SLOVENSKI TEDNIK Leto - Año V. No. 209 "EL SEMANARIO ESLOVENO'- Cena 10 cent. Uredništvo in upravnlStvo Calle AÑASCO 2322 — Paternal Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. Buenos Aires, 3. junija 1933. Naročnina za pol leta S arg. 3.— celo leto S 5.—, Inozemstvo Dolar 2.— Ust izhaja ob sobotah štirikrat mesečno a P O j? O < FRANQUEO PAGADO TAEEFA REDUCIDA Concesión 1551 SLOVENSKI TEDNIK PREPOVE. DAN ZA JUGOSLAVIJO Po odloku notranjega mi-^tratva je prepovedano uva-2enje in širjenje SLOVENSKEGA TEDNIKA za Jugo-«lavijo. Mi nimamo temu ni-pripomniti. Primorci vemo, da smo od vseh opuščeni in preganjani. Kot smo doslej branili pravice primorskega izseljenca tu, in naših v zasužnjeni domovini, branili jih bomo dosledno tudi v bodoče. V nas živi trdno upanje, da bo tudi za nas prišel enkrat tisti dan, ko bomo smeli svobodno dihati. OKNO V SVET ŠPANIJA Stavka v pristanišču Lano Delavstvo centralne elek-^ike in gasa je napovedalo 8Uvko, ker jim hočejo pono-«nižati place. Zaragoza Policija je odkrila 55 bomb v skrivnem skladišču terori-«tov. Granada Peklenski stroj so položili toed hišo socialista Venec-sktva Guerrero, ki mu je zadala smrtno nevarnih ran po telesu. Madrid. — Stavko je nastopilo 3.000 tranvistov, vsled W jim nočejo zvišati plačo. Granada. — Policija je odkrila skrivno fabriko za munición. Rastrelivo je pripravka! neki mož, ki pa mu je ^ftto pomagala tudi njegova ^na. Madrid. — Kot se čuje so katoličani le pridobili neko-'iko na svojo stran vodjo kabineta. V dalšem času je pričakovati, da bo prišlo do me-^bitnega sporazuma med «erkvijo in vlado. V tem vprašanju špansko časopisje ^Uogo piše in polimizira. '"•'«daednik Acaia ¡Zamora je mnenju katoličanov ne-^Pravljiv nasprotnik cerkve ki pa ni še s tem rečene, da Je obsalutni gospodar Španije. FRANCIJA Pariš 8-060 trgovcev je zaprlo Vr*U, kot znak protesta pro-tl aovim dovkom. Ajaccio 2.000 mož policije je več et brezuspešno zasledovala ^evarnega bandita Andreja JJada, ki se jim je znal spre-0 umikati in skrivati po in gozdih, Te dni pa 3e policija vjela in zaprla. ži Pariš Francoska vojna križarka "Jeanne d'Arc" je v imenu Francije zasedla samotni otok Clippertou, ter ga proglasila za njeno last. Otok se nahaja 1.150 Km. od Me-xike. Pariš. — V Četrtek so se brale po vseh cerkvah maše zadušnice za 30.000 scvero-ameiiških vojakov, ki so padli kot žrtve svetovne vojske na francosko - nemški fronti. NEMČIJA Altana Sodišče je obsodilo pet komunistov na smrt, kot nevarne in trdovratne antifašiste. Sodba se še ni izvršila. Berlin Za tri mesece je prepovedano izdajanje lista "Deutsche Allgemaine Zeitung", ker je zlekel na dan neke stare reči iz leta 1866 ko je bila med Nemčijo in Avstrijo vojna. Berlin. — Med Nemčijo in Avstrijo ni več prostega prehoda čez mejo, kot je bilo poprej. Berlin. — Protestanti bodo poslali v imenu sprave in ožjega sodelovanja h kance-larju Hitlerju vojaškega kaplana Muellerja, ki je tudi oseben prijatelj nemškega diktatorja. List menjal smer Dnevnik "Welt am Abend" ki je bil glavno komunistično glasilo, je menjal svojo smer. Uredništvo je baje izdalo komunike: smo menjali naše ideje, ker danes smo tudi mi fašisti. Po našem je to groba izmišljotina kake časnikarske agencije na račun nemških komunistov ki se pač nemorejo braniti, ker ni svoboda tiska za druge kot za fašiste. KITAJSKA Channgchun Svobodo si je zaželelo 72 jetnikov in so tudi pobegnili iz ječe. Štiri so na begu ubili 36 so jih polovili. ZDRUŽENE DRŽAVE Houghton Parnik "George 'M. Cox" ki je vozil 120 potnikov na neko rastavo se je nepričakovano užgal. Parnik "Craw-ford" je rešil vse, nekaj je bilo ranjenih. New York Inženirja David Brown in John Flick, sta izdelala načrt za izboljšanje in deloma za napravo novih cest med državami srednje Amerike. Cesta bi peljala iz Južne Mexike nazaj do Guatemala, Salvador, Honduras, Nicaragua in Panama. Načrt sta predložila narodni skupščini in pravita, da bi bila izvedba velikega gospodarskega pomena. CUBA Miami Državni fiskal je dal aretirati štiri študente, čes, da so v zvezi z umorom predsednika senada, ki je bil izvršen septembra lanskega leta. PORTUGALSKA Lisbona Pri neki manifestaciji fašistov, so se pozdravili z bati-nami, z republikanci. V spopadu je ostalo 50 ranjenih. ANGLIJA London Stavko s postom radi slabe hrane je napovedalo 39 političnih jetnikov na otoku Andaman. Dva sta vsled oslabelosti umrla, ko sta po petih dneh gladovanja zaužila nekaj hrane. BR AZIL J A V sredo je prispel v Rio de Janeiro poljski pilot Skar-zinski. Njegovi rojaki so mu pridelili lep sprejem. Rio de Janeiro Dva zrakoplovca sta se v pristanišču Alegre težko ponesrečila, ker se je zračni ladji odtrgal motor. AVSTRIJA Dunaj V Innsbrucku na Tirolskem so se Universitetni študentje sprejeli s policijo, ki je bila ojačena z vojaštvom. Ko so bili po dveh urah študentje premagani so imeli 36 ranjenih. Študentje so hoteli prisliti avtoriteto, da za pre Univerzo, ker niso zadovoljili z novo šolsko reformo. PERZIJA Parlament je podpisal novo koncesijo za petrolej s kompanijo Anglo Persian Oil Coinpany. JAPONSKA Tokio Pri polaganju mine je zgubilo življenje 56 delavcev. Na otoku Bou in .je zaposlenih 200 delavcev pri zgradbi subteranja. jPri kopanju se je vdrla zemlja, ter so zgubili življenje skoraj vsi delavci. CHILE Senator demokratov Pradeñas je protestiral proti govoru italijanskega konzulata Predazzija, ki ga je imel v občinskem gledališču 24 maja, ko je Italija vstopila v vojno. Senatorju demokratov se je pridružil tudi senator komunistov Hidalgo. Rim. — Kot je znano je Mussolini popolnoma propadel z njegovim načrtom o razdeljitvi Evrope, se pripravlja sedaj, da bo govoril svetu, kako se da ozdraviti svetovno gospodarstvo. Gotovo si