Naročnine:
Italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10.-— Pol leta Lir 5.— Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir L-
Oglasi:
Oglasi na drugi strani Lir 1za vrsto — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo — Znižane
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo in Upravništvo: Via Garducci št. 10, II. nad.
cene za letne naročnike.
Iz tira.
Oni dan se je vže govorilo o koncu sveta. Toda tudi to vprašanje ne zanima več ljudi, saj je bilo ljudstvo vže navajeno misliti na konec življenja tekom cele dolge vojne, ki je vgonobila zadosti ljudi.
Čemu bi torej plašili danes ljudi, ki so prišli že tako iz tira, da so zgubili vsako pojmovanje o prvi socijalni potrebi, ki se zove «država».
Kje so oni zlati časi rahlih opozicij, ki so imele le nedolžni namen nadzorovati vladajoče stranke in o-nemogočati s svojo kritiko predebele pregreške vladnih mogotcev, kojim se je slepo klanjalo ljudstvo.
Ako opazujemo razvoj političnih dogodkov v evropejskih državah, vidimo, da se gre za dejanske poskuse vreči povsod sedanji režim in poskušati z novimi metodami. To je pomen večnih vladnih kriz, kojih konečna posledica je ta, da zgublja ljudstvo zaupanje v vlado in zahteva svobode, ki ni v skladju z obstojem države.
Pri tem mislimo na razpoloženje našega ljudstva kakor tudi na izgrede, ki so se pojavili prošli teden v italijanskih mestih.
Vprašanje se nam pojavlja zakaj toliko jeze v območju ene in iste narodne države, koje skupni interes bi moral biti ta, da kaže vsaj na zunanjost soglasje v mišljenju in dejanju. Enostavno se glasi odgovor: «ker je ljudstvo živelo prej v domi-Šliji, da je vlada vsegamogočna, do-čim vidi danes splavati po vodi vso obljube, ki so bile dane italijanskemu narodu, predno je stopil v vojno. Srd se polašča razočarane množice, ki je doprinesla toliko vojnih žrtev, a vidi od tega le malo ali nobenega haskA».
Veleresen pojav in ob enem tudi dokaz nedostatnosti sedanje vladne oblike, ki j6 nagromadila na svoje državljane toliko človeškega gorja.
Tam kjer ao se porodile nove države, se je ljudstvo zazibalo v sladki sen, da bode sčasoma bolje, tam kjer je bil nacijonalizem nasičen do vrhunca, kakor na Francoskem, ni viharja, toda tim huje razsaja koder je prinesla vojna prepričanje, da izid ne odgovarja pričakovanju.
Ako pomislimo, da so v Italiji tekom vojne le gotovo sloji obogateli in da se ti sloji dandanes v svojem samoljubju celo oddaljujejo od svojih ubožnejših sodržavljanov, je naravno, da skušajo prijeti v roke vladne va-jete taki, ki žele izravnave krivic in pravic v smislu, da preprečijo P°v‘ sod nastop privilegiranih slojev in mož. V Italiji prodira prepričanje, da je zakrivila vladna kamora sedanji položaj in od tod vrvenje, kojega cilj in konec ni še jasen. Dosedanji vladni sistem je bil tak, da je zamogel varati javno mnenje in Preobrat mora končati z vladno o-bliko, ki zamore zadovoljiti razka-čene državljane. Ustvariti je novo ravnotežje med novimi antagonizmi in vtrditi je zaupanje v novo vladno obliko, bodi že ista kakoršnasikoli, kajti nobena država ne more obstojati, ako nima vladnega sistema, v kojega ima narod zaupanje.
V tem leži bodočnost Italije. Odvisno je od mož, ki 8ede danes v parlamentu, v kak tir spravijo na-rodnje težnje, ki uhajajo danes ne vznemirljiv način iz normalnega tira. Baš to dejstvo pa dokazuje dve resnici, prvo, da je sedanji vladni sistem nedostaten, ker nima sposobnosti, da bi onemogočil struje, ki so postavljajo v nasprotje z državnimi interesi; drugo, da ne more pogrešati posameznik vladnega sistema ali oblasti, ki učinkuje kakor kit, ki veže pojedince v skupnih težnjah. Tako si je tolmačiti tudi velike napredke bolševizma, ki ustvarja iluzijo, da pomeni rešitev od ßtarih sistemov.
Ako se zruši kedaj tudi ta iluzija, se pretvori bolševižem ravno tako v nove oblike, kakor vsi vladni sistemi, ki ne zmagujejo več novih in močnejših političnih struj.
