88. številka Trst. v sredo 29. marca 1905. Tečaj XXX. rodi Iz hajk va&kl dan. to oedehah in praznikih ob 5. uri. ob ponedelikih ob S. uri zjutraj. '•umirar SteTiJke prodajajo po 3 novi. (6 stotin*) » mnucih tobakarnah v Trnu in okolici. Ljubljani, Gonci, >lji. Kraniu. Mariboru. Celovcu. Idriji. Petru. Sežani. Nabrežim. Novetnmeatu itd. >cia*e le »ar*eke spreiema uprava lista .Edinost**, aliea HMfl« GaJatti 8t. 18. - l radne are so od 2. pop. da • zvečer. — Cene osiasom 16 st na vrsto petit; poslanice, »mrtiiK*. javne zanvale in domaći oelasi po pogodbi. TELEFOK itev. IliT. Edinost Glasilo političaoga iruitva „Edinost" za Primorsko. F edinomti je moč I N&ročnlna znala za vse leto 24 K. pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Na naroćbe brez dopoalane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankorana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: nI. rG'~'S, se je avstro-ogrski štetnik generalnega -:a't>a gret* Sieptvcki, ki je bi odposlan v glavni ru*ki stan, dne 18. t. m. nahajal ob najboljem zdravju pn oddelku generala Ren-nenkam fi, s katerim se je tuli uieležil b.lke pri Mukdenu. Dogodki v Rusiji. PETROGRAD 28. V kraju Njesain, eubernija Carnigov, so izbruhnili nemiri med arnet. Dants so b:le s posebnin vlakom rd-p niene tjakaj čete. Vsled Štrajka delavcev nove ruske ru darake družbe v Ju-uvki, ki je trajal tri t?dne, je bi tuinifc na nedolt čea čas zaprt. 4000 delavce7 se je povrnilo v svojo domovino. PKTROGRAD 28. (Petr. brz. agent.) Vrenje, ki se js pojavio v okro/ju Gori je z* < •'>,k> ostreji značaj ter ee rasš r a. Kmetje • remija Seimgoni so sklenili, da bodo del trraš^iE* iega posestva br postaje M hail-Novj se je vršilo posve-'nvanje kmetov in delavcev, ki s> sklenili, da 1 » rabili pr< ti oblastnijam nasilje ter da zežgejo upravna poslopja v vaseh. V vtsi Ktreli so kmetje branili uradnikom vršiti nj:bove uradne pos e. V vasi Ruisi so bili j> *codovani štirje mlini na vodo, radi kate-r h e«> bili v prepirih kmetje in grajsčaki. V • rori je bil olposlsn državni svetovalec Ve-denbauru, Ca se pouči o potrebi kmetov. Ker §e je biti več.h nemirov, so bile v dotične vasi odposlane čete. DORPAT i ukhjšaji meščani bo pro-s'li guverrerja, nt j jim dovoli, da si osnujejo meščansko stražo, ker se je na spomlad bati nemirov. Včeraj so dospeli semkaj kuzaki. SOSNOVICE 28. V okraju Dombrovo ter v Soenovicah so šli delavci zopet na delo. Štrajk traja še dalje v tovarnah Poremba, v rudnikih Kcšelen in Pariš v Milevioi, kjer ni moglo prti do sporazumijenja s delavci. „ TAMBOV 28. Med delavci v tovarnah ▼ Raakasovu traja razburjenje dalje. Približno 6000 tovaraiikih delavcev štrajka. Vojaštvo je bilo pomnoženo. Poikusi guvernerja, ki je doapel semka;, da bi pomiri ljudatvo, ao oetali brezvBpešni. AŠABAD 28. (Petr. brz. agentura.) Begunci iz Kocana poročajo, da se tamkaj zatrjuje, da druhal v Kočanu hujskajo proti kristijanom Mohamedanci iz Biku. Izbruh ljudske nevolje je bil naperjen tudi proti Kanu v Kočanu, ki atiaka ljudstvo. Njegovo palačo obleguje baje oborožena ljudska množ ca. RIGA 28. (Petr. brz. agent.) Minister notranj h st/ari je odredil, da v Livlandiji proglasi malo obssdno stanje. MAHON (Mirorka) 28. ŠpansKa oklop njača »Kardinal Cisneros« je dospela semkaj, da pozdravi cesarja Viljema, ki dospe semkaj dne 3. aprila. Dogodki na Kreti. CARIGRAD 28. Turška vlada in poslaništva nimajo o poročilih na Kreti nikakih nadaljnih poročil ter menijo, da niso izgredi splošni ter da ostanejo isti brez posledic. Španija in Maroko. MADRID 28. Španski odposlanec v Tangeru, ki je prišel semkaj, da ae posvetuje s vlado o položaju v Maroku, se je vrnil na svoje mesto. Ogrska kriza. BUDIMPEŠTA 28. Ob 10. uri pred-poludne je vsprejel cesar v polurni avdijenci grcf« Tiseo. — Ob 10. in pol uri je prišel v avdijenco k cesarju poslanik 8zogyenv-Marich. Po avd jenci je poslanik obiskal grofa Julija Andrassv ja. Govori ee, da ostane poslanik dlje časa lukai. rego je prvotno nameraval. Siogy«;ny Marich je vsprejel tadi več opozicijocalnih politikov. Brzojavne vesti. Potovanje cesarja Viljema. LIZBONA 28. Parnik »Hamburg« s cesarjem Viljemom je v spremstvu križorja »Friderika Karla« doepsl semiaj včeraj popo-ludne ob 3. uri. LIZBONA 28. Vaprejem cesirja v Lizboni je imel posebno slovesen zca^aj. Kralj se je v starinski gala ladiji z 80 veslarji pripeljal do parnika »Hamburg« po cesarja Viljema. Ceste, po katerih se je cesar peljal v kraljevi grad Balem, bo bile lepo oKrašene, na mnogoštevilnih tribunah je bilo vse polno občinstva. Občinstvo je cesarja, ki seje vozil v kočiji e kraljem Karolom, burno pozdravljalo. Zvečer je bi! v palači Belem gala dicčr in dvorni koncert. Uiica so bile razsvetljene. Ogromne množice naroda so ee sprehajale po ulicah. C?sar Viljem je podelil kralju verižico k redu črnega orla, kraljici pa »Lujizin red« z letno številko 1813.—1814. LIZBONA 28. Cesar Villjem je podelil prestolonasledniku Ludviku Filipu red črnega orla. Na včerajšnjem gala dinćju v gradu Agu ia sta si vladarja nazdravila. PODLISTEK. i»;t> Češka* žilavost. (Dopis.) III. Dvakrat je torej zadela v zgodovini Češki narod ljuta katastrofa, ki je narod vsakokrat poniiala in ga pritisnila ob tla. In to tako silno, da je ves svet že videl iskopan grob, v kateri bo leči češkemu narodu za večno. In za učenjake je obatojal ta narod le še kakor predmet za proučavanje minolosti, ki se ne povrne več. In vendar ni bilo tako. Narod češki je v oni dobi groznega ponižanja res zapal v naredno mrtvile. Jezik njfgiv se je moral umakniti s velike ceste širne javnost:, ie vfeh bolj omikamh slojev, v katerih je prek in prek zavladala j nemščina, ter je našel zavetišča edino le še v borni koči Beljaka-trpina. Cela tri stoletja je trpelo to ponižanje, to narodno mrtvilo, ta grozna posledica katastrofa na Marchovem polju. Tri stoletja ! Dolga doba je to. Predolga, da bi je mcgel prebiti v tla potlačeni narod in da bi se mogel ohraniti narodno še živega. Narod češki pa se je vendar ohranil in je srečno prestal dobo treh stoletij narodnega suženjstva. P.) tej dolgi dobi ponižanja prišla je hu9it*ka doba, ki je zopet vzdramtla ta po obči sodbi že mrt7i narod v novo življenje, na junaške čine, narekovane