ra
IZDAJA ZA GORIŠKO IM BEIEČIJO
PRIMORSKI DNEVNIK
 	GLASILO	OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
gkVM- - Štev. 28 (2024)	ŠZ™'LXf&>n.Vfrff	_	_	TRST,	petek	1.	februarja	1952	______
Prispevajte za Kulturni dom
Cena 20 lir
l^iOjjlLO TRYGVE LIEA 0 NJEGOVEM NAČRTU ZA DVAJSETLETNI MIR ČL,AMEK«MARODME ARJII.IE* SODNIJSKO PREGANJANJE PARTIZANOV
Za miroljubno rešitev spornih vprašanj UL priznanje zakonitih narodnih teženj
®fbve članice naj vodijo tako politiko, ki bo krepila OZN - Sprejeta resolucija Jugoslavije in drugih sedmih držav, na aga pristojnim organom OZN proučitev Lieve spomenice - Sovjetski biok ponovno pokazal svoje nasproto* nJ« mednarodnemu sodelovanju in stvari miru - Graham pooblaščen, naj nadaljuje posredovanje glede Kašmirja
OZlOv; 31 ■ ~ Glavni tajnik
čilo n 8kuPžčino pedal pero-PrOffKm,. svo-ieTO dvajsetletnem
sSlU0^ZNagOtOVit'ev m‘rU
Ue	Die	je pozval tiržav-
Mtlkn	svc,i°	zunanjo
Ktve oz\t U°. v fcOTist okrepi hi v»’ ^‘poročal je tudi. batkjL mostnl svet imel v bek p2,,5rv> periodični sesta. zgrtje^f,1’ *• da bi bile niM v»n?i • da te nasprotje \pjje. ekklmi državami edino »Postavljanje naše dobe. 3e doda] se tudi vprašanje — ma otm .mirrj ga sporazu-feščajo?: ®*rln»i interesi in na Aziji aSi . nacionalizmom v Ojem’ vzhni?’ in zlasti na Sredini dob ' V nasi naS!i PTe-8 quc» ,^e včerajšnji «sta-ki bo*, jjjnika novim oblikam, be.,	tenislj jutrišnje druž
k m<5ctfe ^gl?Vnega tainikE
ki g- Tro vprašanja varnosti, '■zhod,, tj, Jajo na Srednjem sn'erišitjur v drugih azijskih in s!ti saJ? državah, mogoče re-skiad’i , fa miren način in v Pctrebr,^ .laano OZN. »Nujno ntati »Ji.:- ie dodal — Pri’ '^tovi1^ narodne težnje, rodneB, Zveznosti medna in L®,’?''3’ odpovedat; se sredstva Ju a'r odločno iskati t^oieA 23 urimo prilagoditev l Gkde ,*Veta v razvoju.# ie t a med vi likimi si-n ^SVe Lie mnenja, da re!Jt*t> rvj . ®j° neve možnosti
^trve Lie mnenja, da —im - a3ajo neve možnosti ?v®Zo 6aian' med Sovjetsko Zeč p,ri zahodnimi silami. Ra. ^tneoa cnih sestankov Var ^V^ta je Trygve Lie v?rt*>n'(C r,a’ ^ velike sile v P >n i®1? .trenutku posvetuje *°*&i3iC “Javil, da upa, da b<
bo
ta razorožitev lahko o ^4 obnovila razpravlja-
bju# ‘etn »obsežnem vpraša
Po
lli bil konec i, Peco; ha KoTe.ii eden pr-Šlje l5e7j? .^gotevitev mi-
DrnrwU?VIt da ft bo mo-Pjh sovET razširitev seda ?_k.ojrJ°v in začete"; novih, -i* /ib oreprečiti tudi pove-t>ali^vdnarcdne napotiti.
Je glavni tajnik omenil tavnr/osl>odarsko zaostalim 'jr.jp Vr in dejal, da scdelova-temi in industriali-Ir“tJe ILr^vami predstavlja ;>h rJ?r3ro'tie akcij? ZdTuže-javil, jFdov. Na koncu je iz-šiKu sedanje krize nisc . ^fi. pa} ra znak raz-gr^ijV katerem skuša sedanjost •J labJl8.Preteklost in iz če-™js i 0 bo nastala nova bla. Ubnr diri vlade vodile mi Politiko.
delegaR11 tajnikovega govora SbijeSaH Kanade Cileja, Ko-i^t^ng’ Jetija. Libanona, Pa-^■ložilf^e in Jugoslavije Ju?^rt resolucije, s ka i i Ožfj j° pristojni orga tv^nje Ja-u kljujejo pro-jU>?Ve r i h delov spomenice {S nrbi^' k’ s°sdaio v nji-*° čsMu l0®*' Drugi delega-‘dali Trygve Lieu za
tj, ?PVo r^uTj. ‘VKve ucu Zt
lvbost Jrud° in za konstrik njegovega programa
Sovjetski in poljski delegat pa sta se izrekla prot; načrtu. Poljski delegat je trdil, da skuša ta načrt izkoristiti OZN za a-meriško oborožitveno politiko in za obnovitev nemški ga militarizma. Za države vzhodnega bloka je edinj pravi mirov, ni načrt’oni, icj ga je predložila sovjetska delegacija.
Popoldne je libanonski delegat. ki je med predlagatelji resolucije, ostro kritiziral »arogantno« politiko zahodnih držav na Srednjem vzhodu ter izrazil upanje, da se bo ta politika spi»:menila in da bo slonela na enakopravnosti. Češkoslovaški delegat se je. kakor ostali delegati sovjetskega bloka, izrekel preti temu načrtu, ki je po nj-govem mnenju »zamisel anglosaškega napadalnega blo. ka». Filipinski in izraelski delegat sta se izrekla za načrt in skupščina je nato odobrjla načrt resolucije s 45 glasovi pro-
ti 5.
Sledilo je razpravljanj« o zadnjih sklepih pravnega odbora. Začeli so razpravo o definicij, napada, o čemer so bili že razpravljali predi dvema ted norr.a v pravnem odboru. Sprejeta je bila resolucija, da sr- o tem vprašanju zopet’ razpravlja na prihodnjem zasedanju glavne skupščine, pri čemer naj se upošteva zlasti mnenja, ki so ga izrekli posamezni delegati v pravnem odboru na sedanjem zasedanju.
Sprejeta je bila tudi resolucija, na podlavji katere se za sedaj ne pedvžame noben u-krep o reviziji statuta komisije za mednarodno pravo. Jutri bo skupščina razpravljala o drugih skt-pih pravnega odbora.
Skupna seja političnega, gospodarskega in socialnega odbora. ki bi morala biti danes v zvezi s tristranskim- predlogom za sklicanj« izrednega zaseda-
Diverzantske šole na Madžarskem
trZveza madžarskih borce« za svobodo* organizira padalske in diverzantske tečaje • Deportacije bolgarskih kmetov
nja glavne skupščine v primeru pd: mir ja na Koreji, je bila odložena na soboto.
Varnostni svet je nadaljeval razpravljanje o Kašmirju in je sklenil, da bo imel svoj sedež v Parizu do 15. februarja in bo svoje delo nacteljeval 16. februarja v New Vorku. Danes so pooblastili posredovalca OZN Grahama, naj nadaljuje svoje posredovanje in predloži poročilo pred 31, marcem.
MIAMI, 30. — Izvršilni odbor sindikalne organi zveze AFL (American Federation Labour) je predlagal vladi, naj ustanovi odbor, sestavljen iz civilistov, kateremu naj se poveri nadzor-, stvo nad zahtevami oboroženih sil glede surovin in delovne sile. Izvedenci, ki bi bili v tem  __________________,
odboru, bi morali preprečiti, da j druge tečaje.' , _________ .
bi se uporabljajo preveliko šte- zveza posebno šolo 28 povelj vilo delavcev za vojaške po- nike oddelkov. V mestu God trebe.	I	pa	je	dvomesečna šola za ored-
(Od našeg. dopisnika)
BEOGRAD, 31. — Stalne.provokacije in incidenti na jugoslovansko madžarski meji od-krvajo napadi j.e namene madžarski kominlormistov. ki -la-po izvršujejo ukaze iz Mcskve. »Narodna armija«, glasilo jugoslovanskih oboroženih sil, objavlja danes podrobnos t, ki dokazujejo, da madžarska vlada v nasprotju z jasnimi določbami mirovne Dogodbe, m lilarizi-ra deželo in jo počasi izpre-minja v orodje sovjetskega osvajalnega stroja. List pravi, da tako imeixvar>o »Zvezo madžarskih borcev za svobodo« vodijo višji madžarski oficirji. V madžarskem vojnem ministrstvu je poseben oddelek, ki nadzoruje delovanle te organizacije. keterj je madžarska vlada dala na razpolago milijonske kredite. »Zveza nudz rakih borcev za svobodo« organizira pad.branske, diverzantske in V Budimpešti ima
OSTRE LABURISTIČNE KRITIKE
Churchillove gospodarske politike
Banan napada «razredni značajb Butierjei/ih gospodarskih ukrepov-Krepitevbevanističnih pozicij v laburistični poslanski skupini - Atliee obtožuje vlado, da je prišla na oblast s prevaro
LONDON, 31. — Po daljši debati, v katero sta med drugimi posegla Attlee s strogo kritiko konservativnega gospodarskega programa, in Bevan s temperamentnim in zelo ostrim nastopom, ki se je razvil v pravi govorniški dvoboj med njim in Churchillom, je konservativna absolutna večina v spodnji zbornici odklonila laburistično resolucijo, ki je obsojala vladno gospodarsko politiko. Razmerje glasov: 309:278. Spodnja zbornica je nato odobrila vladne gospodarske ukrepe s 306 glasovi proti 275.
Medtem pa je laburistična poslanska skupina že danes predpoldne sklenila, da bo postavila novo resolucijo, ki bo kritizirala vladno zunanjo politiko, zlasti v zvezi s Churchillovimi izjavami, tako v Washingtonu, kot včeraj v spodnji zbornici. Poročajo, da je na seji prevladalo mnenje, da je Churchill, v nasprotju z njegovimi včerajšnjimi izjavami, vendarle sprejel nekaj dokončnih obveznosti v zvezi s politiko do Kitajske.
Na drugi strani prevladuje v političnih krogih vtis. da se mnenje laburistične poslanske skupine s precejšnjo naglico premika na pozicije, ki jih zagovarja Bevan s svojimi prijatelji iz laburistične levice. Zdi se, da je k temu pripomogel tudi današnji Bevanov nastop v spodnji zbornici, ki je, kot poročajo, napravil na poslance velik vtis.
S svojim osebnim napadom
na Churchilla je Bevan razgibal mrtvilo, ki je kljub važnim vprašanjem na dnevnem redu vladalo v spodnji zbornici. Bevan se je opiral v glavnem na iste teze, ki jih je pred njim v boli umerjenem tonu prikazal Attlee. Predvsem je poudaril «razredni značaj« nekaterih varčevalnih ukrepov, ki jih je predlagal Butler. in obsodil zmanjšanje rezerv surovin, ki so potrebne v obrambne namene. S svojim običajnim temperamentom je vrgel Churchillu v obraz obfožbo. da «ne izpolnjuje svojih dolžnosti« kot obrambni minister, ker je do-voCi Butlerju, da zmanjša angleški vojaški potencial v trenutku, ko meni general Elsen-hower. da se je nevarnost povečala. Nastal je besedni dvoboj s Churchillom, ki je postajal vse bolj glasen.
Bevan. ki je bil do svojega odstopa minister za zdravstvo in zsčetn-k načrta o brezplačnem zdravstvenem skrbstvu ie med drugim dejal Churchillu: «Hvalite se z napori an«l' šk h rudarjev. Toda kako jim to povračate? Tako, da jim pustite gniti zobe!« Kot znano, predvideva Butlerjev načrt ukinitev brezplačne zobozdrav-niške pomoči.
Tudi Attlee. ki je začel današnjo debato, je poudarjal, da pomenijo Butlerjevi načrti znaten ud-rec za manj premožne sloje. Omenil je predvsem odpust 10.000 državnih uradn.kov,
pijanska vlada poskuša
^isiiiti parlament h kapitulaciji
ijiu fcmokrlstlanske parlamentarne skupine »stopa nov vladni poskus razveljavljenja že ni|t poviškov državnim nameščencem • De Gasperl še ni postavil vprašanja zaupnice
(Ort
"	J—- je vlada poslala danes v. ogenj
v klttj oaSega dopisnika)
lu a-ii f ~ oievjini
bn?i 'l-pi?rrvaVir,arJi’ ki 80 da*
zb galer * dvorane v črafn/. Jruice in pričako-
5 l*h	dogoukov,	k,
u^ti-cff^edovaie govorice o
-	’	1	da jo bo zah.teva-
r«ču,^S°vprj41i Povsem na
2^* *S*VS&86 * sicer
gdl^^Pravljaj0
_ demol
o tem, ali o novem
i« »i 1,1 vsa 6®k ¥ b‘l0 g<> ‘Ičiv^iti cbat? le samo da-iaJl Pavi® P^fetelji drama-hrJ^Ssovam1iei?tarnlh d-skusij
Sjira^a‘in!ri n*,rda le ^ *Vi^riY^ro.yal1- p016*
J,1«’. h-Jdi m-nistri
b^ardi k fam, Cgmpilh, U f/la- Spataro, Ru-*ti*_-e aamo /k!? ‘n Malv«sti-ki čutiti v^illca fninistrov zborn nost vPraianja, «?9>PISV Sf?« .obravnava. Č« "b UsiužiS? Plač dr-
tu®	ko.	važni	—	konč-
i^na i^Parlam«nt jM-.sUil fS^vtde^f f^tke. kot jih
j^0v>uevala_ da le to
S .n*ka’
a Posku način,
...........
Po 3« r,fd*di	ugl(
,Pr-rt®®_ v°rr.no trpel
‘O.Aa p“,lV,a,n3k'h poslan-
S£S
i«
piw,- k: bi ?? enajstih mi-
b«i ■?_ *»o
skWRg“n)8 Par'
Ustili ,?°v ki so ga a hlzantinizein,
poskusih
'predsednika	el emok r stjansk e
poslanske skupine Bett-ola, ki je opozoril, da je parlament že odobril dodatna bremena za 12 milijard in da bi se utegnilo zgoditi, da se pri glasovanju o nadaljnjih členih zakonskega predloga pojavijo spet nova bremena, ki bi «mogla zvišati skupno vsoto poviškov državnim uradnikom iznad meje, ki jo predvidevajo proračunski krediti«.
Po tej utemeljitvi je Bettiol dejal, da skupna vsota poviškov ne snv presegati 61 milijard (prvotrvo je vlada hotela dati samo 50 milijard in kasneje zv-šaja vsoto na 50 milijard), ker bi sicer manjkalo kritje. Zaradi tega je predlagal, naj s® zakonski načrt vrne komisiji, ki ga naj priredi tako. da poviški ne bi presegali 61 milijard in naj da prednost poviškom družinskih doklad in podobnih prejemkov.
Sledila je dolga in včash precej živahna diskusija o tem, ali je o Bettiolovem jjredlogu, ki očitno izdaja svoje ministrske avtorje, »ploh mogoče glasovati. saj je parlament o ne-katerih členih zakonskega predloga le pravomočno sklepal in jih torej ni mogoč? spreminjati. Zaenkrgt se je diskusija omejila na vprašanje, ali odgovarja predlog pravilniku. Ker je bila končno večina parlamenta pritrdilnega mnenja, so predlog sprejeli na dnevni red in bodo jutri razpravljali o njem-
V diskusiji je bilo slišati nekaj zanimivih izjav. Noedv.sn' poslanec Vola (ki je pred leti izstopil iz d«nokristjanskp stranke) J# opozoril n« dejstvo, da je nekaj podobnega včeraj predlagal on s?m in da je bil njegov predlog zavrnjen, ker je finančni minister
Vamoni izjavil, da bi vračanje zakonskega predloga komisiji bilo v nasprotju, z nujnostjo, da se izboljša gmotni položaj državnih uslužbencev. Tajnik CGIL Di Vittorio je svoj govor zgradil np zaenkrat še prezgodnji hipotezi, da hoče vtaua povezati z glasovanjem o Bettiolovem predlogu tudi glasovanje o zaupn ci. To pa samo zato, je dejal Di Vittorio, ker je glasovanj® o zaupnici javno, kar predstavlja prit.sk na demokristjanske poslance. da glasujejo za vlado in b tem obenem zatajijo svoj glas za že odobrene poviške.
I«ra s številkami, ki jo uporablja vlada, n-i popolnoma jasna. Gre pa verjetno za poskus, da se dodatno breme, ki izhaja iz odobrenega Cappigi-jevega popravka, omeji na dve ali tri milijarde lir, po že znani svojeglavi interpretaciji vladnega »bizantinizma«. Iz podatkov, ki jih je še danes podal minister Vanoni in jih je izpopolnil poslanec Pierrac-cini (PSDI), izhaja, da predvidevajo členi že odobreni v celoti, poviške ra skupno 56 milijard 480 milijonov brutto (po odštetju odbitkov 55 milijard 450 milijonov), da pomenijo nadaljnji poviški, ki jih je komisija že odobrila, dodatno obremenitev za 7 m--lijard 700 milijonov lir in da je temu treba dodati še osem milijard, ki izhajajo iz prav tako i' odobrenega Cappigije-vega popravka. Skupno gre torej za 72 milijard 180 milijonov lir. ali za dobr h enajst milijard več, kot bi bila pripravljena dati vlada.
Vse skupaj pa vzbuja vtis. kot da hoče vlrda g to ali ono zvijačo parlament nekako °* pelvir ti ali pa ga prisMiti h kapitulaciji,
A P.
ANEURIN BEVAN
omejitev prodaje nekaterih vrst potrošniškega blaga, omejitve prodaje na obroke, predvsem pa omejitve brezplačnosti zdravstvenega skrbstva, ki je delo laburistov.
Attlee je tudi dejal. <ja Butler «dramatizira položaj«, ki je bil leta 1845 mnogo bolj kritičen kot danes, in menil, da periodičnih kriz y gospodarstvu šterlinškega področja ne bo mogoče odpraviti, dokler ne bo uvedeno mednarodno načrtno gospodarjenje z devizami. Končno je Attlee dejal: »Sedanja vlada je prišle na oblast s prevaro, ker je obljubljala ljudstvu več živil po nižjih cenah in omilitev državnega nadzorstva nad gospodarstvom in ker je prepričevala volivce, da je vseh njihovih težav kriva laburistična vlada.«
New Hampshire, naj ta vpis črtajo. Poudari; je, da mu ta sklep ne bi nikakor onemogočil, da v pravem Tcnutku in če bi to imel za potrebno, sprejel imenovanje za uradnega kandidata demokratične stranke za predsedniške volitve. Doda! je, da ne bo več odgovarjal na tozadevna vprašanja, dokler ne bo napovedal r -ojega dokončnega sklepa.