V tem leži tudi pomen politične svobode. Ena stvar je viada in njen sistem in drugo je naravni političen razvoj, ki je odvisen od družabnih razmer, civilizacije, kulture in gospodarstva,
Ako vlada ne zna vpoštevati uzro-kov neprestanega preobraženja vsakdanjih življenskih razmer, ki so sad vedno novih skušenj, je naravno, da zaostaja za dogodki in vzbuja vtis, da zavira svobodni razvoj moči.
Posledica temu je, da kedar dobi nova struja dovolj podlage za samostojen nastop, izbruhne s silo na dan in pokoplje starino.
To so popolnoma normalni družabni pojavi, koje je ocenjevati iz političnega stališča. So zares brez-dvomno nasilnega značaja v razmerju z obsežnostjo vojne po naravnem pravilu, da provzročajo močne sile močne učinke. Ker gotovo ni še videl svet tako velikanske vojne, kakor je bila prošla, je samo ob sebi umevno, da morajo biti tudi učinki velikanski.
Vojna se sicer nagiblje svojemu koncu, a riperkusije v družabnem življenju se še le pričenjajo. Za to je slep oni, ki se ustavlja pri današnjih dogodkih meneč, da stoji pred dovršenimi stvarmi. In tej zgrešeni misli se vdaja danes vsaki in zanemarja vsled tega svoje življenske interese, ki mu velevajo, da se vde-leži življenja.
Nas ne vznemirjajo pojavi ne tostran ne onstran stare italijanske meje, ker jim pripisujemo popolnoma drugačen pomen kakor menijo oni, ki se love za sencami preteklosti, ker niso v stanu prebavljati novejših idej.
Reško vprašanje.
Nemški odpor in amerikanska „retira-da“ spravljata reško vprašanje v novo luč. Amerika bo sicer še nadalje zastopana V Evropi, kajti v Parizu ostane še nekaj amerikanskega zastopstva in vojaški kontingent od 18-20.000 mož, ki bodo trajno opominjali Evropo, da je Amerika prisotna.
Vendar se zdi, da postajajo vezi med zavezniki rahle. Interesi jih ločajo danes, ko se ima razdeliti Evropa V interesna o-krožnja. Tako vsaj se je pokazalo pri poslednjih notah, ki so bile odposlane Nemčiji. Clemenceau je napel ojstre strune, a Anglija je rekla, da so preojstre, Italija pa, da je preveč omalovaževana V svojih političnih aspiracijah, da se bi mogla zavezati za morebitne nove oborožene konflikte.
Toda gotovo je, da Angliji ne dopada podajati se v nove nevarnosti edino radi francoske nespravljivosti napram Nemčiji, in zato spravljajo sedaj Angleži V ospredje reško vprašanje.
Nitti je imel ta teden važen pogovor s svojimi ministri tovariši baš v zadevi reškega vprašanja, a časopisi niso mogli o tem ničesar poročati. Domneva se pa, da se vrše izmenjave mnenj med Italijo, Francijo in Anglijo glede povoljive rešitve tega vprašanja, ki se vleče kakor kača skozi celo poslovanje mirovne konference.
Opažati je, da so nekateri časopisi povzdignili svoj glas. „M Resto del Car-lino“ se vprašuje, čemu te nove zaveze, ako se itak noče zadovoljiti italijanskih teženj. „Ni treba nam peVati o starih popolnoma defenzivnih zvezah, potem ko smo imeli ž njimi skušnje V Vojnih letih. Vemo, da se ofenziva in difenziva V politiki, posebno v vnanji, rada zamenja ; jako lahko je dokazati, da se prehaja k ofenzivi V svrho, da se „brani* načelo ali interes, ki je v nevarnosti. Zadostovalo bi torej, da bi Videli jutri v vsakem naporu sovražnika, da se bi izkobacal iz svojih težav, ogrožanje „status-a quo“, ki jamči Franciji in Angliji nadvlado V Evropi, Aziji in Afriki in monopol surovin, da se bi otvorjaie nove zavojevalne vojne.
Ali moremo li zavezati se k ohranitvi evropejskega položaja v smislu versajlske mirovne pogodbe, ne da bi privolili s tem in radi tega v politiko nadvlade gotovih narodov nad drugimi, ki jo brez-dvomno reakcijonarna in militaristična. Klavzule mirovne pogodbe se bi • bile rnogle podpisati, kedar je Vstajala zveza narodov V puščavi mednarodnega prava,
da obeča V doglednem časa miroljubno in skupno delovanje med zmagovalci in premaganci; kedar bi torej bila versajl-ska pogodba zadnja dolge vojne in ne pričetek mirovne dobe, ki bi jo moralo začeti uživati človeštvo Vsled popolnoma drugačnih načel in dogovorov. Toda danes, ko se je izjalovil poskus ustanovitve zveze narodov, bi bila zveza, ki se bi sklenila v zaščito evropejskega položaja, kakor ga je ustvaril parižki mirovni kongres, na vsak način ofenzivna, ker bi nalagala zaveznikom nastopiti proti Nemčiji, kedarkoli se bi povspela ali poskušala približati se drugim narodom v svrho obsežnejših človeških u-stanov. Tako bi prišli lahko do proti slovja, da bi morali nastopiti proti Nemcem z orožjem v rokah V obrambo naše zveze, ako bi hoteli Nemci sami ustanoviti zvezo narodov.