od zopet vtbudivše se narodne samozavesti. Nič manje huda katastrofa je zadela češki narod po bitki na Bsli gori leta 1620. In posledice tej katastrofi niso bile, kakor smo na kratko označili v zadnjem članku, nič manje usodne za narodno življenje Cehov. Kajti infiltracija nemškega jezika in nemškega duha je zopet pregnala jezik češki v borne koče siromakov, je vdušila zopet v tako imenovanih boljših slojih vsako sled narodne samozavesti in v nekdaj bujnem narodnem življenju je nav^talo popolno mrtvilo. In tudi to zopetno ponižanje, to narodno suženjstvo, ta grobna tišina je trajala nad 200 let. Toda zopet Btojimo pred češkim narodom kakor fenomenom, kakor pred narodno-pBihologično uganko. Narod, ki je takorekoč stal kraj svojega groba in je le čakal tre-notka, ko njegovi grobokopi usujejo nanj težko grudo, ta narod je ohranil v svojih korenikah svojo življenjsko silo in je zopet U9tal v krepko življenje. Neizmerno zcaSilno sa žilavost češkegi naroda, za njegovo fenomenalno življenjsko si!o je dejstvo, da je celo v dobi ponižanja, Buž?njstva in mrtvila porodil velike može, genije, ki bo vkljnb ža-loatnim obupnim razmeram, vkljub vsej sovražni sili znali graditi fundamente za njegovo zopetno ustajanje in pripravljati narod za arečnejo bodočnost. Prokletstvo. &«odoTinski roman Avgusta ftmaoe. — Nadaljeval in dovrSil X. E. Tomić. -- Prevel — Da ni bilo mene, da ! Ali me ni do-neeel Bog, da te odnesem iz zasede vraga. Tu sem, na mojih prsih počiva tvoja glavica, moja roka pa na k;tah tvojih. Angel>ja, ne toži mene mesto usode. To je zaobljuba strica tvojega. Pa je nisva-li ponovila tudi midva pred staro sliko Matere božje, ki ti je bila v obrambo prei nožem krvnika ? Prisegel aem, da te še le tedaj objamem na veke, ko se razvije nad domovino olj kina veja miru, a ti si zapečatila mojo prisego z živim poljubom svojim. O rec', ni-li tvoja duša prisegla tako? — Je, je dahnila deklica. — A jaz da pogazim zvestobo domovini avoji ? Ali bi te ne obhajal strah, da jo pogazim tudi tebi ! In, bi li Berielav mogel verovati Angeliji, ako bi se ona izneverila domovini svoji ? — Oh, zakaj sva priBegla, zakaj sva se rodila ravno sedaj ? je zaihtela deklica tiho. — Prisegla sva, ker sva morala. Davojka meja, nečakinja Pavla Horvata, povzdigni čelo, poglej me. Bi li me hotela, ako zlomim meč, mej tem ko se mi bratje bijejo? Bi-li me hotela, ako bi se naslajal z rujnim vinom, mehko posteljo in sladko pesmijo, mej tem ko mi bratje trpe žejo in ječe ranjeni na trdi zemlji ? — Ne bi te hotela, kakor mi je duša ! je odgovorila deklica odločno in je privzdignila glavo. — Tako je prav, junakinja moja! je vskliknil Berislav, poljubivli deklico, zapomni si, da me je prvikrat privedla pred tvoje oči tiata noč, ko sem prisegel pred telesom božjim, da ne bom miroval, dokler ne izvojujem doma sreče in mira. Beda domovine je pogoj najini ljubavi, najini sreči. Smeva-li biti do kraja srečna prej, nego domovina, ta velika in lepa mati naša ? — Molči! Molči! Odpusti ženskama srcu! Bodi tak, kakoršen si! Tako ai lep, kakor a d gel j-maščevalec, iz čegar cčesa sevata pravica in resnica. Blagoslovljena ona no$, blagoslovljena prisega najina, povzdignila naju je nad sebični svet! O, naj ti zveni sablja za milo initer našo! Molči! Ne izgubljajva časa ljubezni, ki je morda... krajši od nade. Samo, da vem, da sem tvoja, trikrat tvoja, po srcu, po prisegi, po dolga, saj tebi dol-gajem svoje življenje. Daj, da te gledam, da te dolgo gledam, jaz nesrečna deklica. Moram ts ljubiti, ljubezen do tebe je plamen mojega življenja. In ti glej mene, čuješ-li, da ai dobro zapomniš moj obraz, ker pojdeŠ v avet, kjer ne žive Bamo vojaki, ampak tudi ftenake. — Moje oči so tako polne tebe, duša, da razun tvojega obraza ne vidim ostalega sveta; da, meni je, kakor da sem umri za vse. — Čakaj, da te probudim! ae je zasme-jala deklica, poljubivši zaročnika, ali si se prebndil ? — Mrtev nisem, ali sanjam še. — No, si ae probudil sedaj ? ae je pošalila Angelija, poljubivši ga v drugo. — Dremam še, duša. Rnsko-japonska vojna. Trst, 28. marca 1905. Položaj v vztočni Aziji. Dunajska »N. Fr. Presse« je prinesla iz peresa bivšega nemškega poslanika M. pl. Brandta članek o vzrokih sedanji vojni, o nje ciljih in o položaju. Mi smo čitali ta članek posebnim zanimanjem ne le radi njegove vsebine, ampak tudi zato, ker se nam vidi simptomatično, da si je ravno »N. Fr. Presse« — ns tem ne dvomimo — naročila ta članek. Naj podamo torej tu glavne misli Brandtove. Brandt pravi, da Bi treba napraviti jasno aliko o političnih ciljih obeh vojujočih strank, ako hočemo priti na jasno g'ede nad aa sklep miru. Rusija stremi v vztočni Aziji proti morju že stoletja. Rusija je doBegla Tihi ocean. Ali dohod v Vladivostok je po zimi zaprt po ledu. Zato je navstala potreba po drugi boljši zvezi z morjem. Rusiji gre torej v vztočni Aziji za večstoletno politiko ki jo je treba smatrati kakor povsem opravičeno, toliko glede stremljenja na Vztok, kolikor glede želje po svobedni zvez' z morjem. V Japonski pa obstoji ie 2 stoletji želja, da se polasti Koreje. Oviri proti uresničenju te želje sta bila Kitaj in Rusija. Prvo oviro je odstranila Japonska z zmago nad Kitajem v vojni 1894.—1895. Drugo oviro hoče odstraniti se sedanjo vojno. Do-zdaj je imela Japonska srečo v tej vojni, ali vprašanje je, da-li bo to, kar je Japonska doBegla, oziroma, kar mora še le doseči, zadoščalo, da se bo moglo smatrati Rusijo kakor popolnoma poraženo in nesposobno, da bi mogla v doglednem času znova zapri-četi boj ? Kajti Rusija gotovo obnovi — čim zopet zbere svoje sile — in mora obnoviti poskus, da si zopet pridobi svobodno zvezo a Tihim Oceanom. To je jasno, tega ne treba pojasnjevati, ker to je za Ruaijo g e o g r a-fična in politična potreba. Taka država, kak^ršna je Rusija ne more biti v — Ab, je trdno spanje to ! Čakaj, morda sedaj ! se je spuBtila Aogelija v smeh in žeje hotela primakniti U9ta, ali domislila se je nečesa in rekla: čakaj golobček, prebudim te, ali obljubi mi jedno. — A kaj, golobica ? — Da ostaneš slep. — Od plamena tvojih cč; mi je potam-nel vid. Sedaj sem slep, je zaklical mladenič veselo, atisnivši očesi. — Na, pa se probudi, je šepnila deklica, priskočila in tretji