Prvi trenutek so bili novinarji presenečeni, potem pa so ugotovili, da predsednik ne bi imel nobenega interesa udeležiti se pripravljalnih volitev v New Hampshire, ki je tradicionalno republikanska država. Truman se bo lahko pozneje vpisal kot kandidat v kaki drugi državi ali pa sprejel imenovanje za uradnega kandidata demokratične stranke, ko bo julija v Chicagu kongres te stranke. Truman ni niti vezan na zakon iz leta 1951. ki brani ameriškim državljanom, da bi bili izvoljeni za predsednika več ko dvakrat, ker je njegov sedanji mandat prvi predsedniški mandat; prejšnji je bil podpredsedniški. Riazen tega je pravni običaj da zakon ne velja za predsednika ki je bil na oblasti ko je bil ta zakon sprejet.
Vedno bolj pa prevladuje vtis, da ostane za Trumana možnost sprejeti imenovanje uradnega kandidata stranke, če ne bo v juliju določen noben drug »neoporečen« kandidat.
PARIZ, 30. — General Eisen-hower je danes uradno obiskal francoskega ministrskega predsednika.
LONDON, 30. — V obveščenih krogih so mnenja, da ni gotovo, da bo britanska vlada odgovorila na sovjetsko noto glede poveljstva o Srednjem vzhodu. Ce pa bo odgovorila, bo odgovor enak onemu na prvo noto, ki je zavračal sovjetske obtožbe.
Sporazum med ZDA in Kanado
WASHINGTON. 31. — Ameriška komisija za atomsko energijo javlja, da je bila .v Wa-shingtonu konferenca med predsednikoma kanadske in ameriške komisije za atomsko energijo. Na konferenci so govorili o «programu za pridobivanje urana« in o «izmenjavi informacij na področju atomske energije«. Domnevajo, da so zlasti proučili načrt za zgraditev rafinerije za uransko rudo, ki jo kopljejo na področju jezera Athabaska.
Truman se še ni odločil
ali bo kandidiral
WASHINGTON, 31. — Predsednik Truman je imel danes običajno tedensko tiskovno konferenco. Odklonil je vsak komentar k govoru guvernerja države New York, Deweya, v katerem je ta predlagal sklenitev tihomorske zveze, ki bi odgovarjala atlantski zvezi. Izjavil je, da ni utegnil pregledati tega govora, vendar pa je pripomnil, da za sedaj ne vidi jasno, kaj misli Dewey. Poudaril je. da imajo ZDA sedaj dvostranske dogovore s Filipini, Avstralijo in Novo Zelandijo ter varnostno pogodbo z Japonsko.
Glede morebitne kandidature na prihodnjih predsedniških volitvah je Truman izjavil, da bo pozval člane demokratične stranke, ki so vključili njegovo ime na seznam kandidatov za pripravljalne volitve y državi
Mac Cormick
prišel v Washington
WASHlNGTON, 31. — Novi vrhovni poveljnik za severni Atlantski ocean admiral Mac Cormick je danes ob svojem prihodu v washington izjavil: «Takoj ko bo mogoče, bom odpotoval v prestolnice vseh držav članic organizacije atlantske zveze«.
Mac Cormick bo obiskal tudi obrambnega ministra Lovetta, generala Bradleya in Achesona ter bo na razpolago predsedniku Trumanu, če bo želel ta z njim govoriti.
vojaško vzgojo, ki pa je dejansko diverzantski tečaj. Medtem ko člani zveze vršijo vojaške vežbe, obiskujejo članice tečaje za bolničarke. Za padobran-ske tečaje je madžarsko - sovjetska transportna družba dala na razpolago svoja letala. To je samo eden izmed načinov — zaključuje «Narcdna armija« — s katerimi madžarski voditelji Po ukazu iz Moskve izigravajo mirovno pogodbo in druge mednarodne obveznosti, izvajajo militarizacijo dežele in se pripravljajo na osvojaine pustolovščine. To vnovič potrjuje, da so provokacije na jugoslovanski meji samo cilj preračunane in široko razpredene napadalne politike in praks« madžarske vlade ter njenih gospodarjev v Moskvi.
Z bolgarske meje poročajo o terorju bolgarskih oblasti nad prebivalstvom, ki živi v stalnem strahu pred deportaci-jami. Vas Bojnica na jugoslo-vansko-bolgarski meji je že nekaj mesecev pod stalnim nadzorstvom policije. Konec lanskega leta ao bolgarske oblasti zagrozile kmetom, da morajo prostovoljno« ustanoviti zadruge; ker so se kmetje uprli, je stopila v akcijo policija. Cela dva meseca je trajalo z?pira 'je in pretenanje kmetov in njiho-vih družin Zaradj terorja je okrog 90 odst. kmetov stopilo v zadruge. Ostale, ki so se še v< d-no upirali, je policija odP Ijala v koncentracijska taborišča. Okrog 60 družin je bilo odpeljanih v taborišče v Dobrudži, 30 družinam pa je uspelo po-begn ti v Jugoslavijo.
Skupina 263 jugoslovanskih kvalificiranih delavcev m 114 učencev v gospodarstvu bo v kratkem odpotovalo na erolet-no strokovno izpopolnjevanje v razna industrijska središča zapadne Evrope. Vsj stroški so iz sredstev Mednarodne organizacije dela, specialne agencije OZN. s kate?</ je vlada FLRJ sklenila zadevno oogodbo. V tej skupini so delavci kemič-e industrije, ladjedelnic, naftnih polj in rudnikov nekovin in drugi.
R. R.
Lucca -	Benetke	-
Medtem ko Italija do danes — skoro let po končani vojni — in devet let po kapitulaciji njenih oboroženih sil in padcu fašizma — še vedno m postorila pred sodišče še manj pa obsodila prav nobenega vojnega zločinca iz seznama tistih, ki jih je kot take Jugoslavija označila temveč jih celo odlikuje in ki so klali, ubijali, ropali ter požigali po Slovenskem. Primorju. Istri, Slo-veniji' Dalmaciji, Bosni, Hercegovini in Crni gori. izvaja z vso doslednostjo načrt, ki si ga je bila napravila za sistematično preganjanje partizanov, predvsem v slovenskih in furlanskih krajih ob vzhodni meji Italije.
Proces proti aaribaldincem v Lucci se nadaljuje in predvčerajšnjim je najavil javni tožilec, da bo govoril samo — pet dni! Prav toliko dni so govorili odvetniki civilne stranke, pri čemer so nenehno za-lili Jugoslavijo in njene narode, v prvi vrsti pa njeno armado. V njihovih govorih ni manjkalo besed kot so »tolpa«, »razbojniki« itd. advokat .Vero Galu pa ie med drugim dejal: «Ka.2bojni.ška hoiua je pr išla iz Istre in. Krasa, to je bil slovanski kaos, ki je imel zaradi zmešnjave V Italiji preste roke«. Slovenci in Hrvatje in vsi Slovani smo torej razbojniška hen-da, to se pravi, da smo za ital janske odvetnike in za italijanske sodnike, ki tem odvetntliom take izjave dopuščajo, isto, kar smo bili za nacističnega razbojnika Hitlerja in za fašističnega zločinca Mussolinija.
Istočasno s procesom v Lucci pa se je predvčerajšnjim zaključil proces proti goriškim partizanom pred porotnim sodiščem v Benetkah. Pod naslovi kot so »Malefatte dei sette partigiani titini a Gorizia« in podobnimi, objavlja italijanski tisk razsodbo. Ponovno gre seveda ta obtožbe ki so nam že tako dobro znane pod imeni: «sequestro di persona«, «rapi-na asgravata e continuata« itd.
Izrečene obsodbe pa so: BI-tčžnik na 23 let zapora. 18.000 lir globe, dosmrtna izključitev :z jetrnih služb in 3 leta ne*. zorštva in izključitvijo iz jav-tšoč lir globe ter 3 leta policijskega nadzorstva; Čermelj na 15 let zapora. 12.000 lir glo-be tn 3 leta policijskega nadzorstva in z izključitvijo iz jav-
nih služb; vsem trem se zmanjša kazen za 4 leia v sm slu nakana o odpustitvi kazni. Obtožena Kravos in Arman pa sta bila oproščena ter -izpuščena iz zapora. Vsi trije obsojeni pa so se k sreči pravočasno umaknili z italijanskega ozemlja in sc bili zaradi tega obsojeni v odsotnosti.
Da so obsodbe krivične in da pomen jo samo člen v verigi preganjanja pripadnikov posameznih poveljstev, k; so bila p Gorici ob njeni osvoboditvi leta 1945, pa je razvidno že iz same obtožnice, kakor iz procesa samega, ki je pokazal, da so obsojeni po nalogu svojih poveljstev vršili le svojo dolžnost.
Fred istim beneškim porotnim sodUčem pa bo — kot javlja italijansko iredentistično časopisje — v kratkem nov proces. katerega to časopisje najavlja pod naslovom »La rap,-na degli stipendi ai CRDA ordinata dalVOsvobodilna fronta? » Obtoženci so Luigi Faccio in njegova mati Candida Činel-lo iz Caranzar.a, Guido G.raidj iz Tržiča, ki je sedaj baje. v Jugoslaviji, Carmelo Buttignon in Francesco Querico — osi iz Tržiča, Vsi so obtoženi krivde zaradi «tatv!ne» 4.700.000 Ur iz blagajne tržiških ladjedelnic CRDA po nalogu narodnoosvobodilnega odbora. Iz pisanja omenjenega italijanskega tiska, kot je n. pr. časop.s «Le Viti-me Notizies, bi bilo vse v redu. ko bi bilo to izvršeno po nalogu «CLN» — toda takrat takšnega CLN v Trž'ču ni bilo, temveč je bila samo «Osvo-bod lna frontas in v tem leži jedro vse zadeve in — »krivda«! «Messaggero Veneto« pravi med drugim: eGlavna okoliščina, ki bo morala biti ugotovljena glede tatvine, se tiče namena ki jo je določil, t. i. ah je v resnici obstajal nailog CLN, kot pravijo obtoženci...«
Omenjene eUltime Notizien pa še i-osebej poudarjajo dejstvo, da se zdi, da je bil dinar izročen sslovenskim partizanskim brigadam Triestina in Fontanot, ki so bile v sestavu jugoslovanskega IX. korpus ».
Medtem pa videmski držatmi prokurator, ki še vedno ni objavil rezultatov pravega vzroka smrti slovenskega beneškega delavca iz Maline Ernesta Peli-camq pripravlja proces proti
Malier paša za regionalni dogovor
i starin z listino Zrfrnženih narmlnii
Sodelovale naj bi vse države Arabske lige • Watdistična stranka bo sodelovala v egiptovski ^narodni t r o n t i'"
KAIRO. 31.	—	Ministrski
precht.dnik Maher paša je danes tisku izjavil, da je njego-
va vladia «vzeja na znanje vče. rajšnje Edižnove izjave, da bi se angleško egiptovski Spor lahko fešil tako, da bi dal zadoščenje Egiptu, ne dia bi t0 o-grcžalo varnest svebodnega sveta«. Dodal je; »Pripravljeni smo proučiti dokončno določi-tev res trdne podlage, ki naj dovoli uresničenje naših narod-nih teženj«, in pripomnil, da se Je ob drugi priliki izrazil protj dvostranski angleško-egip-tovski pogodbi in da rajši vidi »sklenitev takega regionalnega dogovora^ da ne ti bila potrebna pogodba. a bi hkrati jamčil varnest vseh držav Srednjega vzhoda v skladu z listino Zdru. Sinih narodov«.
Na vprašanje o morebitni u-deležbi Egipta pri poveljstvu za Srednji vzhod je Maher paša izjavil, da je bil med angle-ško-eginfovskimj nogajanjj leta 1946 sklenjen načelni dogovor o tej tečki med tedanjim mini. strskirr. predsednikom Sidki pašo in zunanjim ministro Bevi-
nom. Tedaj je Maher paša izjavil, da «regionalni dogovor ne more biti podvržen sumom in sam na tebi odstranjuje sleherno misel o protektoratu ali o vplivnem področju. Take do. govore predvideva listina OZn in njih namen je samo izmenjava pomoči za zavrnitev morebitnih napadov. Ce se sklene regionalni dogovor, bo potrebno, da sodelujejo vse države Arabske lige, Ker pa je Velika Bri. tanija Sredozemska država, ni nobene ovire za njeno udeležbo v paktu za skupno obrambo Srednjega vzhoda.«
Maher paša je ponovil te sveje izjave iz leta 1946 in pripomnil, da namerava nasloniti na te izjave svojo novo politiko, ki naj privede do pomir. tenja y angleško-egiptovskih odnosih.
Poudaril je, da je angleško-egiptovski odgovor iz leta 1946 dal zadoščenje obema vladama, ko je predvideval izpraznitev oedročja Sueškega prekopa in je določil de tu m za dokončn i odhod britanske vojske iz Sueza. Pozneje pa je nastal spor
ZAHUpiONEMKKI PREDI.Om
za rešitev posarskega vprašanja
BONN, 31. — Z a hedn ono roška vlada je bila danes sklicana na izredno sejo. na. kateri je razpravljala o položaju, ki ie nastal žarah; francoske-nem ških nesporazumov o Posarju. Kot poroča agencij® DPA, so ministri na seji vlade priporočali, da je1 treba rešitev posar. skega vprašanja vzpostaviti na tem ozemlju «pcpolno svobodo-mnenja, da se med Francijo in Netnčijb sP«t ustvarj ozračje za upanja, brez katerega bi bila vsakg pogajanja nemogoča.«
Kot poroča nadalje ista agen. eija. je zvezna vlada predlagala: 1. ustanovitev francosko-nemške komisije, ki naj čuva interese Francij«; m Nemčije v Posarju; 2. organizacija Posarja v »evropsko ozemlje«.
Proučili so že eno rešitev, ki bi predvidevala sklicanje če tvorni? konference za proučevanje posarskega vprašanja Nemci bi rajši videli konferenco
štirih kot dvostranska pogaja
nja s Francijo.
Po s»ii vlade je kancler Ade nauer nadalje.*! razgovore s povdstavniki p > .tičnih ctrank. Govoril ie s Thecdorom Blan kom. ki je poverjenik za vojn-ške zadeve v kanclerjevem u-radu, in z vojaškim svetoval cem genvralrm Speidelom,
Zahodnonemško zunanje mi-
nistrstvo je objavile danes po rožilo o izjavi francoskega visokega komisarja, da je bila nemška vlada pravočasno obveščena o Grandvalovem imenovanju za veleposlanika v Posarju. »Ta trditev ie netočna«, zatrjuje poročilo. «Francoski visok) komisar opira svojo trdi tev samo na dejstvo, da je francoska vlada že 20. marca 1951, torej skoraj pred enim letom, sporočila francoskemu tisku svoj namen, da ustanovi diplomatsko predstavništvo v Posarju«. Poročilo nadaljuje, da je bil nato 18. aprila 1951. podpisan Schumanov načrt in da sta ob istem času Adenauer in Schuman izmenjala pismi, iz katerih izhaja, da ni dopusten noben ukrep, ki bi mogel prejudicirati dokončno rešitev po-sarskbga vorašanja. ki je pri držana mirovni pogodbi.
V francoskih krogih trdijo, da jih je poročilo zahodnonfin-škega zunanjega ministrstva presenetilo. V teh krogih pravijo predvsem, da imenovanje Grandvala za veleposlanika v Po?arju nikakor ne prejudicira rešitve posarskega vprašanja v mirovni pogodbi.
Predstavnik zahodnonemške zvezne vlade je Izjavil, da kancler Adenauer doslej še ni dobil
nobenega vabila na londonsko konferenco zunanjih ministrov. Vendar pa v Bonnu ne kažejo začudenja ob včerajšnji izjavi predstavnika zunanjega ministrstva o možnosti sestanka med kanclerjem Adenauerjem in zunanjimi ministri treh zahodnih velesil. V Bonnu poudarjajo, da je Adenauer vedno pripravljen na take razgovore.
Tudi iz Washingtona ali Londona še ni uradnega potrdila o Adenauerjev! prisotnosti na londonski konferenci zunanjih ministrov. Zatrjujejo pa, da je stvar že odločena, in da spada v splošni okvir ameriških želja, da se še pred lisbonsko konferenco atlantskega sveta urede vsa vprašanja v zvezi z evropsko vojsko. Znano je. da je glavni namen londonske konference pripravljanje zasedanja atlantskega sveta v Lisboni.
V Parizu pa trdijo, da se bo francoska vlada poslužila pravice veta, če bi Nemčija uradno postavila svojo kandidaturo za sprejem v atlantski pakt. Zatrjujejo tudi, da so Francozi obvestili ZDA in Anglijo, da ne bodo dovolili nobenega poskusa ustanovitve neodvisnih nemških vojaških oddelkov, če ne bo prišlo do ustanovitve evropske vojske.
glede tolmačenja enega od členov načrta dogovora za Sudan in zaradj tega ni bil dogovor nikoli ratificiran. Sklicujoč se na svoje izjave ob priliki an-gleško-egiptovskih pogajanj leta 1946 je Maher paša navide; še sledeče izjave: «Tako zamiš ljen regionalni dogovor bi dal arabskim državam popolno svobode akcije na vseh področjih, kakor tudi omogočil organizaci. jo njihove obrambe. Ce bi 9? tak dogovor sklenil, bj arabske države dane svetu primer o uveljavljanju listine OZN in b; mdili prvi zgledi uspešne akeils proti slehernemu napadu«.
Danes je Maher paša sporočil, da je vafdistiona stranka, ki ima večino v parlamentu, pristala na sodelovanje v »narodni fronti«. To je uradno potrdil glavni tajnik stranke. Glasilo te stranke «A1 Balagh« piše, da je Nahas paša izjavil, da je pripravljen podpreti novega ministrskega predsednika in ga bo podpiral, «dokler bo vodil politiko, ki jo egiptovsko ljudstvo odobrava«. V vafdističnih krogih izjavljajo, da Nahas paša ne bo osebno udeležen v narodni fronti, da pa bo stranko v njej zastopal bivši notranji in pravosodni minister ter tajnik stranke Fuad Serag El Din paša in še kdo drugi. Narodna fronta bo neke vrste posvetovalni svet, ki bo podpiral ministrskega predsednika v sedanjih okoliščinah in mu zajamčil soglasno podporo parlamenta y važnejših odločitvah.
Predstavnik angleškega zunanjega ministrstva je dopisniku »Anse« izjavil, da je vest o začetku razgovorov med Egiptom in Veliko Britanijo prezgodnja. «Vendar pa — je dodal ~ so bili postavljeni potrebni pogoji za začetek teh razsovorov, ki se upa, da bodo kmalu začeli«.
pripadnikom slovenske beneike čete.
Vse to je seveda samo majhen del tiste ircdrrtisti.ne protijugoslovanske delavno M, ki jo v Italiji vodijo z najviš. ih uradnih mest — načrtno in dosledno. To dokazujejo dru;e iredentistične manifestacije med katere . pada nedavno P o-slavljanje d.v.zije Sassari, katere enote so klale, ubijale in požigale Po Jugoslaviji in seveda leta 1918 eosvobod.l.s tudi — Trst.