Zadeva je tako vei/ke važnosti, da se jo mora razpravljati v državnem zboru*.
Tako se izraža omenjeni časopis. Iz tega in drugih časopisov izhaja, da se snuje nove vojaške pogodbe, ki bi utegnile koristiti italijanskim narodnim težnjam. Altrocche „večni mir“ !
Ako se posreči Italiji izzvati rešitev jadranskega vprašanja v tej fazi pogajanj, ostane konstelacija evropejskih držav približno taka, kakor je danes. Ako se pa ne doseže sporazuma med Italijo in njenimi zavezniki, kar je v očigled izrazitim socijalističnim težnjam Italije jako verojetno, je pričakovati globokih političnih preobratov V bodočih odnošajih med evropejskimi državami. Evropa se nahaja zopet v važnem političnem trenotku in od tega je tudi odvisna rešitev reškega Vprašanja.
Načrti italijanskih socijalistu*.
Italijanski časopisi prinašajo sledečo Vest:
Poslanec Aragona, tajnik generalne delavske konfederacije v Italiji, se je izjavil napram rimskemu korespondentu francoskega časopisa „Matin-a“, ki ga je vprašaF brez ovinka, je-Ii so socijalisti pripravljeni prevzeti vlado v svoje roke, na sledeči način:
„Buržoazijski režim se je pokazal in ostane tudi nezmožen rešiti današnja in bodoča gospodarska vprašanja. Sedanji režim tudi ne more izvesti onih potrebnih družabnih preosnov, ki jih zahteva današnji položaj. ZaVračaje Vsako sodelovanje, ki bi ostalo itak brezplodno, zahteva socijalistična stranka za se prevzetje vladne odgovornosti. Da pridemo do tega cilja, se nameravamo posluževati parlamentarnega in sindakaiističnega o-rožja. Zavračamo pa anarhistična sredstva in nasilja se pojavijo le takrat, kedar se dvigne v čustvu svojega poraza buržoazija v znak reakcije in napada. Takrat stopimo V odločilni trenotek. Naš program Vam je znan: volilna zbornica, senat pa iz zastopnikov posameznih obrtnih panog ; enakopravnost med kapitalom in delom ; država bi postala solastnica vseh podjetij s pritegnitvijo velikih društvenih glavnic ; država bi nadzorovala surovine in prevoze vpoštevaje vedno potrebščine delujoče obrti. Zadnja stopnja bi bila dosežena z občo obveznostjo duševnega ali materijelnega dela.
„Hočete potemtakem vspostaviti sovjete*, ga je prekimL.časnikar.
'^-pđčeTRa ~da; a ker je bilo to ime izgovorjeno, bi bilo opomniti, da se je udarilo V Rusiji krivo pot v kolikor se ni doseglo pričakovanih zanimivih vspehov. Narodi se bi zamogli izjaviti na podlagi storjenih skušenj glede vpo-rabe in preosnove ali tudi opustitve sistema, ki se ga je hotelo vničiti, še predno se je spoznalo njega praktično Vrednost. Naša stranka je odkritosrčno mednarodna, toda za Italijo imamo iste občutke kakor jih ima meščan do svojega mesta.
Konec vojnega stanja.
Ministerski predsednik Nitti je predložil italijanskemu senatu jako važen zakonski načrt za prehod iz vojnega V mirovno stanje. Enak zakonski načrt je bil predložen italijanski poslanski zbornici že v prejšnem zasedanju in je že zado-bil svojo odobritev v glavnem odboru za državni proračun. A parlamentarni dogodki so onemogočili, da bi prišel ta zakonski načrt v razpravo kljubu svojemu nujnemu značaju.