poljnb je zagorel na ustnicah. Si-li zbajen sedaj ? — V raju. — Ali glej, je pripomnila, ob tvojem dremanju Bva pozabila na starega križarja. Pridi, žal mu bo, je rekla Angelija, prijemši Berislava nežno za roko. — Vodi me, slep sem, ee je pošalil mladenič, sledeči deklici. — Oče, oprosti, je sklenila Angelija roki pred starcem, pozabila ava na te. Tu aediš sam. — Nič, nič ! se je nasmehnil križar, meni je lepo mineval čas (Pride še.) svoji dotiki z morjem, z vnanjim svetom, odvisna cd kosa obali, ki po svoji velikosti ni v n:kakem razmerju z f velikostjo države io ki je vrhu tegs pod neugodnim vplivanjem — po ledu, po zimi. Japonska bo morala torej: ali vdigled-nem čbsu zopet vsprejeti ta boj — toda ob neugoanejib zanjo okolnostib —, ali pa premaganemu nasprotniku dovoliti to, česar ni hotela nepremaganemu ! ! V tej alternativi je prva glavna težava sa sp razumljenje. Druga pa je sosebno od Anglije povdarjana zahteva, da Rusija plača vojno odškodnino. Po izsiljeni vojni s Kita jem dobljena odškodnina je v glavnem omogočila Japonski Bedanjo vojno. Tako bi tudi odškodnina dobljena od Rusije služila v sli-een ne men, to je r Rusija bi sama pripomogla do raočnejega oboroženja svojemu — bedo I čemu nasprotniku. Za Rusijo pa ni nikake OgTSkft kriZft. potrebe, ki bi jo silila v tak samoubijalni j Berolin3ki pcslanik Siogveni-Marich je korak. Tudi če bi se Japonska polastila vse v nedeljo dospel v Budimpešto ter je bil v Mandžurije n obmorske pokrajine v Sibiriji, nedeljo in ponedeljek vsprejet v avdijenco ne bi bila s tem dotaknena gospodarska sre- od cesarja. Po avdijenci je poslanik izjavil, dišča, dočim bi nakga Japonske postala ve- da ni prišel v Budimpešto, da sestavi novo liko tciavnej?. ministarstvo, kateremu bi stopil na čelo, Kar se tiče tako imenovane mirovne ampak le, da točno informira cesarja, kar je Smrt generala Dohturova. Iz Petrograda javljajo, da je dne 25. t. m. vsled kapi umrl 70-letni general Dohtu-rov, ki je imel ravno istega dne odpotovati v Mandžurijo, kjer bi prevzel kakor poveljnik visoko mesto. Prevažanja na sibirski železnici. Glasom objave ruskega vojaškega uradnega lista »Ruskij Inval d« : je bilo od za četka vojne odposlanih v Harbin po sibirski Železnici : 13.087 častnikov, 761.467 mož (vojakov in nevojakov), 146.408 konjev, 1521 topov, 19 milijonov tonelat streliva in provijanta. Iz te Statistike je posneti, da je vsak meeec odšlo iz Rusije v Harbin 64 463 mož, 12.200 konj, 125 topov in 1,583.500 tonelat streliva in provijanta. -iruje v Rusiji, pripominja ^randt, da je to le socijals: eno anarhistična struja. Za Rusijo je naravnost ne možno, da bi odnehala pred to strujo. Z t Rusijo ni torej nikakega razloga, da bi kupovala mir z žrtvami, ki bi bile veče, tudi storil. Tudi avdijenca bivšega ministra predsednika Kolomana Szella je ostala brez-vspešna. Vladar je odklonil njegove pred loge za saniranje političnega poležaja. Kriza je torej stscijonarna in se ni še prav nič umevaoi lastni interes upnikov Rusije bo s:!ii ietef da podpirajo ruske finance in da nego jih bo zahtevalo nadaljevanje vojne, približala svoji rešitvi. Položaj je slej ko Tudi ga ni v fioaocijah Rusije. Kajti dobro prej popolnoma zmeden, nejasen in negotov. Nikdo ne more niti slutiti, do kdaj in na kakov način bo rešena kriza. Stvari se torej ne dopuste ti aan cijel nega poloma, ki bi imel vendar ne razvijajo prav tiko, kakor si je ra% no z^nje nedoglednih posledic. domišljala zmage pijana koalirana opozic j»; Dalje lieleži Brandt za egoizem in nelo- ker je oči vidno tudi v dunajskih cdlcčilnih s □ ,-t aog e/ke politike zelo znač lno dejstvo krogih izid volitev osupnil je iste začelo kako e bila Anglija prvedom ki.ajsko japon- malce srbeti, kam bi utegnilo priti, ako se ■ke vojne 1*94.—1*95. zaveznica Kitaja, a ne zaustavi triuafilni sprevod madjarskega kako ;e petem hitro in brez pomisleka sto- šovinizma pila ni stran — njega nasprotnice, na stran zmagovalke. To pa z zavratnim namenom, strankarski shod socijalne demokracije da je rfaposesa prevzela nalogo, ki bi jo na Hiže-avstrijskem morala sicer izvršiti Anglija sama. Ali zdi , . . A .... i_ i - j- se ie vršil dne 26. t. m. v Kremsu. Zbor se Be. ii navatija v Anguji neki bojazet* radi J prevelikih v.pehov zaveznice. Ako postane > bavl1 Bamo 8 <*« želno-lokalnimi stvarmi m J«: >«. pomorska sila 1. reda, bi to hudo dogodki- *™hn.ja razprava sa je op— al i gospodstvo Anglije na morju. Zato | radi dft 80 B0C'jalai •e v A »liji vzbuja čutstvo, da bi bilo najbolje tu li zi angležke interese, ako bi se čim prej naprav.1 konec tej krvavi vojni. Taao b; se — iK) mnenju Anglije — na eni strani vsaj odložil * razvitje neprijetnih vprtšanj, a na drugi ttraai bi i. mogoč: L > morda kasneje zoližan e med Ang ijo in Rusijo. 0« bi ee torej dosegel sedaj sklep miru — pa bilo tudi p» pritisku Franc je na Rus jo — bi to pomenjalo kronanje diplomatične zgradbe, ki ej je bil peložen temelj z angležke-jepen- vriil dne 27* m' na Dunaju- Pred- sko pogodbo. V vsem tem pa n ničesar, kar Mdnik dr' ^warz je konstatoval, da število bi s.lilo Rusijo, d. bi se izjavila premagano elenov vedno naraš5a in Be 8nUjej° nOVe in da bi nudila roko v sklep miru, marveč podružnice. Princ Lichtenstain je izvajal v se zii — v kolikor je možno to vprašanje za občinske volitve St. Hipolitu (St. Polten) sklenili h krščanskimi sccijelci nekakov kompromis. Dunajski odposlanci so odločno obžalovali ta dogodek. Izlasti posl. Schumej-er je povdarjal, da je bolje, da socijalno demo-kratiški kandidatje propadajo na voLtvah, | nego da bi bili voljeni vsled kompromisa b krščanskimi socijalist-. publike Loubeta in to na povabilo poslednjega. Knez Ferdinand se nahaja aedaj v Mentone na Rivieri, kamor je bil pozvan bolgarski ministerski predsednik Petrov, ki bo najbrž kneza spremljal v Pariz. Kazenska razprava proti Maksimu Gorkemu. Kakor zatrjuje petrograjeki l;st »Ruse, se bo vršila kazenska razprava proti Maksimu Gorkemu dne 12. maja pred petrograjskim sodiščem in sicer ob zaprtib vratih. Za slučaj, da bo Garki obsojen, meni rečeni list, da isti ne nastopi takoj kazni. Maksi m Gorki je tožen, da je razširjal proglase, ki so nameravali prevrat obstoječe vladne oblike v Rusiji, vsled česar