To dokazuje predvčerajš ja svečana izro.itev samemu predsedniku italijanske repu like Luigiju Einaudiju knjige znanega pokojnega iredentističnega tržaškega pisatelja in publ.tista Silvia Benca «Trie.te e il suo diritto allTtalia«. ki so jo izročili na svečani seji osrednje novinarske italijanske organizacije štirje irede t stični predstavniki tržaške »A sorea-zione della Stampa Giuliana«.
To dokazuje italijanski ogabni film »Trieste mia», dokazujejo zadnje oddaje «11 microfo-no e vostro« iz V.„ma, kjer se iredentistična propaganda izvaja tudi PO vseh ital'jamkih'radijskih postajah; to dokazuje ustanovitev »Svete nacionalne zveze za obrambo pravic Italijanov v odnosu do Jugoslavije«, to dokazujejo dolge večmesečne priprave na kongres no vsej Italiji razpredene iredenti. stične esulske arganizaaje «As-sociazione Venezia Giulia e Dalmazia«, ki se prav na današnji dan začenja v Rimu in za katerega predsedniško mesto je bil na nekem predkongresnem sestane u v Goric) predlagan najbolj kričavi iredentist — tržaški župan ing. Gianni Bartoli.
To dokazuje delovanje rim-skega «Centro Studi Adriatici«, katerega najvidnejši član je sam glavni to-jnik demokrščan-ske stranke za. vso Italijo Giu-sto Gonella; to dokazuje obstoj v italijanskem parlamentu posebnega «Gruppc parlaroentare pro Tneste« že od leta 1947, kakor tudi skupina pod imenom »Gruppo parlcnimtare Giulia-noDaknato«, v katerih so tudi taki' eonorevoUs, ki so znani po sveji fašistični preteklosti. To leorčno na'br’-e dokazuje ri"H ravnanje e Slovim c Italiji, kjer namesto aa bi ustanovna. Ii nove slovenske šele, še obstoječe ukinjajo, a ljudje na nepojasnjen način umirajo. Istočasno Pa iz dneva v dan preko svojih glasil nenehno blatijo ljudsko oblast v jugoslovanski coni STO in v Jugoslaviji sami. Pri vsem tem pa igrajo ze'6 uažne vloge po eni strani že znam vatikanski krogi predvsem iz Katoliške akcije s svojim novim predsednikom prof. Ged-do in pa kominformovcl od Togliattija do Vidali;'a katerih sovražnik štev. 1 je še vedno prav iugos avtja.
Nihče v Italiji pa se več ne spomni neizbrisnega dejstva, da je italijanska vojska za časa svoje okupacije pobila 437 956 Jugoslovanov, da je za-raidli italijanske dkuracije 131.250 Jugoslovanov postalo nesposobnih za de'o, da je bilo sam n v italiimri-ih tabori**’!* 109.437 Jugoslovanov, da so italijanski vojaki požgal’ 14".555 hiš in da vseh teh strahot treh težkih let krvi. smrti, i cn žanj in žalitev Italija ne bo mogla nikdar poplačati.
Namesto tega pa preranja Italija borce za svobodo po v naprej dobro napravljenih načrtih in snuje zasedbo ne samo Tržaškega ozemHa — pri čemer sodeluje njen nojrilji državni predstavnik — temveč tudi Istre Slovenskega Primorja, Dalmacije...
To so dejanja.
Zato De Gasperi zaman go-ikrri v Parizu o evror.s'-,; vzajemnosti. medtem ko nj gove obla ti delajo nasprotno, a njegov tisk od’critn piše, da bo Trst'ponovno odrešen tedaj, ko bo rimska vlada Italijo ponovno oborožila.
razgovori
v Ankari
ANKARA, 31. — Grški ministrski podpredsednik in zunanji minister Venizelos je danes v Ankari začel razgovore s turškimi voditelji. Danes se bodo tudi njegovi sodelavci sestali s turškimi visokimi funkcionarji. Ne predvideva se nobena uradna »delovna seja«, ker bodo vsi razgovori zasebnega značaja in brez določenega 'programa.
Obveščeni krogi izjavljajo, da je namen razgovorov postaviti temelje turško-grškega sodelovanja v atlantski zvezi, zato da bi v mejah možnosti obe državi zavzeli skupno stališče glede vprašanj, ki s« tičejo vzhodnega Sredozemlja.
Hervš Alphand
o evropski vojski
LONDON, 31. — Strini francoski predstavnik v atlantskem svetu namestnikov, Herve Alphand', je včeraj porečal svetu namestnikov o poteku zadnje konference šes.ih o evropski vojski. Alphand je po-udar.l, da je bil dosežen nc čelen sporazum o vseh glavnih vprašanjih:	združevanje na-
cionalnih oddelkov, skupni proračun,, oborožitev in poli-t!čne ustanove. Potrebno je določiti še podrobnosti, vendar bi mogel b.ti dokončni sporazum sklenjen, je dejal Alphand. še pred konferenco V Li.-boni.
V Parizu pa se je sestal izvršni svet začasnega odbora Atlantskega pakta. V Harrh mano vi odsotnosti miu je predsedoval njegov nemestr.ik Dra-per, ki je včeraj prišel v Pariz. Izvršni svet bo pripravil dnevni red Z3 pr.hodnjo sejo začasnega odbora (ki mu je bila na zasedanju v Ottavvi poverjena naloga, naj «vskladi obrambne potrebe in gospodarske možnosti atlanhjkih dežel«), ki bo od 6. do 9. februarja v Parizu. Harrimana pričakujejo v Parizu v prvih dneh februarja.
ZAGREB, 31.
V zagrebškem vzorčnem velesejmu industrijskih izdelkov h izdelkov jugoslovanske lahke industrije, na katerem so zastopana tudi pod je ja iz cono B. so razna industrijska podjetja do s«d?j prodala t"°ov-skim podjetjem za okrog 2Q milijard dinarjev blaga.
flttMORSKI DNEVNIK
m a
1. februarja 1952
Danes, petek 1. .februarja » !
Ignacij, Budmil Sonce vzide ob 7.29, zatone ob 17.09. Dolžina dneva 9.40. Luna vzide ob 9.51, zatone ob 24.uo Jutri soboto 2. februarja Svečnica, Ljubomira
Sovražnik
slovenske sole!
Sovodenjski veToučitelj je zabranil čitanje'Cicibana"
GORICA, 31. — Ne bo preti, rana naša trditev, če rečemo, da je borba slovenskega ljudstva na Goriškem med najpomembnejšo delavnostjo slovenskih zamejcev. To je bilo izpričano že ob marsikateri priliki, potrjeno pa je bko ravno te dni, ko vodijo Slovenci v Italiji bor. bo za ponovno otvoritev ukinjene krminske slivenske šole.
Poudariti moramo, da z naše. to je slovenske strani, popolnoma razumemo šovinistične naklep# po ukinitvi slovenskega šolstva v Italiji, kar je v svoji zadnji številki republikanska «L’Emancipazione» tudi povedala v samem naslovu: «Cor-mons itaUana non vuole scuole slave.s
Ne moremo pa razumeti početja sovcdeniekega učitelja verouka na tamkajšnji osnovn-i šoli, k{ je med poukom v nekem razredu ucencem skoraj zabičal, naj ne čitajo otroškega lista »Cicibanu, češ da je po-hujšljiv. Ne vemo. kaj vse je ob tej priliki otrokom vtepnl v glavo. Prepričanj pa smo. da je ob teh besedah imel pred seboj predvsem dejstvo, da «Cicibanat tiskajo v »komunistični* Jugoslaviji in da je zaradi tega vsaka tiskana beseda, ki prihaja od tam za katoličane »škod. Ijivas Ne moremo si predstavljati. da bi namreč župnik imel pri prepovedi čitanjg tega Otro skega lista druge nagibe.
Znano je, da je »Ciciban* naj. lepše urejena in tudi vsebinsko najboljša otroška revija v Evropi in da je zato po pravici bila že marsikdaj pohvaljena. Seda4 pa ti pride neka zakotni župnik, ki morda niti dobro ne pozna slovenske literature, in si upa prepovedati čitanje te revije. Ne vemo. če bi kaj takega storil, oko bi šel vsa i Maj po h:šah in pogledal, s kakšnim veseljem čitajo otroci ta list in kako nestrpno ga pričakujejo. Mi mu lahko povemo da smo bili sinoči v Steverjanu \ n da smo videli učenko petega razre. da, kako je, pri sioer slabi luči, s slastjo prebirala «Cicibana».
Predstavljajmo si sedaj sovo-denjske otroke, kaj so takrat mislili, ko jim je veroučite'j prepovedal čitati ta list. An se jim n; zdelo, kot da jim je prepovedal naj'er>šo in najboij pri ljubljčno igračo?
C e pa se ra-^e kdo, ki tako čitanje prepoveduje, tedaj si lahko mislimo, da dela to samo zato. da bi škodoval narodovemu razvoju in da bi mladi rod napravil čimbolj godnega za potujčevanje. Drugega namena v takem ravnanju prav zares ne vidimo.
Slovensko ljudstvo v Italiji odklanja duhovnike, ki izgubljajo izpred oči narodove potre, be in ki celo v tem tako kritičnem trenutku in na tako kritičnem kraju, kot je sedanji položaj Slovencev v Italiji, izgubljajo izpred oči svojo dolžnost do naroda, ampak na mesto tega dririo po naveddih protis’ ovensko usmerjene ital i. janske duhovščine, kr, pač ne mar e prenesti širienie s’oven-skega in poleg tega naprednega tiska. Ali mi mar ostanejo vedno m mo rri Svetem pismu?
Take duhovnike oa odklanja, mo zato, ker neposredno naoe-liu<eki vodo na italijanski šovinistični mlin, cib bi zmlel slovensko goričko šolo.
dli iih peč& twAl?
A
Goriški « Giornale » se nikakor ne more P°-miriti glede naših očitkov, da je ukinitev slovenske krminske šole Za nas Slovence nadvse krivična
in da se te krivice n e da zbrisati na noben način. Da bi morda tudi njegovi čitatelji ne pričeli dvomiti v kristjansko pravičnost, nam že nekaj časa posveča dolgovezne članke, katerih namen naj bi bil dokazati utemeljenost ravnanja šolskih in vladnih oblasti. Vendar vse njegovo krtačenje kosmate šovinistične duše in »dokazovanje s številkami v rokah» ne more izbrisati dejstva,da slovenske krminske šole ni več. Ni je in njegovo pisanjg tega dejstva ne more ovreči- Zato je dokazovanje, kako pravilna je bila uredb a o ukinitvi slovenske šole, brezpredmetno in mlatenje prazne slame. Slovenci imamo razloge, da ne verjamemo v pravičnost sedanjih oblasti, katerim »Giornale <ti Triestes tako vneto služi.
Demokristjani hočejo spraviti
vse krajevne ustanove pod svoj plašč
Ali bo tudi šovmističoi «Messaggero Veneto» postat plen njihovega pohlepa?
Ne maramo tvegati prerokb. Na vsak način bi lahko iz nekaterih malih dogodkov sklepali, da prevzema beneški »Gaz-zettinc.» borbeno mesto «Mes-saggera Veneta* v tej deželi. Tako bj si lahko tudi razlagali glasove, ki krožijo v zadnjim času. da bo slavni »Messaggero Veneto* nehal jzhajati. Na vsak način smo opazili, da je naklada tega čgsopjsa znatno padla. Prej je imel 4 izdaje sedaj pa sta mu ostali samo dve. Prav zato tudi razum* mo poskuse tega lista, ca bi napačno prikaževa! značaj manifestacije v Srednjem ter tako dokazal, da je njegov obstoj v teh krajih nujno potreben, da se ohrani «puamen» domovinske ljubezni ob muji.
Ze ob močnih manifestacijah žen iz Flipana in Brega je »Gazzettino* objavil tri dolge članke in skušal dokazati, da sete dogodke zakrivili zainteresirani ljudje. So pa Ja drugi raz. logi, ki kažejo na to, da hočejc okrepiti «uazzettino» namesto »Messaggera Veneta#. Opaža se namreč vedme tesnejše sodelo vanje med državo kot oblastjo ;n med stranko, ki je na oblasti. Zato se je menda zmanjšalo zaupanje v skrajne nacionaliste in spričo nropadanja le*z froJ" te. nekateri ljudje menijo, da sta obe skrajni skupini prej škodljivi kakor koristni.
V to gledanje na krajevni položaj moramo vokviriti tudi predvolilni članek »Gazzetti. na*, v katerem kritizirajo prenapeti nacionalizem liste «Pae-si tuoi* in trdijo, da uganja ta lista prevelik hrup. Prav listo »Pa. si tuoi» pa je vedno močno podpiral »Messaggero Veneto*.
Sedaj so zadali z novo taktiko penetracije med množice, da bi jim zavladali. V ta namen skušaj i tudi vedno boli podrediti krajevne oblasti vladni stranki.
Ustanovili so celo vrst na videzno neodvisnih organizacij, ki pa so li_> drugo lice krščanski- demokracije. Tako so 11. novembra preteklega leta v gledališču «Puccini» v Virtnu u-stanovili Zvezo krajevnih usta nov. Ta zveza bi morala združiti razne predstavnika občinskih demokratičnih uprav v pokrajini. Biti b; morala ne — strankarska, v resnici na je le toliko oddaljena od politike, ka kor so ACLI (združenja italijanskih krščanskih delavcev) daleč od cerkvb. S tem v zvezi bo dobro, če se spomnimo, kaj je pisal talrrat «Gazzettino». List je po proučitvi splošnega stanja, nastalega po upravnih volitvah dne 10. junija, ugotovil, da je po teh volitvah 157 občin v pokrajini dobilo demokratično (krščansko) uprave. Ugotovil je pri t:m da je nastala potreba po ustanovitvi do bro razčlenjene ustanove ki bo sposobna spodbujati in v najvišji meri koordinirati dejavnost in naloge upraviteljev na bolj uspešen način, kakor je desk j uspelo st-ari zvezi občin v provinci List je v bistvu zelo vljudno povedal vse. Stara organizacija. ki je združevala občinske uprave, torej ne ustreza več interesom krščanske demokracije. Zato je pač treba ustanoviti novo organizacijo, ki bc bolj prožna ter se bo bolj podrejala interesom te stranke.
Preteklo nedeljo je nova zveza sklicala sestanek vseh županov okrožja Tarčent.
V «Gazzettinu» smo 30. ja-nuarja brali dva odstavka, ki s svojim protislovjem odkrivata resnično naravo te zveze in njene prae cilje.	„
Najprej je zaipisano; «Na županstvu pri Tarčentu je bil sestanek vseh županov okrožja ki ga je sklicala Zveza krajevnih ustanov*. «Ccmrr.endatore Candolini je nato dal bnsedo dr. Petru Mattioniju. področnemu tajniku krščanske demokracije, ki je sklical sestanek*. Mislimo, da istega sestanka pač ne moreta sklicati dve različni o-Tbj. Tak sestanek lahko skliče le ustanova ali oseba, ki ima dvejno lice. V takem primeru se zgodi da ista oseba skliče sestanek v določeni vlogi, med tem ko izkorišča sadove lega sestanka v drugi vlogj
Da se vrnemo k našim začetnim trditvam, naj ugotovimo, da o tem sestanku, o katerem se je «Gazzettino» tako močne, raznašal. »Messaggero* ne omeni niti besedice.
Zato upravičeno domnevamo, da so ta list iz novega splošne političnega dogajanja popolno ma izključili, ker bi bil spričo svojega nepopustljivo nacionalističnega duha le v napotje. ka ker na primrr slon v trgovini porcelana. Po drugi strani so se po okrepitvi krščanske demo-
kracije v Italiji industrijci, ki so prej podpirali ta list, polagoma od njega odtrgali ter se raje priključili zmagovalcem. Temu zgledu so slid-ili tudi mo. narh isti jn prav zato je «Mes-saggero* že precej časa v finančni krizi. Zato so potrebovali dobrega upravnika in so zato izbrali gospoda Del Bian-co, Id j« uvedel v bilanco tega nedjetja štednjc. Zdelo se je tedaj, da je bila kriza rešena. Sedaj se pa Vesti o krizi zopet' pojavljajo ia vs’ kaže. da bodo vsi ljudje, ki spadajo v krog tega časopisa, kmalu pripravili kovčke. Tako se ne bomo več mogli zabavati z raznimi smešnimi članki tega humorističnega časopisa.
Slovensko petje
števet janskih nabodi kov v Gor ci
STEVERjAN, 31. — Stever-janski mladinci so imeli te dni nadvse pomemben praznik. Naborni urad je namreč še-
stim članom njihove mladeniške skupnosti poslal pozivnice za nabor. Seveda so Stever-jamči ta dogodek proslavili tako. da ga niti šest nabornikov niti vsi ostali, ki 30 Pri tem slavju sodelovali, ne bodo pozabili.
Okrašeni z rožami so se namreč odprav.li v Gorico, Korakali so po Komu in Travniku ter zavili tudi na Korzo. Vseskozi so prepevali slovenske pesmi. Ljudje so se ustav, ljali in j-h občudovali. Pri tem so jih sprelete vala nadvse mešana čustva. Nekateri so bili zadovoljni, da imamo na.; slovenskem goriškem tako k k- ! ne mlade ljudi, ki 3e bodo iz vojsike vrnili zreli možje, drugi pa so v sebi kuhali jezo, ker »e ne morejo sprijazniti 3 tiem, dia po gorišk-h ulicah in trgih odmeva slovenska pesem. Vendar naših Steverjan-cev vse to n-i motilo Ce bi ne bilo tako slabo vreme, bi prišli v Gorico celo s traktorjem in vozom.
Značilno ognjišče v Beneški Sloveniji.
GRDO DOŽIVETJE TRŽAČANKE
Moški jo je ob sprehodu vrgel v valove Soče
Mokro in vso prezeblo so jo zjutraj rešili gasilci
GORICA, 31. — V prvih jutranjih urah so Pevmčani, ki so šli danes rano na delo, čuli izpod pevmskega mosta šibek ženski glas, ki je klical na pomoč. Čeprav je bilo še temno, so ugotovili, da leži ženska na malem jeziku peska sredi reke. Ker ni nihče mogel do nje, so mimoidoči takoj telefonsko obvestili gasilce. Ti so nemudoma prihiteli ženski na pomoč. Najprej so hoteli do nje z gumijastim čolnom, ker pa je bila voda na tistem kraju zelo deroča, so do nje prebredli v gumijastih škornjih. Našli so jo ležečo na peščenem otočku sredi skalovja. Imela je docela mokro obleko in je bila skoraj ozebla. Gasilci so jo nemudoma odpeljali v mestno bolnico, kjer so ji nudili prvo pomoč.
Gre za 40-!etno Tranquillo
Radislava Ternovca iz Ul, Or-zoni 14. Ternovec bo odsedel tri mesece v zaporu, ker je svoje dolgove poravnal z bančnimi nakazili brez denarnega kritja.