misli, da ga bo svet tako pokorno poslušal, kot ga ita-lijani- Korajžen mož pa le je duce Mussolini. No ja, znati je treba pa talce ljudi imeti, da se pustijo "farbati". Ginebra, — Gospodarski oddelek Društvo narodov, je izdal račun, ki predvideva, da je v tem trimestru padla svetovna trgovina za 65 proc. proti 00 iz leta 1929. VATIKAN Papež je imel 31 maja 76 rojstno leto, katero je praznoval na svečan način. Udine. — Ta teden je zapadel sneg nad pol metra po Karnskili in drugih hribih na Primorskem. Svetovna gospodarska konferenca v Londonu V Londonu se bodo zbrali dn,e 12. t. m. delegati vseh držav v svrho enotnega gospodarstva. Predvsem se gre sa stabilizacijo mednarodne valute, ki bi bile na ta način izključene verižniške špekulacijo, katere so umetno uprizarjali razni denarni ma-guatje. Seveda je pri tem trpelo svetovno gospodarstvo, ker so bile cene blagu pretirano visoke. Poštene trgovine sploh ni bilo, ker se vlade za to niso brigale. Mednarodne trgovske špekulacije so kar cvetele. Tu profit tam krak, za vse to pa je bila žrtev le masa. To je tudi ena glavnih faktorjev današnje krize. Ako bodo države res vse to izvedle, kot imajo v načrtu, potem se nam obetajo še lepi časi. Ljudstvo v lepe obljube in načrte le na papirju preveč ne veruje, ker je bilo že prevečkrat varano, vsekakor pa bo treba nekaj napraviti, ako nočemo vsi skupaj poginiti, kar pa bi bilo za pametnega človeka res malo bedasto. Vse kaže, da se državniki tega tudi dobro zavedajo, ki pa nimajo še dovolj moči, da bi kaj gotovega ustvarili. Ljudstvo kaže pesti so zdi, da se ne bo pustilo več voditi za nos. Kapitalisti pa tudi krčevito branijo svoje "pravice" in skušajo na vse načine šmirati svet. Vendar ne bo preosta-jalo drugega, kot vzeti tam kjer je in deti tam kjer ni. Hitler nekaj obljublja, da s« bo on prvi lotil tega dola, za to tudi je nemški narod tega "pleblejca" tako visoko dvignil, ter ga smatra kot za od-rešenika. Počakajmo še malo, bomo kmalu videli kaj bo. Brezposelni V puerto nuevo in na obrežju Rió de la Plata do Norte se nahaja kakih 6.000 brez poselnih, ki nimajo ne strehe ne hrane. Kljub njih revščini jih policija stalno nadzira, ker, da so zelo dovzetni za komunistične ideje, katere širijo med nje razni rudeči a-gentje. Dajte jim dela in stre he, da bodo imeli kaj jesti in kje spati, pa boste videli kako dobri in zanesljivi državljani bodo tudi oni. Lanskega leta oktobra je policija naštela 4.339 brezposelnih, ki so bili sledeče narodnosti : polakov 616, argen-tincev 378, Špancev 311, ita-ljanov 310, Čehov 97, litvan-cev 91, jugoslavanov 52, nem-cov 45, rusos 31, avstricev 30, majnše število je bilo drugih narodnosti, kot, albancev, ar- xaenuév, australccv, beljgicev, colombianov, cubancev, nor-vežanov, estoncev, finland-cev, francozov, grkov., Japoncev, itd. Lakota na Poljskem Poljski listi poročajo, tla razsaja v vzhodnih poljskih pokrajinah glad, zaradi katerega so se ponekod razširile bolezni. Prebivalstvo je zaradi hude kmetijske stiske čisto obubožalo. Lesna industrija, od katere je živelo, dokler je bilo kaj zaslužka, popolnoma počiva. Ljudje nimajo niti najnujnejših živ-Ijenskih potrebščin. Razen krompirja, ki ga pa ni dovolj na razpolago, nimajo kaj jesti. Kruh pečejo iz raznih nadomestkov, o pravi moki ni v tem kruhu niti sledu. V mnogih vaseh leži zaradi bolezni, zlasti legarja, do polovice prebivalstva. PREPOVEDAN ITALIJANSKI LIST Beograd. — Notranji minister je prepovedal uvoz in razširjanje italijanskega lista "La Stampa", ki izhaja v Tu-rinu, ker piše proti interesom Jug. države. POSKUS USTANOVITVE NOVE STRANKE Beograd. — Skupina poslancev, ki si je pred meseci ustanovila svoj posebni "Jugoslovenski narodni klub" je sklenila, da bo poskusila na osnovi zakona o društvih in zborovanjih ustanovitvi tudi lastno politično stranko. Prijavila je svojo namero notranjemu ministru, ki mu je obenem predložila tudi program in statut stranke, ka-notranji minister oboje odobril bodo imeli predlagatelji pravico, da začno snovati strankine organizacije, stranka pa bo še le ustanovljena, ko bo imela najmanj v polovici srezov vse države, ležečih na ozemlju vsaj šestih banovin, sreske organizacije s predpisanim številom članov. mmmmmmmmmmmm^ i Krojaénica m == In trgovina ¡ J Z vsemi možkimi potreb-j ščinami Društvene vesti PEVSKE VAJE V nedeljo pevske vaje za ženske in možke ob 5 uri točno. Pridite točno in bodite redni. Pevovodja DRAMATIČNE VAJE V nedeljo dramatične vaje, kot ponavadi za uro že vsi veste. Pridite točno in vsi, da ne bo režiser nas vedno čakal. Dan prireditve bo le kmalu tu in je treba, da se to pot malo pokažemo. Ako nas režiser brez usmiljenja pili, se ne smemo ustrašiti, ampak se potruditi, da ga bomo razumeli, za to pa je treba točno k vajum in se držati discipline. Načelnica. HIMEN Preteklo soboto sta se poročila Ivan Filipie član god-benega odseka SPD. I in Neta Grlica naročnica SLOVENSKEGA TEDNIKA. Sva dba se je vršila v gostilni Franca Kurinčiča, kjer se vršijo skoraj vse svadbe vsled primernih prostorov, cene in dobre postrežbe. Na svadbi je igrala vesele komade društvena godba, katere člana sta poleg ženina še dva brata. Vsi trije so vneti godbeniki in upamo da bodo tudi za nadalje, četudi v tukajšnih razmerah ni preveč lahko, to ostali. Novoporočencema kličemo: Bilo srečno. SMRTNA KOSA V četrtek je preminul v Buenos Airesu g. Anton Le-ban, brat g. Rudolfa Lebana, Pokojni je prišel že pred dobrimi dvajsetimi leti v Ame- riko. Bil je krojaški mojster, več let je imel v lil. Sarmiento svojo trgovino. Lansko leto je trgovino prodal, da se po dolgih letih marljivega dela odpočije. Odpotoval je v Evropo, bil je več mesecev v Gorici, ki je njegov rojstni kraj, a se ni mogel več privaditi