bi utegnil biti obsojen v triletno ječo v trdnjavi- Novi generalni guverner v a r-šavskiMaksimovič je, kakor poročajo iz Varšave imel minolo soboto v svoji palači v Varšavi velik vsprejem. V kratkem nagovoru na zbrane osebe je izjavil, da heče izvrševati svojo službo brez predsodka nasproti kaki narodnosti ter biti v vsem pravičen. Maksimov <5 je dosedaj pokazal veliko takta ter je pri vodilnih poljskih krogih na-pravil ugoden utis. Občni zbor katoliške šolske družbe svojem govoru, da si eksaktna znanost in pozitivna veri ne nasprotujeta, marveč da so njijina pota paralelna. V tem smislu da treba vzgajati sesebno učiteljske kandidate. Značilen je bil zaključni vsklik prinčev : Naj le viharji rudeče revolucije majajo naše trdno deblo, isto prestane vendar tudi te viharje. Naj nam bo le odrečena pres -jati od zunaj — da moogo govori za to, da je Rusija odločena nadaljevati b o j, in se jej, z njenega stališča, ne more dati krivo. Ta izvajanja Brandtovs so velezname-n.ta v mnogokaterem pogledu. Pred vsem treba naglašat', da in^ol^irajo pri poznanje, da takozvana »rumena nevarno.tc faktično »^lonjenost dvora, mi vspevamo tudi obstoji in da je je začela bati tudi — ^rez DJe* — Anglija ! V drugo so znamenita ta izva- Mi ne ™ramo «amol8atif da ta vsklik jenja kakor dokaz, da Rusija m mogla dru- Prinfiev ni ravno v soglasju z dejstvom, da gaee nego da je veprejeia ta boj z Japonsko, > ve5 »»^vojvod, nadvojvodinj in ministrov ker to je le neizogibna ko.sekvenca nje doposlalo na zborovanje pisma, s katerimi večatoletne politike in zahteve političnega in P°*U«j<> svoje pozdrave, oziroma se opravi geogratičnega p.ložaja, da zahteva pot do Sujejo, ker niss megli priti na zborovanje. morja. V tretje so zanimiva ta izvajanja j ^■—— zbrg dvojega naglašanjs, da Rieija nikakor Drobne politične Testi, ni premagana in da bi bilo zanjo čin same-, Poljski jezik v Ruski Polj-ubojstva, ako bi »s sedaj spuščala v mirovna ! B fe j. Moskovsko pedagogično društvo se j® pogajanja in ako oi plačevala Japonski kako izjavilo, da je potrebno, da se poljski jezik vojno odškodnino. Najrnamaniteja pa je kon- UVede kaker poučni jez k v poljskih šolah v etatacija, da stoji Japonska pred alternativo :' Ruski Poljski, ali mora privoliti v zahteve Rusi,*, ali pa bo morala znova biti ta boj, toda ob razmerah, ki b:do neugcdaeje zanjo. Summa summarum. s temi izvajanji Bracdta dobivajo primeren cdgovor oni, ki kriče, česa da išče Rusija v vztočni Aziji, in pa oni, ki v slabo umevanem človekoljubju vzd hujejo po miru. Lapidarno je povedal Brandt: taka država, kakoršna je Rudija se ne more in ne sme dati izključiti od In- No v i topovi zajužno Tirolske. Z Dunaja javljajo, da je dospelo v Trident dvajset vagonov naloženih z najno-vejimi topovi, ki bodo služili na vojaških vajah ob t^rolsko-italijanski meji. Slovenski napisi na železnici Celovec-Trst. Posl. Spinčid in tovariši so minoli ponedeljek na seji državnega zbora interpelirali ministra za železnice AVitteka ... , ... , radi slovenskih napisov na železnici Celovec dijsEega in lihega U?eana. Kubiji ni možno _ . , J 6 . ® J _ Trst, posebno v okolici Trsta, nič oporekat;, ako je odločena za nadaijeva- i „ „ . . , „ r" J J Knez Ferdinand v Parizu. — * Glaeom nekega poročila ;z Sofije, obišče knez Ferdinand teh dni cficijelno predsednika re- Domače vesti. Zanzibarski sultan t Trstu. Zanzi-barski sultan Sejid Ali Bin Hamud se je včeraj zjutraj z drugim dunajskim brzovla-kom pripeljal v Trst. Sultan sa je nastanil v »Hotel de la Ville«. Popoludne ob 4. uri se je sultan ukrcal na L»!cydov parnik »Afrika« ter odpotoval v svojo domovino. Fran OndričekT slavljeni umetnik, pride v Trđt danes zvečer z italijanskim vlakom iz Como—Milana, kjer je teh dn; žel največe triumfa. Slovensko gledališke t Dalmaciji. — Poroča Be, da členi slovenskega gledališča v Ljubljani prirede prihodnji mesec več dramatičnih predstav po raznih dalmatinskih mestih. Pevsko društvo »Kolo*, Kdo iz-med tržaških Slovanov ni še imel prilike resnega stremljenja tega našeg«, marljivega društva? Kdo ne ve, kako to društvo neumorno de luje v probujo zaspanih slojev našega naroda in v spodbujanje probujenih ? Pevsko društvo »Koloc je vsikdar na svojem mestu, ko treba nastopati, bilo v zabavo, bilo v resnih čaaiii. To društvo si je v teku 10 letnega svojega obstanka izteklo neutajljivih zaslug na narodnem polju in si je pridobilo simpatije najširših slojev našega občinetva. »Kolo« sestoji iz delavskih slojev in ima — vsaj do sedaj — največo zaalombo med delavskimi masami. Kakor delavci, tako tudi inteligecca rada podpira to delavsko narodno trdnjavo, ker ve, da je ta trdnjava velepotreboa tržaškemu Slovanstvtu »Kolo« gotovo ne hlepi za kakim prvenstvom med pevskimi društvi, pač pa mn je prva skrb in briga, da dela čast svojemu imenu. Petja, kakoršnega smo slišali minolo soboto in nedeljo od zbera neprekcsljive naše »Matice«, ne pričakujemo in ne eme pričakovati nihče od »Kola«. Pričakujemo pa, da nam »Kolo« zopet zapoje take, kakor more zapeti pre-proBti in od dela trudni delavec. Ako uvažujemo dejBtvo,. da nam »Kolo« ne goji le lepega petja na odrib, ampak da zahaja tudi pridno caed narod in da je vedno na Btrani voditeljem, ko gre aa naš vaeobči napredek: ako avažnjemo vse to, moramo priznati, da nam je v dolžnost, da pohitimo prihodnjo nedeljo v velikem šte vilu na koncert, ki ga priredi »Kolo« v »Narodnem domu«. Onim, ki bi radi videli, da bi naša pevska društva delovala bolj intenzivno, moramo povedati; da bi ta društva, eestoječa po veliki večini iz revnejših slojev, rada podvojila svoje delovanje, toda primanjkuje jim v to potrebnih sredstev. Na njihovih prireditvah je prilika, da jim vsaj kolikor toliko pomoremo do takih sredetev, ako se udeležujemo istih v toliki meri, da pokrivajo troške in da jim še kaj preostaja v bla-gajni. Ravno te dni smo videli, koliko dela imajo še pred seboj naša društva. A od kje naj jim prideta vspodbuja in veselje do dela, ako jim ne prihaja od — našega občinstva ? ! »Trgovsko Izobraževalno društvo«. V zdravem telesu biva zdrava duša! Da je iaobrazba našemu mlademu trgovskemu naraščaju potrebna, uvidevamo H zdavna, zato smo ustanovili »Trgovsko izobraževalno društvo«. Pa kakor