S koncem prošle zakonodajne dobe je ta načrt propadel in se je pojavila potreba spremeniti ga bodisi, ker je z otvoritvijo nove zbornice prenehala polna oblast Vlade, poverjena jej z zakonom z dne 22. maja 1915, bodisi radi vednega zavlačevanja roka, tekom kojega bi imele biti dovršene mirovne pogodbe s sovražnimi državami. S tem je odpadlo dosti predpogojev tega zakonskega načrta, ki je zadobil konečno sledečo o-bliko:
Člen 1. Kakoršnakoli si bodi pravno-Veljavna označba V zakonu, pravilniku, odloku, izdanem tudi v izvanredni dobi
zakonodajne oblasti, ali v katerem koli Vladnem aktu, ki se nanaša na dobo aii dan prenehanja Vojnih sovražnosti, in je izražena v kakoršnikoli si bodi obliki ali besedilu, je tolmačiti v smislu, da je nastopila ta doba z zadnjim dnem onega meseca, ki sledi neposredno mesecu, v kojem je bil objavljen pričujoči zakon, izVzemši le one slučaje, v kojih je bil potek ali zapadlost drugače vrejena.
Člen 2. Kraljeva vlada je pooblaščena razveljaviti potom kr. naredb, ki so predložiti zbornici v potrjenje, vse naredbe, ki so bile izdane na podlagi pooblastilnega zakona z dne 22. maja 1915 št. 671 in kojih veljavnost je določena le za gotovo dobo, dokler obstoja namreč njihov razlog in koristnost.
Člen. 5. Doba, ki bi imela poteči od roka določenega v L členu za obdržanje odlokov in drugih Vladnih vkrepov, se zamore okrajšati s kr. odlokom. Označena doba se pa zamore tudi podaljšati v slučaju, da je potreba pripoznana s posebnim kr. odlokom, ki je predložiti zbornici v odobritev. Sicer pa ta doba ne sme presegati polovice one dobe, ki je bila prvotno določena v kraljevi ali vladni naredbi.
Člen 4. Določila L 2. in 5. člena se uveljavijo tudi na odredbe in vkrepe v civilnih zadevah vrhovnega armadnega poveljstva ter vojaških poveljstev.
Člen 5. Kr. vlada izda prehodna izvršilna določila, ki so potrebna za uveljavljene gori navedenih členov. Istotako je tudi pooblaščena vlada razpustiti začasne upravne, civilne in vojaške urade kakor tudi postaviti v prejšne oblike one, ki so bili začasno razcepljeni; nadalje odsloviti ali razpustiti javne oblasti in izdati potrebna prehodna določila.
Člen 6. Kr. vlada je pooblaščena objavljati politične, finančne, kazenske in upravne zakone kraljestva v ozemljih, ki bodo anektirane, izVzemši spremembe in prehodna določila, ki se izkažejo potrebna. Poskrbi se tudi za sklicanje volkcev v svrho ustanovitve upravnih korporacij in političnih zastopov.
Člen 7. V ozemljih, ki bodo prisojena Italiji, kakor kolonije, ali takih, ki pridejo pod italijansko upravo, se bode izvrševala zakonodajna oblast potom kr. naredbe do dneva, ko se drugače ne določi. Mednarodni dogovori pa ostanejo V veljavi.
Člen 9. Pričujoči zakon stopi v veljavo z dnem objave v uradni gazeti.
*
Člen 6. in 7, vsebuje veievažna določila za naše pokrajine. Predvideva na vsak način nove občinske, deželne in državne volitve, torej vspostavo konsti-tucijonalnih pravic. To je baš tisto, po čemer Slovenci že delj časa zdihujejo.
Strahovi visoke evropejske finance.
(„Lavoratore* z dne 10. dec. 1919),
Visoka evropejska financa, ki je izkoristila v svoj prilog žalostne okoliščine vojne, ki je dala vključiti v mirovne pogodbe toliko krivic v svojo lastno korist in ki je znala tudi med premirjem izvohati nove vire dohodkov, izkoriščevaje bedo premagancev in gospodarsko sla-bejših narodov, pričenja umevati, da je gradila na pesek in da zamore evropejsko gospodarsko hiranje izvati tudi polom, ako ne bode začasno pomoči pri rokah.
„ Vprašanje, ki trpinči Vse duhove in kojega se danes noče niti izgovarjati, ker je naraven logičen odgovor, se glasi: ali se bode moglo premagati današnjo krizo in povrniti se k normalnim denarnim razmeram ? Neki ljudski pregovor pravi, da dokler človek diha, tudi upa in v obče se upa proučevaje način izhoda, četudi s polomljenimi kostmi, iz tega položaja, ki je postaja vsak dan zmedenejši.
Kurz pada neizprosno. Ne samo za Italijo, ampak tudi za Francijo in za Anglijo ne glede na manjše države ali premagance, kojih denar sploh nižje ne more pasti.
V Curihu znači kurz dunajskega in berlinskega denarja pravi polom.
