Poštnina piacana v gotovini MatUfOFSM Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 188 Maribor, sreda 20. avgusta 1930 »JUTRA« razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljeni št. 11.409 ®'l* meeečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra*’ v Ljubljani, Prešernova ulica it. 4 Finančne težkoče V vit lurcije ka^ma^°Va nov°d°bna Turčija se že ne-d 1 j®* b°ri s težkimi notranjimi gospo-so •1 tezkočami. Zlasti njene finance skrajno obupne, ne glede na velike se -L^ti še iz predvojne dobe, čeprav m skuša otresti, kar pa se ji seveda •z s d p?sre^’*°* Vlada išče zato izhoda in znkga skrajno mučnega notranje-^ k^anje-političnega položaja in čujejo Vtat? Pasovi, ki govore o možnosti polo a derti°kratičnega režima, njih , aske »Times« objavljajo o seda-Svoje azitlerah v Turčiji sledeči članek dopisnika iz Angore: cesi} nje izpremembe v Turčiji v pro-L°v°^ne obnove so bile vsekakor ^USj. kakor v vsaki drugi državi, razen Stafl1!', Sultanat in kalifat sta izginila, 2 ls''amski zakoni so bili nadomeščeni idglj. dcrnim civilnim zakonikom, ki te-ŠČen v"3 ^v‘carskem. Carigrad je opu-je sedež vlade, nova prestolica pa 2~r .a ‘z narodnih in strateških razlogov niodlena v osrčiu Anatolije. Vojska je ntert^rno opromhena in redno plačana, je . "arodna kontrola turških dohodkov Hiškiizvr§en bil obsežen želez- SedPr°Sram‘ ta režim upravljata dva znameniti s{0veka: Kemal paša in Ismet paša, 'ki s a Uvedla pravo vojaško avtokracijo, TemiKiM Va p°d Plašdem demokratske zbom ,' ^ državi ni niti tiskovne niti n°ben De Sv°b°de. Kemal paša ne trpi sprot 'P posredovanja in nobenega na-PaSa ,a‘ ^oda’ dokler bosta on in Ismet tod tS,Ldarna v Pogledu politike in me-r^!m "ko časa je stabilnost sedanjega naD- a ^sigurana. Kljub temu pa vlada hj Turčiji v mednarodnih političnih Upam . darskih krogih precejšnje neza-kakn-6 , izgledl bodočnosti Turčije ni« fi?1S0 rožnati- »anSn m duše Turčijo silno težke fi- Peizkif? razmeie> ki so zlasti posledica ti nam • Sti’ pretiranosti in odpora pro-Vijjjh itvi strokovnih svetovalcev v Vprvi Vrstak državne uprave. Turčija je Viinn . V^ti Poljedelska država z malošte ^Sovin i ence lp Prepuščala dosedaj ^iirlm* finance Grkom, Armencem in ihta tujcem. Vprašanje je torej, ali PotrPu država sedaj dovolj ljudske sile s *tovsJaf°* lz°brazbo, izkušnjami in tr-*tv0 v, tradicijo, da prevzame nasled-i tuHb predhodnikov, finančnih, Vl^dn i1^1 in trgovskih strokovnjakov. t»k, a obveznosti v tujih valu- tiosti. TUr* tzvoz stalno pada v vred-ttiore Jr9 pa trenutno nikakor ne Vse ok„ Potrebne valute, da pokrije WS5W’ ne da bi škodila turške-Vrhuneo •' . b°dki od davkov so dosegli kih, pn-Jt ]e Varčevanje v vladnih izdat-^rebnn r,v valutah, neobhodno lpo2em„.‘ Dosedaj je vlada odklanjala kaknr ,Posoii!a in to bolj iz historič-|ov. KlJzP°Htlčnih in finančnih razlo- §v®dske n ie,Tu *e dobila nedavno iz PtgOš, Zft 2 milijona livrov šter- a vzigalifini monopol, enako vso- Manin in kronanje krnila Karla POOSTRITEV KONFLIKTA MED VLADO IN KRALJEM. - NENADEN ODHOD KRALJICE-MATERE MARIJE Z BLEDA V BUKAREŠT. BLED, 20. avgusta. Snoči Je rumun-ska kraljica-mati Marija s princeso Ilea-no nenadoma odpotovala z Bleda in se vrnila v Bukarešt, kamor prispe drevi. Kakor se zatrjuje v rumunskih dvornih krogih, je nenaden odhod bivše romunske kraljice z Bleda v zvezi s poostritvijo spora med kraljem Karlom in vlado na eni ter princeso Heleno na drugi strani. Kralj Karol je namreč sporočil vlr.di svojo odločitev, da se da čim-prej kronati, ne glede na to, ali pride med njim in njegovo soprogo, princeso Heleno, do sprave ali ne. Toda, dočim princesa Helena vztraja na tem, da ostane razporoka v veljavi, pa se Je ministrski predsednik Maniu odločno uprl ter izjavil, da bo vsa vlada takoj podala ostavko, če bi kralj vztrajal pri svojem odloku, ker Maniu noče predsedovati obredom kronanja brez kraljice oziroma princese Helene. Tudi intervencija uglednega romunskega politika, londonskega poslanika Titulesca, ki j© bil v to svrho poklican v Bukarešt, Je ostala brez uspeha. Zato so sedaj tako dvorni kakor tudi vladni krogi prosili kraljlco-mater Marijo, naj se takoj vrne z Bleda v Rumu-nijo in poskuša doseči spravo med kraljem Karlom in njegovo soprogo Heleno. To bo obenem tudi zadnji poizkus pomirjenja. Če pa bi tudi intervencija kraljice Marije ne uspela, potem bo naj-brže kronanje kralja Karla odgodeno na nedoločen čas. Ruraunska kraljica-mati Marija je nameravala s svojo hčerko, princeso Ilea-no, ostati na Bledu mesec dni. Radi te važne zadeve pa je svoje bivanje na Bledu sedaj nenadoma prekinila in se vrnila zopet v Bukarešt. Tardleu priče u Ženeuo PARIZ, 20. avgusta. Francoski delegaciji za jesensko zasedanje Društva narodov bo načeloval ministrski predsednik Tardieu osebno. Udeležiti se namreč hoče razprave o Briando-vem načrtu Panevrope in upa vrh tega, da se mu bo posrečilo revidirati francosko-italijanska pogajanja potom osebnega stika z Grandijem. Končno želi z nemškim zunanjim ministrom Curtiusom razpravljati o nemško-francoskih odnošajih, ki se razvijajo zadnje čase precej nepovoljno. Rngleški peucl u Ljubljani LJUBLJANA, 20. avgusta. Davi so se pripeljali semkaj na svoji turneji po Jugoslaviji angleški pevci, člani 11 pevskih društev in so bili na kolodvoru slovesno sprejeti od oblasti in zastopnikov vseh ljubljanskih pevskih društev. Zvečer prirede v filharmoniji koncert, jutri pa odidejo na Bled, nakar se vrnejo v domovino. fDussollnljeua bolezen LONDON, 20. avgusta. Kljub uradnim italijanskim dementijem se tu trdovratno vzdržujejo vesti, da je italijanski ministrski predsednik Mussolini zbolel na tvoru v črevesju v neposredni bližini želodca in da