skrbimo s tem za duševni napredek naših trgovskih vajencev, tako je nam gospodarjem tudi dolžnost skrbeti za njihov telesni razvoj. S tem, da jih pošiljamo ob nedeljah popoludne v šdIo, vzeli smo jim edini počitek, ki bi jim služil v telesno okrepčanje. Da ta nedostatek odstranimo, sklenil je cdbor našega društva, da bo imel šolo I. tečaj ob torkih od 9—10. ure zvečer, ako ne bi bilo možno pregovoriti gospodarjev, da bi puščali gojence ob 8. uri iz pro-dajalnic, kar bi bilo v interesu gojencev in gospodarjev, da bi bila šola od 8. in pol do 9. in pol, II. tečaj pa ob isti uri ob petkih, a ob nedeljah popoludne naj bodo neši vajenci svobodni ; naj zahajajo v naravo, da ee navžijejo svežega zraka, kar naj jim služi v telesno krepčilo. Za to našo malo žrtev, eno uro na teden, bodo nam naši vajenci g<>tovo hvaležni ter tam pridnejši. Prosimo torej vse p. n. gospode stanov* ske tovariše, da blagovolijo uvaževati neš ukrep in poš ljati svoje vajence ob določenih urah v šolo. Predsedništvo »Trgovsko izobraž. društva-. Jo s. Ulčakar, predsednik. Izid novačenja v Trstu. Novačenje v Trstu ee je izvršilo v penedeljek. Skupno je bilo pozvanih na novačenje 2277 mladeničev ;■ od teh se jih je odevalo 206ti. Potrdili so jih <»90; 49 jih je bilo poslanih v bolnišnico v svrho opazovanja. Od pozvancev na novačenje je bilo 1735 Tržačanov in 544 Ne-tržaČanov. Smrtna kosa. v Nedrijanu na Goriškem je v soboto umrl tamošnji vikarij Ivan Kodrmac, rodom beneški Slovenec v dobi 39 let. Letošnje porotno zasedanje v Gorici prične dne 15. maja. Razpravam bodo predsedovali predsednik okrožoega sodišča dvorni svetnik Defacis in dfželnogodna svetovalca Schmarda in Gabrijelčič. Pekovski pomočniki t Gorici žugajo s štrajkom. Zahtevajo povišanje plače in še neke druge ugodnosti. Ako se do 1. aprila ne ugodi njih zahtevam, prično istega dne štrajkati. Izseljevanje Furlanov v Ameriko. Iz Gcrice pišejo, da se hoče v Furlaniji nad 100 družin preseliti v Ameriko in sicer v Brazilijo, kamor jih vabijo italijanski sgenti. Porotno sodišče. Včeraj se je vršila kazenska razprava radi zločina ubojstva proti 30-letnemu težaku Antonu Kocjančič, doma iz Trsta. Kocjančič je dne 18. oktobra 1. 1. na vogalu ulic Punta del Forno in delle Pancogole, ubil 21-1't-nega Josipa Gismondija. Radi tega zločina se je proti Kocjančiču vršila razprava pred porotnim sodiščem že dne 3. decembra 1904, in tedaj je bil Kocjancič obsojen na 4 leta težke ječe. Njegov branitelj odvetnik dr. Savo je pa tiložil pritožbo ničnosti, češ, da je toženec trdil, da je Giemondija ranil v silobranu, a da sodišča ni te njegove trditve vzelo v peštev, ter ni stavilo porotnikom vprašanja glede silobrana. Nočemo danes poročati podrobno o tej razpravi, ker bi s tem le ponavljali, kar eno že pisali dne 4. decembra min. leta, ker je bila namreč razprava v podrobnostih povsem enaka oni dae 3. decembra. Toženec se je branil na isti način, kakor tedaj, in tudi priče, ki so bile ist9, so izpovedale isto, kakor tedaj. Razlika je bila le ta, da je sodišče, poleg enega glavnega vprašanja, tičočega Be zločina ubojstva, stavilo porotnikom če eno eventuelno vprašanje, tičoče se pretiranega opravičenega silobrana. Porotniki so pritrdili z 10 glasovi proti dvema glavnemu vprašanju in tako je odpadlo eventuelno vprašanje. Na podlagi tega pravoreka je sodišče obsodilo Kccjančiča na 3 leta in pol težke ječe, poostrene jednim postom vsak tretji mesec. Najviši kaBacijski dvor je vsprejel pri-tečbo ter razveljavil razsodbo odredivši ob enem da bs ima vršiti nova razprava. In ta se je vrš la včeraj. Predsedoval je podpredsednik deželnega sodišča vitez Nadamlenski ; votanta sta bila Bodni svet. Mosche in eodai tajnik Rismondo. Državno pravdništvo je zastopal namestnik Minio. a branil je tožeoca odv. dr. Savo. Hazne vesti. Dijamant 3000: karatav, ki so ga nedavno našli v Trans valu, so te dni prinesli v London. Za časa potovanja iz Afrike v L ndon j« bil zavarovan za 35 milijonov .jron. Na potovanju so dijamant, ki je bil v železa: skrinji, neprestano stražiii policisti. Dohodki zeleznic. Od 10. do 20. marca si avstrijske državne železnice imele 1,538 342 ^ron dohodkov. Južaa železnica je pa v istem ča»u imela 3,070.869 kron. Kralj velikanov. Kuski M hov, najvie: človek na svetu, ki je visok 1 metra 85 cm in tehta 182 kilogramov, ee in Lajoviea : »Kaj bi le gledal?« Z velikan skim glasom razpolaga ljubljanski operni pevec g. Julij Betetto, čegar močni in globoki bas je v očitnem nasprotstvu z njegovo mladenisko prikaznijo. Njegovo preda vanje arije kneza Gemina iz opere Ćajkov-skega »Evgenij Onegin« je želo viharno velikan Fedor da j® "»oral pevec dodati še eno pesem. Toliki koncert Ondriček. Gospodična te dni kaže občinstvu v parižkem gledališču Marija Hristoforovna Grubi- -O lmpia«. DARILA. 0 Za m o ž k o podružnico družbe *v. Ci rila n Metodija v Trstu sta darovala gg. Benčič in Hrib v R colu po 1 K, g. Jurij Klun od istotam 1 K, preč. g. Anton Furlan kapelan nabral cd Moh.rjanov 5 K. Srčna hvala vsem * Blagajništvo. š i o, ruska pevkinja iz Moskve, ki nastopi v aobotnem koncertu Ondriček, se je skozi štiri leta posvetila v Parizu učenju lepega petja. Od tod se je, po končanih naukih, podala v Berolin, da se v tej stroki še bolje spopclni. Na povratku v domovino je obiskala tudi naš Trst, kjer ee je velikodušno odzva'a prt šoji društva »Narodnega doma«, da sodeluje na sobotnem velikem koncertu. Marija Hristofjrovna bo pela, kakor že znano, dve kaiakteristiČni pesmi iz >C gan-skih melodij« od Dvcraka (na češkem jeziku) i in Čajkovskijevo romanco Pavline iz opere »Dame de Pic^ue« (oa ruskem jež ku). »Pevsko in glasbeno društvo t Go rici« priredi v nedeljo, dne 2. aprila 1905. zadniih petnajst let na polju hranil in poži -vil. Kakor alkohol vpliva tudi zrnata kava e strupeno tvarino (koftlo), ki jo ima v seb;, jako kvarno na delovanje srca, kar utegne imeti hurie posledic?. Kathreinerjeva Kneip-pova sladna kava ublažuje, da celo kot primes zrnati kavi uničuje te kvarne učinke Bkoro popolnoma, vendar se uveljavljajo njene dobrodeine lastnosti dccsla še le tedaj, kadar se pije čista, t. j. brez dodane zrnata kave. Izkušnja, da vb', ki so se navadili Katlirei-nerjeve Kneippove sladne kave, ne morejo več opustiti t s pijače, priča najbolj, kako izredno jim tekne. Zato ni dandanes v nobenem skrbno urejenem gospodinjstvu pogrešati znanih zavojev s sliko župnika Kneippa, ki edini imajo v sebi pristno Kathreinerievo Kneippovo sladno kavo. Samo odklanjajte pri nakupovanju morebiti odprto odtehtan«* opražpne izdelke in pazite na to, da tudi resnično dobite izvirne zavoje z imenom »Kathreiner«. i mlačno špirit za tekoči mesec 46.75, za april 47 --z i maj-avgust 47.