Na prošnjo policijskega poveljstva v Benetkah so agenti v našem mestu nadalje aretirali 16-ietno Klotildo De Fillppo iz Dolenj, ki je zbežala iz pobolj-ševalnice v Benetkah. Se isti dan je policija De Filippovo pospremila v Benetke.
Prispevajte
za
KULTURNI
DOM
Bonanno iz Vidma, ki že več let n	p .	.
biva v Trstu v Ul. dellTstria 86. BelQ ODOlllOSt V bOHCI
K0 je prišla k sebi Ronan-	1	1
je Bonan-nova povedala, da je mokra prezebala na peščenem otoku nekaj ur. Povedala je nadalje, da je prišla sinoči iz Vidma v Gorico zadnjim vlakom okrog 23.30 in da je kasneje srečala nekega neznanega moža. ki jo je pospremil na sprehod k Soči. Po njenih izjavah jo je neznanec, ko sta se vračala proti mestu, napadel in jo hotel oropati za deset tisoč iir, ki jih je imela v torbici. Ker pa se je Bonan-nova odločno branila in stisnila torbico pod pazduho, jo je su-rovež s silo pahnil v Sočo. Zenska se je rešila s plavanjem do peščenega otoka, kjer je sklenila počakati dne in klicati na pomoč.
Seja
Iržiškego občinskega sveta
TRZIC, 31. — Kot napovedano, se je nocoj ob 20.30 sestal občinski svet. Dnevni red prve letošnje seje občinskega sveta je bil zelo obširen. Svetovalci so sprejeli številne sklepe upravnega značaja ter pristali na prodajo občinskih zemljišč zasebnikom v gradbene namene. Nadalje šo odobrili številne prispevke raznim ustanovam in razpravljali o povišanju potrošniškega davka na električni tok. o razširitvi mostu v Ul. IX. junija, o gradnji mostička za pešče v Ul. Manzoni in povišku tarife za odvažanje smeti. Podrobnejše poročilo o poteku seje bomo objavili jutri.
GORICA, 31. Po nekaj dnevih lepega vremena smo danes v Gorici vstali a precej, pooblačervim nebom. Oblačnost je proti poldnevu naraščala, tako da je opoldne že vse kazalo, kot da se bo zdaj zdaj usulo. Res nas je že v prvih popoldanskih urah presenetil sneg, ki je -pod večer neznatno pobelil ceste in strehe Soriških hiš.
Najdeno orožje
v januarju
GORICA, 31. — V januarju šo
orožniki, ki spadajo pod goriško orožniško postajo, našli v naši pokrajini dve automatski puški, dve vojni puški, dva samokresa, 443 nabojev, dva naboja za avtomatske puške in 1 samokres za rakete. Vse nabrano orožje so orožniki oddali topniškemu oddelku v Vidmu.
Prijava dohodkov
ZVONIK V BRDU
bodo končno dozidali
Ljudje so se bali, da ga bo doletela usoda babilonskega stolpa, ker ga že zidajo mnogo let
BRDO, 29. — V Brdu se pripravljajo res izredne stvari, za kar bi morali biti plat zvona ne le v vsej doluii ampak morda celo v Vidmu. Zdi se namreč. da bodo lahko s pomočjo darov in s pomočjo izkupička ra arih loterij zbrali toliko denarja, da se bo lahko nadaljevala gradnja zvonika. Ta zvonik je namreč postal neke vrste pravljica za vso Tersko in celo za Karnahtsko dolino. Ze mnogo let govorijo o teh del h o katerih se ie zdelo, da jih bodo začeli vsak trenutek, medtem ko niso nikoli nič naredili Ljudje iz vasi Terske doline se posmehujejo in Pravijo: «Ljud-je iz Brda niso niti sposobni, da b; zgradili zvonik*.
Res, zgradili so zvonik, ko je njihova cerkev in njihovo pokopališče služila za vso občino. kar pomeni, da ga niso zgradili orti sami. ker je bil zgtajen s pomočjo prebivalstva vse doline Sedaj ko Sa morajo ridfcti sami, pa so položili s®mo temelje-in. sezidali nekaj metrov zidu. Po začetku del pri tem zvoniku je obstalo delo skoraj pri temeljih. Tedaj so se ljudje začeli po-menov ti in dejali. da zvonik neče rasti, ker mu nrnjika gnoia. Tako se je razširila ta šala, da so pred leti prebivalci vasi Viškorše v dolini Kamahte ob pustu pripravili prebivalcem Brda lepo šalo: nametali so ponoči okoli temeljev zvonika precej g”oja; vse to pa ni nič pomagalo, kaj. ti kljub vsemu temu gnoju ni zid zrasel niti za ped. Niti ta sramota ni zbudila domačinov, ki pač jporajo upoštevati pomanjkanje sredstev, tako je minilo še mnogo let. Sedaj se pa zdi. da se je blaaaina nekako na-polnila ter da bodo končno dozidali ta zvonik. Drugače se bo lahko ob pustu še morda
kdo zabavaj s tem, da bo okoli temeljev znova nametal kup« gnoja.
SOVODENJSKI OBČINSKI PRORA C\J]j
Primanjkljaj znaša okoli 5 milijonov lir
Razpredelnica vseh občinskih dohodkov in gibanja kapitalov
SOVODNJE. 31. — Na torko. vi seji sovodenjskega občinskega sveta so sprejeli občinski proračun za leto 1952. Ker želimo. da bi vsi občani vedeli
za ta proračun in se tako se-
znanili s poslovanjem občin-
skega denarja, objavljamo danes prvi del proračuna, in sicer dohodke. Jutri bomo objavili še stroške. Iz navedene-
ga sledi, da znaša proračun*1 primanjkljaj skoraj pet nrtiUra nov lir. ki si jih bo občina posodila Pri »Cassa riepositi *
prestiti*.
DOHODKI
REDNI DOHODKI
1. Zakupnine za občinska zemljišča ....................  .
2. Najemnine za občinske hiše
3. Najemnine za brezplačno oddane obč. stavbe . . . _ .
4. Pr vračilo državnih taks. ki so bile plačane v breme ob-
činske parcele v Gabrjah . •  ........................
5. Zakupnine občinskih lovskih revirjev....................
6. Pristojbina za prevoz na obč. cestah s..................
SKUPNO
RAZNI DOHODKI
7. Pridržek na plačah obč nameščencev .•!•••••
8. Pridržek	za kreditni fond na plačo	tajnika...........
9. Pridržek	na plačah za javna	poslopja	brezdomcem	.	•	•
10. Povračilo	bolniških stroškov	•  ........................
11. Dohodki	zaklanih prašičev	za živinozdravnika	•	•	•	«
12. Predvideni zneski za globe  ............................
SKUPNO
1950
72.655
35.600
1951
67.000 99.600
9.000
1952
67.00«
102.000
9-000
5.000
67.320
25.703
11.500
70.000
35.000
5.000 54 250 llOjg
L 206.278
292.100
L 61.050
11.822
50.000
38.000
87.230
1.310
10.900
200.000
38.000
2.000
347.4$
146.1®.
8-573
150.00?
38.000
2.000
L 160.872
337.440
345-599
»
Povišek dragonjske
doklade
GORICA, 31. — Po začasnih podatkih Centralnega statističnega zavoda so državne sindikalne konfederacije določile povišek za 10 lir dnevno dra-ginjske doklade za dvomesečje februar—marec 1952 navadnim težakom sorazmerno po starosti, spolu in kvalifikaciji. Povišek draginjske doklade velja: 1. za industrijske delavce, vštevši delavke v predilnicah; 2. za trgovske in rokodelske delavce; 3. za delavce v zasebnih bolnišnicah (razen znižanja za eno tretjino za prehrano); 4. za kmečke delavce v višini 80 odstotkov ali po 8 lir na dan.
DAVKI, TAKSE, PRISTOJBINE IN DOKLADE
13. Trošarina ............................ .................
14. Dodatni dohodki trošarine za kritje poviška plač tro-
šarinskemu izterjevalcu................................
15. Davki in razne takse............................
16. Davki in razne takse.........................  »	»	*	•
17. Doklada na zemljiški davek in na stavbe ......
18. Dodatna doklada na zemljiške dohodke ..•••••
SKUPNO IZREDNI DOHODKI
19. Prispevek države za javna dela ..it;......................B
20. Razni dehodk;.............................................»
21. Nadofcdavčevanje na občinske davke (izključen druž.
davek) 100%  .........................-..................»
doklada na zemljiški davek 100%..........................»
doklada na zemljiške dohodke
SKUPNO
SKUPNI REALNI DOHODKI
22. Redhi dohodki .....	...is. *•..>.
23. Izredni dohodki .it.	. . . i j . j...............
SKUPNO GIBANJE KAPITALA
PASIVNA POSOJILA
24. Posojila od «Cassa depositi e prestiti*...................L
SKUPNO GIBANJE KAPITALA L PREHODNE POSTAVKE
25. Dodatek davčnemu izterjevalcu 4!.	L
26. Poslovodstvo za državo...................................  “
27. Fond za ekonoma............................................®
28. Poslovodstvo za delovni center ■ . • i
L 1.911.865	2.400.000	2
» 1.880.880 »	582.210
»	237.201
»	49.307
200.000
1.689.230
560.080
235.900
60.280
200.00»
1.832.9«
618.460
L 4.661.463	5.145.490
301 m
TIT«
214.424
500
5.124.521
63-80
50»
600 300 235.900 60.280
487.3«
301.000
71.00»
L 214.424
896.980
L 4.978.613 »	214.037
5.775.030
896.980
923.62»
5.817.5$
9231
L 5.192.037	6.672.010	6
741-1$
4.926.!
4.826.28°
613.718
3.240
10.000
500.00» 4.000
iO-OOO —	2.39a_2H
500.000
4.000
SKUPNO VSEH DOHODKOV Realni dohodki	.	«
Gibanje kapitala .	...	t	i	.
Prehodne postavke	, . •	i	i
SKUPNO L 626.958	514.000	2.9097
6.S72.010
6.741.ISJJ
4.926.480
5.192.037
514.000
626.958
7.186.010
SKUPNO
5.818.995
Resnica o »zaprtih" blokih za livolasinike s cono
Ob lažnivi m pisanju kominformistov, ki ima edini namen oblatiti ljudsko oblast Istrskega okrožja
Zadnja številka «Dela» je prinesla kot običajno svojo lažnivo zgodbico. Tckrat so uredniki tega lističa posegli v Milj-ske hribe, najbrže zaradi tega, ker mislijo, da jih s tistega koščka slovenske zemlje ne bo nihče postavil na laž. In kot
Poživili bodo
v Števerjanu prosvetno delo
GORICA, 31. — Do 29. februarja so vsi trgovci na drobno, mesarji, peki, javni obratniki, lastniki hotelov, potujoči trgovci ter vsi oni, ki spadajo v kategorijo trgovcev, ki plačujejo dohodninski davek pavšalno, dolžni predložiti pristojnemu registrskemu uradu prijavo dohodkov. Prijavo je predložiti v dveh izvodih in v njej navesti sedež trgovine ali obrata, vrsto trgovine ter znesek kosmatih dohodkov v letu 1951.
Prijavo so dolžni predložiti vsi trgovci. Tisti, ki se bodo izognili tej dolžnosti, bodo kaznovani z globo.
kratki: v usti
iz beneških vasi
PODPIS POGODBE
ia gradnji) tovarne državnega monopola
GORICA, 31. — Včeraj so predstavniki državnega monopola končno podpisali pogodbo, po kateri se obvezujejo graditi v našem mestu tovarno državnega monopola. Za gradnjo te tovarne, v kateri bodo izdelovali zavoje za blago državnega monopola in obleke za delavce, je občina odkupila in nato brezplačno odstopila upravi aržav-nega monopola obširno zemljišče med Ul. XX. septembra in Ul. Torriani. Za gradnjo tovarne predvidevajo izdatek 300 milijonov lir in 400 delovnih dni. Pričakovati je, da bodo še prihodnjo pomlad pričeli z gradnjo in da bo tovarna pri-
in nlnjU’ Pii mol.) hi dmi mik I
hodnje leto že poslovala. Vsekakor, če se ne bo gradbeno podjetje, ki je prevzelo to delo, posluževalo tuje delovne sile. bo gradnja te tovarne olajšala brezposelnost v našem mestu.
Zapuščajo nas
GORICA, 31. — V ponedeljek je v Steverjpnu umrla nad 60 let stara Katerina Rožič. Pokojnica je bila zavedna Slovenka.
Naslednji dan pa j-i ie sledil osemdeseUetni Mohor Hlade. oče Antona Hledeta. ki je bil med prvimi aktivisti OF
Nemci med
Brdih in ki so ga vojno uštrel.li.
Danes pa jie v Gorici izdih r.ii vsem dobro znani M.ha KošiT, ki je bil kot lekarnar uslužben pri Kuemerju. Pokojnik je že delj časa bolehal
STE V ER J AN, 31. Včeraj zvečer so se na sedežu Prosvetnega društva «Br-ški grič* v Steverjanu zbrali predstavniki vaščanov In se pomenili o bodočnih smernicah tamkajšnjega prosvetnega diela. Vsi prisotni sq se etr-njali s tem, da je treba v najkrajšem času pripraviti občni zbor in sestaviti nov odbor prosvetnega društva, ki bo vodil društveno delovanje.
Ugotov.ld 90, da je lahko samo prosvetno društvo gonilna sila prosvetnega delovanja na vasi Vanj bodo imeli pristop vsi Slovenci ne giede na njihovo politično prepr-čanje, samo da bodo imeli pred seboj samo prosvetno delo in da n« bodo skušali vnesti v prosveto političnih spletk. C-m pa bi se taki nameni pokazali, tedaj bo treba proti njim koj postopati v smislu društvenih pravil.
Društveno delo se bo pričelo najprej s predavanji. Vaščani so izrazili željo, da bi bili ma vrsti najprej kmetijski tečaji, ker taka soov najbolj zanima prebivalstvo. Slediti bi morali napori za vzpostavitev pevskega zbora.
Prepričani smo, da bodo Ste-verjanci vse te naloge v redu opravili, ker je že od nekdaj znana njihova vnema za kul turno delo.
Aretec;ja
GORICA, 31. Na podlagi tiralice, ki jo ie izdala kazenska sodnija, so agenti javne varnosti včeraj aretirali 31-letnega
Predavanje v Doberdobu
DOBERDOB, 31. — Danes je priredilo prosvetno društvo svojim članom znova prijeten večer. Tovariš Černe je imel zanimivo predavanje o narodnih običajih na Primorskem. Predavanje je ponazarjaj s skioptičnimi slikami.
KINO
Sovodnje
V sovodenjski občini je padlo kakor tudi drugod obilno snega. Ta sneg povzroča prebivalcem precej sitnosti. Ceste so dejansko zametene, še bolj nevarna je hoja po stezah, ker grozijo na pobočjih hribov plazovi.
Zaradi obilnega snega je bila skrčena v sovodenjski občini tudi poštna služba. Pošto delijo samo enkrat na teden. Ceste v hribih so vse blokirane zaradi visokega snega. Zato so ostale vasi v hribih ločene od sveta tudi, kar se pošte tiče.
Zaradi teh neprijenosti ne moremo obdolžiti niti občinske oblasti niti vlade. Dobro vemo, da je to odvisno od vremena, zlasti pa od zime. in da zato ne moremo dajati krivde nikomur. Dobro bi bilo pa kljub temu, če bi o tem spregovorili v občinskem svetu in premislili, ali se ne bi morda le dal izboljšati položaj. Dandanes je namreč nujno, da poštni promet redno posluje.
priznavanje pravic prebivalstvu, o katerem vedno pravijo, da je «italianissimo», je vsekakor čudno in bi moralo, ljudem končno odpreti oči, da ne bi dajali glasov onim, ki jih tako zanemarjajo.
Smrtna kosa in himen
VERDI. 16.30: «Stražniki in ta-tovi», Toto in A. Fabbrizi. CENTRALE. 17:	«Kače»,	M.
Malban.
MODERNO. 17: «Možje gospe Klare*, R. Tod.
VITTORIA. 17: »Deklica z Do-
nave*. M. Rokk.
Vozni red vlakov
ne goriškem kolodvoru
7.57, 8.27, 19.04, 20.18,
7.23,
PRIHODI
Iz Trsta: 5.39, 6.34,
10.49, 13.49. 17.21,
22.54.
Iz Vidma:	4.18,	6.18,
19.46, 21.31, 23.37.
ODHODI Proti Trstu: 6.20, 7.25,
9.57, 13.53, 15.56. 17.24,
19.48, 21.33, 23.39.
Proti Vidmu: 5.07 (brzovlak za Milan), 5.42. 6.36, 7.59, 8.28 10.51, 13.52, 17.25, 19.09, 20.20,
22.57.
8.44,
18.05
Podbonesee
Pokopališče v Črnem vrhu je zares v obupnem stanju. To si-cer ni nobena izjema, saj nana-jamo pri nas v vseh stvareh velik nered. Toda pokopališče je bilo poškodovano tudi zaradi vojnih dogodkov. Dodati moramo, da je to pokopališče najslabše v vsej dolini.
Kakor vsi vedo je bilo pokopališče v Cmera vrhu resno poškodovano ob letalskem napadu, ki so ga izvedli Nemci leta 1944. Takoj po osvoboditvi so ljudje vložili prošnjo za vrnitev škode. Ta prošnja, kakor je pač pri nas naravno, spi večno spa nje v kakem urami. Zato so se prebivalci vasi obrnili na poslanca Piemonte. da bi opozoril vlado na pereče vprašanje. Prav te dni je prišel iz Rima odgovor, da ni bilo pokopališče v Črnem vrhu prav nič poškodovano zaradi bombardiranja leta 1944, marveč da je v tako slabem stanju zžradi brezbrižnosti prebivalstva. To je zelo razočaralo prebivalce Črnega vrha, ki so verovali vladnim oblastem, saj so 18. aprila strnjeno glasovali sanje. To ne-
SUBIT — Pred nekaj dnevi je umrla najstarejša žena v na. ši vasi, gospa Gujon Marija, stara 90 let.
O * ®
SREDNJE — 20. -januarja je umrl 74-letni Bencar Ivan iz Gornjega Trbilja. Pogreba se je naslednjega dne udeležila velika množica prebivalstva.
1|! * *
SKRUTOVO PRI SV. LENARTU — 26. januarja je bil pogreb pokojne Krisetič Marije. stare 75 let. K pogrebu so prišli tudi ljudje iz drugih vasi.