se bo moral podvreči operaciji, ako hoče ostati živ. Zatrjuje se dalje, da se je Mussolini mudil te dni v Bologni, kjer ga je pregledal dr. Muri s svojim asistentom, ki je pri tej priliki ugotovil, da je operacija neohodno potrebna. Lauina zafeula čua turista PARIZ, 20. avgusta. Na gorskem grebenu Talefre pri Chamonlxu se je včeraj vsula velika lavina, ki je zasula dva fran coska turista. Eden je bil takoj mrtev, drugi pa težko ranjen in ga je pomožna kolona prenesla v planinsko zavetišče. Dva druga turista, ki sta bila priča nesreče, se nista upala nadaljevati svoje poti iz strahu, da tudi onadva ne bi postala žrtev kake lavine. Iz planinskega zavetišča je odšla rešilna ekspedicija, da ju poišče in spravi na varno. Uelike neuihte na Rumunskem BUKAREŠT, 20. avgusta. V mnogih pokrajinah Rumunske je besnela včeraj velika nevihta, ki je napravila v vinogradih, sadovnjakih in na koruznih poljih o-gromno škodo. Zrušilo se je več hiš po vaseh ter je bilo več ljudi ubitih ali težko ranjenih. Na črnem morju je divjala istočasna strašna nevihta. Na Karpatih je zapadel sneg in so vsi vrhovi pokriti z debelimi snežnimi plastmi. V tej pokrajini je nastopila prava zima. Nasprotno to pa od nemških bank za financiranje izgradnje turških železnic. Nedavno je turška vlada angažirala Charlesa Rlsta, da preštudira finančni položaj Turčije. In ako se bo sedaj držala njegovih nasvetov, bodo vsekakor dobri rezultati. Rist je predlagal ustanovitev državne banke in stabilizacije valute. Vlada je dalje sama" uvidela, da podpira z vsemi močmi poljedelstvo in izvoz in je tozadevno že sestavljen petletni gospodarski načrt. Drugi činitelj, ki ustvarja bojazen za bodočnost Turčije, je stališče vlade na-pram nekaterim njenim finančnim obveznostim, posebno onim, ki jih je podedovala od predhodnikov. Pri vladi se namreč pojavlja očita tendenca, da se ustvari razlika med dolgovi, sklenjenimi od sedanjega režima in onimi, ki so jih napravil predvojni režimi. Sedanji režim išče namreč vsa mogoča pota, samo da bi se teh dolgov iznebil, odgodil njihovo plačevanje ali pa dosegel vsaj njih zmanj šanje. Vrh tega se sedanjemu režimu prav nič ne mudi, da bi uredil ta težka vprašanja, ker stoji na stališču, da je sedanji položaj za to skrajno neprimeren. Toda inozemski upniki pritiskajo vedno bolj in Turčija bo — hočeš nočeš — prejalislej morala skleniti ž njimi sporazum, kajti finančna in gospodarska kriza v državi postaja že tako neznosna, da more rešiti Turčijo bankrota le še veliko zunanje posojilo, ki je pa toliko časa ne bo dobila, dokler ne bo uredila svojih obveznosti napram inozemstvu. pa je v romunskem Banatu temperatura zelo ugodna in so vsa kopališča polna kopalcev. 67 žrteu Calmettouega cepiua HAMBURG, 20. septembra. V Ltlbe-cku sta umrla zopet 2 otroka radi nepravilne priprave Calmettovega cepiva proti tuberkulozi. Število umrlih otrok znaša sedaj že 67, bolnih pa je še vedno 53 otrok. Rutobua atrmoglauil u reka LYON, 20. avgusta. Avtobus, ki je peljal skupino turistov iz Chamonixa, je na cestnem križišču zadel v neki privatni avtomobil, se takoj prevrnil in padel čez 10 m visoki nasip v reko Izero. Dve osebi ste pri tej priliki utonili, 4 so bile težko ranjne. Ročbinaka tragedija u Parizu PARIZ, 20. avgusta. V St. Germalnu je neki pariški tvorničar vsled težkih gmotnih razmer ustrelil spečo ženo in oba otroka. Na vrata je nalepil listek, v katerem izreka svoje obžalovanje, da mu ni mogoče, da bi postrelil tudi ostale svoje otroke, ki se mude sedaj na oddihu prt sorodnikih. Nato je pognal še sebi kroglo v srce in je obležal na mestu mrtev. Hajuečjf člouek na suetu 2e od nekdaj so bili na svetu tudi »velikani«. Eden največjih ljudi, ki so kdaj potovali po svetu, pa je bil vsekakor oni, ki je 1. 1703 v Kojani zagledal luč sveta. Ko je dorastel, je bil namreč nič manj kot 3 metre visok. Dosegel je starost 40 let in si je v kratki dobi svojega življenja kot sin revnih staršev pridobtf znatno premoženje. Kakor na divjem zapadu.., Težke trenutke je doživel včeraj ob’ 5. zjutraj čevljarski mojster Ciril Lovec. Napotil se je s kolesom v Konjice po Tržaški cesti. Blizu Betnavskeea ribnika ga je ustavit neki okrog 50 let stari možak, velike, močne postave, sivih brk, oborožen z velikim kijem ter mu zapovedal, da ustavi. Ciril Lovec je stopil s kolesa in se takoj zavedal resnosti položaja. Zgrabil Je za svoj samokres in oddal ž njim dva strela: enega v zrak, drugega v tla, kar je na roparja tako učinkovalo, da je zbežal v Betnavski gozdič. — Napadeni čevljarski mojster je svojo romantično dogodovščino naznanil policiji, ki je o dogodku obvestila tudi okoliške orožniške postaje. Trenutno se smatra, da je skrivnostni napadalec identičen z nekim nedavno ubefiN llm kaznjencem. — Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gnjiloba v črevesu, pomnožena vsebina kisline v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, čer* masti turi, marsikateri katarl, motne sluz! nice preidejo z uporabo naravne »Frana' Joselove« grenčice. Številni zdravniki in profesorji uporabljajo »Franz Jožefovo« grenčico že desetletja pri odraslih in o« trocih obeh spolov z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah iu špecerijskih trgovinah. L Straa l* Mariborski V C C F P N IK T«>E, pa ti ne pridejo sem. To je naš rajon. Drugi nimajo pravice tu, kakor mi. Hudoroviči.