Gospodarske stvari. O vinstvn, ali kako se vino v kl«ti oskrbuje. (Spisal Franjo Jančar.) Kolikokrat se mora vino dolivati? Zavicti mošt ali viao se vsakih 8 dai dolije, ia sicer skozi 6 do 8 tjedaov ia to celo do pilike, ker še vedao vre; potem pa vsakib 14 dui; čep se trdao ae zabije nego rablo v piliko vpostavi. Tako se viao oskrbujo do drugega pretakaaja. Po drugeia pretakanji se tudi viao Bajbolje vsakih 14 dni doliva, razun če bi vetrovao vreme bilo, kajti veter viao zgaae iu vzdigae. Zadajič tudi zadostuje, ako se viao rsak mesec eakrat dolije, posebao če je žo stareje ia je zimski ča?. V obče je pravilo: sode vedno polae iraeti; uzroki so aam že zaaai. Novo viao se tedaj vsak 8. daa, potem vsakih 14 dai polai; stareje tudi vsakih 14 dai ali saj vsak aiesec eakrat-, ali kakor priložaost ia potreba aaaese ia dopusti. Tretje pretakanje. V tretjič se viuo pretaka meseca avgusta ali septembia, ia se lavno tako zvršuje kakor drngo prctakaaje. Tudi tisti sod, iz kterega smo sk(>zi leto za drnge sode polnež jcraali, se mora pretočiti, dasi veliko vi.ia v ajem več m. Zato se za tretje prctakaaje po troje sodov dobro pripiavi, ali saj dva soda, če se aainc.sto tretjega soda kad rabi; tako ravaaaje acverjetao pospeauje pretakaflje ia se koača kakor drugo. Tudi o trctjem pretakaaju se vsakomu sodu žvcplo vžge, predea se začac viao va-nj prctakati. Kako se vino nad drožmi pretaka ? V sodu, v kterega sc je o drngcm pretakanji vse drožjc vlilo, bo zdaj piecej viaa, ker f?e je drožje od februaija do avgusta laliko do trdoga vsedlo. Tudi to vino se iztoči, ia sicer najkrajše tako, kakor s^c drngo vino j)retaka. Medeaa pipa se z macličkom v dao zabije, ia ko je škaf podstavIjeB, se ])i]ia odškrae. Iz začetka kvapijo droži skozi pipo v škaf, kcr si viao zgoraj pot doli ob dnu do pipe dela, s tcm pa droži prcd seboj ti.šči; to Ie kratck čas traja, poieai pa aagloaia čisto viao priteuc ia do zadajega aiaslica, ki jc aa površju dioži, sko/.i pipo v škaf izreoe. Ko či.sto viao priteče, ?e aiora brž drng škaf pod pipo djati, inače je škoda aa viau, ki bi v droži teklo. Ako ai vcliko droži v škaf prikvapilo, ia je koj viao piiteklo, se zamore k naemii gostemu viaa vliti, ki se je dobilo od prejšajcga pretakaaja; tudi ostalo vino je ])rav unerau priliti, ker se za 3 ali 4 tjedae sopet seisti. To vino je dobro ia aiočao za doBiače Ijudi, le po diožju ima Bekoliko okas. Zakaj so droži? Iz droži se žgaaje kulia. Ker so pa droži pretrde ia jako vsedeae,se jiai aekaj vode v vsak kotel prilije, predea se kuliajo, ia jili je dobro pomešati. Kdor pa je droži koj po drugeai pretakaaji kulial, biu takrat ai treba bilo vode prilivati, ker so droži bile melike ia še z viaom zaiešaae- aakubal pa je več ia boljšega žgaaja. Od 5 veder droži se dobi 18 do 22 bokalov j)iav dobrega žgaaja, ki se tudi za viaštvo rabi. Skubaae droži se sčasoma sviajaai polagajo. Koliko vina mine v prvem letu pri 100 vedrih vinaf Vsak sod iaia v obče ea škaf droži; po takem je že droži 5 veder. Sto veder vina potrebuje 20 sodov s 5 vedri, vsak sod pa ima večidel ea škaf droži, torej vsi skapaj ea sod ali 5 veder droži, ktere se večkrat ae dado v eu sod spraviti, ker je Bio.št ali aovo viao ia 20 bokalov prilite vode v ajil). Ko so se naiurcč sodi o drugem pretakanju drožja oprostili, se je v vsak sod aa droži ea bokal vode vlil, s tem so se lože soda ločile, zgaaile ia pnpohieje skozi piliko iztekle. Od tib droži saio sicer 100 bokalov drožinega viaa dobili, ki pa ni zgol viao, ker je 20 bokalov vode v ajib, ia je le za domačo rabo. Za to smo se lotili soda, v kterem je piikladao viao za doliv ali polaež. Ako tedaj poinisliiao, koliko 8iuo o trikrataem pretakaaji, posebao ob drageui in tretjem, potem aa polaež dosclidob viaa porabili, aaai aič ae ostaac od 5 veder. Po takem se torej 20 veder slobodao račnai, ki premiaejo skozi eao leto ed tistega casa, ko saio 20 sodov aapolaili, ia do te dobe, ko smo viao v tretjie pretočili. Odsebdob se veadar aikakor toliko viaa Be potrebaje, ae o pretakaajij aiti ae Ba doliv; kakih 50 bokalov zadostaje aa doliv za ostalo viao. Zemlja, ktero ljubijo razna sadna drevesa: Jabelkovo drevo ljabi globoko aiočao ilovBO, Bekoliko vlažao, se ve da ae mokro ali močviiBO zemljo. Pa tadi v sieer dobri kremeBasti zemlji še rodi. Hruškovo dievo ljubi bolj saho goikejo zemljo. Češajevo drevo stoii aaj bolj v subi, aekoliko^ s peskom pomešaBi ilovici-gliai. Češplje store skoro v vsakej zemlji. K o s t a a j ljabi gliaasto zeailjo.  (,,Gosp. List.") Domače zdravilo. K u r j a o č e s a Ba aogali bitro pa gotovo odpraviti, aasvetuje po lastai skušnji v ,,Novicah" g. L. Abiam Baslednje: Vzaaie se aaj s t r o k česflja, kteri se stolče in Ba karje oko položi ter s oiiajo povije. Česeaj aiora vsaj 24 ur aa kuijem očesa biti, dobro ga je eakiat preaieBiti. Cez malo dai se koža bh prstu začae hipiti brez bolečia ia s staro kožo zgifle tudi kurje oko. — Pisatelj pravi, da se jili je po teai Bačiau popolaoma zaebil.