— ?a september-december 41.75 (trdno). Sladkor surovSS" uao nov ■ '/4—U? lnoi bel za tekoči me*ec 41— za mai-avgust 4lr „. julij-avgust 42l/„, za oktober-januvar 3±7«> v«idnoi ratinirat 72—721/, Vreme : lepo. „Obrtno - psptaio društvo v Nabrežini" registrovana zadruga z omejeno zavezo. Umetnost. Veliki koncert Ondriček. ♦ V soboto dne 1. aprila 1905.) (Dalje.) V oni dobi (razvijanja pol fonske skladbe), komponiralo ee je temu primerne komade, 8tra nešpolka št. 47 v kjer je vsa važnost predmeta padla na te- Bkega domač, hniko dotičnoga instrumenta; bilo je več' kakor naravno, da je jednostavno, suho spremrevanje več nego zadovoljevalo. Za mQŽkjf žengki lboI.( ba8.;0i0 : glas vir, ki prav za prav ne potrebuje ni- ster 3 E R Grjeg. ,Brautraub 3. 4. računov 5. Dnevni red: Polaganje računa za leto l'X>4. Poročilo pregledovah-ev računov. Volitev novega predstojništva. Volitev treh udov v pregledovanje za leto li>05. Razni predlogi in nasveti. ODBOR. in- {»'ramenta. Bilo je povsem naravno, da je veaki skladatelj bil priiičen igralee na gla-s»>virju (v nekih slučajih celo dovršen) in tako ee tolmač--, da je nastalo več kompcz -•ij z% glasov;r nego li za goel;. — Danes se je nicka virtuoan >st žs preživela, ista izginja sakor pena na morju, a na njeno mesto .pa resna umetnost. Na komponira se več ~&tho virtuoznih komadov, ampak v največ slučajih imamo pred seboj sinfon'jo za orkester, z obligatnim solo-instrumentom, kt-kor n. pr. koncert za gosli od Beethovena, Dve raka, Brahmae. Čaikovskega, Goldmarba, a i koncert: za glasovir cd Betthovena, Dv rake, Čajkovskega, Griega, Saint SEeasa i. t. d. (Pride še.) Koncerta »Glasbene Matice kakega spremstva, je stvar seveda drugačna, I orkeeter. 4. A. Nedvel: »Prešernu«, tol:ko v obliki, kolikor v manipulaciji in- možki rbor. 5. A. Cibuiki : »MenuetU, or- kester. 6. a) C. Kjuj: »Dve iožic, mešan zbor; b) M. Liadov : »Vczle rečki, vozle mostu« (ruska narodna), mešan zbor. 7. A. Dvora«: »Slovanski ples št. 8«, orkester. 8. B. Smetana: »ĆeskiS pstuc, mcžki, žensk', mešan zbor in orkester. Vstopnica se prodajajo v prodajalnici g. Ant. Jeretiča v Semeniški ulic , na dan koncerta od 7. in pol ure zvečer naprej pii blagajni. Sedeži: I.—JII. vrste 4 K, IV—VI. vrBte 3 K, VII.—X. vrate 2 K. Na galeriji sedeži I. vrste 3 K, II. vrste 2 K. Stojišča 1 K, dijaki in voja'ti-neČ=stniki 50 stot. Začetek tečno ob 8. in pol uri svečer. — Po veselici svobodna aabavs. Postojnska ženska in možka podrnž niča Ciril in Metodijeve dražbe prirediti s prijaznim sodelovanjem postojnskega salonskega orkestra in mešanega zbora dne 2. aprila 1905. veselic :> v dvorani »Narodnega hotelfe« v Postojni. Vspored : 1. * Koračnica. 2. Hummel: »Karneval«, ouvertura. 3. Rosenkranz : »Moja Avstrija«, fantazija. 4. L adov: »Vozle rečki, vozle mostu«, ruska narodna, poje mešan zbor. 5. Poliafein : »La Canari«, solo za gnili . [ s Bpremljevanjem glasovirja. 6. Dre=eher : »Ziehrer - četvorkac, 7. Eilenberg: »Zlate zvezde«, gavota. 8 Juvanec: »Planinarica«, poje mešan zbor. Eilenberg: »Petrograj-ska vožnja na saneh«, galop. 10. Velika zmešnjava ali profesor kontrapunkta v vaga-bundovi kož , kemična opereta v dveh dejanjih. 11. Svobodna zabava in prečkanje. Začetek tečno ob 8. uri zvečer. -— Vstopnina za osebo 1 K. Ker je čisti dohodek namenjen v korist »Miška« Vesela Ciril in M«todij®vi družbi, ee blagodušnim preplaČilom ne stavijo meje. O prvem koncertu je prinese! »Trieettr Tagbiat c to le oceno : S.noči se je vršil ob razprodani dvorani »Narodnega domač prvi k. Lcert pevskega zbora »Glasbene Matice« z Ljuoliane. Ta zbor, ki ie pod izskušenim vodstvom gosp. zborovodje H ubada le a 1890. nastopil na Dunaju v dveh javnih koncertih in ki je bil najtop'eje pozdravljan od tame- i -n;ega novinstva ter najlaskaveje hvaljen, je s.av:i včeraj tu prave tr umte se svojim uz< rnimi produkcijami. Zbor, ki šteje kacih l.Vj < aeb, lazpolaga prek in prak s svežimi, .zš:>lanimi glasovi. kat re. Na ierazit način je prihajal narodni humor do izraza v pesmi napitnica začenja z besedami »Bratci vedeli v? «. Kaj ljubko zveni pesem »Skrjanček poje, ž\rgoli«, do* m zveni sladka otežaost in hrepeneije p » ljubezni iz znane pesmi »Luna t> je«, ki je b.U izvedena p seb >im občutkom. Folklorist čno jako zan miva je petorica s»-f>«I£o makedonskih narodnih pesmi iz Ohrida iviiajet Mocastir), v katerih se uveljavlja t -ta v jugoslovanski pe^mi zoač lna otežnost in katerih zategneni ton »e kaže kakor po sebno svojstvo srbske pesmi. Od umetnih pe-mi, ki eo bile izvajane, bi imenovali prei vsem Antona Forsterja balado »Ljubka«, ki jo poznamo že iz za zadnjega koncerta tukajšnjega »Slovanskega pevskega društva« in ketere uzorno izvajanje je izzvalo v;barje pohvale. Navedene pesmi so vse mešani zberi, v katerih popolno ravnotežje me J žen«-k mi in možkimi glasovi ustvarja ; sebno blagoglasje. Jako krepak je možki r ■> »r, ki je mei drugimi izvajal neko herce-if vio-ko pe-em. Poleg zbornih pesmi s,» bili na prrgramu tudi solo spev. L ub'jits-a n^ertna pevka, gospica Mira D e v m j« a stojim blagoglasnim, nežnim gladom m icrazium prednašanjem šumso pohvalo. Po ee no lepo je pela Prohazke »Zvezde žirijo« Zadnje brzojavne vesti. Avstrijska državna zbornica. DUNAJ 28. — Pok anska zbornica je razpravljala danes o zaki nu glede rajonira-nja. Prihodnja seja bo v ponedeljek dne 3. aprila. Dvorni obed! BUDIMPEŠTA 28 Ob 6. uri zvečer je bil v cesarjevi palači dvorni obed. katerega so ae udeležili poslanik 816 »vanrv-Marich, predsednik pcslanske zoornice Juar.b, poslanci grof Aladar Zicbv, Maks Falk, Arpadflzent-iianvi, Gnlner, Fran Kossuth in Ferdinand Szederkenvi. Beda t Andaluziji. MADRID 28. Glasom vesti iz Andalu zije, hodijo delavci, ki nimajo, dela po ulicah v Sbvili in Jerizu ter zahtevajo kruha in dela. Poapeievaige zdravja s vedno epic-šnejšo uporabo Kathreinerjeve Kneippove sladne kave pr, naši vsakdanji kavini pijači se sme imenovati ena najvažnejših pridobitev včeraj dan«ft 100.75 10075 100.75 10 ».75 120 - • 12J.