« Ker se s prijateljem nisva mogla odkupiti moledujoči ciganki s cigare tami, sva ji dala po par dinarjev. Rekla je, da bo kupila za večerjo — mleka družini. Po tem ciganskem »intermezu« sva nadaljevala pot proti kočevski pre-stolici. Mariborski in dnemi drobit ■ Klopotec Pridi po veliki maši v naše krasne vinorodne kraje, in ko se pelješ od Ormoža med našimi bajnimi Jeruzalemskimi goricami, te z vseh vrhov pozdravlja monotona, in vendar tako melodična pesem naših klopotcev. Klopotec vabi tujca v naše gorice, javlja da je grozdje sladko. Otroci in veliki se vesele, ko zapoje svoj »klompa, klompa«, ki se razlega od vrha do vrha. Ko izstopiš iz vlaka v Ljutomeru, te že pozdravlja klopotec in te vabi, da se potrudiš do njega, kjer leži pred teboj krasno Mursko polje,. Tvoje oko vidi Muro v srebrnem pasu, bogato žitorodno Prekmurje z nešrevil-nimi belimi cerkvami in starodavnimi gradi, celo Schochel ako ie jasen dan, m daleč kakor v mejili Prekmursko hribovje. V vseh cerkvicah zazvoni »Ave Ma-sia«; klopotec ie zamolčal in4$W*>' d-' vživaš v miru ta veličastni moment, ki te globoko veže z našo krasno slovensko domovino. In kakor bi klopotec priklical svojega gospodarja, že prihiti po klancu, in te prisrčno povabi na kupico slovitega mu-škat-silvanca. Povedal ti bo pri tej priliki v tvoji navdušenosti, da klopotec tudi nam domačinom globoko sega v srce; z veseljem ga poslušamo o lepih dnevih, ko je trsek poln zlatega grozdja, a sega nemilo v srce, ko veš, da je toča in neurje vse uničila. Tako zveni naš klopotec vsakemu drugače. Kolikokrat sem sedeia na klopci z zlato mamico, koliko 'et :iam je pel naš klopotec. In še danes poje svojo enostavno pesem in vzbuja srečo in veselje, domotožje in ljubezen do naših krajev,’ bolj ko druga melodija. Saj, kjer ti poješ, je naša mila, lepa rodna zemlja, zibelka velikih mož. Iz ZKD v Mariboru. Ker sta predsednik in tajnik do 1. septembra odsotna, bodo vsi med tem došli dopisi rešeni takoj po 1. £ept., kar naj blagovolijo vzeti c. društva na znanje. — Tajnik. — Razvanje pri Mariboru. V torek je umrl, zadet od kapi, gosp. Grašič Peter, posestnik in prvi občinski svetovalec. Rajni je bil radi svojega miroljubnega značaja splošno priljubljen. Kot član občinskega odbora in prostovoljnega gasilnega društva v Razvanju, — slednjemu je bil tudi soustanovitelj — si je za občino pridobil znatnih zaslug. Naj dobri mož počiva v miru! — Učiteljska vest. V trajni pokoj je stopil šolski upravitelj v Sv. liju v Slov. goricah, Josip Burghardt. Hiša pogrebnega društva v Krčevini. Pogrebno društvo v Krčevini, ki ob stoja šele pet let, se je pod agilnim vodstvom predsednika g. Cerinšeka in blagajnika Gorjupa tako razvilo, da ima že preko 800 članov. Ker je poslovanje vedno večje, si je' društvo sedaj kupilo lasten dom, in sicer hišo št. 92 pod gostilno »Pri treh ribnikih«, kjer bo od 1. septembra dalje stalno uradovalo. Obenem namerava tudi povečati ugodnosti, ki jih uživajo društveni člani. — »Dom deložirancev« v Melju se gradi nad meljskim kanalom, ki vodi v Dravo. Je zelo primitivna ogromna lopa brez sten. Edino »steno« bo tvoril plot vojašnice v Kra ljeviča Marka ulici... Okoliški vrtnarji. ki s skrbjo gojijo velike komplekse vrtnih gred ob Dravi, so v velikih skrbeh za svoje »plantaže« ter se ubijajo z načrtom, koliko paznikov bo treba nastaviti in pušk naročiti. — Dal bog, da bi to bile nepotrebne skrbi! Da pa je zasilna lopa, nazvana »doni deložirancev« brez sten. pa ima svoj »praktični« pomen kljub bližajoči se zimi, — da se deložiranci čimprej ojdedajo za normalnimi stanovanji. — »Vsak po svoje«, je rekel cigan, ki je s svedrom kozo drl!. — Prva jesenska megla v Mariboru. Prav pretresla je jutranje zgodnja-ke in prešinila z neprijetnimi jesenskimi čustvi. Tako gosta je bila še do 7. ure. da si videl sicer bleščečo soin-čno oblo kot sivosrebrno zimsko soln-ce. Avtomobili so morali biti pri belem dnevu razsvetljeni, a krog 5. zjutraj bi lahko meglo — rezal, kakor pravijo. — Nismo daleč več od praznika, o katerem pravijo, da »mala maša za suknjo vpraša in lastovke od nas beže...« Prijava profi kršitvi delovnega časa od strani trgovcev. Pomočniški zbor trgovskega gremijav Mariboru je prijavil na pristojne oblasti 72 trgovcev, ki so kršili in še kršijo bansko naredbo o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic. Pomočniški zbor upa, da bodo pristojne oblasti in trgovski gremij znali najti potreb ne korake, da se v bodoče kršenje banske naredbe onemogoči, in tako odpravi umazana konkurenca, ki ,se je v Mariboru zelo razširila. Plemenski sejem in premovanie pinc- gavske govedi v Ormožu. Zveza selekcijskih društev za pinegav-sko govedo v Ormožu, v kateri so včlanjena društva v Središču, Ormožu, Sv. Lenartu in Sv. Marjeti, priredi s podporo banske uprave v Ljubljani dne 19. septembra ob 8. predpoldne na sejmišču v Ormožu premovanje rodovniške govedi pinegavske pasme za svoje člane. Istočasno s premovanjem bo tudi plemenski sejem za mlado živino v starosti 6 do 24 mesecev. Podrobne informacije na razpolago pri zvezi. — Mariborčanka ponesrečila v Zagrebu. V Zagrebu se je včeraj popoldne težko ponesrečila brezposelna natakarica Vera Kajnik iz Maribora. Na Savski cesti št. 105. so na dvorišču čistili z ognjem posode za bencin. Ker je bila v enem sodu še manjša količina bencina, jc eksplodiral in je kos železa zadel Kajnikovo, ki je bila slučajno na dvorišču, ter ji zlomil nogo. Ponesrečeiiko so takoj odpeljali v bol qico. —. i Darilo. Gospod ravnatelj Maks Hermani® daroval namesto venca za umrlega gosp-prokurista Oskarja Fontano mariborska mu reševalnemu oddelku znesek 200 Din-Prisrčna hvala! — Komanda. — Svinjski sejem v Mariboru. Na zadnjem svinjskem sejmu so bil® cene sledeče: 7—9 tednov stari prašiči 180—250 Din, 3—4 mesece 300—350, 5*( mesecev 450—500, 8—10 mesecev 650— 850, 1 leto 900 Din, 1 kg žive teže 11—-1^ 1 kg mrtve teže 15—17 Din. Državna trgovska akademija v Mariboru. Vpisovanje učencev, ki so zavod z« obiskovali, se bo vršilo L, 2. in 3. sep* tembra od 8.