* * *
PODBRDO — 30. t. m. zjutraj je umrl naš sovaščan Sgar-ban Jožef, star 57 let. Ležal je že več mesecev v civilnj bolnici v Vidmu zaradi resnejše bolezni. Kljub vsem naporom zdravnikov in vsej njihovi negi se zdravstveni položaj pokojnika ni izboljšal. Na vsak način ni nihče pričakoval da pojde bolezen Po naravni poti in da bo spravila še mladega moža v grob, čeprav so ga sprejeli v bolnico še polnega življenja in moči. V poslednjem času pa se je njegovo sta. nje naglo slabšalo, tako da je bil v kratkem času v obupnem stanju. Spričo trdovratnega slabšanja njegovega zdravstvenega stanja, so zdravniki sve tovali, naj ga prepeljajo na dlom. kar so storili pretekli ponedeljek. Naslednji dogodki so potrdili, da je bil pesim zem zdravnikov upravičen, saj je mož umrl v manj s - kor v 48 urah po njegovem povratku.
l|l jjf: jj*
ST. PETER SLOVENOV —
26. januarja sta se poročila gospod Venturini Vilhelm iz Ažle, star 40 let. in 28-letn« Fon Valerija iz Torpesa.
običajno, so se tudi tokrat zmotili.
Članek. oziroma lažniva zgodbica, nosi naslov: »Titovske oblasti cone B so prevarale dvolastnike*. V njem zatrjuje lažnivi Kljukec, da so se kmetje iz Miljskih hribov ki imajo svoja zemljišča tudi v coni B. nekoč lahko posluževali stranskih mejnih prehodov. Toda ko je »tatinska titovska oblast* pobrala davke, so prehode zaprli in sedaj morajo kmetje napravit; vsak dan 40 km dolgo pot čez blok na Škofijah. če hočejo priti n* svoja polja, Kljukec nadaljuje, da so kmetje seveda ogorčeni, kajti poleg vsega tega morajo imeti še posebno dovoljenje, da lahko delajo na polju.
Kakšna so pa v resnici dejstva. bomo videli takoj. Kot so bi-lj zaprti vsi bloki in prehodi na meji z Jugoslavijo, tako so bili zaprti tudi bloki in prehodi s cono B. Vendar ne zaradi davkov, temveč zaradi slinavke in parkljevke, ki sta se takrat pojavili na našem ozemlju. Cim je nevarnost prenosa okužbe minila, so bili prehodi na posredovanje Kmečke zveze zopet odprti. Dejstvo je torej, da se dvolastniki poslužujejo običajnih prehodov, pri) čemer naletijo na vse razumevanje organov NZ. o čemer ne bi mogli trditi za civilno policijo. Znano je. da so policijski organi etežkočali prehod dvolastnikov in da so dvolastniki zaradi tega vložili pismen protest na ZVU. Znano Je tudn, da se je miljski občinski svet na neko interpelacijo o tem vprašanju izrazil, da je bolje da ostanejo prehodi, ki jih je civilna policija zaprla, zaprti tako dolgo, dokler bo v coni B tako »stanje*.
Kdo torej ovira svoboden prehod dvolastnikov na njihova polja v coni B? Urednikom »Dele* bi svetovali, da se o tem poučijo pri miltekih komonfor-mističnih svetovalcih, ki so tudi krivi da dvolastnik,-, ne uživajo tistih ugodnosti, kot so jih uživali do postavitve cementnih zaorek na prehodih. k,i jih je postavila civilna policija,
Kar se pa tiče posebnih dovoljenj. ki nai bi jih morali imeti dvolastniki za obdelovanje svojih zemljišč v coni B, nai pribijemo samo to da za dostuje vsem kmetom samo dvolastniška izkaznica in da je v tej zvezi pisanje »Dela* ogabna, laž.
RAZPRODAJE IN LIKVIDACIJE
odraz vedno večje denarne stisl<e
Sicer je bilo v Trstu vsako leto pred pričetkom pomladi dosti razprodaj, toda toliko, kot letos jih prav gotovo ni bilo še nikoli. Ni je skoraj trgovine, kj bi ne imela reklamnih napisov, ki opozarjajo kupce na izredno razprodajo posameznih vrst blaga.
Z večjo razprodajo je pričela letos prva trgovina »Tessi-iia* na Ko rzu, kjer so ljudje približno tri tedne dnevno v dolgih vrstah čakali, da bi Sj nabavili za nekoliko nižjo ceno potrebno blago.
Njej so sledile še druge trgovine. Id so priredile celo nekakšne «tedne za pro. dajo perila*. Toši trgovina «Tes-silmodar) pri cerkvi sv. Antona je pred dnevi pričela z razpro. dajo raznega blaga. Ker ima o-menjena trgovina nekoliko nižje cene. kot druge trgovine z ma-nufaktumim blagom, m tudi tja navalilo precejš-nje število gospodinj, ki potrpežljivo čakajo pred vrati, da du pridejo na vrsto. Ta teden so na vrsti tudi prodajalne s čevlji; nekatere prodajajo čev. Ije, ki so bili v preteklih sezonah v modi, druge bodo pa verjetno sploh prenehale z obra. tovanjem (vsaj tako bi razumeli po napisih, ki javljajo popolno likvidacijo blaga.
Vse bolj pogoste razprodaje in likvidacije blaga jasno kaže. jo, kam gre tržaško gospodarstvo in v kakšnih razmerah živi tukajšnje prebivalstvo. Res je sicer, da se vsak trgovec rad reši blaga, ki morda ne odgovarja več vsem modnim zahtevam ter s,- z dobljenim denarjem nakupi raje nooo blago. So pa tudi trgovci, ki prodajajo blago, ki ni podvrženo ravno vsem modnim muhavostim ter
bi. ga^prav zato lahko še obdr.
TRŽAŠKA BORZA
Funt S'er)lng 1.600, švicarski
frank 157, dolar 6575, Zlato 890.
685, marengo
žali To kaže bolj, da imajo s svojim blagom le malo prometa ter so prisiljeni prodati čeneje, samo, da ga spravijo v promet.
Vzrok zelo pogostih razprodaj pa je še ta, da je v Trstu število trgovin v pri-mert s prebivalstvom nesorazmerno. Zaradi tega so M morali trgovci izmisliti nove načine, kako prodati svoje blago. Ker so se raz-
prodaje do sedaj še najbolj k nesle se jih trgcvci tudi^
no bolj pogosto poslužujejo-
ko so postale razprodaje &L kaka vaba za kupce, id mnogokrat blago po itdi kot b; ga sicer kupili tu -razprodaje. Toda že naP^jr' . gre za razpredajo zmami ^ sikoga, ki se laže odloči JO-kup v prepričanju, da kuV bro stvar po nižji ceni. ^ Temeljni vzrok poplat>e ^i. prodaj, m je v dejstvu, da. rf- . je nimajo denarja kar v urot' I danjih plačah delavcev i«:,,of ‘ nikov ni nič čudnega ‘ tržaške družine so sc Z" -oP j sili prilagodile takšnemu ^16-nu življenja, da	1
čila tia obroke, v trgoj" iVoT Jestvinami pa plačujejo ^cč-dolgove ob koncu tedna. ci so se nekoliko težko takšnemu načinu	iti\,
toda v strahu, da bi s gtr,
bili stalne odjemalce. s° - p
stili in tako lahko doo v vsalct trgovini blago n Gf* nje* ali na obroke. VrJY.( fOj' nekaterimi trgovinam1- *i0, »C prodajo, ne pomenijo gre Tržačanom dobro ■ jej nasprotno da se v„<len™ & r
ski okoriščajo prilik,
drugi strani tudi edini govcev iz zagate.
PRIMORSKI dnevnik
— 3 —
I. februarja IBS*
V BORBI ZA SLOVENSKO ŠOLO
so možje z zaslugami ovirali njen razmah
,N’J'hov	vniji/j	gren je. uči
. °bnovljeno slovensko šol-0 °r®z vsake trdne zakonite nove in da je to šolstvo od-isno od milosti i.n nemilosti
“"danskega šovinističnega u-
pravnega aparata. Iz prvega *a ,,e8a članka more vsak re-T*L,ek t0 krivdo ugotoviti, k™, v .5e res šel oni Bismai-stus skozi vas, toda do-izdaji6,6- ga 5e Judež s svojim ‘«»jalskim poljubom. In iz 8a »izvirnega* greha izhaja-‘ Wi	drugi.	V	naslednjih
ste«	i	•	m navečlel	nekaj dej-
f.	kažejo,	kaj	in kako so
kar	ljudje,	da izvršijo «to,
Actr SO	j_ :_ _:n_________
dolžnost:
®ti, ki venski
»izvirni* greh je, _ da J venski šolski upravi slovenski, ‘ toda »Glas zaveznikov* je 5, septembra 1946 objavil navodila za vlaganje prošenj, kjer stoji med drugim tudi naslednje določilo: «Prošnji naj prosilci prilože italijanski ali angleški prevodi). To je bil prvi korak, ki so ga uveljavili kljub našim protestom. Drugi korak so napravili naslednje leto, ko so bila navodila zopet izpre-menjena. Tedaj so zahtevali samo italijanski prevod. Kaj so oni «zaslužni» gospodje takrat napravili, da bi zaustavili pohod italijanskega podrejenja slovenske šole? Mi smo tedaj pozvali učitelje, naj vlože prošnje z angleškim prevodom (kar je prejšnje leto še veljalo!). Zaradi tega nasveta je tedanji zavezniški častnik za šolstvo zagrozil podpisanemu z aretacijo. Nekateri naši učitelji so funkcionarjem »slovenske* šolske uprave svetovali, naj bi sprejemali slovenske prošnje in če je že res potreben tudi italijanski prevod, naj bi ga napravili v samem uradu uradno. Ugovor je bil takten: v šolskem uradu je premalo moči, da bi zmogli to dalo. Naši zavedni učitelji so tedaj izjavili svojo pripravljenost, da bi prišli kot dobrovoljci v urad izvršiti prevode vseh prošenj, da bi tako bila očuvana pravica slovenskih šolnikov, da se
^Jčaatrali, da je njihova » in kaj smo delali ti-
pokazali «hrbet slo-
iCi solis-temi?5 zaveznikov* je 7. sep-v*«?a -1945' objavil oglas o vaniu v osnovne šole v J. n m spodnji okolici. «Do-m-, Poznavalci tržaških raz-vi cJ*n sloyenski šolski upra-, 50 pozabili na šolo pri Sv. tok,,]0 on° v Barkovljah. Na u<3o podpisanega sta začas-
irr'«iovanaUeta teh očuvana ze maja od MOS
k..? na solsko upravo in pred-‘P.zazpis vpisovanja. »Glas kra , ov“ 2 dne 18. septem-a Ponovno objavil oglas z R?^ovaniu, sedaj spopolnjen 2 ®arkovljami in Sv. Ano.
.kil, 0 šolsko leto na sloven->snovnih šolah se jepričelo ' z^mdo. Tu je že prvič prišla Hi »aza mačehovska skrb ita-ta-	šovinističnega apara-
s Dnuii tlska šola je že pričela hbarit m in šovinisti so začeli V kalnem. «Glas zavez-SQt°v le objavil 19- oktobra vens>ik 5®ližnia otvoritev slo-torstv? m ~ Višie šolsko nad-v i..,?, v Trstu obvešča, da bo lien * fein v časopisju objavil datum pričetka slovenskih staj-r^uuda otvoritve je na-8«ni,-5ra * dela pri začetni or-
ga v jsti številki zavezniške-fevi S? • ie v neki drugi ob-čele ^Plsan0, da «so (šole) za-ktaiwno?no bodo začele v naj-ianskr, - casu s poukom*. De-prea . s° začele s poukom že
Cu ?lsobiavo: šola pri Srnah (m oktobra), na Opči-(19 m,,' oktobra) in Gropada je 'prisl? ra)' Sol3 v Trebčah bra. 2* s Poukom 20. okto-Zave77,ii, oktobra, ko je »Glas
li  ^OV)) če, rviflnl* nPnrnra-
smo
.ov* še pisal: «Poroča-—da se je začel, od-sloven.u i/0 začel na nekaterih Pom lh ljudskih šolah redni hn' se je dejansko začel »ih Sou* V5** slovenskih osnov->lakob„ . ? Izjemo šole pri Sv. Psjto v’ je imela najobčut-touvJ^udo, saj je pričela s 12 2? sele 30. oktobra.
•ledi j rai navedenih podatkov 2asl»žn-a 50 v tistih dneh bili
Pravi?1, "možje pri šolski u-a je	v	Jeruzalemu m
stvs u ,1’3 le zasluga učitelj-*}rai o-,/o ko,go, da se je lor-Skih -' etek pouka na sloven-2a osnovnih šoIah.
»as, ra?Pudo so sicer krivili »i učit*, ■da se Po naši krivdi Vilo, jv- tvo pravočasno prija-tkuBas- stvo pa je bilo povsem je p7a?0- Prosvetni odsek MOS »je, j-, deasno pozval vse učitelj]? 8° se od dneva osvobodi vl?-?rej javili Pri njem, }«i t*?21 Prošnjo za službo. iU) so dobili učitelji, ki »i m,,1"le! v evidenci Prosvetno j pNOO. Razlog za za-
na slovensko šolsko upravo obračajo s prošnjami izključno v svojem domačem jeziku. Toda ljudje, ki so »tvegali glavo in ugrabitev*, niso tvegali take »nepokorščine*. Načelno vprašanje narodne enakopravnosti jih je prav malo brigalo. Zato pa se danes lahko že razobešajo po oglasnih deskah ravnateljstva slovenskih šol italijanske okrožnice superin-tendance, pri čemer ima »slovenska šolska uprava* le vmesno vlogo — kurirja. In slovenskemu učiteljstvu dajejo tudi že italijanske razredne formularje (dnevnike), ki pa jih je učiteljstvo, ki je na srečo le bolj občutljivo za postopno izpodrivanje slovenščine iz u-prave slovenskih šol, odklonilo.
In kakšne so zasluge teh »zaslužnih* mož pri dolgi in žilavi borbi za izvojevanje neobveznosti pouka italijanščine? Vsi, ki so imeli takrat opravka s šolo, od učiteljev do staršev, se še živo spominjajo, da nismo nikoli odklanjali pouka italijanščine na slovenskih šolah, da pa smo dosledno iz povsem načelnih razlogov zahtevali, da se ta pouk proglasi za neobveznega, ker je tudi v programu (in samo v programu) italijanskih šol neobvezen pouk slovenščine. Ne bom opisoval vseh faz te borbe in po-
stopnega popuščanja prosvetnega urada, ki pa je zaradi enotnega nastopanja vseh staršev končno le pristal na neobveznost italijanščine. Tedaj so slovenski učitelji takoj uvedli pouk italijanščine, h kateremu so se priglasili vsi učenci. Seveda so za italijanščino dodali ure k rednemu urniku. Toda kljub »zaslužnemu* slovenskemu svetovalcu je kapetan Simoni zagrozil celo z ukinitvijo šole, če se italijanščina ne bo učila na račun ur, ki so bile do tedaj posvečene slovenskim predmetom. Mimogrede naj omenim še, da se slovenska šolska uprava ni potrudila, da bi z malenkostno formalnostjo ob začetku vsakega šolskega leta čuvala to načelno pridobitev, ki smo jo dosegli po sko-ro dvoletni vztrajni borbi.
Poglejmo sedaj le bežno še »zasluge* za ustanavljanje posameznih šol. Po vsem svetu je menda ta praksa, da šolska uprava sama proučuje potrebe šolstva in sama odpira šole. Samo za slovenske šole v Trstu ta praksa ne velja. Tako smo morali tisti, ki smo »pokazali hrbet slovenski šoli*, zbrati tudi vse potrebne podatke, da smo dokazali nujnost ustanovitve slovenske šole v Ulici Donadoni.
(Nadmljevanje sledi) DRAGO PAHOR
r;
Pokrajina počiva pod mehko snežno odejo
(Foto Magajna)
Jugoslovanska «Sutjeska»
Junaštvo «barbe» Lupiia in vsega ostalega moštva - Niti najstarejši mornarji še niso doživeli takega orkana na morju - Radiotelegrafist sprejema ves čas ie klice na pomoč = Kapitan «Flyning Enter-prisea» javlja katastrofo svoje ladje
kljubuje	divjemu	orka
Miskega šolstva je že
*ezal	drugod. Podre-
, 4 v t,?v?askega šolstva je že i	3e- Zamuda je nasta-
tedni prostorov. Res je bi-J*Uw.Lny?080 šolskih zgradb kriva ’ vendar je glav-§{a n.?3 bila	v načinu iska-
ZVu u-torov.	Prosvetni urad
.izdaj	naročilo super-
- * Za in t-a v veliki «vne-j. avt°nomijo» slovenske k,, »aročilo predala viš-mu nadzorniku za .^anj«, v šole- ta )» naročil ? bik Prostorov učiteljem, ki .?®»eev verjeni 2 vpisovanjem
v Posamezne sloven-
Tak
bodil didaktični rav-P0 8°le ipestne šole od šole OVso^'' Poncija do Pilata, v e)Pt „,e zelo prijazno 1<? »ovi?ysc>d so mu ljubezni-kak «tehten» raz-,, Potolažili: «Venga
bi" ,'*l>ra,„il'.Zas.lu8e* za tak na-is »e vnanja slovenskih šol ^dj^botel naložiti na svo-
od 13. sep-biif^Siip Je objavil imena e« še» o.Za slovenske šolske s,,..)« ta , r mi ni znano, ali st* 4 in komlsija sploh kdaj t,t> pa j kaj je delala. Dej-da ž4sluga~,da so tisti niožje dVoLMa	sploh dopustili,
ViB? sir,,? imenovana poleg
še dva
6r„!?sk*h članov (dr. C^ša) jo o ‘n prof. Srečko
i* ivf «va etana, Reter iSA^1-* pasqualis, ki jih Š Sl®U tr*5 v katerem koli C »a tr *Ven?kih Solnikov, če n dojstvo, ki je še
^ h*1 »kaz°n1Slimo’ da 3e u" šel i1	' 21- 8 katerim
t' -Ottiaf ,^van ^o^ki svet, iz-V„|, v z' oktobra 1947 (to-^	ko	je stopila v
bo«) čemite	z IlaIijo in je
2l9 ‘ Ker i Postalo »svobod-
V*L* d»e T5edmdeva ukaz št'
* »ačil , •.10- 1946. ki do-irn^eta n fnovitve šolske-td Vana ‘,'?ki	«1. 2. da sta
skikOvertski „ s.vet italijanski X sl °bčin .* f^Poik podežel-Kg rfa Imenovana Cr?Va.nni Pitac<-’o in BjjJ.teh imen f i.’ Ker 81051 P«®*1 I« S besedilo »ita-ktat i občin 2?Tlskl' zastopnik K^kaU^DOdru06,Ja*- smo ta-Sfcof^ vseh Miljskih hri-
b| J H*rmann	*avjah ka-
"ilt vg»il bit? i revatina, ki Šli S°lskem slovenski zastop-V ; Kon|I? avetu. Nismo ga hi) , to n?,?, *mo ugotovili, S‘z Min ^.italijanski uči-
««l» **«1užm, « 5e bil tedaj
^Vi«ivr.n ^,k> ssi
\**L	vinisjuprivoščilI ita-
J? »či^b za %,‘^t poglavje o
Strahoviti orkan, ki je v zadnjih dneh decembra in v začetku januarja divjal m Atlantiku, je uničil ali poškodoval na desettisoče ton ladjevja in zahteval številna človeška življenja. V tem orkanu sta se znašla tudi jugoslovanska parnika »Sutjeska* in »Dubrovnik*. Posadka «Sutjeske» je ob svojem povratku v matično luko pripovedovala o svojih doživljajih in stiskah, ki jih je imela v Biskajskem zalivu.