tamošnjim novim razmeram. Vrnil se je pred kratkim v Buenos Aires in takoj je moral leči v posteljo s pljučnico, ki si jo je bil nakopal na potovanju. Vsa zdravniška prizadevanje niso nič k zalegla; po več tedenskem trplenju, je g. Anton Leban v četrtek za vedno za-tistail oči. Zapušča ženo in dva odrastla otroka ter brata Rudolfa. Naj v miru počiva! Preostalim naše iskreno sožalje! VAŽNO OPOZORILO Gibanje potniških parni-kov, ki nismo mogli doslej stalno prinašati v našem listu zaradi odmerjenega prostora, bomo pričenši z današnjo številko redno objavljali na drugi strani v oglasu BANCO COMERCIAL DEL PLATA. Opozrajamo na to svoje cenj. čitatelje, priporočan joč jim, naj se vedno poslužujejo samo podjetji, ki z o-glaševanjem podpirajo naš list. Geslo vseh nas naj bo: KDOR Z NAMI, MI Z NJIM! ČEŠKI GLAS O ALOJZU GRADNIKU Nobena novejša slovenska pesniška zbirka ni vzbudila izven slovenskega kulturnega kroga toliko pozornosti kot Gradnikove "Svetle samote". j PARNIKI ZA DOMOVINO V kratkem odrinejo: Cene konkurenčne Se priporoča SEBASTJAN MOZETIČ Osorio 5025 LA PATERNAL Buenos Aires "NEPTUNIA" .... dne 9. junija v Trst "DUILIO" ...........„14. „ v Genovo "C. BIANCAMANO" . „ 4. julija v Genovo "BELVEDERE" ..... „15. julija v Trst Za informacije obrnite se v slovenskem jeziku na Banco Comercial de! Plata Av. de Mayo 652 U. T. 33 - 1333 Ustanovljen 1. 1911 Tu boste točno in solidno postreženi Denarna nakazila v domovino in vse bančne posle izvršujemo po najugodnejših cenah O tem cvetoberu njegove poezije so priobčile tudi brnske "Lidove Noviny" z dne 27. a-prila daljšo oceno Rajmunda Habrine. Kritik podrobneje razglablja ureditev zbirke in pravi: "Iz slik, ki jih podaja ta okusno izdana antologija, vstaja Alojz Gradnik kot mračno zemeljski tip pesnika težke, primitivne pri-rodne sile, ki se je v njem naposled s trdovratnim razvojem prekultivirala v trdo, vendar pa posvečeno mistiko žareče gmote. Ta razvoj nikakor ni lahek; vedno je istoveten z bojem. V njegovem jedru kipi spor med favnov-sko ljubezensko strastjo in smrtjo, čije smisel je pri pesniku Gradnikovega kova lahko samo telesen, torej končen in žalosten brez nadeje in svita." Zdaj kritik karakteri-zira ljubezen in smrt kot dvoje osnovnih vrelcev Gradnikove pesniške inspiracije in piše ob koncu svoje ocene: "Tudi pri nas niso neznani vsaj majhni vzorci te težke razvojne poti Alojza Gradnika, na katero se je izražal s formo, ki ni kazala lahkotne imaginacije, zato pa je bila nenavadno silna v svoji preprostosti in se je zbog svoje polne masivnosti, kjer ni nobena beseda preveč, vedno zarezala v spomin. Obžalovati moramo, da Jiri Wol-ker (čeprav je bolj simpatizi-ral s Srbijo kakor s Slovenijo), prevajajoč pod vplivom prevajalca Vojtecha Merka v češčino pesmi iz Gradnikove zbirke "Padajoče zvezde", ni imel pri izbiri dovolj srečne roke. Za svojo posthumno i-zišlo knjigo "Bratrska poe-sie" si je bil izbral le manj karakteristične pesmi." DRUŠTVO MLADIH SLOVANOV ("Stowarzyszenie mlodych Slowian") deluje že od 1. 1921. v Varšavi in si je prI" dobilo lepih zaslug za slovansko zbliževanje. Doslej je organiziralo "Instytut slowian-ski", v katerem se prirejaj0 predavanja o zgodovini slovanskih narodov in zastonj poučujejo slovanski jezika dalje Collegium Publicu» Slavieum, ki prireja poljudna predavanja o Slovanih; slovansko pevsko društvo, slovansko knjižnico, tiskovni odsek, turistični odsek in dr-Društvo je pravkar pričelo izdajati "Bibljoteko mlodych Slowian". Kot prvi zvezek je izšel spis Antonia OpechoW-skega "Mala ententa". Piše« odločno in dokumentirano zagovarja politiko Male antan-te, poudarjajoč slovansko stališče v evropski politiki-Obenem energično zaVraČa revizionistično politiko Italije in Madžarske. Delo "Sto-warzyszania mlodych Slowian" v Varšavi je vredn0 vse pozornosti in polnega pri" znanja vseh, ki spoznavajo pomen slovanske ideje v sedanji zamračeni Evropi. Nova drama Maksima Gorfe» Gledališče Vahtangovljevo v Moskvi pravkar pripravlja premiero nove drame Maksima Gorkega: "DostigajeV in drugi", ki je /drugi del po avtorju zasnovane tetralo-gije. Dejanje nove drame se odigrava od julija do oktobra 1817. Iz drame Karla -čapka "R.U.R.", ki jo imamo tudi v slovenskem prevodu, so v Rusiji i*' delali velik film. Majniške gledališke igre v Plznji. Mestno gledališče v PLsnj1 je pripravilo za maj ciklu8 slavnostnih opernih predstav. Med gosti, ki so povabljeni k sodelovanju, je tudi Josip Rijavec. IVAN CANKAR Po pošti je prišla v Cleveland soha pisatelja Ivan Cankarja. Hvalabogu, carine ni bilo potreba plačati. V slovenskih dnevnikih smo videli sliko te sohe. Ljudje brez dela so gledali sliko, in so rekli: "Oh, to je Cankar; prav tako ime ima kot dramatično društvo "Ivan Cankar". Nekaj sorodstva mora biti v enakih imenih." Sedaj pa ljudje molčijo. Kdo jim more zameriti. Pisatelja Ivana Cankarja pozna zelo malo, malo ljudi v Cle- V CUEVELANDU velandu. V Slovenski narod' ni čitalnici čakajo njegov« knjige, čakajo in čakajo, da bi se jih kdo usmilil. Bilo je nekaj oboževalcev Cankarjevih knjig, tudi ti so se umaknili pod težo vsakdanji razmer ter ž njim vred trpi" jo, ker so spoznali Kalvarijo hlapca Jerneja. Nekateri pričeli čitati Cankarja, to lečin. ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Plačilni pogoji dobri Pregled brezplačno GOVORI SE SLOVENSKO Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 3—12 339 Callao 339 kakor na Primorskem, samo da se o vsem tem molči vsepovsod, da se ne čuje o njej ®%jer v svetu, da molče o zatiranju svojih rojakov celo tudi sami Grki v svoji svobodni državi. Kako daleč gre italijanski »Volk o Dodekanezu, kažejo dogodki zadnjih dni. Dočim grški tisk piše o begu re-volucionarskega grškega generala Plastirasa na Dodekanez in o poskusih grške vlade, da bi pri italijanski vladi dosegla njegovo izročitev, fašistični tisk trdovratno mol-<■' o vsem tem, semo da se v javnosti ne omenja Dodekanez. In v nedeljo, 23. t. m. zjutraj, je strahovit potres razrušil skoraj vse hiše na otokih Kosu in Nysirosu. Težko prizadeti so tudi drugi otoki. Mrtvih so našli pod razvalinami doslej 32 judi, Ganjenih pa je bilo nad 300. Grški listi poročajo obširno o kor zahteva zakon. Ako bo tej katastrofi, italijanski tisk Pa tudi o tem strahovitem dogodku molči. Samo milanski "Corriere della Sera" je objavil štiri vrstice v ponedeljek popoldne, ali tako skrito, da jih menda nihče ni čital. Svet pač ne sme ničesar vedeti o Dodekanezu, mora ga pozabiti, dokler da ne bo Italija toliko "obdelala", da m,u ga bo mogla predstaviti kot čisto — italijanskega! Tako v XX. stoletju, stoletju samoodločitve narodov! Dodekanez, Gorenje Potdižje in «ittlijska Krajina so pač najtrši madeži tega stoletja! MESTNA OBČINA REŠUJE BREZPOSELNOST Ljubljana, 2. maja. Brezposelni, ki so vso zimo upali, da bodo s pričetkom pomladi prišli do svojega dela, so se ušteli. Pomlad je prišla, toda kriza še zmerom noče odje-nja, industrijskih obratov solnce ni zdramilo iz zimskega spanja. Naši socialni uradi so za silo pomogli najbednejšim, da so se prekopali čez zimo. Naval prosilcev pa je bil tudi silovit in v najhujših dneh, decemebra, januarja in februarja je samo delavski oddelek socialnega urada v Mestnem domu razdal nad 100 tisoč Din podpor mesečno, z ubožnim in mladinskim oddelkom vred pa je urad razdelil v teh mesecih vsakokrat nad 200 tisoč Din. Zdaj je socialni urad svojo zimsko akcijo zaključil, podpore se delijo samo še v najnujnejših primerih, pač pa skuša brezposelnim posredovati delo. Iz fonda 4 milijonov, ki ga je banska uprava votirala za vso banovino, da bi občine z izvrševanjem raznih javnih del omiljevale brezposelnost, je mestna občina prejela 160 tisoč Din. S to vsoto je občina pričela z raznimi gradbenimi deli, ki so splošno koristna, tako s kopanjem jarkov, prerejanjem parkov itd. Pri teh poslih je občina zaposlila okrog 100 delavcev, naval reflektantov je pa seveda brez primere večji. TRAGIČNA SMRT MLADENIČA Bled. — 231etni Jožef Mu-žan, zidarski pomočnik iz Ri-bnega pri Bledu, je bil znan vnet kegljač. Tako se je tudi v nedeljo napotil s kolesom v Begunje, kjer je potem v gostilni pri "Joževcu" kegljal s tovariši. Okrog 23. ure ponoči je šel z nekaterimi tovariši kropit nekega mrliča v Begunjah. Bilo je že po polnoči, ko se je vračal s kolesom proti domu. Naenkrat mu je pri-dirjal nasproti neki voz, kateremu se Mužan v naglici in v temi ni mogel več ogniti. Zaletel se je z vso silo v voz ter je na cesti s kolesom obležal nezavesten. Našel ga je mimo idoči orožnik, ki ga je vzdignil in ga povedel v bližnjo gostilno, kjer je prenočil v hlevu. Kolo in denar, ki ga je imel Mužan pri sebi, so mu orožniki odvzeli in shranili na orožniški postaji. Zjutraj, na vse zgodaj se je čutil še toliko močnega, da je šel sam na orožniško postajo po kolo in denar. Nato se je peljal počasi dalje do gostilne pri "Joževcu". Tu je tožil o hudih bolečinah v trebuhu in prosil gostilničarja, da bi ga z avtom spravil k materi, ki biva na Bledu, kjer se je kot vdova po prvem možu Janezu Mužanu iz Ribnega poročila s posestnikom Iludoverni-kom. Ker mu gostilničar ni mogel postreči z avtom, so poslali po izvoščka, da je prepeljal v hudih bolečinah zvi-jajočega se Mužana najprej Ako hočete biti zdravljenj oel vestnega in odgovornega zdravnika, zatecite se na cun^^'CA DSA.GODEL Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje BLENORAGIJE - KAPAVCA AKUTNE, KRONIČHF BOLE2NI IN NJIH KOMPLIKACIJE. ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SIFILIS (606-914) Krvne in Kožne Bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, jetrne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X - DiATERMINA - ANALIZE Govori ae slovensko. Sprejema se od 9. do 12. in od 15. do 21. — Ob praznikih od 9. do 12. ure CALLE CANGALLO 1542 s= ZMIMAVOSTI Milijonska mesta Pred vojno je bilo na svetu 15 milijonskih mest, medtem ko znaša število mest, ki imajo nad en milijon prebivalcev, danes že 29. Največje mesto na svetu je New York, ki šteje 9,000.000 ljudi, drugo je London (8 milijonov 263.000), tretje Pariz (4,934.000), četrto Berlin (4,339.000), peto Chicago (3 milijone 356.000), šesto Šan-ghaj (2,700.000), sedmo Moskva (2,667.000), osmo Osaka (2,454.000), deveto Buenos Aires (2,153.000), deseto Tokio (2,130.000), enajsto Philadelphia (1,569.000), dvanajsto Leningrad (1 milijon 942.000), trinajsto Dunaj (1,836.000), štirinajsto Detroit (1 milijon 569.000), petnajsto Rio de Janeiro (1 milijon 469.000), šestnajsto Tiencin (1,400.000), sedemnajsto Kalkuta (1,284.000), osemnajsto Peking (1 milijon 340.000),devetnajsto Sidney (1,239.000), dvajseto Los Angeles (1,238.000), enoindvaj-seto Hamburg (1,231.000), dvaindvajseto Varšava (1 mi lijon 178.000), triindvajseto k zdravniku na Bled, ki je ugotovil hude notranje poš-kode, nato pa na dom k materi. Stopil je še sam iz kočije in šel v hišo. Vse dopoldne je tožil o hudih bolečinah in je materi še pripovedoval, kako se je zaletel v neznani voz. Okrog poldneva mu je postalo spet slabše, padel je v nezavest in izdihnil v materinih rokah. Pogreb tragično umrlega mladeniča se je izvršil danes popoldne. Bombay (1,018.000), sedemindvajseto Budimpešta (1 milijon 5.000), osemindvajseto Rim (okrog enega milijona). Izmed teh milijonskih mest sta po vojni nazadovala Leningrad, ki je štel letal914. še 2,019.000, in Dunaj, ki je štel takrat še 2,176.000. Prebivalstvo Šanghaja je štirikrat večje kakor pred vojno, a prebivalstvo Osake, Tienci-na