—12. ure zjutraj. Novo vstopajoči učenci v I. razred morajo vložiti do 31. avgusta prošnjo za spre* jem (kolekovano s kolekom za 25 Din). Prošnji je priložiti izpričevalo 0 nižjem tečajnem izpitu oziroma o za-vršnem izpitu na meščanskih šolali ter krstni list, s katerim prosilec dokaz®1 da izpolni v tek. letu 14. do 17. leto starosti. Učenci in učenke meščanski šol opravljajo dopolnilni izpit iz slo' venščine, nemščine, narodne zgodovine z zemljepisom ter matematike v obsegu programa III. in IV. gimn. razreda. Učenci, ki so opravili zavrs^ izpit z odličnim in prav dobrim usP®‘ hom, opravljajo dopolnilni izpit le J* nemščine. Izpit se opravlja 4. in ‘j septembra, vsakokrat ob 8. uri zjutra! in sicer prvi dan pismeno, drugi daj1 ustmeno. Učenci, ki žele opravlja'1 popravljalni izpit, morajo vložiti ti* ravnateljstvo naslovljene prošnje lekovane s 5 Din, najkasneje do 2* avgusta. Prošnji je priložiti šolsko pričevalo. Izpit se opravlja za I. nik 26. in 27. avgusta, za II. letnik in 29. avgusta in za III. in IV. letm1’ 30. avgusta in 1. septembra, vsakok** ob 8. uri zjutraj. Začetek rednega ka je 9. septembra ob 8. uri zjutraj^ Danes — sredo kabarstni večer v Veliki kavarni Trije karamboli. Na križišču Tattenbachove in trinjske ulice, kjer se je odigralo * nebroj nenamernih nerodnosti, kerse na tem križišču stekajo kar 4 ulice, s“ je 231etni kletar Stanislav Čoter zal®' tel s svojim dvokolesom v tovorni av' j to veleposestnikovega sina 231etnefP Maksa Rojsa iz Sv. Ruperta v Sl oj-goricah. Čoter si je zlomil zadnje ko in je ostal nepoškodovan. Po pričah J dokazano, da sta oba pravilno vozn* Poškodovanec se je z lastnikom a,' tomobila pobotal. — Od smeri Kr*f Petra trga je zavozil 24Ietni učitelJ1’* čnik Tarkuš Rado v kleparskega P°.j močnika Konrada Vebra, ki je privo*) iz Pobrežke ceste. Zlomil mu je pre“ nje kolo. Četudi sta oba padla, sta os la telesno nepoškodovana. — Stav6® nik Ivan Živic mlajši je pripelja* Cvetlične ulice na Aleksandrovo c\, sto. Neki 171etni fant, ki je Pr*v°?4i na kolesu iz smeri kavarne »Jadriin-je zadel v motociklista, ki je v l3^^® . tempu vozil in je s tem, da je prav. časno ustavil svoje motorno ko« ’ preprečil težjo nesrečo. — Pri treh karambolih ni bilo telesnih P škodb. — Trpinčenje živali. Včeraj popoldne je 22-letni klj^f * ničarski pomočnik Josip Žolgar vo Po strmini Frankopanove ulice z en samim slabotnim konjem nad 100» ge težak tovor premoga. Ubogo ziv» ^ je kajpada omagalo, a surovi voz j se je brezsrčno poslužil gorjače ter ^ pretepavati konja na tak način.,fla se številni pasanti zgražali in.,!enr0tl ral poklicani stražnik napraviti P1 imenovanemu ovadbo. — Današnja policijska ^otfilka beleži 1 samo aretacijo radi suma^ ljufije, 14 prijav, i. s. 7 radi spl prometnih nerednosti in 3 radi P ^ gle vožnje avtomobilov ter 4 raa r{ čajnih prestopkov. Policijski r vnjl) ima tudi 4 poročila o raznih <3n dogodkih. — V znamenju elektrotehnike DANES UTOPIJA — JUTRI RESNOST. »Berliner Tagblatt« je objavil pod tem naslovom zanimiv članek prof. Flamma, znanega nemškega strokovnjaka za elektrotehniko, v katerem navaja nekatere značilne nazore o nalogah elektrotehnike v sedanjosti in bodočnosti. Od vseh tehničnih znanosti — pričenja Flamm — je nedvomno najbolj aktualna elektrotehnika. Njeni cilji in naloge rasejo iz dneva v dan in se opaža ta tendenca na vsem svetu. Glavni činitelj tega razvoja je strem-,Jenje, da se produkcijski stroški po možnosti še bolj zmanjšajo in da postane industrijski-pogon še cenejši. Ce upoštevamo, da odpadejo glavni izdatki pri Produkciji na delavske plače (75%), bojno z lahkoto uvideli, kako splošna mehanizacija dela poncenjuje produkcijo. Najidealnejši pogonski sistem je električna energija, ki jo dobivamo s pomočjo vodnih sil. Prirodna energija slapov a'i gorskih potokov in rek deluje direkt-**P na turbine, ki producirajo s pomočjo “inamo-strojev električno energijo. Ta energija se more potem po žičnih vodih Poslati v velike oddaljenosti, v kraje, ki so daleč od središča proizvajanja. Kjer ni slapov in deročih rek, torej v ravninah, tamkaj so električne centrale drugačne in električna energija dražja. . amkaj £°n' turbine para. To so parne Vrbine. , Hidrocentral je dosedaj največ na ;>ved$kem, Norveškem, v Švici in na “avarskem. Te dežele so znale izkoristi svoje prirodno blago, vodne sile in lahko za vzgled vsem ostalim drža-atn> ki so istotako bogate na »belem Premogu«. Dobljena električna energija gre naj-I i skozi transformatorje, kjer se nape-0st poviša na sto ali dvestotisoč volt in v mesta, tvornice, železnice itd. 1 pri tej »odpravi« se izgube prilične ^ark Tuuain in puranoua lesena noga ^Slavni ameriški pisatelj in humorist jjfcrk Tvvain je nekaj časa obedoval v .. Jhai in skromni gostilni in je razvese-Jeval goste z raznimi dovtipi ali pa jih p zbadal, da so bili včasih kar divji. "\adi tega so gostje kmalu sklenili proti lemu zaroto, kateri se je pridružila tudi gostilničarka sama, ki se je hotela ma-|.,evati nad njim. Lepega dne, bil je ve-s Praznik, je pripravila gostilničarka ^jim gostom izredno bogato kosilo, jned drugim tudi purana. Da se maščuje ad T\vainom, mu je gostilničarka polo-la na krožnik spretno poslikano leseno Puranovo nogo, Toda Twain ni prišel či-• 0 piČ v zadrego. Niti trenil ni, temveč čisto mirno vprašal gostilničarsko: rt u ne> vi ste gotovo menjali svojega ooavit&lja?« _ »Nikakor, gospod, kako p ^eprišii do te misli?« je odgovorila j stiJničarka. — »Ta puranova noga,« odvrnil Tvvain, pri Čemer je tolkel z Zem na kos lesa, »je namreč še najbolj enek komad mesa, kar sem jih dobil sedaj pri vas!