22. decembra je «Sutjeska» zaplula iz Anversa proti Reki s tovorom železa in premoga. Ladja ima 5.600 BRT in 40 mož posadke. 26. decembra je »Sutjeska* prišla v Ushant, kjer so jo zajeli prvi udarci valov in vetra. Naslednji dan pa se je znašla v središču razbesnelih elementov, vetra in morja, ki so z vso svojo silo udarjali v brod in mu onemogočali vsako gibanje. 29. decembra je bilo besnenje orkana na višku. »Sutjeska* je s svojo posadko dož.vljala najkritičnejše ure svojega nepozabnega potovanja. Vsak član posadke govori o teh dnevih na svoj način, vendar so si vsi edini v tem, da takih trenutkov na morju se niso doživeli. Vodja palube, La-dislav Lupi, ki je že nad 40 let
pomorščak in je potoval že po vseh morjih sveta, je izjavil, da take nevihte še ni doživel. Poveljnik «Sutjeske», kapitan Zdravko Mladoševič, je pripovedoval, da je skromni «barba» Lupi v noči od 28. do 29. decembra rešil brod pred sigurno propastjo. Položaj je bil tako kritičen, da je kapitan Mladoševič 29. zvečer sestavil in predal telegrafistu radiogram, v katerem javlja, da se bred potaplja. Vendar radiograma niso odposlali, ker so poveljnik, ladijski častniki in mornarji predvsem, pa stari pomorščak Lupi zastavili vse sile in rešili ladjo.
Medtem ko so bili valovi tako visoki, da jP brod izginjal v njihovih dolinah in je bil zrak napolnjen z od' vetra razpršeno vodo, da ni bilo videti pred seboj ničesar, je vodja palube, Lupi, pazljivo nadziral zunanje ureditve ladje, ker bi vsak trenutek mogla nastopiti katastrofa. Valovi so stalno prekrivali palubo. Lupi se je lahko krelal po njej samo, če se je trdno oprijemal nepremičnih predmetov. Naj večja nevarnost za ladjo so bili velikanski valovi, ki so se dvigali visoko iznad broda in se s silno močjo rušili na palubo in skladišča.
Tudi Cankarjev spomenik na Vrhniki je pobeljen
Do 29. decembra zvečer so valovi že razbili rešiln-e čolne, del poveljnikovega mostu, del ograje, poškodovali nekatere naprave in razbili vhodna vrata v kabine, v katere je že prodirala voda. Ce bi valovi razbili tudi dohod v skladišče in bi vanj vdrla voda, bi bil brod izgubljen.
Silni valovi so razbili tudi rezervno krmilo tako da je bil brod odvisen samo od delovanja glavnega krm-la. Okrog 9. ure zvečer je Lupi z grozo opazil, da so popustile tudi osi, ki spajajo glavno krmilo in da bo vsak hip uničeno. 24 ur je že stala «Sutjeska» na morju obrnjena proti valovom. V takem položaju, ki so ga vzdržali le, ker je še delovalo glavno krmilo, ie bila »Sutjeska* zaščitena pod Udarci na bok. Ko je Lupi opazil, v kakšni nevarnosti je brod, n.j imel časa, da koga o tem obvesti, temveč je stekel s palube v strojni oddelek, vzel najpotrebnejše orodje in pričel popravljati okvaro. Na pomoč so prihiteli tudi drugi in v eni uri so zagotovili nadaljnje delovanje gl-vnega krmila. V tem času so valovi razbili krmilno, kolo, a voda v prostorih za moštvo se je dvignila na pol metra.
Radiotelegrafsko obveščeva-nje je bilo že tri dni popolnoma prekinjeno, slišati je bilo samo pozive S.O.S. »Sutjeska* je bila 150 milj daleč od najbližje obale v Biskajskem zalivu, a 200 milj od nje je doživljal svojo težko usodo ameriški brod «Flyning Enterprise* in drugi. Ta večer, 29. de-cembra, je ((Sutjeska* sprejela na desetine raznih pozivov S.O S., s katerimi so norveški, danski, holandski, angleški, francoski, nemški in ameriški brodovi javljali, da jim je potrebna pomoč. Podoben telegram je imel pripravljen tudi radiotelegrafist »Sutjeske*, ki so jo valovi odnesli preko 20 milj iz linije. To noč je sprejel kapitan Mladoševič tudi prvi telegram kapitana Kurta Carlse-
Prinašamo nekatere odlomke skladišč?. Ob 21,10 Je morje
iz dnevnika
27.XII. Močan veter WSW si. le 10. Valovi stalno prekrivajo palubo. Ob 8.30 je močan val udaril v levi bok ladje in razbil levi del poveljniškega mostu. Ob 20,15 je izredno mo-čan val udaril v desni bok ladje in razbil rešilne čolne. Ob 20,30 se je ladja postavila g kljunom proti valovom, tako da najmanj trpi pod njihovimi udarci.
28.XII Se vedno usmerjamo ladjo s kljunom rta valove. Ob 8- uri zjutraj piha m-čan nevihtni veter. Morje sitno valovi. Barometer naglo pada. Ob 16. uri močan jugozapadmik. Brod se nevarno nagiba. Valovi stelno zalivajo -palubo, in
razbilo pokrov ročnega krmila, krmilno kolo, vrata v notranje prostore. Morje vdrlo v jedilnico, razbija mize in stole, vdira v; kabine. Zapadni veter dosega silo II. (Težka nevihte) Vidljivost: megleno.
29 X11. Ob 6,15 je veter popustil na 8. Ob 8. uri pregledana skladišča, vendar ra bilo mogoče ugotoviti, če je voda vdrla vanje. Pregledana je bila tudi paluba, ugotovljeno je b.lo naslednje: ukrivljeni zaščitniki parnih cevi. jeklene stopnice na ladijskem kljunu razbite, s koša 25 m visokega jambora odnesen pod, leva ograja ladje ukrivljena. Na desni strani poveljniškega mostu razbita tri okna, leseno ogrodje rezervnega sidra pre-
maknjeno, itd. Ob 9,35 je bil brod zopet postavljen v linijo, stroji zopet delujejo*.
Na vprašanje, kako ae je v teh dneh držala posadka, je kapitan Mladoševič odgovoril: od. lično. Bil je med njimi res eden, ki je vsem zagotavljal, da se takoj, ko prispejo domov, če se seveda srečno vrnejo, iz-krca in da ga morje nikoli več ne vidi. Toda pozabil je na svoje zatrjevanje, že preden so pristali s domačem pristanišču.
Mladoševič je izjavil, da se kapitan s tako odličnim moštvom odpravi na konec sveta in da je v najtežjih položajih lahko brez skrbi, ker ti ljudje svojo nalogo in dolžnost izpolnjujejo natančno In sigurno, z največ j o požrtvovalnostjo in sposobnostjo.
PREVOZ AMERIŠKEGA PREMOGA DRAŽJI KOT PREMOG SAM
EVROPA
v premogovni krizi
ZDA dobavljajo Evropi dobršen’ del premoga, ki ga ona potrebuje. Vsak mesec prepeljejo iz ameriških pristanišč okoli 4 milijone tora premog?. To pomeni, da vsaki dve uri zapusti Ameriko ene ladja napolnjena e premogom za E-vropo.
Ta dobava je oo skrajnosti neekonomična. V zadnjih letih so se zelo povišale ladijske to-vornine tako, da so v nekaj letih skočile s 4—5 dolarjev ne 10—15 dolarjev za tono. Premog, ki stane v Ameriki po 5 dolarjev franko rudnik, pride v Evropi na 25—30 dolarjev. To predvsem zaradi zelo drago-ga prevoza. Samo ladijski prevoz je mnogo dražji kot premog sam.
Ta položaj je zelo težak. Za sedaj se vzdržuje zato, ker plačujejo ta premog Američeni sami, ker ga Evropi dobavlja na račun pomoči MBA. Tako bodo porabili v 1052. letu polovico vse pomoči MSA Evropi prav za premogi.
Položaj skušajo reševali na več načinov. Predlagali so, da bi j vzeli iz železne rezerve ZDA ladje tipa «L!berty» in prevažali ta premog na njih. Pri tem bi računali cene čisrtih proizvodnih stroškov in bi lahko občutno znižali tovorni no.
Kot je predlog vsega upoštevanja vreden, pa vseeno ne rešuje težkega vprašanja. Nesmiselno je raztovarjati premog v Newcastlu na Angleškem, ko ga j« ta do sedaj v vsej zgodovini izvažal. Prav tako je ne-smis lno zalagati Evropo s ameriškim premogom, ko ga je ta mnogo ceneje kopala sama, ozi. roma poceni uvažala iz Anglije.
2al pa ni nikakih znakov oživljenja evropske premogov, rte proizvodnje. Količine izkopane rude se sučejo vedno okoli iste mrtve točke. Evropa žal še ni dosegla niti predvojnega povprečja in rtič rte kaže, da ga bo kmalu.
Proizvodnja evropskih držav je dosegla 1937. leta 40,8 milijonov ton in 1938 leta le nekaj manj to je 39,8 milijonov ton.
Vsa povojna leta se suče na dokaj nižjem nivoju in se le počasi dviga.
Gibanje povojne proizvodnje premoga nam, kaže sledečo sliko (v milijora-h ton): 1946. leto 29,3; 1947. teta 30,7; 1948 let« 33,2; 1949. leta 36,2 jn 1950. le-ta 36,8.
Prvih deset mesecev preteklega leta prav teko ne obljublja, da bodo kmalu dosegli predvojno raven. Obratno, n« osnovi izkopanega premoga V prvih desetih mesecih, lahko računamo, da ni lansko leto preseglo 38 milijonov ton.
Porast proizvodnje premoga m dovolj velik, da bi nasitil vse rastoče potrebe industrije. Pomisliti moramo, da se je industrijska proizvodnja v; istem obdobju močno povečala.
C e vzamemo industrijsko proizvodnjo Anglije 1948. leta enako 100, vidimo, da je ona skočila iz 83 v 1938. letu na 116 v 1951. Isto sliko nam kažejo tudi druge države. Celo Nemčija je že dosegla predvojne številke (1938 — 201 in septen* ber 1951 — 215).
“PREPOVEDANO MESTO*
NEKDANJI CARSKI DVOR NA KITAJSKEM LJUDSKI PARK - VREDNOST "PREPOVEDANEGA MESTA* - NEZAUPANJE DO TUJCEV
Tako imenujejo še dandanes Kitajci, z visokim zidom od ostalega Pekinga ločeni, nekda. njj cesarski dvor. To je v resnici celo majhno mesto, obstoječe iz palač, dvorcev in templjev. ki se ogledujejo v ljubkem umetnem jezeru. Pravljično lepi otočki moie iz jezerske gladine, posejane s cvetočimi lokvanji vseh barv in z obiljem drugih vodnih rastlin. Slikovito upognjena, deloma pokriti mostički vežejo otočke, ki jih krase paviljoni in pagode najbolj čudnih oblik. Koder so ?e nekd;aj sprehajali in prevažali le člani dinastije Mandžu in njeni dvorjani, se zdaj prosto razgleduje in zabava kitaj, sko ljudstvo, po uspeli revoluciji rešeno cesarske more. Nek. danja cesarska Z mska palača je zdaj sedež CK KR Kitajske. Tam, se zdaj odloča o usodi Koreje in o prijateljstvu s SZ.
Walter Bosshard, ki je ob-tta, v katerem ta javlja, da se I iskal »prepovedano mesto*, pri. njegova ladja potaplja, a da bo I poveduje, da so mu v Pekin-on ostal na brodu do konca, j Su tožili, kako jun priroanjku-- j ... j , o. ,	> je denarja. Vročega poletnega
Ladijski dnevnik »Sutjeske* > £,poldTleJse je peljal tudi ven,
I da si ogleda Nebeški tempelj. Tam, kjer je po mnenju starih Kitajcev ležalo središče zemlje, ni bilo daleč naokoli žive duše. Zlezel je po marmornih stopnicah navzgor k oltar-
iz teh dni je zelo skop v popisovanju vsega, kar se je dogajalo, vendar pa nam prav te besede najzgovorneje pričajo, kaj so morali doživljati mornarji.
ju. kjer so mnogi kitajski cesarji nekoč darovali bogovom Ko je opazoval umetniške okraske na obrobnem ozidju, je ne nadno začul glasove na niže ležeči teTasi. Dva evropsko oblečena Kitajca sta Se razgovar-jala v angleščini.
»Tele sterine bi bilo treba prodati, preden izgube pri nas vrednost#, je dejal prvi.
»Nekaj tistih marmornih plošč in stebrov bi lahko zamenjali za letala in topove*, je pristavil drugi.
»Samo tale žlebni rilec je vreden tisoč zlatih dolarjev. Za slab posnetek peklenskega zmaja ob vhodu v tempelj je prejel prijatelj Guan Hsing štiri tisoč dolarjev. Kakšne vrednosti mora biti žele izvirnik!#
In medtem ko sta oba Kitajca še dalje preračunavala prepovedano mesto v dolarje in cente, se je pojavila neka šola z učiteljstvom. Pred’ vsakim razredom so nosili belo zastavico z peterokrako rdečo zvezr do. Cini je bil zadnji deček mimo. je zedelicpl, obrnjen proti tujcu, Kitajcem 2ja inozemce tako priljubljeno, iz roda v rod podedovano psovko «Tuji hudič!*. Včasih so delali to bolj pritajeno, zdaj pa že kar me-
•' '"'-.v .
Restavracija v prepovedanem mestu
skemu otroku čez ustnice «Tujj hudič!*, čim zagleda belega inozemca.
Ob vznožju Nebeškega templja je danes restavracija, o-PTemljena z evropskimi stoli in mizami. Poleg čbja se dobe tudi inozemske pijače. Toda to so zgolj zunanjosti. Nebeiki
U_ „ r	«-----,	“	v« t-Sv-U.J A.1411CIU IUS14 netK 'KI
hamčno u,de vsakemu kitaj- tempelj in Zimek« palača lah-
ko razpadeta, Kitajska je postala ljudska republika in važen č-nitelj y svetovni politiki, vprašanje pa je, koliko se je spremenilo ljudstvo samo. Eno je gotovo: z istim nezaupanjem kot njeni pradedi pred tisoč leti gleda tudi današnja kitajska mladina na vsakega' tujca.
V. P.
Nič m bolj naravno, da se delavski razred otresa take etike: po njej mu namreč preti, da bo v svojem zemeljskem bivanju ostal vekomaj zatiran in izkoriščan, za po smrti pa mu tudi nudi več ko dovoljeno možnost za večno pogublje nje.
3. OBRED
Kocbek išče. kot sem rekel, v prvotno krščanstvo. Naša stvarnost mu ali ničesar ne pove ali ne veruje v njo. Revolucije ni doumel in ni našel v njej pravega smisla, razen da si je nakopal soodgovornost zanjo, kar ga zdgj muči in išče opravičila zanjo, pa si po nepotrebnem nalaga na pleča krivdo za nekakšno zlo, ki pa v resnici ni zlo, temveč nasprotno — pozitivno dejanje. Ko je izenačil partizana, izdajalca in okupatorja i v njihovih metodah i v njihovih namenih, je več ko jasno, da ni našel v revoluciji nič odrešujočega, pač pa samo nevarnost za svoj lastni svet. V tej grozi iskanja svoje duhovne rešitve, v tej zavesti strahu, ki je nad njim (to j» večnostni strah), v tem nerazumevanju preproste stvarnosti, osebno zapleten v zanj pošastne dogodke, se je zatekel po rešitev v mistiko, obdal se je s simboli. V njegovi knjigi najdemo vrsto dokazov njegovega bolestnega domotožja po prabitnosti, po nespremenjenostih, po nekih vesoljnih razsežnostih, po odmevih in odrazih vesolja, kjer se se ne izgubi niti en sam člo-
vekov korak, po razsežnostih vesoljnega prostora in časa; najdemo domotožje po begu pred zgodovino in zlitjem z njo; domotožje po izgubljenem raju.
Ko se je torej Kocbek tako oklenil prvotnega krščanstva, izvirnega greha, zla, krivde, je iz teh temeljev iskal pojasnila za vojno in revolucijo, namesto iz morale kapitalistične družbe, ki vojna za njo ni nikakršno zlo. Kocbek ni bil nikdar epik; njegova stvarnost v umetnosti je bila vedno pri-dvignjena, odmaknjena, polna simbolov; iz vsega je velo po nekakem misteriju. Kodbek je v teh novelah napravi! samo še korak dalje. Ko išče rešitve vsej tej vesoljni krivdi, zlu. ki se sprostira v pošas'ten vojpl spopad, se mu to sprevrže v misterij, v daritveni obred. Razen v noveli »Temna stran mesca*, najdemo v vseh treh drugih ta daritveni obred. Navedel bom odlomke te obrednosti, da si bomo vendarle na jasnem, od kod takšno prikazovanje te trde slovenske stvarnosti. Ce že izrekamo ostro sodbo nad njim, ga poskušajmo vsaj razumeti, ker bi nam sicer on in tisti, ki jim njegovo delo prija, očitali, da ga nismo razumeli.