Italijanski zakladni minister je imenoval pred kratkim medministerijalno komisijo, da bi proučevala to težavno v-prašanje in nasvetovala odpomoč. Govori se, da je ta komisija končala svoje delo in predložila ministru seznam vkrepov, ki so vsaj po njenem mnenju velike vrednosti. In res presoja zakladno ministerstvo to vprašanje jako optimistično.
Neki dopisovalec pariškega časopisa „Petit Parisien“ je poprašai pred kratkim Visoko finančno osebo glede starega načrta, da se bi ustvaril gospodarski sporazum med Anglijo in Francijo. Vpraša-nec je odgovoril, da je padanje francoskega franka in angleške šterline silno razburilo angleško javno mnenje in je naklonilo angleškemu prepričanju, da je treba izdelati skupen načrt med Francijo in Anglijo V svrho vreditve evropejskega gospodarskega položaja ne izločivši se-
veda amerikanske pomoči, ki pa se ne bi smela smatrati kot neobhodno potrebna za vdejstvitev tega načrta. Pov-darjal je za Francijo potrebo, da spravi v ravnotežje svojo bilanco in omeji kroženje papirnatega denarja. Ako se ta dva pogoja pojavita — je končal — je upanje, da se ta načrt Vresniči in doprinese mnogo sadov.
Enake bojazni imajo tudi Amerikanci, ki se pa ne boje zase, ampak le za države, ki so jim dolžne... Ako se bi zljubilo Evropi pošaliti se nekoliko, zgubi Amerika naenkrat vse svoje dobičke.
Bilježimo te glasove kot dnevne vesti brez nikakega ganjenja. Vemo, da pozna Visoka financa bolje od nas edino v-spešno sredstvo v teh težavah: znatno obrezanje zasebnega imetja. Visoka financa pozna to sredstvo, toda čuva se posluževati se ga iz čisto individualnega egoizma in se krčevito oprijema polovičnih sredstev in „llajštrov*. Naj le dela tako-le: Kedar propadajo ta sredstva, najde ljudstvo tim lažje svojo pot.
Kolek in veljavnost menjic.
Generalni civilni komisar razglaša:
„Člen 49 italijanskega kolekovalninske-ga zakona, uveljavljenega tudi za osvo bojena ozemlja z naredbo vrhovnega armadnega poveljstva z dne 17. junija 1919, priloga A, je vpoštevati v osvobojenih ozemljih v ogib razveljavljenja menjic, ki niso pravilno koiekovane,
*
Opozarjamo na to važno naredbo, ki se bistveno razlikuje od dosedanjih pravil v našem ozemlju. Naše sodnije so temeljem tukaj veljavnih avstrijskih zakonov pripoznavale kot pravnoveljavne tudi nekolekovane ali pomanjkljivo koiekovane pobotnice. Italijansko pravo pa ne pozna menjic, ki niso zakonito koiekovane. Pozor vsled tega pri sklepanju menjičnih opravi!
Brezdvomno jako Važno Vprašanje, koje se rešuje pri nas na dinamičen način, kajti povprečno bi dobili od naših mogotcev odgovor, da se mora obujati društva, šole, gospodarstvo i. t. d. celo Vrsto podrobnih vprašanj.
Pri nas Slovencih se konstatuje sploh velikansko nagnenje za podrobnosti, kakor da ne bi bil sposoben mal narod za Več nego podrobna dela. Tudi smo o-pazili, da nas ta okoliščina temeljito loči od „Goriške straže* in „Edinosti“, koji obe opisujeti z velikansko ljubeznijo neznatne posameznosti, ki nosijo na sebi edini znak narodnosti ali pa še tega ne.
Življenje aii smrt posameznega c’ venca, ki je živel in umrl, kakor drugi umrjoči človek, je za „Edinost1 „Goriško stražo* takoj narodno poglav, dočim vidimo mi v posamezniku toliki narodnosti, kolikor je v kaže isti v'javnem in ne V zasebnem življenju. Mi izhajamo iz stališča, da prihaja vsak posameznik za skupnost le toliko V vpo-štev, kolikor je tudi nesebično delal za skupnost.
Res je, da sestoja narod iz posameznikov, ki so živeli, živijo in bodo še živeli, toda za narod je edino važno ono delo, ki ostane, ne pa to, kar je kdo mimogrede zaslužil pri Slovencih s tem, da je bil Slovenec. Pri nas Slovencih se zdi, da ni še dovolj izraženo to čustvo o individualni in kolektivni vrednosti.
Tako se oprijemajo dandanes vsa slovenska Vprašanja. Hoče se obuditi društva, čitalnice itd. itd., toda elementarnemu Vprašanju našega novega političnega položaja se vsak vedoma izogiblje, ne da se bi pomislilo, da je boso vse, kar nima podlage.