in Pekinga se je podvojilo. Druga večja mesta so: Milan (990.000), Mehiko (968.000), Nagoya (907.000), Cleveland (900.000), Bruselj (890.000), Sao Paolo (880 tisoč), Liverpool (856.000), Praga (849.000), Madrid (845 tisoč), Napoli (841.000), St. Louis (822.000), Kanton (820 tisoč), Baltimore (805.000), Kobe (788.00), Boston (781 tisoč), Harkou (780.000), Bareelona (775.000), Kopen-hagen (771.000), Manchester (766.000), Kioto (765.000) in Amsterdam (752.000). Od legrada padlo od 1,200.000 na ta 1914. je prebivalstvo Cari-600.000, Moskva jen arasla za xeč kakor en milijon ljudi, Praga za 355.000, japonsko mesto Nagoya je naraslo od Diplomirana babica ANA CHARPOVA | v Pragi in Buenos Airesu Ima dolgoletno prakso v porodnišnici v Pragi in v 1 bolnici Rawson v Buenos Airesu. Sprejemajo se penzijoni-Btke, posebno s kampa. Pomoč pri porodih za ^ gg_ calle COLOMBRES 178 U. T. 62 Mitre 3755 (1 kvadra od Rivadavia) UuuiiiiiuLiiaflii»uiJuunimimnmu Svojo gostilno priporoča FRANCE KURiNČiČ CALLE TRELLES 1167 - 69 — Bs. AIRES (Pol kvadre od ul. Gaona 2400) PRIPROSTA DOMAČA HRANA. DOBRA VINA IN PIVO. LEPI, ZRAČNI PROSTORI. VRT IN DVORIŠČE, PRIPRAVNA ZA PLEŠ, SNAŽNA PRENOČIŠČA PO 60 cent. HRANA IN STANOVANJE ZA DEKLETA, KI IŠČEJO SLUŽBO. POCENI PENSION. — ZVEZE NA VSE STRANI MESTA. Ples vsako nedeljo in praznik 378.000 na 907.000. Prebivalstvo Tokia, Kantona in Harkoua je nazadovalo. Od 29 milijonskih mest je v Evropi 12, v Ameriki 7, v Aziji 7, v Avstraliji 2 in v Afriki 1. Angleški imperij ima 7 milijonskih mest, Zedinjene države 5, Kitajska 3, Rusija Nemčija in Japonska vsako po dve milijonski mesti. Mest, ki imajo več kakor 750.000 ljudi, je na svetu 50, od teh 22 v Evropi, 13 v Ameriki, 12 v Aziji, 2 v Avstraliji in 1 v Afriki. Nova ledena doba Profesor liarla r Stetson pravi, da seo beta zemlji zopet ledena doba. Opira se na temeljito proučevanje podnebja in na Svoja več let trajajoča opazovanja. Nova ledena doba grozi zlasti Severni Evropi. Po Stetsonovem mnenju bosta čez dobrih 160 tisoč let vsa Severna Amerika in Severna Evropa pokriti z debelo ledeno skorjo. To pa še ne bo vsa nesreča. Zemljo zagrne za nameček še gosta megla in neprestano bo pršil ó. Profesor, ki napoveduje človeštvu tako žalosten konec, nas tolaži s tem, da so ledene dobe že večkrat bile na zemlji in da se vsakih toliko tisoč let vračajo. V treh letih sedem otrok V Marnayu pri Besanconu v Franciji je porodila gospa Bartholomot v treh letih sedem otrok. Prvo leto je imela dvojčke, drugo leto zopet dvojčke, tretje'leto pa celo trojčke. Koliko dela pridna gospodinja Ni lahko ugotoviti, koliko ur dela gospodinja dnevno pri posameznih narodih. Kljub temu je Mednarodna zveza za gospodinjstvo izku-šala sestaviti statistiko o delovnem času gospodinje v posameznih državah. Pokazale imiumi Dra. Dora Samoilovic de Falicov in Feliks Falicov Sprejemata od 10. do 12. in od 15. do 20 ure. Donato Alvarez 2181 U. T. 59 - 1723 Directorio 1347 so se zanimive številke. Ameriška gospodinja dela tedensko 63 ur, to je razmerno najmanj ker je udobnost gospodinjska s pomočjo izvedbe najmodernejših kuhinjskih priprav v Severni Ameriki zelo napredovala. Češkoslovaška gospodinja dela 105 do 110 ur, francoska 115, španska 75 do 118, italijanska 86 do 100, poljska 79 do 91. Največ delata nemška in švicarska gospodinja, in sicer od 112 do 118 ur na teden, to je 16 do 17 ur na dan. Židov je na svetu 15 milijonov V zvezi z zadnjimi dogodki v Nemčiji objavljajo poljski listi podatke o številu vseh Židov na svetu. Kakor pripovedujejo številke, je na vsem svetu okrog 15 milijonov Židov, od teh v Ameri- ki 4 milijone in v Angliji in njenih kolonijah 3 milijone. V ostalem pa ima v Evropi največ Židov Poljska (2 milijona 829.456), za njo pa Rusija (2,626.667). V Nemčiji je 680.000 Židov, v Franciji 165.000, v Palestini okrog 150.000, v Italiji 46.000, na Japonskem pa jih je vsega skupaj 500. Vdovec pri živi ženi. V nekem madžarskem mestu se je pripetilo, da je postal neki obrtnik na poseben način vdovec. Z ženo že več let nista živela skupaj. Te dni se je izprehajala žena po domačem pokopališču, kjer je naenkrat zagledala v svoje presenečenje križ, na njem pa lastno ime. Nenadno odkritje, da je že več mesecev mrtva in da spi večno spanje na domačem pokopališču, jo je seveda močno presenetilo. Takoj je odšla na državni u-rad, da se prepriča, kako je nastala ta neljuba pomota. Tam so ji pa povedali, da'ne spada več med žive, češ, da si je že pred meseci končala življenje in da jo je globoko žalujoči mož po vseh pravilih pokopal. Presenečena žena se je takoj obrnila na policijo, ki je njenega moža zaslišala. Mož je priznal, da si je bil poiskal po ženinem odhodu drugo družico, ki je z njo živel v skupnem gospodinjstvu. Njegova družica se je pa pred meseci o-besila in mož jo je dal pokopati pod imenom svoje zakonsko žene, ki je o nji vedel, da še živi. Seveda se bo moral zagovarjati pred sodiščem, ker je hotel tako lah- V dar dobite na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah. Atelje MARKO RADALJ F. Quiroga 1275, DOCK SUD RtieuosairešSte i is pariške univerze Za dosego popolnega zdravljenja s kolikor mogoče malimi stroški, pregledujemo svoje bolnike z X žarki in jim podarimo zdravila KAPAV Reakcija Wasseriroann Lečenje s pomočjo elektrike, ki skrajša zdravljenje CCViHATlIEM in komplikacije zdravimo brez bolečin SYFIIII 6C6 - Bolezni členkov, srčne napake, splošna onemoglost, Arteriosklerozis Povračanje, bolečine, kisline, rane, slaba prebava ČREVESNE Krči, zapeka, šibkost BOLEZNI GRLA, UŠESNE, OČESNE in NOSNE X ŽARKI - ULTRAVIOLETNI ŽARKI DIATHERMIA - VISOKA NAPETOST Pregled SAMO $ 3.