« Vsi gosti so seveda ra-s duhovitega dovtipa takoj bušnili v Usu’ ^Mnlčarka pa je izjavila, da se Tv °° nikdar več spuščala z duhovitim ^ainom v boj. Rnekdote ^Slavni ruski slikar lija Rjepin je delal m 0 Sv.°i° zgodovinsko sliko. Med od-♦»,. Je hotil po ulicah in okolici mesta N l »odele, do m nedelj’° ie Sel v svobodno priro-s0‘ gadoma je odkril skupino mož, ki mu ! v ^ravl in kramljali. Skupina VoiJt no ugajala kot vzor za taboreče Toke 6 Svoie slike. Hitro je zato vzel v \ Jv°io skicivko in pričel risati. Kma-Pravlc° Se J'e ravno dotični mož, ki ga je 2aspajar slikal, zleknil po travi, da bi tak0°j ^ ^.Jep‘na silno razburilo. Skočil je rublieu njepu mu rekel: »Dam ti 5 da tp ’ Pr*ja*elj. samo da sediš mirno, ™ morem naslikati! « ^arja 0?e nat° zravnal, pogledal sli-duše Dri n?g do glave, nakar je mirne vrnil: »In jaz ti dam 2 kopejki, količine energije in ravno to je ena najvažnejših nalog sodobne tehnične znanosti, da te izgube po možnosti zmanjša ali sploh onemogoči. V ravninah, kakor smo že rekli, ni vodnih sil in moramo zato uporabljati premog za pogon električnih central. Toda tudi tu se lahko varčuje. Premog se ne uporablja v kosih, temveč se zmelje v prah, ker je dognano, da tako mnogo popolnejše izgori. Vrh tega obstoje stremljenja, da se poviša napetost v kotlu. Do nedavno je znašala ta napetost 12—15 atmosfer. Dandanes je doseženo že povprečno 60 atmosfer, a tehnikom niti to še ne zadostuje. Treba je imeti pred očmi sledeče: če proizvajamo parno napetost ene atmosfere, je treba ogreti vodo na 100° C, 20 atmosfer — 211° C itd. Čim višja je parna napetost, tem manjša je razlika v dotičnih temperaturah in bi bilo vsekakor škoda, ako se ta prirodni pojav ne bi izkoristil, kakor je potrebno. Elektrotehnika prodira od dne do dne v najbolj eksotične pokrajine, kjer opravlja pionirsko poslanstvo. Ravno sedaj se pripravlja brazilska vlada, da elektrificira velike komplekse pragozdov, da bi se mogli na licu mesta industrijskim potom predelovati razni prirodni produkti. Od ostalih področij elektrotehnike je treba omeniti tudi akumulatorje. Tudi na tem polju so že doseženi odlični uspehi. Akumulatorji postajajo po obliki vedno manjši, kapaciteta pa vedno večja, kar je n. pr. izredno važno zlasti za podmornice. O velikem področju električnih valov, na katerih temelje tudi Roentgen, radio-telegrafija in televizija — pa ni treba posebej govoriti. Tu je zmagoslavni razvoj elektrotehnike pač najbolj očiten. ako me pustiš v miru!j: Nato se je vlegel v travo in pustil strmečega gjepina na cedilu. Maks Klinger se je nekoč razgovarjal z nekim berlinskim kritikom o modernem slikarstvu. »Kaj smatrate o slikarju Kohllioffu?« ga je vprašal kritik. »To ime sploh ne poznam!« »Potem pa gotovo poznate slikarja Schulza?« »Veste,« je odvrnil nato Klinger, »potem pa Kohlhoffa že bolje poznam!« * Pavel Meyerheim je slikal portret neke dame. Ko je bil gotov, je rekel njen soprog: »Dobro ste zadeli mojo ženo — le usta so nekoliko prevelika.« Slikar je nato popravil kritizirane poteze, toda soprogu še vedno ni bilo prav. Nato je Meyerheim pripomnil: »No, Če želite, pa usta sploh izpustim.« — Brez vsake besede je potem stranka odnesla portret s seboj. , * Goethe je poslal nekoč, zapečaten zabojček založniku Gottschedu v Lipskem s sledečim pismom: »Ako mi v 14 dneh ne pošljete 40 tolarjev za ta zaboj, potem mi ga vrnite neodprtega.« Založnik je dolgo omahoval, končno pa mu je le poslal zahtevano vsoto. In res ni napravil slabe kupčije, kajti v zavoju je bila drama »Herman in Doroteja«. Romarji v fDeko Po statistiki Edlona Rutterja, ki se mu je vsled natančnega obvladanja arabskih jezikov in poznanja arabskih šeg posrečilo priti v svetišča muslimanov, potuje letno okrog 172.000 mohamedanskih vernikov v sveto mesto Meko. Največ — 40.000 — jih pride iz Sudana in centralne Afrike, čeprav so ravno ti najbolj izpostavljeni nevarnostim in jih na tisoče na težavnem potovanju skozi puščave pogine. Iz Malajskih otokov pride letno približno 30.000 romarjev, iz Indije 25.000, iz Egipta 15, iz Tunisa, Sirije, Turčije in z Balkana po 10.000, Afganistana 6.000, Kurdistana 5.000. Kitajske 1.000. Arabcev pa gre letno približno 30-000 v Meko. Popotnik z respetlinom Sam lov za rekordi v Evropi, Ameriki, že celo v črni Afriki, le Azija je še prosta žogobrcev, rokobunkov, »mis-jogrov« itd. Celo prek »velike luže« se že vozijo drug k drugemu na brc in na bunk. Ker jaz s svojim starim rešpetlinom in daljno-sluhom nimam upanja na kak rekord, pa tudi se bojim, da ga brca ali bunka ne zadene, sem se skril ob najvišji sezoni rekordepidemije v zatišje Slovenskih goric. Sedaj pa je sezona končana. Le požarne brambe še nastopajo, a te ne iščejo rekordov. Zato si upam zopet na pot po Slovenskih goricah in drugod. Oh, lepota Slovenskih goric, s kako bajno močjo zagibljcš k sebi duha in srce, pa ga poveseliš, posvežiš in povedriš! Ob vabljivih zidanicah z vinskimi katakombami, ob mir dihajočih gajih, rožnih dolih in v vijuge žuborečih potočkih se človeku zahoče, da bi se vlegel koj med nje v večno spanje, v miru sanje. Mnogo, premalo poznate Slovenske gorice, pridite, oglejte si jih, da jih prav uživati znate! Premeril v življenju sem mnogo sveta, najlepši žar solnca je tukaj doma. — Taki in enaki vzkliki so mi vreli iz duše, srca, ko je božal hladni dih senčnih šopkov pogozdnega zelenja Slovenskih goric moj »življenja kratki dan« na rešpetlinskem pohodu preteklih dni. Vsemirja večni Gospodar, zakaj si zarisal v svoje delo tako naglo minljivost pomladi, poletja, življenja? Po dolu sem široka cesta, ob njej šepetajo valovi potoka in govorijo o tugi in sladkosti, o križu in radosti. Videli in slišali so vse to grenko sladko mešanico na domih ob svojem romanju mimo njih. Tam se smeje v vinsko trto objet griček v polnem siju roditelja in hranitelja življenja — solnca. Drdra po cesti avtobus s pošto... Glej, glej! Tam Ib dol jo mahata dobri znanki Kopriva in Marulekova, obe jerbas na glavi. Koj se znebim mračnih misli, češ, saprmiš, to bo pa nekaj za moj daljnosluh. Koj ga nastavim in res pridem dobro na svoj račun. Kopriva krili z roko, da skoro jerbas zadeva, Marulek je mirnejša. »Vidiš, Marulek, garam in delam od ranega jutra do izdiha dneva, pa kaj imam dobrega? Da včasih težek jerbas v mesto nesem, če čem kak dinarček za »cuker in kufe«. Tak veš, brez kufeta rajši ne živim.