Novela «Ogenj» se konča s partizanskim napadom na vas, ki so jo bili zasedli Italijani. Ti so tu po izdajstvu kaplana Zgurja ujeli partizanskega zaupnika in ga obsodili na smrt. Partizani silovito napadejo vas. Bitke se bijejo ponoči, Italija'
MIŠKO KRANJEC
ZA RAZPOTJEM
dgur pravi Tonetu, ko ga pred si resnično za njeno smrt?* — streljanjem pride izpovedovat; Gregor: »Resnično. Njena smrt »Pravim ti, da si ena izmed žr- je naša moč ki naša rešitev: tev, ki jih človeštvo skupaj da- Prišla je, da nas odreši. Ko sem ruje, da se reši in odreši*. — se je z roko dotaknil, je pre-Tone: »Skupno?* — Kaplan; *	—
ni se nazadnje morajo umakniti v župnišče in cerkev. S seboj odvedejo na smrt obsojenega Toneta in župnika, ki fanta obhaja pred streljanjem, kar izvršijo za cerkvijo. Župnik se nato, ob dveh popolnoči, obleče v črno mašno obleko in začne maševali. Moli očitno izpoved, medtem »...stokanje ranjenih vojakov se je zlivalo z njegovim hripavim glasom...* — »...Nekdo je prižgal sveče na stranskih oltarjih. Vojaki so prinesli še pet mrtvih in vrsto ranjencev*.  «Vrata v zakristijo so se zaprla, nato pa znova odprla. Dvignil se je (župnik) po stopnicah na ollar... Ko je prvič razprostrl roke nad živimi in mrtvimi v 8*ari ogroženi cerkvi, je začutil duh po etru in jodu. pomešan z dimom sveč in smodnika... Resnice so začele dobivati obstret rahle svetlobe z višine. Vojaki na koru so začeli kričati, župnišče je
začelo goreti... Hrup zunaj
cerkve se je dvignil v peklenski trušč orožja in krikov. — Amon je priporočil darove in začel moliti prošnjo za spremembo kruha in vina v božje telo in kri. Vedel je, da je prišel najsvetejši trenutek. Njegov
duh, ki je doslej z gomazno utrujenostjo molil in izvrševal obredne kreitnje, se je mahoma do kraja napel in z ostro pozornostjo napolnil svoje izmučeno telo. Življenje In zgodovina sita postala Jasna, njuno bistvo je človekovo utelešenje. (Podčrtaj jaz). Ranjeni vojak je zazvončkljal, hrup v cerkvi se je za hip polegel. 2upnik se je s poklekom poklonil spremenjeni snovi. Tedaj se je začel napad na cerkev. Minometi in težke strojnice so začeli butati v stene in okna. Na koru je nastal krik... — — Ministrant (italijanski vojak) je nihal z ranjeno roko i« menjaje se šepetal; »Cast bodi Očetu in Sinu in Svetemu Duhu. — Prekleta vojna! — Cast bodi Očetu...* Orgle so zabučale in pre-glušile ogenj orožja, župniku se je zazdelo, da se je cerkev odtrgala od zemlje in zaplavala v razdivjan ocean... — To je zgodovina, je zašepetal. Začutil je omamo in stisnil kelih. Dvignil ga je in ga s težavo iz-pil. Prevzel ga je slasten okus po domačih In neznanskih darovih. Orgle so bučale kakor
pošastna roka jim je izvabljala neznano grozo. To je bolečina, ki je ne more nihče do kraja izraziti. Amonu se je zdelo, da se je približal osrčju življenja...* (Ogenj, 178-180).
Očitno je to obred. Zunaj napadajo partizani. Toda kaj več o njih ne izvemo. V cerkvi se branijo Italijani, vidimo mrtve, ranjence, ranjenega ministranta, ki moli in psuje, vidimo Lupinaccija, nekdo Italijanov igra, toda pomembno je samo pošastno bučanje orgel, ki pojejo kakor še nikdar. Gromenje minometov, drdranje strojnic, goreči farovž, spreminjanje snovi, omama, okus po domačih in neznanskih darovih, bolečina, ki je ne more nihče do kraja izraziti, približevanje osrčju življenja v tem pošastnem vrtincu, bistvo življenja in zgodovine v človekovem utelešenju, in nad vsem tem župnik, ki opravlja mašo, s kelihom v rokah — ta trenutek niti maša ni več pomembna. Življenje, zgodovina, vojna, streljanje, ogenj, umiranje in utelešenje - vse se je spremenilo v obred, v misterij. In ljudje, ki pada-
»Morda si želim tvojo smrt prav tako kakor ttfoji prijatelji. In obratno, tvoji prijatelji te darujejo in žrtvujejo prav tako kakor jaz. Med njimi in nami ni razlike*. — Tone; »Kako?* — Kaplan; «Tvojo smrt opravičuje strah pred nesrečo, ki človeštvu grozi do konca dni. S takimi žrtvami se človeštvo od-kuplja...* — Ce je torej tako, kaj drugega naj bi bila vojna kot veličasten obred, globok, velik misterij neizmeren po svojih daritvah?!
V noveli »Crna orhideja* naletimo na enako misel, ko komandant Gregor in komisar Janez obsodita Katarino na smrt. Med njima se razvije takle razgovor; Gregor; «Nenavadna ženska je*. — Komisar Janez; «Zato pa ne bomo poznali usmiljenja z njo. Njena usoda je zapečatena. — — Kakšna čarobna žrtev!* — Ko se fantje, borci, pogovarjajo o Katarini, pravi eden od njih: »Ali veste, da so v starih časih lepo žensko samo zato v stiski žrtvovali, da so se z nedolžno žrtvijo odkupili višjim silam » Cez čas: »Tisti med nami, ki jo sovražijo, in tisti, ki so zaljubljeni vanjo, ravnajo najbrž iz iste zapovedi*. — Pozneje se med koman-
.,	.	,	...	  ——j......j—— t------------ dantom Gregorjem in komisa—
y'!?r "n se , ,e 2 aetonaci-1 jo, so darovi, kakršni so se da-1 jem Janezom razplete še najemi. Nikoli še niso tako pele.lrovali pri vseh obredih. Kaplan I slednji razgovor. Janez: »Torej
budila mojo nemirno slo po nedolžnosti, ne samo po tisti, ki sem j0 zapravil v naravi, temveč tudi po tisti,' ki sem jo izgubil v zgodovini. Naj se
zgodi, z ljubeznijo in svobodo — — Res kakšna čarobna žrtev!* — In kakor v svetem pismu reče pozneje eden partizanov: »Njena smrt naj pride nad nas!*	*
Nekdo mi je rekel, da partizani tako niso govorili. Zares niso; to je vendar obredni jezik.
Zgodba o čarobni Katarini se konca pray tako z obredom: Katarina si zaželi, da bi jo stre** ljali kot nevesto. Dovolijo ji to, jo odvedejo domov, kjer se ob-leče v belo poročno obleko, in ko so jo vojaki gledali, so moška srca zatrepetala, »...vsakdo se je začutil njenega ženina*. Komandant Gregor jq mora streljati, ker s komisarjem nekako ne zaupata moštvu »Naenkrat je vedel, da je vse, kar počenja, že davno odločeno. Mi. sel na vesoljno ujetost se je razodela prenaglo, skoraj surovo. Ni mu bilo treba več misliti, kaj, kdaj in zakaj, odvijalo se je samo, sleherna kretnja je bila v njem že davno pripravljena...*
(Nadaljevanje dedi)
Mimsti
V počastitev 100-letnice Njegoša je filmsko podjetje Lovce n v Crni gori izdelalo dokumentarni film »Njegoš*; Scenarij je napravil Danilo Lekič, režiral Velimir Stojanovič, uglasbil pa Krešimir Baranovič. Film «Njegoš» se odlikuje po kompoziciji in fotografiji ter tudi glasbi, ki na osnovi izvirnih črnogorskih motivov in melodij spremlja dejanje.
Dne 24. januarja ee Je pričel v Bombayu prvi indijski mednarodni filmski festival, ki bo trajal do 6. februarja. Naslednje tri tedne bo sledit festival v Novih Delhih, Madrasu in Kalkuti. Pri festivalu sodeluje 23 držav.
«
V Londonu je večja skupina gledaliških diletantov in ljubiteljev lepe književnosti v začetku lanskega leta pričela prirejati vrsto gledaliških predstav in recitacijskih večerov za ljudi, ki ne obiskujejo gledališč. Za svoje prireditve so si izbrali manjše dvorane in gostilne, opustili vse scenske pripombe in ohranili le bogastvo kostumov časa, da so vzbujali pri občinstvu zanimanje. Tako je omenjena skupina uprizorila nekaj celotnih del, nekaj pa le odlomkov iz dram Shakespeara, Sheridana, Shavva. Glasworthyja, Moliera in Goldonija in dosegla tak uspeh, da se je odločila, da svoje delovanje razširi in poglobi.
* * *
Društvo kinematografskih kritikov New Yorka je podelilo filmske nagrade za leto 1951 naslednjim filmskim sodelavcem; Charlesu Feldma-nu, filmskemu podjetniku, ki je izdelal film »Tramvaj — hrepenenje*, Eliu Kasanu za režijo ter Vivien Leigh za najboljšo igro v tem filmu. Arthur Kennedy je bil odlikovan za svojo igro v filmu »Bright Victory». Nagrado za najboljši tuj film, za katerega velja De Sicov «Cudež V Milanu*, je prejel nagrado Joseph Burstyn razdeljevalec filma v ZDA.
Svečanost oh razdeljevanju nagrad so prenašale po televiziji televizijske postaje, ki so prikazovale tudi nekaj scen iz nagrajenih filmov.
i> * *
Ob koncu vsakega leta vprašajo literarni urednika dveh velikih newyorških časopisov določeno število znanih pisateljev o vrednosti naj-‘ boljših knjig pretekle knjižne sezone. Louis Bromfield omenja, kakor večina Američanov, kot svoji najljubši knjigi »Morje okoli nas*, roman Rachela Carsona ter Salinger--jev roman »Catcher in the Rye» in tudi novele «New Yorker» magazina ter dve knjig; Turgenjeva. Zelo zanimiva se zdi Thomasa Mann knjiga »Spomni Duffa Coo-perja*. Med pisatelji uživajo pri bralcih velik sloves še John O’ Hara g romanom »Farmers hotel*.
Pisateljica Parkinson Ke-ye8, avtorica neštetih polzgo-dovinskih romanov, med katerimi najnovejši je «Rue de la joie», daje prednost knjigam s sodobno zgodovinsko snovjo, kakor so »Spomini* vojvoda Windsorskega, Duffa Cooperja in Summerja Wel-lesa. Robert Shenvood navaja Churchillove spomine ter Geralda Johnsona »Ameriško ljudstvo*. Scholem Asvh pa izredno cen, Faulknerjeve po-vele ter «Poemes complets* Roberta Frosta, ki ga imajo konservativnj ameriški kritiki za najveejega ameriškega pesnika. William Carlos Wil-liams daje prednost delu an-gioameriškega pisatelja W. H. Auaena »None*. Večkrat je omenjen Faulknerjev roman «Requiem».
Z romanom »Gigi* jn «Che-ri» se je uveljavila pisateljica Colette. Velik uspeh je dosegla tudi s tem, da so njeno dela priredili za film. Prav tako je osvojil Broadway Christopher Isherwood ameri-kaniziran Anglež, kakor so še Huxley, Auden in Hegd.
11 r% k 4 r*	Vremenska napoved za danes
IfUL k A L	napoveduje oblačno vreme s
f |\ L/Vl L	krajevnimi padavinami, v višjih
legah sneg. Temperatura se bistveno ne bo izpremenila. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 5.6 stopinje; najnižja 3.4 stopinje.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
1. FEBRUARJA 1052
raa. sili iOISP
.
j
ikl
nm
iJS 11 Ji I
|| Bfcjnara
.
ii lil h A i« '#E
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 14.35:
Operne arije poje sopranistka N. Gerlovič. 18.30: Slovenski solisti igrajo in pojo. — Trst II.: 18.15: Beethoven: Koncert za klavir št. 2. 20.45: Mu sorgski: Sest samospevov za sopran in orkester. — Trst I.: 21.00: Simfonični koncert, vodi N. Sanzogno. — Slovenija: 21.00: «Svet v satiri in humorju*.
MIROVNA POGAJANJA V PAN MUN JOMU
Hovi zavezniški predlogi
Admiral lurner Joy predlaga obravnavo pete točke, da bi s tem pospešili razgovore
PAN MUN JOM, 31. — V pismu, poslanem sevemokorej. skemrj generalu Nam Ilu, ji vodja zavezniške delegacije na mirovnih pogajanjih v Par Mun Jornu, admiral Turner Joy, predlagal takojšnje obravnavanje pete točke dnevnega reda. da bi na ta način pospešili razgovore. V pismu je na-dalje predlagano, naj bi poseb-na podkomisija takoj pričela s proučevanjem pete točke med tem ko se nadaljujejo razprav ljanja o tretji in četrti točki. V pi ti točki so predvidena priporočila. ki naj bi bila posrerio-vana prizadetim drža-.ram. V te točk) bi Severnokorejci lahko našli priliko za priporočilo, naj se tuje sile umaknejo s Koreje, kakor so jb že nekajkrat zahtevali.
Pismo admirala Joya je bile izročeno Severnokorejcem ob zaključku današnje seje častni kov glavnih poveljstev, k; je trajala tri uit. Na tej seji so častniki glavnih poveljstev pro učili člene načrta e, sporaz-imu kj se nanaia ng organizacijo >n delovanje vojačke m>rovne komisije. Zavezniški delegat pol. kovnik Darrow je izjavil, da v terr. poeledu niso naleteli na težave pri pogajanjih in da jc bilo te nekaj podrobnostih razčiščenih.
Tudi seja podkomisije, ki ob ravnava 9’frto točko dnevnega reda je trajala tri ure. Vendar se tudi na tei seji niso lotili glavnega vprašanja t. j. o pro stovoljni repatriaciji vojnih u-jetnikov in tako ni bil zabeležen nikakrJm uspeh. Admiral Libby Je dejal, da so obravna-vali vprašanje repatriacije ci-vilistov. Tu so nastale težave zaradi oseb bivajočih v krajih med nevtralno cono in 38. vzporednikom.
Tako podkomisija kakor tudi častniki glavnih poveljstev se bodo zopet sestali jutrj dopoldne.
Poročil« s fronte javljajo le o letalski aktivnosti pri femer je posebej omenjeno, da so zavezniški lovci prefrgali železni, ške proge v več kot petdesetih
krajih ter uničili dvoje topniških položajev v bližini Sibyon-Rija.
Maršal Čojlbasan umrl
v Moskvi
MOSKVA, 31. (Un. Pr.) — V Moskvi je bilo včeraj uradno objavljeno, da Je v neki tamkajšnji bolniinici po neuspeli operaciji raka umrl predsednik mongolske vlade, maršal Cojl-basan.
OZN vedno pripravljena
na zb >žanje i Rus jo
PARIZ, 31. — Predstavnik Združenih držav pri OZN Philip Jessup, ki je bil danes časten gost na banketu v »American Clubu«, je podal ob tej priliki pregled šestega zasedanja generalne skupščine OZN. Po njegovem mnenju se je to zasedanje zaključilo z neuspehom za Sovjetsko zvezo. Med drugim je dejal: »Upamo, da bo prišel dan, ko bo Sovjetska zveza vendarle razumela, da je pametneje spore reševati, nego jih zapletati. Ko bo prišel ta dan. bo Organizacija Združenih narodov takoj pripravljena na zbližanje. ker je forum, namenjen pogajanjem in bo vedno na razpolago. Vsekakor je možno, da Rusi ne želijo v tem trenutku prestop-ti praga odprtih vrat. Mi teh vrat ne bomo nikdar zaprli.®
Jessup je poudaril voljo do sodelovanja, ki so jo pokazali delegati svobodnih držav v generalni skupščini.
Italijanski lunici ml Eli aieMi rudarji
LONDON, 31. — Kakor znano, je angleški konservativni poslanec Raikes izjavil prejšnji teden, da so angleški rudarji nasprotni prihodu italijanskih rudarjev v Anglijo, ker
so zaradi njihove »privlačnosti* v skrbeh za lastne žene. Laburistični poslanec Bljrton je dt-nes v spodnji zbornici zgražajoč se protestiral proti tej izjavi ter jo označil za žaljivo in neumno. «Mi rudarji*, je zaklical Raikesu v obraz, »menimo. da je morala naših žena in naiiii hčera vsaj na takini višinj kakor katere koli žene konservativnih poslancev*.
Raikes je sicer obžaloval svojo prenagljeno izjavo in zatrdil. da y resnici v rudarskih revirjih tuji lepotci ne morejo imeti kdo ve kaj uspeha. Toda Bljrton je poudaril, da bo sedaj vendarle potrebno mnogo mesecev, preden se bo lahko prepričalo angleške rudarje in zopet pridobilo njihovo naklonjenost do Italijanov.
V.har na Tihem oceanu 1 angleško iranski petrolejski spor
MOSADEK BO ODPOTOVAL V HAAG
SYDNEY, 31. — Strahovit vihar, ki je divjal v ponedeljek nad Tihim oceanom, je popolnoma opustošil mesto Suvo na ______
otočju Fidji. Pri tem je bilo I
okrog 10 mrtvih, na stotine ra- Iranska vlada ne priznava kompetence medna*
meTt^pa^Srez^lreheTjim, rodnega 9odi*ča pr! reševanju spora z Angleži
grozi lakota. Duhovnik, ki je
Strokovnjaki bodo proučili možnost zgraditve nove rafinerije, ki naj bi za to družbo producirala v Adenu okrog 5 milijonov ton letno. Z enakimi nameni je z Anglijo, ki je v razpravi pred odpotoval v Avstralijo bivši di-mednarodnim sodiščem. V tej zvezi je bil v Haag že odposlan 54 strani obsegajoč dokument v odgovor na angleške obtožbe proti nacionalizaciji petrolejskih ležišč. V dokumentu pravi
, TEHERAN, 31. — Po vesteh včeraj iz tega kraja priletel z lz via(jnih krogov se bo iran-letalom y Sydney, je potožil, da sjjj ministrski predsednik Moha-mu je vihar odnesel pisalno mi-, me(j Mosadek v kratkem odpe-zo in do tal porušil cerkev in jjfti v Haag, da bo osebno po-župnišče. Po vesteh, ki prihaja- sredoval v petrolejskem sporu Jo iz Pariza, pa je bilo na otočju 30 mrtvih in nad 200 ranjenih. Povzročena škoda je baje presegla milijon funtov.
Predor pod Mont Blancom
ŽENEVA, 31. — Enalndvaj- j iranska vlada, da ne priznava setega februarja se bo sestala kompetence tega sodišča pri re-v 2enevi posebna komisija, da ševanju angleško-iranskega spo-
prouči možnost izgradnje pre- ra in zato v Haag ne bo poslala; straujj.
rektor rafinerije v Abadanu, ker ima družba Anglo - Iranian Oil Company namen tudi v Avstraliji zgraditi novo rafinerijo s proizvodno kapaciteto 3 milijone ton surovega petroleja, ki bi ga tja vozili iz Srednjega vzhoda. To bi bila ena najpomembnejših rafinerij v Av-
dora pod Mont Blancom. Cim posebnega sodnika, temveč bo bo rešeno finančno vprašanje,1 tja prišel sam Mosadek in oseb-bo ustanovljena mednarodna j no vodil razgovore, družba s sedsžem v Ženevi. Z j Iz Londona poročajo, da bo
deli bodo lahko pričeli takoj, 2. februarja odpotovala v Aden ko bo ta družba osnovana in do- skupina štirih strokovnjakov ločene potrebne koncesije s 70- družbe »Anglo - Iranian Oil letno trajnostjo.	I	Company»	in se bo tam sestala
Predsednik Mednarodne banke Eugene Black, je danes obiskal angleškega notranjega ministra Butlerja. Obveščeni krogi trdijo, da se obisk nanaša na morebitno posojiio, ki naj bi ga Mednarodna banka dala Iranu.
PROCES O PORČINJSK1H DOGODKIH
Javni tožilec
je prišel do besede
Dogodkov ne obrai/nm/a na tiHČin, kakor so uresniči potekali, marveč očitno s čisto posebnimi cilji
LUCCA, 31. — Danes je nastopil s svojimi obtožbami na račun obtožencev javni tožilec, kj bo govoril nekaj dni. Proces proti garibaldincem je imenoval »pravdo izdajstva in morije, v kateri se je ugotovilo. da je bila italijanska zastava podlo teptana. Dai>, je dejal javni tožilea steptana, medtem ko je skupina ljudi, ki italijanskega nimajo nič. razen imena, likvidirala juneško patriotsko formacijo. In ta likvidacija je bila izvedena na naj-podlejši in najkrvoločnejši način.*
Po takšnem uvodu je začel javni tožilec opisovati dogodke onih dni. vendar ne morda na način, kakor so ti dogodki v resnica potekali in se razvi-
■';::i ::
: w ••
v. .......................