- 1017 SiVEHICNTC 1017 od 10 do 12 in od 14 do 21 ure ko in hitro postati vdovec- kar pa ne gre. Par sto Din. za človek» ,-r- žalostna usoda japonskih gejš Že več nego 600 let obstoji na Japonskem običaj, da dajejo starši v stiski svoje lepe hčere večinoma za dobo 6 let kot "gejše" v najem. T« trgovina se vrši čisto oficial-no in v samem Tokiju je ta čas 210 trgovcev, ki imajo koncesijo, da smejo po svojih agentih oskrbovati čajarne in zabavišča z ¿novim "blagom". Dočim pa je prej najemnina. staršem veljala celo do 100.000 Din in je bilo celo za ta denar težko pripraviti ro-" ditelje, da so oddali svojega otroka, so današnje cene od 400 do 1000 Din in ponudbe od strani staršev so neštevii-ne. Patriotična ženska liga, ki se bori proti gejšarstvu, ugotavlja n. pr., da je nekje vas s 700 hišami, ki šteje samo 100 deklet, ki so morale ostati doma večinoma zaradi tega, ker niso lepe. Lansko leto je 6794 gejš v Tokiju sprejelo in zabavalo preko 4 milijone posetnikov, v vsej deželi pa je bilo okrog 41.000 gejš. V Tokiju so gospodarji deklet zaslužili 10 milijonov dinarjev jenov. Za vso toliko opevano institucijo gej-šarstva, za katero se lepa dekleta vzgajajo tudi "duševno" (v literaturi, glasbi itd.K se namreč skriva umazana kupčija, a njeno pravo ime v Največja želja slehernega izseljenca je, postavitev lastne strehe. Predno se odločite zidati svojo hišo, obrni" te se na zidarskega mojstr* S FIRMO FRANC KLAJNŠEK Calle Marco Sastre 4381 esq. Sanabria, Villa Devoto» Buenos Aires. U. T. 50-0277-Izdeluje načrte in naprs*1 vam proračun za gradnjO' brezplačno. ~ PENSION ZA ŽENSKE žensko so sprejmejo na Jira»® in stanovanje. Lope zračne sob«-Hrana dobra in na izbero. ~ele fon in radio na razpolago M. KOJANEC ŠIVILJA za navadne obleke in večerne toalete. Ia" delava prvovrstna, po na,ln°' TJ. T. 59 Paternal 046T Calle SAN BI»Ai! 991 rojakinjam Marija Kojatie«' vejši modi. Priporoča se cenJ-ul. San Blas 991. Bs. A«1'**" e*i*op9čini je —- prostitucija. Prostitucija s privolje-ojem staršev. Strihnin — zdravilo Ogromno zanimanje zbuja v ruskih medicinskih krogih Metoda zdravnika dr. S. Ku-drj&vceva, ki je ozdravil s strihninom, ki je, kakor znano, najhujši strup, 1200 bolnikov. Posebno velike uspehe ¿e dosegel imenovani zdravnik pri lečenju sifilisa. Kudr-javcev ozdravi sifilitika z mešanico strihnina in salvarza-n« desetih dneh. Metoda dr. Kudrjavceva pa je tako mno-gostranska, da se dado z njo ozdraveli tudi mnoge druge bolezni, n. pr. kapavica, malarija, pljučna tuberkuloza in kostna jetika, revmatizem, božjastnost in mnoge kožne bolezni. Kraljica ciganov je umrla Londonski listi pišejo, da je umrla v 82. letu svoje dobe mrs. Levi Boswellova, "kraljica ciganov". Njen pogreb se pripravlja in bo svojevrstna prireditev. Okolu 200 ciganov iz vseh koncev evropske celine potuje na Angleško, da izkažejo tam pokojnici zadnjo čast. Cigani potujejo v svojih stanovanjskih vozeh. Kolkor je doslej znano, bodo pogrebne svečanosti ciganske kraljice zelo pompozne. Mrtvaški voz bo vleklo šest vrancev s predjezdeci, ki bodo oblečeni v plave obleke s kovinastimi gumbi, na glavi pa bodo nosili jockeyske čepice. Mrs. Boswellova namreč ni bila kraljica samo angleških ciganov, ampak so jo priznavali za svojo vrhovno glavarico tudi cigani v Španiji, na Češkoslovaškem in Poljskem. Zapuščino pokojnice cenijo na 5 do 6000 funtov. Mož "kraljice ciganov" je umrl aristokratom in imovitežem. "Kraljica ciganov" pa je imela hišo v angleškem kopališču Margarete in je poleti mnogo zaslužila z oddajanjem sob. Mnogi kopališki gosti so jo tudi obiskovali, da bi jim prerokovala iz rok. Govori se, da je Boswellova milijonarju Vanderbiltu odsvetovala prevoz s "Titani-com" v Ameriko. Bogataš pa ni dal nič na njeno svarilo in tako je prišlo, da je pozneje utonil pri pomorski katastrofi. Nosovi zločincev Urad za spoznavanje zlo- čincev v Chicagu uvaja —-pravijo, da z uspehom — novo metodo za spoznavanje de-linkventov. Nekateri ameriški fiziologi so namreč prišli do zaključka, da je sestava nosu pri človeku vsaj (toliko, če ne celo bolj važna, kakor prsti, katere je mogoče spoznati po njihovih odtisih. Zato prakticirajo v Chicagu že dalj časa to metodo, ki obstoji v tem, da fotografirajo pri vsakem zločincu nosno kost s pomočjo Rótge-novih žarkov. Kakor so imeli v kartotekah poprej prstne odtise, tako hranijo zdaj MOJE VERSKO ŽIVLJENJE Binkoštni evangelij Jan 14,23 — 31 Tisti čas je govoril Jezus svojim ličencem: Ako me kdo ljubi, bo mojo besedo spolnjeval; in moj Oče ga bo ljubil in bova k Ujemu prišla in pri njem prebivala. Kdor me ne ljubi, mojih besed ne spolnjuje. In besede, ki jih slišite, niso moje, ampak Očeta, ki me je poslal. To sem vam razodel, ko sem bil pri vas: Tolažnik Sveti Duh pa, ki ga bo poslal Oče v mojem imenu, vas bo Učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal. M5r vam zapustim, svoj mir Vana dam; ne kakor daje svet ga vam jaz dam. Vaše srce se ne vznemirja in ne piar 8i. Slišali ste, da sem vam rekel: "Odhajam in spet pridem k vam". Ko bi me ljubili, bi 'se bili razveselili, da 8*ej» k Očetu, zakaj Oče je od mene. In sedaj sem vam to povedal. preden se zgodi, da bo-s*® verovali, ko se zgodi. Me bom več veliko govoril * vama, zakaj vladar tega ^eta prihaja; pri meni nima ^er nič; vendar da svet spo-da ljubim Očeta, in da delam, kakor mi je na-Oče, vstanite, pojdimo odtod. Več je povedala o dragoceni posvečujoči milosti božji zadnja slovenska nedeljska pridiga, nekaj pa bo slišati o njej tudi še pri pridigi na binkoštni praznik. Sveti apostol Luka pripovedu-y današnjem listu bolj natan-n°> kako da je prišel po Jezusovi ^'jabi in napovedi binkoštni pra-Sveti Duh nad apostole. Bin-evangelij pa omenja med veliko duhovno dostojan-^ ? božjih prijateljev: po posve-lOci milosti božji prebiva v njih DUh z Bogom Ožotom in Evangeljska misel: Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in prenovil boš obličje zemlje! Cerkveni koledar 4. junij — binkoštna nedelja — spomin prihoda Svetega Duha nad apostole, drugi največji in , najstarejši krščanski praznik. Slovenska božja služba z domačim petjem in pridigo dopoldne ob desetih in ob štirih popoldne. Naslednji teden je kvatrn. Pri nas doma je zapovedan strog post vsredo , petek in soboto. Te dni verni kristjani molijo in se postijo, da izprosijo božjega blagoslova za svoja polja, in dobrih duhovnikov za krščansko Cerkev. V Argentini ni zapovedan kva-trne dni noben poseben post. 5. junij — binkoštni pondeljek — spomin svetega škofa in mu-čcnca Bonifacija, apostola germanskih narodov. 