. Tacim se smejo po splošni skušnji prištevati slabi vojaki, kteri so hili od začetka vojasinc do sadanjih časov zamctvavci Boga in Božjih reči. Koliko kak vojak velja, se kmalo sam lahko prepričaš. Kali ne. kako se poslovljcni v domačii ko- satijo enako pavu v solnčnim blisku. ..Sim cesarju služil !u sc ošabno baba, .,sim te in te dežele prehodil", in /daj jih napove, kolikor jih je kterikrat pri kakim pogovoru vojakov ali druzih ljudi naletel in zapametval, če tudi niso v našim cesarstvu ali še elo ne v našim delu sveta. Oni vedo, ali vsaj hočejo vediti elo več kakor kak omikan in v teli rečeh izučen človek. Kako se šopirijo, kadar nevednim in priprostim seljanam od bojev in vojsk pripovedujejo, koliko čudovitih reči so sami storili! i. t. d. In tem razklenjenim. tem lažnjivim listam bi kdo mogel kaj verjeti? To lastnost le zato navo-dim. de sc takih mož veljava spozna. Ako so pa tako korenjaški v bahanji, kako orjaški ali nedoseženi morajo še le v razvadah biti, kterih je med vojaštvam veliko število! Varovati se je treba za-staranih voznikov, goljufnih kramarčikov, kteri s eulico na plečih od hiše do hiše cincaje sem ter tje marsikako ljuličnn seme zasevajo, kakor tudi bcrkeži v gosposki suknji, hudobni rokodelski učen-eiki in hlapci, posli in pohajkvavci, ki so se per-hliga mestniga duha navzeli. Gnjili rod vsih naštetih ljudi ^ > se zavolj vedniga tavanja in stikanja po svetu naj večih, naj studnijih. naj hujših gcr-dobij, tako rekoč izlečka vsih pregreh do verlia napijo. Od poboljšanja ni sluha, zato se slabe njih razvade v vsakim kraji razcvitajo in grozni sad obrode. Kakor ognjeni plamen vse okrog sebe požre. enako in še dalje okoli sebe okuži taka ger-davš vse ljudi, osmodi in populi vse nadepolno evetje keršanske kreposti. Ilopovedvajo doživene. pohujšavne prigodbe, svetost in Božje reči zasmehujejo, napuh jih razganja. iz gerdih ust jim kipe besede, ktere poštenim kervavo rudečico po licih napravlja, kratko se mora reči, da so njih govori smradne kaluže, iz kterih kužni in morivni hlapovi pulite, kteri vsi okolnosti dušno bolehati je in hiranje prinesti: njih djanja pa so ognjena strela, ktera v okužene hiravce treši in gasnejoče duše popolnama ubije. To je sad zapeljivcov, žerki sad vhudičenih ljudi. Vsak pastir naj zavaruje zgodaj svojo čedo pred njimi, ako se neče prepozno in zastonj iz dolziga spanja zbuditi. Varuje pa naj se jih vsak skerbneje kakor steklih psov. Posebno radi v sadanjih časih vero podkopavajo, in ko vero vzamejo zlasti revežu, mu vso tolažbo ukradejo, ga že tukaj v pakel po-greznejo. Cujte tadaj, ker vas zopernik kakor rujoveč lev okoli bodi in iše, koga bi požerl! f Pisuio goNpod ini*ioiini*ja Lavtizarja iz.4ii1 *- «1 v l- I i k i m kupam ljulike. Muklasa in druziga plevela se vrtino še kaka rumena psenicica naj«!«*, tak" se tuiti v ome-nj»-nili stanovih pošteni, hvale vr--unne (l)enJ, Irčan, mlad, Ijubeznjiv, umen in ponižen mož, ki je ze nekaj časa pri predgorju dobriga upanja bil: Timotej Ca caric, iz mesta 3Ionspellicr-a na Francoskim, dobroserčen, pogumen, že bolj postaren mož, ki je bil že II leta v Sinigaglii učenik stričnikov svetiga očeta papeža, od kteriga je tudi veliko svetinjo prejel; učeniki J a bo e u f iz FVancoskiga: imena druzih so že znane. — _____ Bu die viški škof, prečast. gosp. Valerian Jirsig, so veliko saboto vojaka, juda, vpričo vsih korarjev in veliko duhovnov, in vsih vojaških častnikov slovesno kerstili. Louis Lucian Bonaparte, drugi sin kneza Canino-ta, 25 let star, si je duhovski stau zvolil. Iz Te m eš v ara sc je časniku ,%Bada 1». Iliri." naznanilo, de so prečastiti Canaški škof Cajaghv vsim duhovnam svoje škofije prepovedali Dunajski časnik jjPresse" brati in imeti. Pariški ..Constitutionnel" piše, de v Rimu kneza Leona iz Armenije pričakujejo, ki se bo s svetim očetain o združenju izhodne cerkve z rimsko pogodoval. Preiiicmbe duliovNiiie. V Goriški viši škofii: (iospod A. Luni bar, kaplan v Zapotoku. je postal vikar v Šciaku: na njegovo mesto pride «:. !>1. Les kovic, dosadanji kaplan v \ ojšeici. Zatiran afrihanskiga misiona se c.sim prijatla ni misiona in ondotnih gospodov misionarjev naznani, dc bo s sedanjo odpravo, ki s perrim parobrodam prihodnjiga mesca iz Ter-sta odrine ~av lepa per lož nos t. če ima kdo kej naročiti ali poslati. Jeran. .r»i -».»»lik : itidroj Zamejr. — Založnik: Jožef ti fazni k