— lOO.f.O I00.r0 9H 15 93.20 118 55 118 65 98 20 98.15 Ć9.3D 89.80 164i — 675.- 675.50 239.f)0 117.15 117.15 23.4« 23.4« 19.03 95 :t0 95.35 11.28 11.26 Dunajska borza ob 2. uri pop. Državni dolg v papirju n n srebru Avstrijska renta v zlatu „ „ kronah Avst. investicijska renta 3V,°0 Ogrska renta v zlatu -4 „ „ kronah 4« • » 37, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 30 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekini Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 99.70, italijanska renta 104-97, španski exterieur 91 £0, akcije otomanske banke 605—. Menjice na London j 251.70. Pari a. (Sklep.) Ava^rijaka državna Se^a'. —.— Lombaidi--unificirana turška renti 89 07 avstrijska zlata reuo 103 55, ogrska 4% zlat t renta 100.GC Lftnderbao 520.— turške srečke 124^0 parižka banka 13.10, italijanske maridi-jonalne akcije —.—, akcije i£io Tinto 16.35. Mlačna L o n d o n. (Sklen> Konsolidiran do'" 91 — Lombardi 3"/4 srebro 257Jb, Španska renta 91 »te lij anska renta 104—, tržni diskont, 2 3/ltJ menjio n Dunaj n 24 20 dohodki banke —.— izpiačila bai^ —.— Mirna Tržna poročila 28. marca. BndimpeSta Pfienicn za april K 18.32 do K 18 34; rž za april K 14.70 do K 14.72 ; oves tu -oril od K 13.84 do 13 8'i; koruza sa maj K 15.86 do K 15 83 Pšenica : ponudbe srednje, povpraševati e ^redaje, mirno. Prodaja 15.0"0 met. stot, koruza slabotno, vzdržano za 10 stotink nižje. Druga žita omahljiva. Vreme : oblačno. H a v r e. (Sklep) Kava Santoa gooi av-rage za tek. mesec po 50 kg 44 */* frk, za maj 44.s/4. New-York. (Otvo- Kava Rio ** bo^nte dobave, vzdržano, ne^premenj no, 10 stot. zvišanja. H am b o r g. (eiklej ^'jp.i K«v* r^antos average za marec —.—. »t uaj 3 j1/* sept. 37 — za decembei 37*/»• Vzdrža 10. — Kava Rio n^vadai loco37.—38, navadna reelna 39 -40 navaana dom . 41—42 Hamburg. (Sklep) Sladkor za marec 29.30 za acril 29.30. t< maj 29 i5, za juni 29.T>0, zn julij 29 55, za avgust 29.70. Vzdržano. Vreme: oblačno. Sladkor tuzemski. (Jentrifugal pile, proaap-K 66.50 do 68.00, za septiuber K —d» —.— marec-avg. 66.50 do 68—Concaasć in MeL'sp t promptno K 68.30 do 69.3 J. a sept. K —, - d —, marec-avg. 68.30 do fit 30. London. Sladkor iz repe surov ti1,', Sh. Java 15.4'/«- Stalno. Pariz. RŽ za tekni mesec 15.25 r I c-> april 15.50, za maj - junij 16.--, za m j - avgust 15 75 (mirno.) — PSenica za tekoči m sec 23.90, za april 24 IS, za maj - junij 24 45 aa maj-avgust 24.35 imlačio). Moka za tekoči mesec 30.55, za april 30.85, za maj-junij 31.25, za maj-avgust 3150 (mlačni). — Repično olje za tekoči mesec 51.50 za april 51 50 ra maj - avgust 5125 za septeaibe-- december 60 50 Velikanski prihrane1.: se zadobi s kurjav ■ štedilnikov in pečij, ako se rabi L' Rntracit (p°sgbna znamka> ki se vdobiva v zalogi oglja v ulici Lazzaretto veccMo št. 52 kjer se tudi prodaja oglje ,,Gries" posebno pripravno za pekarne. Nizke cene. ss i 5 SVOJI K SVOJIH! Prva klet dalmatinskih vin Biliškov & Aram baši 11. t TRSTU. ulica_ Sanila 22. mr TRANSITNA ZALOGA -m Lastni vinogradi in nasadi oljk v Kaštelu v Dalmaciji. Na zahtev se pošilja na dom t steklenicah ali sodčekih. i « i Si Sprejemajo se vsakovrstna dela posebnih načrtih. — in po mm- Jinsirovaa mi DrezplaCao in franko. Tovarpa pohištva = RAFAEL ITALIA — Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij TRST 1 ulica Malcanton štev. po zelo nizkih cenah. itnij I S Tovarna pohlitv* Aleksander Levi Iftinzi = ulica Tesa št 52. A (v lastni hiši.) ZALOGA: Piizza Ritarf« (šolskj poslopja). Oese, da so ni bmti aika i« koikirea 8prejeaajo se vsakovrstna dele tu-i >d posebnih načrtih. □astrovM Milk brezvlttao la frai>* Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva s stroj evnim obratom priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ČERNI60J na dei Rettori ste?. 1 (Rosario) - v Trstu - tile cerkve St. Petra t iiSi Marenzi Največja tovarna pohištva primorake dežele. Pohištvo i*delnje ae solidno, trpežno in lično, in aicer samo im lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj. Vsaka konkurenca je izključena. Album pohištva pošlja se brezplačno. Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zastopstva v: TRSTU, &PLJITU in ALEKSANDRI JI (ORJENT). (App QP inteligentna ženska za gostilno, lov C O «5 prevzame kuhinjo na svoj ra ud ali proti m<-e<"'ni pla<"'i. Naslov pove » Kri n Zaloga istrskih in dalmat. vin r ulici Cecilia 16 ivogal ul. Ruggero MannaJ Zaloga je vedno preskrbljena z vini najboljših k etii. tene : istrsko po nt., belo briško po SO st.. op«»lo i r. Vina po 72 nt, v*e franko na dom. Za obilne naročbe se priporoča IVAN TONEL Podpisani priporoča svoj iskušeni železni plug - knlt-si za oranje na polju, pri brajdah in drevju. /.» pletev. zasipanje, /.rivanje itd. sarnovodilen. preprost, lahek in cen. — Svoje dobro znane škropilnice proti peronospori in svoje ne-prenehljive vinske stiskalnice. ŽIVI C, inženjer - Trst Sklatlišče trgovinska ulica 2. ~ K. prof Strassoldo v Strassoldo na Primorskem, spričuje. da je želodčne bolečine, vsled katerih je trpel dve leti. odstranila edino le vporaba (tudi odvajalno) želodčne Mtnre G. PICCOLIJA. dvornega za-lagatelja Njega Svetosti in lekarja v Ljubljani. —- 1 steklenica velja 20 stot. in se vnanja naročila točno izvršujejo. Izvrstno jedilno olje po 28 nvč. liter v novi prodajalnici A. BERINI & A. STRINGARI ulica d i Torre hianca 45. Kis. milo. svet e In soda. == Jedilno olje po 2H nove. — „SANUS" — novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. C. COMINI\ Trst Barriera 28 Neko ugledno nemško zavarovalno društvo = išče za Trst zmožnega = zastopnika. S | »osobni. ponudniki. ki so za morejo i/.ka/ati v trgovskih krogih z dot »rimi kujK-ijskimi zvezami, naj pošljejo svoje ponudbo j »od »< *. <»714 1»)« na Haasenstein & Vogler ]>l'XAJ, /. Walfischgasse štev. /r>. Zaloga 1 pristnih dalmatinskih vin lastnega pridelka kakor tudi ------ ,. oljkinega olja. Prodaja na debelo in drobno. Franko na dom olje od litrov