« Marulek: »Glej, Kopriva, pa je le lepo življenje, nič ne čutiš, kako te boža lepota božja?« Kopriva: »Čora neumna, saj sem ravno rekla, da me veseli, ko nesem kak jerbas v mesto. Veš, pa od lepega božanja želodec nima nič in tudi nove obleke to ne prinese. Si že gledala tam tiste »teložirance« pod marpo-škim mostom? Tudi te boža lepo solnce, zelenje Pohorja, šumenje Drave, pa še »radlij« lahko poslušajo na cesti, pa vendar tam pod mostom zdihujejo in gladu-jejo. Veš, Marulek, tudi želodec če biti božan in če ni, pa vse drugo odreče. In pod streho, pa pozimi na toplem je tudi treba biti. Marulek: »Je pač hudo, ker vse sili v mesto. Fant zamrzi kmečko delo, gre v mesto služit ali v fabriko, vzame seboj Micko, jo ženi in že je no-bel Micka s klobukom; kmalu kup otrok, zaslužek ne zaleže; živeti pa je treba, stanarino plačati tudi, ne gre več, pa hajd pod most na post. Gruda pa umira, na kmetih izginjajo delavske roke. Saj poznaš Trosovega Zepa. Bil je med vojno »frbebel«, takrat pol Bog pri kompa-niji. Prišel je domov. Oče so mu rekli: Oženi se »moj sin!« In se je oženil in je prevzel posestvo. Kaj?! — On naj dela na polju? Frbelel tega ne stori. Prodal je posestvo, šel v mesto, kupil konjičke da bo vozil. Pa vozi! je preveč ob gostilnah, »nobl šani«. šli so »fuč« konjički. denar, ostala mu je žena z o:roci in dar.es je — pod mostom — nekdanji gospod poI-Bog.« — »Pa še drugo je,« jo prekine Kopriva: »Frklja in frkljanec se zna komaj prav obleči in vleči, pa se že ženi. Parijo se ko kunci. Da je le postelja, mizica in omarica, pa hajd pod štoio. Najmeta si v mestu sobico s kuhinjo, če tudi po želodcu kruli, da se le med »no-bel Štuli«. V letu ali slej pride otrok, dela, kruha dovolj ni, »brezposeln« trpi in pod mostom spi. gruda pa — umira...« Marulek: »Saj to je moja misel. Zdi se, da se bode to preseljevanje naroda pod most brž končalo. G. mestni župan in drugi si baje vrlo prizadevajo.« Kopriva: »Koza brezroga! Marpoški rihtar tudi ne more čudežev delati. Kam naj dene vse! Prvega teloširanca bi naj bili poslali na deželo grudo zdravit, pa bi bil mir pod marpoškim mostom! Beži,- beži, vedno več jih je! Marpok že ima tudi svoj rekord pod mostom. Pa se tam tučka jo, mučkajo in tepejo, otroci pa telesno hirajo in dušno umirajo... Sliši se, da pridejo »poksarji« rekorderji in bojo s svojimi pečnimi »plečami« obok mosta razrinili bolj na široko, da bo več prostora pod mostom.« Marulek: »Veš da to ni mogoče.« Kopriva: »Čoha prismojena, saj so Lemberžani tudi s hrbtom stene cerkve bolj vun potisnili, ker je bila premala!« Marulek: »Kje so ti Lemberžani?« Kopriva: »Veš tam dole pri Boču. Tam so tudi Studenice z nunskim kloštrom. Pa so na Boču postavili stolp za vokoli gledati. Sedaj pa pravijo, da je Boču rog zrasu, ker so nekdaj v starih' časih baje nune tam v kloštru premalo molile.« Sedaj sta popotnici zavili po pešpoti za gaj in moj daljnosluh je odrekal. Pa ju še že dobim na piko. Šport Nacljonalni lahko-atletski miting v Ptuja. Dne 14. septembra, se bo vršil v Ptuju nacionalni lahkoatletski miting, začetek ob 15. uri. Prijavnina za osebo itj točko znaša 10 Din, za štafeto 30 Din. Vsaki točki daruje vodstvo športnega kluba odlične plankete prvim trem pla-ciranim. Prijave z vložkom je poslati naj kasneje do 5. septembra na naslov športnega kluba Ptuj. Naknadne prijave se sprejemajo do 12. septembra proti dvojni prijavnini na isti naslov. Tekmuje se po pravilih JLS. Tekališče je iz žlindre in meri 388 m in ima štiri lahke ovinke, ter je v dobrem stanju. Ostalo orodje je po predpisih JLS. Točke so brez handike-pa. Dnevni red je sledeči: tek 100 m, skok v vis z zaletom, met kroglje, tek 400 m, met diska obojeročno, skok v daljavo z zaletom, tek 3000 m, skok s palico, met kopja in štafeta 4X100 m- Balkanske igre v Atenah. Dne 5., 11. in 12. oktobra bodo v Atenah letošnje balkanske igre. Sodelovali bodo Jugoslavija, Bolgarija, Rumunija in Grška. Program obsega vse lahkoatletske panoge. Jug. lahkoatletski savez se bo udeležil z 20 atleti. Prvenstvo Evrope v veslanju. V Liegu (Belgija) so se preteklo soboto in nedeljo vršile zaključne tekme v veslanju za prvenstvo Evrope. Prvenstva se je udeležila tudi Jugoslavija z osmico »Gusarja« (Split). V semifinaluje zasedel »Gusar« s časom 5:33.2 drugo mesto za Dansko, ki je rabila 5:31.4. Tekma ISSK Maribor v Gradcu odpovedana. ISSK Maribor je za to nedeljo zaključil tekmo z SK Sturmom v Gradcu, je pa moral vsled težke poškodbe igralcev Priverška, Najžerja in Bertonclji tekmo odpovedati. Ta gesta našega prvaka je vsekakor na . mestu, ker nima smisla z okrnjenim moštvom igrati v inozemstvu. Male športne vesti. Uruguajska vlada je sklenila, da prill-kom ponovnega osvojenja svetskega prvenstva uruguajske reprezentance zgradi dom za nogometaše. Znani vratar WAC Hiden se je vrnil y domovino, ker mu angleške oblasti niso dovolile naselitev Angliji. Lahkoatletsko prvenstvo Zagreba. V soboto in nedeljo se je v Zagrebu vršilo prvenstvo Zagreba v lahki atletiki. Postavljeno je bilo več novih jugoslovanskih rekordov. Rezultati so bili naslednji: Tek 100 m: 1. Podoupsky (Hašk) 11.2; met kroglje: 1. dr. Narančič (Concordia) 14.09 m jug. rek.; met diska: 1. dr. Narančič 40.76 m; tek 400 m: Rittig(Hašk) 53; tek 1500 m: 1. Tučan (Hašk) 4.23.4; skok v dalj. 1. Buratovič 6.62 m; met diska: 1. Manojlovič 32.34 m, jug- re- kord; tek 200 m: Podoupsky 24; troskok: 1. Kally (Marathon) 12.86 m; tek 5000 m: 1. Koren (Marathon) 16:47.6; 400 m zapreke: 1. Taller (Mar.) 59.6, jug, rek.; skok ob palici: 1. Kally 3.40 m; tek 800 m: 1. Rittig 2:03.4; štafeta 4X100 m: 1. Hašk 452. rnmma vfcft? v j v mt« V M a r f f? b f if, cjffe 2?Vm TM K jr-—'g£s».''