Celi svet je pretresla strašna nesreča, ki se je zgodila v noSi od 14. na 15. aprila na morju med Evropo in Ameriko. Vsled prehitre ip neprevidne vožnje, med katero je trftila ob ledeno goro, se je potopila največja, najlepša in menda najdražja ladja, kar jili ima svet, Tako velikanske nesre&e, pri kateri bi v morskih valovih našlo smrt toliko ljudi, svetovna zgodovina ne pomni. Z nobenq ladjo pa se &e tudi ni dozclaj pogreznilo v globofiino morja toliko bogastva in toliko dragocenosti, Vsi listi, od velikih svetovpih, do zadnjega pokrajinskega, prinaSajo poročila o groznem in pretresljivem dogodku, Kakor da bi bila politika za nekaj časa pozabljena, vse hlastno sega te dni po podrobpih poročilih o potopu parnika ,,Jitanika". Nestrpno in zveliko radovednostjo se jevsestransko feakalo na dohod rešilne ladje ,,Karpatije" v Novi jork. Predno pi namreč došel rešilni parnik v njujorško pristanišfie, se ni moglo z gotovostjo poročati o številu ponesrečenih in re&enih, tudi ne o pravem vzroku in poteku nesreče. Porocila so si namrefi mo6no nasprotovala. Samo tisti, kateri so doživeli to veliko nesrečo ter so le z največjim naporom utekli gotovi smrti, so mogli poročati o njej resni&no in podrob- 110. Prihod resilne ladje t NoviJork. Parnik ,,Karpatija" je priplul z rešenimi potniki v fcetrtek, dne 18. aprila zvečer ob 9. uri v pristaiiišče Novi ]ork. Na pristapiSkem prostoru se je zbrala tisocglava množica, Policija in voja&tvo sta pazilia na red. Ko je zavozila ,,Karpatija" v pristan in so se vrgle vrvi, je vso množico pretreslo ihtenje. Na krov so se podali takoj zdravniki, strežniki in strežnice za bolnike. Tu so najprej izvedeli, da je veliko rešeacev vsled mraza in poškodb med prevozom umrlo, veliko pa je iicvarno bolnih. ReŠence so nesli na sulio in s samodrfti prepeljali v bolnišnice in deloma na lastne domov«. PreglecJ papirjev je oblast opustila. Potniki so l.rez pravega reda drli iz ladje na kopno in niso gledali na odredbe oblasti, da morajo iti lo^eno. Vsak je hitel, da pride 6im prej na trdna tla. S tem je bilo zelo otežkofieno, dognati, kdo se pogre&a. Prva skupina reSencev je bila videti popolnoma mirna, potem pa so so za^uli iz razliftnib kotov vskliki veselja, Ženske so objemali njihovi soprogi, poljubovali in naravnost na rokah nosili proS. Potem so priSle s parnika starejše žonske, katerim so se Se poznali sledovi prestanega trpljenja in ki so se glasrio jokaje sestajale s svojci. Nato so došle preko mostiča mlajSe Amerikjanke, ki so na videz popolnoma zdrave in ki so se kazale zelo mirne. Prve rapjence so prinesli mimo na nosilnicaht Tem je sledil star gospod, ki se je opiral na dva spremljevalca, ker so mu odmrznile noge. Kako se Je zgodila nesreča? Po poroSilih re^epcev se je ta grozna nesreča zgodila tako-le: V nedeljo ob 10. uri ponoči je kapitan Smith &el k počitku in na njegovo mesto sta stopila prvi in tretji Sastnik. Kapitari je bil že v postelji; pri spodnji opazovalnici so Suli mornarji, Ob 11. uri 33 minut se je naenkrat pojavil pred ,,Titanikom" velifcanski ledenik, — ,,Pred nami je ledepik", je kričal mož na opazovalnici, Krmilar je zaviral zvso mo6jo, toda ,,iTitanik" je zaCel pokati: zadel je bil ob ledenik. Poveljujoči Castnik je takbj pritisnil na elektricno pripravo, da bi takoj zaprl nepremočljive prostore v ladji. To vse se je zgodilo tekom ene minute. Kapitan Smith je bil takoj zopet na svojem mestu in je prevzel poveljstvo. Ladja se je že nagnila za 1 do 2 fievlja, Kapitan je tedaj zdirjal v prostore, kjer so stroji ter jih je našel polne vode. Poslal je ladijskega mojstra, naj preiŠČe parnik. NesreČneŽ pa se iz spodnjih prostorov ni več vrnil. 