6. junij — torek — spomin svetega škofa Norberta. 7. junij — kvatrna sreda — spomin svetega c.istercijanskega opata Roberta. 8. junij — četrtek — spomin svetega Maksimina, Gospodovega učenca. 9. junij — kvatrni petek — spomin svetih bratov, starčkov in mučencev Primoža in Felicijana. 10. junij — kvatrna sobota — spomin svete škotske kraljice Marjete. 11. junij — prva pobinkoštna nedelja in praznik Presvete Trojice. Slovenska božja služba na Avalos po navadi. Velikonočna spoved Prvo pobinkoštno nedeljo konča velikonočni čas, o katerem govori kristjanom druga cerkvena zapoved: spovej se svojih grehov vsaj enkrat na leto in o velikonočnem času prejmi sveto Rešnje Telo. Ta zapoved je važna, tako da kristjan, ki bi ji po svoji krivdi ne zadostil ni več živ član Cerkve, o njem je avtoritativno izjavljeno, da ne more več imeti posvečujoče milosti božje in ne pravice do nebes. V slovenskem jeziku je o-pravilo doslej spoved nekaj nad dvesto naših ljudi. Ravno toliko morda v španskem. Kje pa so drugi katoliški Slovenci v Buenos Airesu? Dolgoletne zmede življenja so nekaterim gotovo že iztrgale tudi vero iz srca. Da ti čakajo in odlašajo, je razumljivo. Vabim jih, da pridejo vsaj poslušat razlaganje božje besede v župno cerkev na Avalos. Iz poslušanja bo prišla nemara tudi vera. Pa razmišljajo. Vsaj to mi bo tudi sicer naj se za vero zanimajo in o njej temeljito vsak potrdil, da je vera razmišljanja vreden človeški pojav. Je vera namreč toliko temna, da si more za nekaj časa miriti vest, kdo verovati noče. Je pa tudi toliko jasna, da mora spoznati njeno nujnost in lepoto, kateri je pripravljen vse narediti in vsemu se pokoriti, kar bo spoznal za prav in dobro. Velikonočna spoved je eden izmed najzanesljivejših znakov, ali si še kristjan, ali i nič več! Prilika za spoved je vsako j soboto katerikoli čas popoldne, posebno od polšestih zvečer dalje, in v nedeljo kadarkoli od pol osmih do desetih. Navadno je možno opraviti spoved tudi delavne dni od pol sedmih zjutraj dalje. V buenosarješki škofiji je sicer čas za velikonočno spoved podaljšan do praznika apostolov Petra in Pavla, dne 29. junija, vendar ni dobro odlašati talco važne stvari prav na zadnji trenutek. CERKEV, KAPITAL IN DELAVSTVO Ravnoi nasprotno: Kristusova Cerkev mora biti po svojem bistvu zaščitnica vbogih, nizkih in zatiranih. In res je na primer iz starega veka splošno znano in tudi od brezvernih učenjakov priznano, da je edino krščanska Cerkev rešila ljudi strahotnega suženjstva, tako strahotnega, da ga mi danes niti razumeti več prav ne moremo. V toliko obrekovanem srednjem veku je imelo krščanstvo resnično veliko vpliva na javno življenje. Ravno isti čas pa se more reči, da so bile dobrine zemlje še nekam najbolj pravično in e-nakomerno razdeljene med vse ljudi. Moderni kapitalizem, ki je napravil toliko razliko med bogatini in proletarijatom pa ni otrok krščanstva. To ve vsak, kdor samo malo pozna zgodovino. Moderni kapitalizem je naravno posledica nekrščanskega in protikr-ščanskega liberalizma. Liberalizem uči, da je človek svoboden in da ga posebno v gospodarskem življenju ne vežejo nobene božje in nobene Cerkvene zapovedi. Moderno gospodarstvo — pravi liberalizem — ima edini cilj ion edino zapoved: čim večji dobiček. Kar vodi h dobičku je dobro, pametno in dovoljeno. Tem boljše in tem pametno, čim več dobička prinaša. Jasno pa je, da bo dobiček tem večji, čim ceneje kapitalist svoje izdelke proizvaja in čim dražje jih hkrati prodaja. Tem ceneje pa jih zlasti proizvaja, čim nižje plača svoje delavce. Da torej skuša kapitalist čim bolj znižati delavske plače, ni po mnenju liberalizma nič slabega, marveč dobro in pametno, ker je koristno. Seveda so se zagovorniki liberalizma tolažili, da ima na drugi strani tudi delavec pravico čim več zahtevati za svoje delo. Tako bo nastal zdrav gospodarski boj — so rekli liberalci — ki bo vsa nasprotja najpametnejše izravnal. Božjih ali cerkvenih postav, ki bi učile, da je vne-bovpijoč greh delavcem zaslužek zadrževati ali utrgo-vati, pa ne rabi liberalizem nobenih. (Nadaljevanje) Cerkvena kronika Zakrament svetega zakona sta sklenila Štefanija Česno-var in Ivan Kastelic. Želimo jima vso srečo in božji blagoslov! Zakrament svetega krsta so prejeli: Leónidas Ronaldo Mihelj, Ivan Robert Kastelic, Marija Marta Kobetič. Naj bodo srečna njihova pota skozi življenje! PRQPIETA BIOS LAS SOCIEDADES - - ESLOVENAS - - SLOVENSKI TEDNIK Galle AÑASCO 2322 "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) Año V Núm.209 BUENOS AIRES COLECTIVIDAD YUGOESLAVA EN LA Ai. DEL SUD Sede: Añasco 2322 Bs. Aires.y Colonia 104, Bs. Aires. Humberto I» 40, Cordoba. Balcarce 381, Rosario. Malaqueña POCA. v njih rontgenizirane kosti. nosne Metodu se je, kakor rečeno, že v več primerih obnesla. Posebno se je izkazala pri pobegu nekega jetnika, ki so ga prijeli 500 km daleč od jet-nišnice, iz katere je ušel. Mož je na vso moč tajil, da bi i-mel kakšno zvezo s pobeglim jetnikom. Rontgenizirana nosna kost pa je