.Vf-.7« .^T2333Kš«s:--'- 'SL K. M, Capek - Chod: Jindri Romaš- — Iz češčina pravd dr. Fran Bradač. za eno stopnico navzgor, kakor da bi se bilo resno bati, da plane gospodična Jirina nanj. Ta pa se je z največjo mirnostjo obrnila k Jindri »Vesela sem, da sem vas srečala, gospod Pav&k, že dolgo nosim pri sebi vaše posojilo; srečna sem, da vam ga lahko danes vrnem.« Vzela je iz svetle torbice, kakor bi bila narejena iz Filozofka, ki je še vedno spenjala zavoj cimetove kosa žičnate viteške srajce, peščico nečesa in podajala takrat na misel barve zadaj na temnozelenem, to pot popolnoma no- Jindri, vem klobučku, se je ustavila in obrnila: »No, seveda, prosim vas!« je odgovorila nejevoljno, mi, preštejte jih, mora jih biti šest!« dasi doktor ni vprašal nje, ampak Jindro. Na licu ji je sedel ornament, ki je bil vtkan v tenki zavoj, in svežost njene polti se je zdela Jindri pod za »Pa zakaj, saka j neki?« se mu je smejala neutrudno in se hehetala: »To so edine tri bssede, ki ste jih danes doslej izpregovorili — gospod antifeminist!« »Prosim vas, gospodična,« se je osmelil Jindra, »povejte mi torej blagohotno, zakaj ste se takrat vra* čali z ladjo, ko ste imeli domov komaj deset minut?« Sam nad seboj je ostrmel, da mu to ni prišlo Že »Peljali smo se vendar na čaj h gospe MachnI « »Imela sem jih sicer v papirčku, a raztresle so se atelije, cela družba kakor vselej... samo gospod dok* Drešteite iih. mora lih biti šest!« tor Pavšk ni hotel: smejala se mu je gospa Machna, da si ni izprosil dovoljenja pri gospodu sinu.« Jindra je poznal, da govori samo zato, da bi nekaj , . i j i v * y i x ^ . J * I. * , 'H t i**i j. -X- • , govorila; posnemala je brezobzirni ton Opalke, in vsa* vojem dvakrat tako očarujoča kot sicer. Opazil te, da Ampak tegale posojila ni bilo treba vrniti, mislim, ker ka lastna neobvladana beseda jt je pognala še boli žgo- ... „-----X. :------------------------------ _nke ne razbadajo ljubezni. Glejmo no, ona dva si čo rdečico v lice, ki jo je bilo videti kljub zavoju. ^ w t— j t. *Kaj ne da vem- kai si mislite?« je modulovala »Gospod doktor,« je odgovoril Jirina, »prav dobro eolska sirena v njenem grlu in hipoma čisto ponižno; It t* O htio Am tTOrtot* bn tfn er tl 1 ni I o _ * In na Jindrovi dlani je zasvetilo res šest bucik. Dr. Čem^ je debelo pogledal. »Ejej!« je rekel, »to so zanimive kreditne kupčije. je tudi drugače jako elegantno in morda celo dragoceno oblečena. Menda je ujela v očeh Jindrovih nekaj takega kakor občudovanje; nasmehnila se je: »Kako bi ne poznala!« .e rek>a in mu podala roko. Pri tem ji je zopet padel zavoj na eno stran obraza. »Dovolite, gospodična!« se je prodko zgenil dr. Černy, in preden je mogla dovoliti ali zabraniti, ji je pripel zavoj in sicer hitreje in spretneje, nego bi to znala kaka komornica. Še zahvalila se mu ni, kakor da se razume taka so mi rabile oni večer, ko vaša uslužnost ni bila ravno prvovrstna.« »Kako to, kako to?« je jecljal doktor. »Ali se ne spominjate, takrat zvečer na Braniku pri piroskafu? Skoro bi me bili po vaši zaslugi razčetverili; k sreči je to odnesla — le obleka...« Izraz na doktorjevem obrazu je bil v tem trenutku čisto zmeden; končno mu je spomin stresel celo telo. zaupnost med njima sama po sebi. Sklonila je ne- Toda spomnil se je na nekaj čisto drugega! voljno glavo. Stali so tako na stopnjišču nekaj časa vsi trije, Udaril se je z obema rokama po šesterih žepih na svojem telesu in končno na čelo; med zobmi mu je kakor da- so se slučajno srečali; in Jindra, ki je bil tudi mla&nil neoznačilni medmet, in rekel je to {tet; kakor bi^a bil podrezal, je čutil, da se razidejo, če bo molk Še nekaj časa trajal. Tega ne vzdrži dalj, in on bo tisti, ki bo prisiljen, ,da se poslovi, ako ne sprgp, iz s^be kake dvorljive fraze. »vi mislite, da sem predrzna, kaj ne?« Njene oči za tenkim zavojem so zaprosile usmilil’ nja, vzorek tkanine se je zrcalil v njih kakor grmičje v studencu. »Nikakor ne, gospodična, niti na misel mi ni prišlo!« je uslišal Jindra prošnjo njenih oči. »Potem si torej prav gotovo mislite, čemu nosi ta študentka v taki vročini zavoj, kaj ne? Takoj vam po* vem, zakaj. Rajši vidim, da kriči moj cimetovi zavoii ki mi neutralizira obraz, nego neumna, batikovana rdečica, za katero ne morem!« Jasno je bilo, da pripoveduje reči, ki jih ni hotela. »Nerada sem zijala,« je pristavila izbrano frazo> ki se je tako razlikovala od njenih preveč braniškil kretenj. Njegov pogled je zašel v izrezo pod njenim lom, ki je meril kakor bodalo ravno na srce. Prestregla je ta pogled, segla med prsi in povlekla srajčko in odlomila tako bodalcu konico. Kar žarela je vsa. »Pardon. prosim tisočkrat za odpuščanje, pozabil sem kakor na smrt, da se moram oglasiti v Akademiji. V trenotku sem zopet nazaj!« In že se je gnal po stopnicah zopet navzgor. »Nediskretnost za nediskretnost, gospod doktor!« »Ne bodite vedno tako žalostna!