in vino v sodtekih. Peter G. £ervaldi ulica Golši it v. 1 TRST Podpisani, v imenu tudi ostalih sorodnikov, javljajo potrtim srcem prijateljem in znancem pretužno vest, da je JAKOB SOTLAR žganjar po kratki bolezni, previden se svetotajstvi, danes ob 11». uri in pol predpoludne mimo v Gospodu zaspal. Pogreb zemskili ostankov ljubljenega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 29. t. m. ob 3. uri popoludne, in sicer bo sprevod odšel od mrtvašnice mestne bolnišnice. TRST, dne 28. marca UH)5. Alojzija 1 o tiar. soproga. Josip 1 odsoten), Alojzij in Karol, sinovi. Harija por. Maohnic, Ana por. Prelz sestre. Restavracija ,flIIaCittadiFrancoforfe' ulica Molili Piccolo št. 17 ?ogal ulice Saverio Mercadanie štev. 4 (ex Piazza della Zouta toči izvrstno in vedno sveže šteinfeldsko pivo kakor tudi dobra in pristna vina. j Kuhinja vedno z dobrimi jedili • preskrbljena. — TOVARNA POHIŠTVA I&NAC KRON TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5 MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH katalogi brezplačno. ^Carodni kolek je vdobiti pri npravi „Cdinost" Tržaška posojilnica in hranilnica--— —registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Piazza Caserma štev. 2, I. n. — TRST — V lastni hiši. Telefon št. 952. wm~ Vhod po grlavnih stopnicah, Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4u/0-Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in aicer na uknjižbo po 5Vi°/«» na menjiee po 60o, na zastave po 51/, °/0. Uradne ure: od 9.—1:2. dopoludne in od 3.—4. popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Ima nujnioderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. ..........— - _— - NttM InaMM rifcii 816.004. .......... & i i \s> ta m m ta m Postrežba točna in cene nizke. Se toplo priporoča Rudolf Szoboszlay gostilničar. Pekarnain sladčičarna z lastno tovarno biškotov Josip Jttreule TRST - ulica Molin Grande št. 32 - TRST 3 krat nu dan svež kruh, raznovrstne moke prvih ogrskih mlinov, line vina v buteljkah, sludeice itd. Sprejema naročbe za sladčiee. Radi požarja prodaja vso obstoječo zalogo manifakturnega blaga z velikim odbitkom Ivan Visintini. ULICA CASERMA št. 6 Karlo houvier zlatar in draguljar KONSTANTIN RUBINIK Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejem« prekladanje in čiščenje svetilk na plin oh času selitve. Neprekosljive plinove mrežice — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo. Naročbe za popolno čiščenje stanovanj. Tr«t - v ulici Barriera vecchia 10- - Trst. Prodaja in zamenjava zlata, srebra in dragulj ter izvršuje vsakovrstne poprave. Dragotin Dapisin TRST — ulica Bonomo štev. 1 — TRST. Zaloga ovsa, otrobov, žita, kakor tudi moke ogrerskih paromlinov. Prodaja samo na debelo. Gostilna T. MAJCEN ul. Nicolo Macchiavelli 34 (ex Forni). Toči istrslra in ialMMa Tina. beli ojDlo, posebna tirolska Tllia- IT Prve vrste pivo. Gorke in mrzle jedila. Sprejema naročbe na kosila in večerje. N B Za družino istrsko vino po 3ti od 5 litrov naprej po 34 f Ivan Gustinčič I ul. Serte Fontane š*. 46 (Togal Ul. VlTTOriBO dl Feltre). Trgovina s špecerijskim in kolonij, blagom za losa moke. otrobov, kakor tudi najfinejših testenin donacrra ie tujega izdelka. = Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva » spedicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telefono it. 847. - Via della Stazione Štv. 7. - Telefono it 847. Filijalke v PULI, GORICI, REKi in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- ln inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. i Pošiljanje prcOmetov, ki se jemljejo na potovanje in prevažanje blaga na vse p me. Sprejema se tudi pohištvo in druge predmete v shrambo v lastna za to pripavljen« skladišča. Edini tr«Uki zavod za--„VACUM-CLEANER". ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PREPROG Točna postrežba in nizke cene. Semenski oves in fižol za seme in konzum : bokini, koks in mandalon je dobiti v poljubni množini pri podpisani tvrd ki V Ljubljani, Dunajska cesta stv. -'i 'J. Lavrenčič & Domicelj. Ivan Koscbcl prodajalnica jedilnega blaga Odlikovana v Rimu s zlato kolajno in — zaslužnim križcem — Odlikovana tovarna za čopiče in šč.etke Odlikovana na Dunaju s zlato kolajno in — častno diplomo — TRST. — Trff Barriera vecchia 8 — TRST. Prodaja na debelo in drobno. Moka pr.-ih mlinov Ogrske in Levanta. Otrobi. Offes. Testenine tu in inozemske itd. itd. IVAN ANGELI nlioa Vincenzo Belilni (nasproti cerkve sv. Antona novega. Edini specijalist za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopičev: lastna specijaliteta čopieer za barvanje s pok ostjo. Pleteni naslanjači francozkega sestava in nedosežne kakovosti. Se ne boji nikake konkurence glede smernik oen kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro, da se ne zamenja moja tvrdka s konkurenti jednakoga imena. Zaloga obuvala in čevljarski mojster Josip Stantić Zalaaratelj e. kr. redarstvene straže, e. kr. glavnega carinskega urada in skladišč, e. kr. priv. Uoyd. o rož. c. kr. finančne straže v Trstu. Kopru li .Pnlju. TRST. - Ulica Ros&rio ttv. - TRST priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. SPECIJALITETA: likerji, pristna vina v buteljkah in na drobno. Cene zmerne. Maršala 80 nč liter, žganje 80 nvč. liter vermut 64 nvč. liter. Prodajalnica boteljk Prodaja najboljše voščilo (Mks) = JFrečin Cene nizke. Postrežba točna. Doge za parkete hrastove ali jelove prve vrste ^^n: prodaja pod jamstvom p<» tovarniški ceni. Zaloga lesa - Miclauz ulica Fondcria št. ~ Kdor se hoče dobro in z veliko ekonomijo obleči, naj se poda v prodajalnico izgotovljenih oblek I. FARCHI Barriera vecchia5 kjer se vsaki dan izdeluje obleka —.. v lastni krojačnici. ----- »SLAVLJA" sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujoćimi se vplačili. V-»n k član ima po preteku petih let pravico do dividende. „S I a vi j a" vzajemna zamoTalna knta ? Prao. — Rezemil foni 29.217.69446 K, Izplačane oišiolnlne: 78.324 62317 K. Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše dr lave z vseskozi slovansko-narodno upravo. ▼m pojasnila daje: Generalni zastep v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši slove*, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokDristne namene.