Res je, lahko upamo, da ustanovimo in oživimo še to ali ono narodno društvo, toda kaj nam vse to pomaga, ako si ne izgovorimo poprej popolnoma prostih rok. Ali mar mislijo naši politični veljaki, da se bode moglo prepovedati našim dekletom ženitve s karabinerji, železničarji, finančnimi stražniki in uradniki, ki jih bode brezdvomno nameščala italijanska vlada v Julijski Benečiji, ker je naše razumništvo popihalo v Jugoslavijo iskat si boljše sreče?
Ali mar misli kdo, da se ne bodo naseljevale po naših krajih italijanske tvrdke, ki bodo trgovale z Jugoslavijo in preplavile naše vasi s svojimi podružnicami in trgovskim osobjem ? Ali se ne zavedajo naši veljaki, da bode naš bo-
«GORIŠKI SLOVENEC»
doči naraščaj obiskoval italijanska vseučilišča v Rimu, Milanu, Bolonji, Firenci i. t. d. ? Ali ne računa naše razumništvo na to, da se bodo italijanska vseučilišča polnila z dijaki iz Jugoslavije in celega Balkana, ki se obrača proti zapadni kulturi ?
Pomislite za Boga vse te okoliščine in recite nam, ali se Vam ne zdi smešno hitevati na podrobna dela, ne da bi prej ali vsaj istodobno rešili življensko vprašanje, ki zadeva našo bodočnost ?
Ali ne uvidevate, da je treba politike prostih rok in da je ista dana edinole V načelnem sporazumu ?
Naš obstoj v Julijski Benečiji ni Vprašanje politične struje, marveč le gospodarstva in kulture in ti ste dve jako kočljivi Vprašanji. Postavimo, da nasiti ita-'Janska vlada gospodarske težnje našega ljudstva na eden ali drugi način. Posledica bode sprava z danimi razmerami in narodna malomarnost, katero že danes kaže marsikateri begunec, ki se vrača razočaran iz Jugoslavije, kjer se baš tudi ne cedi med in mleko. Druga težkoča so naše kulturne težnje. Vsak kdor le količkaj pozna Italijane, Ve da isti niso prav nič podučeni o naših kulturnih težnjah, ki se vedoma ali nevedoma tolmačijo kot nekako kljubovanje njihovim kulturnim težnjam. Mi smo na sumu radi nekega pritiska proti zahodu, dočim se bi mi reveži le radi ohranili na domači grudi, za kar rabimo poleg materijelne tudi duševne hrane.
Nikoli pa ne bodemo prepričali Italijane o dejanskih potrebščinah naših kulturnih težaj, ako se bodemo dosledno izogibali odkritosrčnemu razgovoru z merodajnimi činitelji italijanskega naroda.
Danes imamo absurden položaj, da izhajajo V Julijski Benečji trije slovenski časopisi („Edinost11 bi rekla „dva“), ki so tukaj, da branijo slovenske interese. Toda kaj so dosegli? Ničesar. Slovenske šole niso še vspostavljene v prej-šnem obsegu, učno osobje je pomanjkljivo, slovenska društva spe itd. itd. To je pravi narobe svet. Mesto, da bi imeli prej svoja gospodarska in kulturna vprašanja rešena in bi s časopisjem le spo-polnjevali vrzeli, imamo prej liste, ki naj bi godrnjali na tem in onim, kar ne bi bilo baš v čast nove vlade.
Mesto, da bi izbrala vlada svoje komisarje med ljudskimi zaupniki, nam pošilja ljudi, ki pri najboljši volji ne razumejo ne naših običajev, ne našega značaja.
Tako se ustvarja nehote neko čudno ozračje, koje vrlo izkoriščajo elementi, ki imajo svojo korist od politične napetosti med Italijani in Slovani. Ali ni absurdno, da si bi Italija zapirala sama pot do sporazuma z Jugoslovani, ki pelje preko našega slovenskega prebivalstva? Ali ni istotako absurdno, da se bi obračala Jugoslavija proti Nemčiji in si za vslej onemogočila spoznavanje neizčrp-Ijivih kulturnih zakladov, ki jih vsebuje Italija? Ne smemo si predstavljati, da je bil tujski promet v Italiji nekaj banalnega in površnega. Italija nudi še Vedno celemu svetu sredstva za bogatenje duševnega obzorja in napajanje duha z u-motvori, kakor jih ne najdeš v nobeni državi. Za nas je bila nesreča, da se je nas dosledno odvajalo od vsega, kar je bilo italijansko in posledica tega je bila, da ne najdeš v zgodovini niti črkice o kakem vzajemnem spoštovanju ali vsaj občevanju med slovanskim in italijanskim narodom.
