Dopisi. Iz Maribora. (Državaa komisija.) Ker je za aaše kraje aila važao vprašaaje, kaj bo, ce se trtaa uš ae zatre, zato podamo radi poroeilo o posebni komiaiji, ki je glede tega bila zaduje dai aa Duaaji. 0 njej se piše ,,Slov. Narodu" tako-le: V zadevah trtao-ušaih je tu zborovala pod predsedstvom poljedelakega ministra g. grofa Falkeaaayua drž. komisija. Dvorai svetaik barou de Pretis poročal je o razširjaaji trtae uši tekom 1887. leta. Najhujše zadeti sta Stajaraka in Kranjaka, potem Nižjeavstrijska. Nahaja ae pa trtaa ua tudi v Istri in v novejšem čaau aajavljena je že pri Trstu ia v Vipavaki doliai. Prosti trtne uši so doslej še viaogradi na Moravskem, Češkem, Goriškem ia južnem Tirolakem. Po prečitanem poročilu je zastopnik za Kranjako, g. dr. Vošajak, kazal na silao naglo aapredovaaje trtae uši po doleaskib vinogradih, katera utegae v malib letih uničiti vse viaogradstvo. ako ae pravočasao ae zasade ameriške trte. Zato pa treba akrbeti, da bode mogoče take trte v dovoljnem številu oddajati viaogradaikom. Kraajski deželni zbor je skleail, prositi^ vlado. da aapravi še dve ameriški trtaici v Craomaljskem iuMokrouoakem okraji, na deželni šoli ua Grrmu pa je tudi že urejena velika trtaica. A zdaj je trtaa uš že tudi v Vipavaki doliai. Tamošaje prebivalatvo moralo bi, ako so vinogradi uaičeai, izseliti se. Ker je pa jako pridao. trezao ia razunmo, bode gotovo rado vee storilo, da si ohraui vinograde. Zatorej treba napraviti ameriško trtnico aemudoma v Vipavski doliai. Zastraa ameriških trtaih plemea želi govoraik, da se širijo tudi take vrste, katere dajejo viao, ae da bi trebalo jih poprej požlahuiti. Zlaati aa Dolenjsko bode kazalo, gojiti taka plemena, na primer York Madeira, ker je Ijudatvo vajeao trte grobati ia ker bi po direktao rodečib trtah poprej viaogradi začeli aoaiti. Ameriške trte pa bi se morale oddajati ali brezplačao ali vsaj po prav aizki ceai iz državnib trtaic. Potem se je uaela obširna debata, v katero ao poaegali gospodje: baron Babo, Bole iz Gorice, ravnatelj Goetbe, Schlumberger, ravaatelj Mak. profesor Roealer iz Klosteraeuburga, baroa Moacou ia drugi. Bole še dvomi, da bi ameriške trte rea bile ataaovitae proti trtai uši, aa kar ga zavrueta Babo ia Roesler, da je to pač dokazaao po 20-letaih skušajali na Fraacoakem, kjer je že več sto tisoč bektarov zasajeaih z ameriško trto. Zaatraa trt, ki zame rode, omenja prof. Roesler, da zlasti dve vrsti, Othello ia Jaques, dajate črao viuo, ki je prav okuaao. Oa aam ga je poskusil pri dr. Leviji, ki ima v avojem viaogradu pri Gorici obe trti zasajeni. Tam bi se labko dobilo dovolj rozgov. Tudi viao od York Madeire ima le malo zaaneg-a okuaa. meaj nego Izabela. Baroa Moacou zagotavlja, da aa Bizeljskem ameriške trte dobro uspevajo. Na riparijo cepleae domače trte že obilao rode. Od direktao rodečih meai, da v aašib krajih grozdje ae bi dozorelo. Prof. Roesler pa trdi, da Otbello rano dozoreva. torej bi ae za Štajersko ia Kranjako smel priporočati, Jaques pa za Iatro ia Trat. Vladni poi'očevalec zagotavlja, da bode viada aapravila še več ameriških trtaic, sicer pa je proti temu, da bi ae ameriške trte oddajale brezplačao. Potem je še bilo posvetovanje, ali aaj ae apremene doiočbe, ki zabraujujejo uvoz iu izvoz trt iz okuženih krajev. Večiaa je izrekla, da naj oatauejo sedanje določbe. Koaečno se je gosp. miaiater zahyalil udeležaikom komisije ter obečal, da bode vlada vae storila, kar je mogoče, da se obrani vinogradarstvo.