pokazala, da je z njim popolnoma istoveten. Tako je policija spoznate, da je prijela pravega tič-ka in ga je takoj zaprla, da ne bo presamopašno divjal v svobodi. IZUMITELJ ELEKTRIČNEGA STOLA Pobudo za to napravo je dala — mišja past V starosti 92 let je umrl v New Yorku izumitelj električnega stola dr. Rockwell. Rockwell šteje med izumitelje, čijih ime ni znamo široki javnosti toliko, kolikor njih izum. Nekaj sorodnega je v njem s francoskim anatomom Guillotinom, izumiteljem pa-dalne sekire za obglavljanje ljudi. Kakor Guillotin, je bil dr. Rockwell oster nasprotnik smrtne kazni in le zato, ker ni videl možnosti, da bi se odpravila, jo iskal vsaj načina, po katerem bi se ta praktika izvrševala bolj človeško. Razlika pa je tudi v tem, da Rockwellovega izuma niso imenovali po njegovem imenu kakor Guillotino-vega. Kakor GuiUatiu je bil Roe-well zdravnik in je v svoji mladosti nastojal za odpravo smrtne kazni. Agitacija za to juristično reformo pa je naletela na močnejše nasprotnike, ki so pred vsem lahko dokazali, da se v državah linije, kjer uvajajo milejše kazni za velike zločince, število umorov iu podobnih zločinov samo množi. Ko je Rockwell spoznal, da ne bo nič dosegel, si je izmislil vsaj novo Zdravljenje se vrši po univerzitetnih specialistih iz Buenos Airesa in Pariaa KRVNE BOLEZNI — MATERNICE — JAJČNIKA — NOSEČNOSTI — BELI TOK — NEREDNO PERILO — NABREKLOST ŽIL Krvne bolezni in nervoznost se zdravi z električnimi žarki Za čitatelje SLOV. TEDNIKA pregled brezplačno Ordinira se od 14—20 ure «INSTITÜT© RIVADAVIA» Rivadavia 2580, L aadstr. Dve kvadri od plaza Once obliko justifikacij, ki je bila po njegovem mnenju humanejša. Kakor je Rockwell sam pozneje pripovedoval, je prejel prvo idejo za električni stol po nekem patentu, ki ga je neki ameriški izumitelj prijavil pred kakšnimi petdesetimi leti. Šlo je za past, pri kateri se je vključil avtomatično električni tok in usmrtil ujeto miš, čim so se za njo zaprla vratca. L. 889. so montirali prvi električni stol po Rockwellovih navedbah. Javnost je čakala z velikim za- nimanjem, kako se bo naprava prvič obnesla. A se ni obnesla. Morali so jo v teku naslednjih let izpopolniti. Danes jQ uporabljajo v 19 ameriških državah, dasi tu in tam še vedno odpove. Druge ameriške države dajejo prednost usmrtitvi r. ustrelit.vijo, v najnoyejšem času pa s strupenim plinom, kar smatrajo v Ameriki za najbolj humano obliko usmrtitve. Pri tem načinu spustijo v posebno celico večinoma ko obsojenec spi, strupenega plina, les ga usmrti v pekpHko trenutkih. Dr. J. H A H N ŽENSKE BOLEZNI — BELI TOK — NEREDNO PERILO, BOLEZNI MATERNICE, JAJČNIKA, NOTRANJE BOLEZNI: ŽELODČNE IN MOŠKE BO LEZNI: GONOREJA. Tucumán 2729, esq. Pueyrredón Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 Sprejema od 3 do 8 zvečer. T> «MICK (¡Prov. Buenos Ares) calle Facundo Quiroga 1441 nasproti komisavije EDINA NAŠA SLOVANSKA LEKARNA Pojasnilo o vašem zdravju lahko dobite osebno ali pismeno v moji lekarni. Franjo Huspaur Majajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Odbor SPD I. Urejuje: Jan Kacta panja... malo negotovosti pa tudi. "Predvsem, si je mislila, ko je pognala s pokom Pentapo-na v lahen dir... dekle je pač dekle! In kaj bi pa rekla te-tka Cecilija, če bi rekla... "da" kar takoj !... To vendar ni kar tako. .. "da!"... To velja za vse življenje!..." Modre Rolandine oči so med črnimi trepalnicami zasanjale. Zrla je s svojega sedeža na ocean, ki se brezkončen spaja v eno s horicontom ter je ponovila resno sama zase: .. .Za vse življenje.. ? Ali, presneto!. . . To je dolgo, vse življenje. IV. poglavje Istega dne zvečer. Pentapon je nezadovoljen... oh, skrajno nezadovoljen! In grozna nevolja se dviga v njegovem ranjenem oslovskem srcu. Pomislite vendar!... Najprej: njegova gospodarica je ostala ves dan v Her-baudiére, ker se ladje ne vračajo pred peto uro. — Iz tega sledi prvič, da je moral zobati okomatan na edini ulici v Herbaudiére, na prepihu, privezan k zidu, mesto da bi bil v miru pozobal svoj oves in se najedel zlagoma rezani-■ce, ki mu tekne kakor se spodobi edino le v njegovem lastnem hlevu; za zobanje pa je dobil škaf sena in nekaj starih skorij, trdih ko kamen» ki mu jih je velikodušno podarila gospodarica, vsa zaposlena z drugimi stvarmi. (Nadaljevanje v prih. št.) (2) "Vseeno!... Zdi se mi... da bi že... nekoliko... lahko vedel!... "Da... "nekoliko"... to pomeni, da sem... da imam prav toliko izgleda kakor vsak drugi... Ali se ti ne zdi, Holanda, da je to premalo..." Filbert se je bolestno nasmehnil. Nato je presekal pogovor, ki je postajal bridek: "Vprašati sem hotel, zakaj potrebuješ adnes toliko morskih rakov?" "Za svatbo Gendronovega sina. Jutri bom družica." "S kom boš družica?" "Ti ga ne poznaš... Oh, pa to je brez pomena!" Tedaj je Filbert prijazno prijel Rolandino roko in je govoril počasi: "Za svatbo Gendronovega sina... Rolanda... moja mala Rolanda... in kdaj bo najina..." Rolanda je napravila kretnjo, s katero se je bótela izogniti odgovoru. Filbert je ponovil: "Moja mala Rolanda . . . kdaj bo pa najina... ?" Prav tisti hij) je prišel Pen tapon svoji gospodarici na pomoč, kajti potegnivši voz za seboj, je brezskrbno prekoračil jarek in zašel v tujo posest. Onstran jarka je bila na njivi krasna koruza, nje zelenje mehko kakor rosa. Še osel, ki bi bil "svetnik", bi bil skušnjavi podlegel. Pentapon, ki ni imel prav nič takega častihlepja, se je kar brez premisleka vdal skušnjavi... kar je najenostavnejše sredstvo, da se ¡znebiš skušnjave. Rolanda je torej utegnila baš o pravem času spraviti žival še na pravo pot, da se ni začelo "mesarsko klanje". Ko se je vrnila na cesto, je napravila proti Filbertu kretnjo, ki je mnogokaj pomenila,.. malo ljubezni... malo u-