0 polnoSi se je ladja vidno pogrezala vsako minuto za fcev.elj |glob«je. Še-le ob 12, uri 35 minut je dal kapitan povelje: ,,Vsi potniki na krov!" Tekom 15 minut je bilo povelje izvršeno. Ob 12. uri 50 minut je zadonelo povelje: ,,.Pripravite čolne! Ženske in otroci naprej!" Na ladji je nastalo rnzburjenje. Žene so se obotavljale, Mornarji so prve skoroda zmetali iz krova v Čolne; le malo jih ie bilo izmed medkrov]a, ki so skuSali priti s silo v Colne. Prvi častnik je dva izmed njih ustrelil. Še-le ob 2, uri so se spustili fiolni v morje. En ftoln, v katerem je bilo 30 žen in ladijski zdravpik, se je prevrgel. Nihče od teh se ni mogel rešiti, lOb 2, uri 25i iniput so je ponosni ,,Titaiiik" potopil. Kaj pripovedujejo posamezniki izmed resenih? Svicar Maks S t a h 1 i n pripoveduje: ,,V nedel,|o je bilo vreme lepo, no5 popolnoma jasna, Proti veceru je postalo zelo mrzlo, da so morali odpreti električno kurjavo. Parnik je plul z vsem parom. Vse je bilo mirno. Šel sem v svojo sobo. Naenkrat sem zaslišal zamolklo grmenje in lah'ek sunek, ki pa ni bil tako mofien, da bi me vrgel. Cepra,v nisem mislil na to, da bi se moglo kaj zgoditi, sem vseeno stopil na liodnik ter vpra.§al nekega morparja, kaj da se je zgodilo. Ta me je zagotovil, da ni nič, Vsled peke nedoločpe slutnje sem šel na krov. Tam sem dobil svojega prijatelja in s tem sva zasledila, da je okoli ladje polno ledu. Iz paraika so izpustili veliko množi-' no para. Vsled tega hrušfea je bilo kmalu polno lj* di na krovu. Nihče ni bil ra-zburjen. Godba je začela igrati, Zrak je bil popolnoma miren, ni bilo niti meg^ le niti vetra. Ladja se je ustavila in mi smo videli, kako se je moŠtvo pripravljalo, da spusti rešilne čolne. Nato so prosili gospe prvega razreda, naj gredo na krov ter vstopijo v reSilne čolne, Jaz in moj prijatelj sva šla v sobo po neke važne listine ter jih dala v žep. VeČ žensk m hotelo iti y reSilne čolne in tako je ostalo ve5 prostorov nezasedenib. Godba je igrala mirno dalje in ladijsko moštvo je vzdržalo d'obro disciplino. Na potop ogromnega parnika pa6 nihCe ni mislil. Stroji so stali popolnoma pri miru, veniiar pa je &e delovala ^električna razsvetljava. Predno so spustili rešilne Čolne v ladjo, Je prišlo vefcje število oseb na kjov, katere so opremili z rešilnimi pasi, in nato je zahtevalo moštvo od potnikov, da se vsak oskrbi s takim pasom. Ta čas so dospeli na krov že kurjafei in drugo osobje. NaS Soln so oprostili z vifeirie in kmalu smo se zib.ali v vodni gladinit V čolnu so najprej veslali mornarji, potem pa jaz in drugi moški. Odplulo je takih 16 ali 18 čolnov. Ko smo se oddaljili od ladje, se nam je zdelo, da postaja razburjenje na njenem krovu feim dalje vefije. Zaftela je nastajati velika zmešnjava. Vozili smo se tri do štiri ure v ostrem nirazu okoli morja, dokler nismo zajdeli na ,,Karpati.jo", ki nas je sprejela. Trijo rešeni Fr a n c o z i poročajo francoskemu listu ,,Matinu": Na ,,Titaniku" je vladalo sploŠPo mnenje, da je izkljufieno, da bi se ladja mogla potopiti. Prvi hip po sunku se je reklo, da je zadel parnik na velikega morskega kHa in ga prerezal na dva dela. Kmalu nato pa smo slišali, kako je poveljnifc ladje, kapitan Smith, dal povelje, da se morajo potPiki prepasati z rešilnimi pasovi ter da se morajo spustiti rešilni Čolni v morje. Pri tem je godba igrala ves Čas vesele komade. Sprva ni hotel nihče v rešilne fcolne, vse se je držalo ladje kljub nujnim opominom ^astnikov, Najprvo se je odpeljaJo nekaj feolnov, ki so bili k večjemu zasedeni s kakimi 15 osebami. Vsi, ki snio bili v čolnih, smo upali, da se zopet čimprej vrnemo na ladjo. Naenkrat pa se je začel prvi