Nepoznanje je pa prvi povod nezaup-nosti in vsem zlom, ki izvirajo iz neza-upnosti.
Toda, da se povrnemo na prejšnje kulturno vprašanje. Italijani se dobro zavedajo da so hodili in hodijo k njim še vedno nemški, angleški, francoski, amerikanski in drugi učenjaki ter umetniki in sklepajo vsled tega, od prvega do zadnjega lahko rečemo, da so eminente kulturen narod. Opažajo pa isto dobno, da kažejo Slovani mržnjo do tega, kar jim ves svet pripoznava. V tem leži resna težkoča, ki jo bode težko spraviti iz sveta, kajti V tem Vprašanju je prizadet narodni ponos obeh strank. V tem vprašanju tiče vse zmote v šol-ških in političnih Vprašanjih in se še celo Večajo od dne do dne, ker tudi med nami ni mož, ki bi znali ali hoteli načeti to velepomembo vprašanje.
Za to pa tudi razumimo apatijo do našega lista, ki je prevzel nalogo, delati pot preko te strašne ledine. Zmajati z glavo je lahko, kritizirati je lahko, natolcevati istotako, toda zares težko je naše kulturno-politično delovanje, dasi bi moral vsak sam pri sebi priznati, da se bi moralo tako smer oživeti, če bi je že ne bilo.
Priznati moramo sicer, da se Vrši vsako politično preobračanje počasi, toda Vrši se brezdvomno, kedar nastopijo za to potrebni pogoji. Obupujemo le v o-čigled nepreglednemu polju, na kojem se zgubljajo posamezniki, toda povsod so potrebne žrtve in zakaj ne bi bile tudi v tem slučaju.
Sedanji rod ne bode nikdar pravično ocenjeval našega delovanja, a to nas ne more plašiti, ako hočemo koristiti stvari in ne nam osebno.
Zaupamo pa seveda V razsodnost našega naroda, ki hrepeni po izobraževanju. Baš ta čut mu bode v rešitev, kajti isti mu omogoči pobrati od sosednega naroda vse, kar mu služi v lastno izobrazbo. S tem bo le ojačil svoj narodni živelj in ne bode podlegel nobenemu V-plivu, ki se ne strinja z njegovim narodnim značajem. Seveda pa se to ne bode zgodilo brez težkoč, ki smo jih o-pisali. Dal Bog, da se bi lažje premagale, kakor mislimo V naši bojazni, da je izročeno danes ljudstvo slabim svetovalcem.
Domače vesti
Poboj v Štandrežu pri Gorici. Nekega Večera prošlih dni sta se priklatila 22 let stari vojak Donato Carmelo in triindvajsetletni vojak Rafael Carboni oba iz Ca-tanie in dodeljena stotniji ženijskih delavcev V Štandrežu, na^ dvorišče mesarice Marije Breščak V Štandrežu z pobožnim namenom, da bi odnesla nekaj govejega mesa. Zvohala sta tudi kraj, kjer je bilo meso shranjeno in tako jima je bilo prav lahko pričeti svoje delo. Toda tatova sta bila nespretna in napravila ropot, ki je zbudil lastnico. Ista je pričela dreti se na vse grlo in ker ni bilo še prav pozno, (bilo je nekako ob osmih zvečer) je bilo dvorišče kmalu napolnjeno ljudi, ki so pričeli dajati po tatovih.
Vojak Donato Carmelo je odnesel 4 rane na glavi, radi kojih se je moral podati v vojaško bolnišnico na tržaški cesti. V tepežu pa je bil tudi ranjen SOletni Karl Pavletič v hrbet in desno roko.
Vojaka Rafaela Carbone so aretirali in odvedli v bližnjo vojašnico, toda posrečilo se mu je oborožiti se z nova s puško in podati se pred hišo Marije Breščak. Proti stanovanju iste je oddal kakih 20 strelov, kar je z nova alarmiralo vojaštvo, ki je zopet priteklo na lice mesta in to pot odvedlo nasilneža v pravi zapor.
Požari. Na Cingrafu je zagorelo po noči poslopje Ludovika Fornasari. Ker je izbruhnil ogenj neopaženo in se prijel tudi senika, je bilo težko vdušiti ga. Treba je bilo triurnega napora. Škodo se ceni na 20000 lir.
— Saje so se vnele tudi v hiši štev. 29, Via Ascoll in sicer V stanovanju neke Marijo Cantarin. Ogenj je že načel gorenje nadstropje, toda došli ognjegasci so brzo vse pogasili.