« je iiiftfcgovoril je rekla-za njim filozofka,’ naj je slišal ali ne. hipoma dr. Čerttf sredi trojne Jiadreje in nadaljeval V "JiiK&a se je okrenil, kakor da hoče vljudno oditi, živahno: *'*' ■ aft Jifina te kretnje^iHridela. »Ali ne veste, s čim bi razveselili gospodično, go- »Ta se ne vrne, ko bi ga čakali tukaj do poldne, spod Pa vik? Poglejte jo, našo ubogo Beremko,- kakor in tudi ve/z^VPof&va!« je rekla, jo tukaj vidite, razgnevala, si smrt...« \ ' ^ _ _________ ____________ »Ampak, dajte mir s tem, doktor, to ni...« ji ogo- povoda, nego njen poziv. To4aJyl ie zelo vesel, dale tlči za tem> da ne greste danes k svoji indijski lekciji n® varjala Jifina. 1 našef .še-anpga. Takole namreč najlažje lividi, ako $e Vinohrad® « »Pa je. In veste, zakaj, dragi gospod? Pokvarila ji obrne filozofka gOi^B* Vipohiade, da obiSčfe' sfoflfca- Bila je sliko, dala si je ostriči — lase.« sebni kolegij o staroindijski poeziji.. . trgu- »Pa veste, zakaj se dr. Černy vec ne vnT*?« je Stresla se je, kakor da jo je to vprašanje zadel® rekla Eolova harfa ob njegovem boku z neko posebno -.kakor strela. nujno, doslej nepoznano ljubeznivostjo."'' \ »Poljubim roko, milostljiva gospa, milostljivi »Zakaj?« je vprašal Jindra. ^ l* ■, spod,« se je zdajci ozval za njima udihan ženski glaA »Zato, ker ga je tisti večer na Braniku pri parniku »Prosim, dajte mi kaj' skupiti.« nekdo v gneči sunil in sicer, kar ga je mogel. Boji se, To ie bi,a majhna cvetličarka, ki je prihitela za # da se bo o tem govorilo! Ne v6 gotovo, ali sem to vi- ma morda že od muzeja, postaje cvetlčark. dela ali ne,« je reklo dekle iz vrtnarske bajte na naj- »E!« je zagodrnjala nanjo Jirina s humorom M zadnejši praški periferiji, in grlo se ji je razsmeialo. skoro prijazno, »le pojdi, odkoder si prišla! Ne, ničes*f Smejala pa se je predolgo, nego da bi ne bilo oči- ne kupujte, kaj vam pride na misel, jaz imam dovolj vidno, da ni nezgoda dr. Cernega edin vzrok njene ra- ‘cvethc!« se je obrnila k Jindri, ko je segel po denarnic0, c*°s*’- (Nadaljevanje sledi-) __________ __________r Sklenil je, da pretrga govor, ki je bil tako podoben je gospo Putovo mi^k^^ej, lej! je pomislil Jindra.mlajši in šel, čeprav kaši iz krompirja in zdroba. A » » ni imel ž£'tb, kakor-je sam sebe zagotavljal, drugega'* »Veste, kaj si mislim, gospodična? Mislim si, kal -s - a —---------------- 'f-j- i-M •------------’ * tiči za tem, c1" J— Vinohrade.» sta že precej daleč spodaj na Vaclavskert »Niti besede več, doktor!« si je prepovedala Jifina. Ali dr. čememu se ni nikoli zgodilo, da bi ne bil dokončal kake načete hudomušnosti: »In če bi bila svoje razkošne lase žrtvovala Afroditi, kakor Berenika, toda žrtvovala jih je Kupidonu, ki Se vedno zasluži to ime, čeprav že davno, davno ni več amorček. Neki starejši gospod je pohvalil njene krasne lase in gospodična Jifina je prišla drugi dan brez njih. Tako je in nič drugače! — Če pohujšujejo koga tvoji lasje, ostriži jih in vrzi v ogenj! Sedaj seveda ne more več biti kraljica Savathana! Jojhahaha!« Dr. černy je iztegnil predse roko in se umaknil ,GrIffon‘ motorll! 350 cm* športna tipa. »KOnigs welle«, luksuzna tipa. Vse tipe na ugodna odplačila na obroke. JUGU D. Z O. Z. — MARIBOR, XXIII Tattenbachova ul. 14. Lepo, 3 sobno moderno stanovanje s kopalnico la ostalim! pritiklinami se takoj odda. Uprava hiš Pokojninskega jtavoda, Kralja Petra trg I. 2316 Elektroinštalaclje, montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ni. 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga, motorjev po konkurenčni ceni XII Prodajalko, zmožno slovenščine in nemščine z lepo pisavo, sprejmem. Ponudbe pod »Zmožna« na upravo Večernika. 2292 Stavbeni prostori od 400—500 m* na prodaj. Vpraša se pri Občinskem nradu Studenci pri Mariboru. 2294 Oficirsko pešadljsko uniformo kupim. Prodajalec naj pusti naslov v upravi lista. 2314 Gospoda vzamem na stanovanje. Barvarska ulica 5, vrata 4. 2319 Prodam omaro, nočno omarico, mizo, otomano, otročjo posteljčko, otroški športni voziček in drugo. Vprašati v Samostanski ulici 13, pritličje desno. 2318 Šoferja sprejme takoj garaža Volker, Kersnikova ulica 1. 2313 Postrežnlco sprejmem. Zglasiti se v Tomšičevem drevoredu št. 225. 2312 Sprejmem gospodično ali gospoda na stanovanje z vso oskrbo. Naslov pove uprava »Večernika«. 2317 Stanovanje lepo. Reflektant iz Studencev naj javi svoj naslov, ker pošta ne sprejema šifriranih pisem. 2311 Dijakinje Iz boljših hiš sprejme solidna dama v Mariboru. Stanovanja so y vili, so lepa in zračna. Na željo imajo dijakinje tudi lahko nemško konverzacijo. Vprašati v Tomšičevem drevoredu št. 225. 2316 Meyer-Jev leksikon, 24 zvezkov, skoraj nov, originalna vezava, prodam ceneno. Naslov pove uprava. 2289 Učenca sprejme trgovina perila, pletenin la drobnarij M. Pucher, Maribor, Gosposka ulica 19. 2284 MOŠKA ČRNA OBLEKA za srednjo postavo, skoro nova, se ceno proda. — Beograjska ulica 22, part., levo. Gramofone popravlja precizno Je mehanična delavnica JUSTIN GUSTINČIČ, Maribor, Tattenbachova ulica 14. Istotam velika Izbira najboljših gramofonov znamke »Columbia« In gramofonskih plošč. 602 Sobo In črkosllkanie, barvanje fasad izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. IX .Griffen* motorlH 250—350 cm*. Blockmotor 4taktnl-Najpripravnejši za zletne vožnje^ dvoje. 218“ JU G U D. Z O. Z. — MARIBOR* XXIII Tattenbachova ul. 14 Fotoamaterji kupujejo pri strokovnjaku. Ca 200 ratov stalno na zalogi. Izgotovljeni® slik v 6 urah. Fotomeyer, Gosposka 2182 Najvišje cene plača za staro zlato, srebro In nove® kakor tudi za zobovje M. Hger-la Maribor. Gosposka ulica 15. 15“ M O R Juristi pozor! Izila sta Zbirke zakonov snopK 40 In 41: Konkurzni zakon.............Din 36*—, vezan r platno . ... Din 48’— Zakon o ustroju vojske . . J . Din 50*—, vezan ▼ platno .... Din 62— Naročite jih takoj pri f Titkovni zadrugi v Mariboru. Aleksandro^ 13