Tatovi. Brata Andrej in Anton Padovan, stanujoča pri rudeči niši sta bila odvedena v zapore, ker jima je bilo dokazano, da sta odnesla ves stavbni materijal, ki je bil hranjen v hiši Uršule Pavlin na Sv. Marku, ki se je gradila na novo.
— Tatovi so okradli tudi mehanično delavnico Avgusta Culot v Via Cesare Lombroso ter odnesli dvoje klešč in 200 lir v denarju.
Izdajatelj: JOSIP PETERNEL.
Upravitelj in urednik: Karol Jušič.
Tiskarna G. Juch V Gorici.
POZOR!
I5{« in kupuje sg vsako množino drvi za kurjavo in plačuje se dobro. Ponudbe je nasloviti na uredništvo „Goriškega Slovenca“.

Kuharica za Trst,
vešča vsih hišnih del, se takoj proti dobri mesečni plači sprejme. Pojasnila se daje
kapucinska ul. 11.
Orazietti m Angelini
Velika zaloga
črnega in belega vina
iz Kojskega.
KONKURENČNE CENE
Na Piacuti (Piazza N. Tommaseo) nasproti cerkve.
f*'

CORSO <5. VERDI 38.
T
Najstarejša knjigarna in trgovina s pisarniškimi predmeti. Bogata zaloga vsakovrstnih pisarniških potrebščin, slik, a n barv i. t. d. a m
SLOVENSKE KNJIGE,
Zaloga italijanske slovnice za Slovence : „Italijanščina za Slo-a vence“ sp. V. Bandelj, s Slovarji italijansko-slovenski, in slovensK0 italijanski. - Slo-H ■ venska postrežba a b
—J
bazar!
Ha Verdijem tekališču Corso Giuseppe Verdi 13
Se nahaja bogata zaloga galanterij, papirja, dišav, toaletnega mila, steklenin, glinastih posod in posebno bogata izbera razglednic in časnikov
a bi a
Prodaja se vse na drobno in ea debelo Edina zaloga papirja „Abadie"
«OD
S cenami ne more nihče konkurirati.
: Leopold Zakrajšek:
H ifiiinm
Gorica, Corso 6. Verdi II
TIT
TRGOVINA
Perilo,
manufakture in izvršene obleke
TIT
iTMiiminiimiriimi
Naznanjam, da sem začel stre-hokriino obrt
v Gorki
(Largo Nicold Facassi 3 in 5)
in se priporočan hišnim gospodarjem, ki sem jo v stanu dobro in hitro postreči. Sprejemam tudi izdelovanje vsakovrstnih načrtov in stavbenih proračunov.
Maksimiljan Poberaj
arhiteRt.
Društvo za avtomobilni promet
ini. F. Ribi & C. - Gorica
flUTOnOBILNfl PROGA Gorica-Červinjan
8.45	17.00	f Gorica . . . .	• • X	8.35	14.00
10.20	18.35	^ Červinjan . . .	i	7.00	12.30
POSTAJE : Farra, Gradišče, Zagrad, Romans, Versa, Tapo-giiano, Campolongo, Gavenzano, Perteole, Sa-ciletto.
flUTonoBiLNfl pRoen
Gorica - Ajdovščina - Postojna
7.00	16.30	Gorica	 /		k	9.45	19.15
8.25	17.55		Ajdovščina ....		8.30	18.00
8.40	18.10		Vipava 			8.00	17.00
j 10.40	—_—		s Postojna	 |		—.—	14.30
POSTAJE ; Ajševica, Šempas, Černiče, Cesta, S. Vid, Razdrto, Hruševje, Hraše.

I®!
Pozor trtorejci
MANZANO
m
Cepljene trte, križane vrste, Velika izbera sadnih mladik, ceplene mrbne mladike, kra-silne rastline, Sviloprejkina semena — zagotovljen vspeh.
Cenik na zahtevo brezplačno
MT

Tvrdka: Pietro Quagliata & sinovi
Grorica: Via Morelli št. 12 trguje z vinom, oljem, Jesihom, jestvinami.
Cene tekmujejo z vsako konkurenco.
MT KURIVO ro!ik.eÄ
L 30 kvlntal na drobno - L 25 kvintal na debelo.
Banka za Julijsko Benečijo v Gorici
Anonimna družba - Društvena glavnica L 1,OOP.QQO
Agencije::
Ajdovščina, fljello, Gradišče, Gradež, Červinjan, Kormin, Tržič.
Depoziti - posojila - odračuni
Brezplačna emisija bančnih naKazov, Ki so vporabljivi po celem Kraljestvu