OLIMPIJSKI ODBOR JK SKLENIL PO DOLGEM PHELDAHKI1:
6 Jugoslovanov v Oslo
Bi rit o, Kordež, Miilnj, Stele, Pnldn, Klančnik Škoda, da ne potuje Uuenkelj - iVajieč lahke dosežeta ženski zastopnici
PRVI USPEHI
pogajanj v Tokiu
Hiro Hito nima namena odstopiti
TOKIO, 81. — Ameriška in japonska delegacija, ki se pogajata za administrativni spora-zuro, pi»edviden v japonsko-a. rrjTiški varnostni pogodbj sta-se sestali tudj danes in se na čelno zedinili na dveh točkah: o vprašanju pošfnih komunikacij. ki jih mora Japonska dati na razpolago arreriškim četam in o nrihodu osebja ameriških oboroženih sil na Japonsko. Ofcr točki snorazuma sta bili predloženi odboru, ki ima nalogo sestaviti dokončno pogodbo. Državni minister Katsuo O kaz*kl je danes izjavil, da bo obstoj sovjetske misije na Japonskim prenehal v trenutku, ko bo razpušd^n roedzavezni-ški svet. ker je sovjetska misija akreditirana samo prj tem svetu Okazaki, ki bo bržkone po-st»l nm»njl minirter. Je nadalie jziavil. da doslej še ni znano, č* npm-rava sovfetska misija oata ti na Japonskem tudi kasneje pod imenom trgovinske mWK Ministrski predsednik Jožid? je danf»s demantiral vest’i, ki trdijo da bo japonski cesar HI.
ro Hito abdiciral, tim bo stopila v veljavo mirovna pegodba Jošida je dodal, da bi takšna cesarjeva odločitev škodovala stabilnostj nove Japonske, ker japonski narod ljubi jn spoštuje svojega cesarja.
Smrt ali globa
LONDON, 31. — Lovvther Iz Pontefracta je dregnil v električni vod, prenesel napetost 20.000 voltov, potem pa je bil kaznovan s 50 funti globe, češ da je poškodoval kabel, ki je prenašal električno silo.
Podjetni ang eški carin ki
Včeraj ponoči je jugoslovanski olimpijski odbor sporočil Po dolgi sefi imena tekmovalcev, ki bodo zastopali države na zimski olimpiadi v Osip.
Moštvo je sestavljeno iz dveh alpskih vozačev Valentina Muleja in Janka Stefeta, dveh skakalcev Karla Klančnika in Janeza Polde ter dveh žensk h tekmovalk v teku Angele Kor-dež in Nade Birko.
Oba alpska vozača bosta odpotovala na Norveško S, februarja, ostali pa jima bodo sle-diH osem dni kasneje.
Največ ians imata obe ženski zastopnici, fcj sta poleg Alv ntri’ske K\anden?kyjeve najboljši zastopnici te panoge v Srednji Evroni. Ako se rnčuna, da so nadmočne Skandinavke, lahko vendarle tiramo, da r« POLDA bo opal Jugoslavijo bosta jugoslovanski tekmovalci jna olimpijskih igrah, čeprav
g««.*«ssfflšarasa«
Ne bi bilo presenečenje, ako bi
nfi.h plasm^n bil še boljši. | uspehe; bilo bi zato dobro, da
Tine Mvlej je v razgovoru odpotujejo mladi. Cvenkelj je
r.
(^namreč septembra Amerikanci "zagotovili, da bodo njihovi igralci sodelovali na avstralskem prvenstvu, potem pa so pustili na tem turnirju samo dvojico.
# # «
WASHINGTON, 31. — Svetovni prvak težke kategor.je Joe Walcott in boksar srednje kategorije Amerikanec Harry MStthevvs sta se v glavnem sporazumela za dvoboj za svetovno prvenstvo, ki naj bi b-1 meseca maja.
dejal, da u%>a, da se bo P’asirai v smuku med 10, in 20. mestom. Niegove prognoze ro realne, o tem se je prepričal verjetno tt i*l trener C op, ki je pred odhodom na tekmovanje v Avitrijo in Nemčijo dejal, da bo Mnlej v smuku med prvimi de*e+imi.
Juaos^oiK-nski tekmovalci so imeli vsekakor prema’o treninga in je zares ikoda, da rmu-farska zveza n-i dob”a potrebnih der><z, da bi prebili tekmovalci dalj časa v inozemstvu. Tam lahko mre^mučajo dnevno tudi nart 30 km, kar je doma zaradi pomanjkanja žičnic in snega bilo nemogoče Skakalca nimsrta po«eb»wh upanj, saj je zmno, da kvaliteta jug. vrhunskih tekmovalcev v tej panogi zadnja leta pada. Se posebno Habo je letos, ko je Po’da zaradi poškodbe za dalj časa bil brez treninga. Klančnik pa m-u
•morda neznatno slabši od Stefeta, je Pa mlajši. Kajpada bi bilo najbolje, da bt nastopili vsi trije, kot je bilo prvotno tudi predvideno.
ODLOŽENA TEKMA ITAL, LIGE A
iniim - Homitii inin o-«
Inter:	Ghezzi, Giacomazzi,
Padulazzi, Fattori. Giovannini, Neri, Armano, Wilkes, Lorenzi, Skoglund Nyers.
Fiorentina:	Costagliola, Ma-
gnini, Cervato, Viviani. Ventu-ri, Magli, Trevisar*, Beltrandi, Roossnburg, Ekner, Lefter.
MILAN. 31. — Med neprestanim sneženjem so odigrali odloženo tekmo Irrter-Fiorenti-na. Igra se je končala brez gola. Gostje so po uspeš em prvem polčasu v drugem delu igre igrali taktiko (»ključavnice« in na ta način zares obvarovali svoja vrata. Nyers je zapravil nekaj ugodnih prilož-
Montgomery izzval val ogorčenja
PRAGA, 31. — V prvi med-nsrcthii tekmi letošnje sezone v hokeju na ledu je Češkoslovaška premagala olimpijsko moštvo Švedske s 4-2. Tekma Je bila v Pra*i pred 4000 gledalci.
Finale Davisovega pokala v Adelaidi
SYDNEY. 31. — Avstralska teniška federacija je danes sklenila, da bodo finalna tekmovanja za Davisov pokal leta 1952 v Adelaidi. Bil je ustanovljen posebni odbor, ki bo proučil vprašanje financ.
Odbor je nadalje sklenil, da ne bo nobeno avstralsko mo-
LONDON, 31. — Angleški cariniki so lani zaplenili 60.000 ] ie vedno bil enakovreden le po
ur, t. j. 20.000 več kakor leta'	a	»™Mal	v	štvo	nastopilo	v	ZDA,	dokler
ne bodo dobili zagotovila, da ^6(1(1111(111 Se 6 DOrOClI bodo igralci ameriškega mo- 3	1	r
LONDON, 31. — Včerajšnje pismo maršala Montgomerya londonskemu «Timcsu», v katerem se stari marial zavzema za pr.pustitev profesionalcev na olimpijske igre. je vzbudilo med londonsko javnostjo precej prahu in negodovanja.
Lord Aberdare, član mednarodnega olimpijskega cdbora, je dejal, da je nasproten predlogu, katerega sprejetje bi pomenilo konec olimpijskih iger.
Lord Burgehley, predsedn.k britanskega olimpijskega odbora, je izjavil: »Nisem nasprotnik profesionalnega športa. Nekateri od mojih najboljših prijateljev so po poklicu športniki. Vendar mislim, da morata biti profesionalizem in d*le-tantstvo strogo ločena. Olim-pijske igre so samo za diletante.#
James Mc Intosh, tajnik boksarske amaterske zveze, pa je izjavil: «Montgomery bi moral prvo proučiti olimpijske ideale in se šele nato spraviti na odprta pisma.»
1950. Med zaplenjenim blagom (	^	ostane	doma	Cvw.
je nadalje 11.000 kg tobaka in i kelj, Jugoslovani ne cdhavio 1772 litrov alkoholnih pijač. I na tekmovanje z upi »a velike
bodo igralci ameriškega moštva ostali v Avstraliji vse do državnega prvenstva. Letos so
MELBOURNE. 31. — Danes so prekinili ves promet okoli
cerkve, kjer se je poročil avstralski teniški as Frank Sedg-man z gospodično Jean Spence.
Policija je z veliko težavo odprla novoporočencema pot iz cerkve. Na sprejemu so dali novi gospe Sedgman nakazilo za 5473 šterlingov, sad nabiralne akcije velikih avstralskih listov v znak indirektne hvaležnosti Franku Sedgmanu, ki je prinesel Avstraliji zmago v tekmovanju za Davisov pokal.
Madžari prišli
na Dunaj
DUNAJ, 31, — Jacqueline Du Bi e/, francoska prvakinja v umetnem dr. anju je prUpela skupno z Edoatiardom G letti-jem na Dunaj, kje.r bo nastopila na evropskem prvenstvu.
Za čudo so dopotovali tudi Madžari, ki so ie začeli s tre-inngom na drsališču «VVientr Ei iiaufvereinsP’atz*. Madžarsko moštvo je sestavljeno iz 15 letne Esther Jurekcve, drugo-plasirane drsalke državnega prvenstva, madžarskega prvaka Gyorgya Czaka ter dveh parov Marrianne in Laszlo Nagy ter Eva Szollosi — Gabor Vidar.
nesti; Skoglund je bil negotov, medtem ko je Viviani odlično držal Wilkesa. S°d‘l je Piemon-te iz Tržiča.
Lazio-Lanus 2-1 (1-0)
RIM, 31. — Lazio je porazil argentinsko moštvo Lanus z 2:1 (1:0). Pravičnejši bi bil neodločen rezultat, saj je sodnik zaradj napačnega obvestila stranskega sodnika v zadnji minuti igre razveljavil gol Argentincev. Igralci so bili danes neverjetno slabi, najbrže zaradi nenavadne half linije. Sodil je Arpaia iz Rima. Postava L&zia: Sentimenti IV., Molfttta. Furlassi, Msgrini. Ma-lacarne, Montanari, PuccinelLi, Larsen, Antoniotti, Lofgren, Sukrir.
jali, sodeč vsaj po izjavah številnih prič in očividcev, marveč tako. kakor si jih je zamislil sam. kakor jih hote gledajo njegove oči in kakor bi hotel, da bi jih z njim vred videli in presojali tudi porotniki.
Po mnenju dr. Agostinija predstavlja sodelovanje garibal-dincev s slovenskimi partizani že samo po sebi izdajstvo domovine. In potem ko se je nekoliko pomudil pri dogodkih 8. septembra 1943, ki jih je kajpada zopet obdelal po svoje, je s teatralnim glasom zaklical obrambi: «Lrirko počnete čudeže v dialektiki jn retoriki, toda sramote, prizadejane Italiji s pobojem v Porčinju ne boste mogli nikdar oprati!«
Tako je potekel ves njegov današinji govor, (prenasičen z osebnimi domnevami in nami-gavanji, s katerimi je risal samo slabe in nizkotne človeške pojave in na drugi strani samo dobre in plemenite ljudi na način kakor človek, ki piše omledno romantično zgodbo. Na eni strani garibaldinci — pošasti v človeški podobi, na drugi strani BolJa. Enea in ostali ozopovci — najidealnejši borci za osvoboditev Italije, ljudje brez najmanjše človeške slabosti in sami heroji.
Ako pomisl*mo. da je to šele začetek tožilčevih utemeljevanj, si je lahko predstavljati, kam bo bogata donršljija zanesla priznanega pravnika v naslednjih dneh. ko se bo poglobil v jedro dogodkov.
Boks
Radnički • Zuench 15 5
Boksarska ekipa Radnički iz Beograda je premagala v Zuerichu mestno reprezei> tanco z rezultatom 15:5. Zmaga je tembolj pomembna, ker je bila zuer.Ska ekipa poja-čena z dvema boksarjema iz Lucerna.
* * *
RABAT, 31. — Kolesarska dirka «Po Maroku* se bo začela 15. aprila v Casablanci. Proga bo dolga 3.000 km razdeljenih v 15 etap.
V
Čudežna droga
LONDON, 31. — V psihja-trični bolnici v Norkfolku so pričeli uporabljati nsko vrsto droge, prinešene iz Indije, ki baje vrne človeku izgubljeni spomin. V ostalem je droga neškodljiva. Pridelujejo jo iz neke rastline, imenovane celestrus pannioulata.
Tkanine iz ameriških lešnikov
LONDON, 31. — Kakor vse kaže, se bomo kmalu oblačili v obleke, izdelane iz ameriških lešnikov. Novo vrsto tkanine izdelujejo v Dumfriesu na Škotskem. Njene prednosti so v tem, da se je ne dotaknejo molji, da traja kakor čista volna in da stane 400 lir manj po kilogramu. V Angliji bodo kmalu pričeli izdelovati tudi drugačne sintetične nitke, in sicer iz soje, iz perja, iz jajc in celo iz rib.
KINO
V TltSTU
Rossetti. 16.00: «Tom;havk, P na sekira«, V. Heflin. EzceiSiOr. 16!00: «O.t»ell0», 0rsw VVelles In S. Cloutltr. Naziona.e. 16.00: «Ana», SilvW* Mangano, Ralf Vallone. Ftnice. 16.30: «Tropa nedolžni® De.iis Okeefe.
Filodrammatico, 15.30: »Mest« * soncu«, E. Ta.vior.	.
Arccba.eno. 15,00: «Dve resnK*’ M. Auclair in M. Simon. B Astra Rojan. 15:30: »Bese* r glasba«.
Alabarda. 16.00: «Na skrivaj' Trstu«, E. Albertini J. Sen» Armonla. 15.15: »Zlato listj»i11 Cooper.	.
Ariitou. 16.00: «Praznlk J. Crain.	M
Aurora. 16.: »Rodolfo Val«1®1^ Garibaldi. 14.30: «2ivel D* ^ 'ec«, R. VVIdmark, L. J*1?? Ideale. 15.15: «Trije mu**"* > L. Turner In V. Heflyn. Impero. 16,00:	»Zbogom
Minlvem, Green Garson. _ Italia. 16.00: «Ne bodite žal«" zaradi meae«, M. Sulivan. . Kino ob morja. 16.00: «Fil®n,s^ Marturar.o«, E. De FilipT®• (, Moderno. 16.00: »Zaton lju^ Myrna Loy.	_
Savona. 15.00: »Dunajska ta«, W. Forts.
Viale. 15.30:	«Sa!on Me*1*1
M-.rga Lopez.	a	j
Vittorio Veneto. 16.00: »Tri ” ne«, E. Parker nj R. Romj* Azzurro. 16.00:	ffNe^remag1/	|
G. Ccoper in P. Goddarf^ j Belvedere. 16.00: »BronasttJ } ža», M. 0’Hara in M. CaW' Marconi. 16.00: «MilijonsK!
poli«, De Filippo.	,,u
Masslmo. 16.00: »Molčeči sn'
A. Ladd.	-j
Novo cine. 15.00: »Dvob^L soncu«. J. Jones in G.
Odeon. 15.30:	»Virginija*.
Carroli in F. Mc Murral^ Radio. 16.00: »Frar^lS, mula« Donald 0’Conor. Vlttorfa’ 16.00: «Veliki J. Barrault.	^=1
Venezla. 15.00: »Strah in 3reiw
Totd.
RADIO
•IU^OHI.OVANMHB t) O » K	K	S	T	A
PETEK, 1. februarja I*®
7.00, 13.30, 19.30 In 23.05
f
čila. 7.15 Jutranja glasba-Lahka glasba, 14.00 Muf' Slike z rastave. 14.30 Od
dr
do danes. 14.35 Operne arij*«1*) je sopranistka N. Gerlovič-
vf(f»J
Zakjuček opoldanske 18.00 V vedrih melodijah po Sloveniji. 18.30 Slovenj' ltstl Igrajo In pc‘o. 19.001 f z3
larne skroot. i3.io g lahko noč.
1BST II. „
11.30 Lahki orkestri. vsakega- nekaj 12.45 por%)', 19.45 Poročila. 20.02
@Mtdna
NINO
SVETI KRIŽ
'lUako- taCoto in nedelja ftudUte ialave d fded&m.
Dobra vina, kalamari in domače pecivo
Tommrsini: Vesele gospe,
20.19 Glasba za harfo. 20.30 T ški kulturni razgled1. 20.45 w sorgski: Sest samespevov pran in orkester. 21<5 Koncert v D duru. 22.00 c?£\l* skl: Manfred simfonija. 23.0°.jj valdi: Koncert v A-duru. Vj Poročila. 23.32 do 24.00 poli**" glasba.
nmT i.
r*
7.45 Jutranja glssba. U-3® mi z vseh držav. 13.30 P'3 m ščine kvarte a Cetra. lodični orkester. Vodi . Cergoli. 14.25 Slavni so«1*-! pl Spored BBC: plesi in P*' tujih dežel. 20.30 Na dan 1 torjem. 21.00 Simfonični kej«, vodi Nino Sanzogno. 23.25	I
glasba.
NLOVEHIJ* ^
12.00 SkiaiiOe Johanna	>,
sa. 12.30 i-oiočila. 12.40 glasba. 14.00 Lahka glasba * jjj ga sveta. 15.U0 PoročiU- ‘ p Zabavna glasba. 15.30 — poslušajte! 16.00 J. B. ey: Pojo naj ljuoje. ce Ravel: Otrok in čar° rjf 17.30 Poje tenorist Anton mota, pri klavirju Hi.da f ta. 19.00 Zabavna glasba-Poročila. 19,40 Zabavna *, 20.00 Egon Tomc: Tedensj“ ^ nanje-pollt čni pregVd. 20.1’ f( tivi in priredbe slovenski"' f rodnih pesmi v različnih ' ptf' bah. 21.00 »Svet v satiri 1 ,,y|£ morju«. 21.20 Dušan Trb°J># j Sonata za klavir. 22.00 P0^ j
 ...............................................................................   u...................Mimi....imimm.......................  mm............................................................................................................................        n......
Vlada dr. Negrina je bila nema ln paraUzirana prikazen. Niti ni vladala, niti ni 6esar koli rekla, temveč je dopustila, da jo nosijo dogodki. Partijsko vodstvo ni molčalo, pa tudi nd ničesar povzelo.
Sledei svoji logiki, ki je govorila proti nadaljnji vojni, so se vojaško-politične sile v Ma-dr.du uprl* in organizirale tako imenovano »Cassadovo jun-to», ki je objavila, da Negri-nova vlada ne obstaja ve4 in da so komuniatl izdajalci.
Ali je KPS vedela, da se bo polkovnik Cassado uprl? Ali so predstavniki Moskve vedeli, da bo prišlo do tega upora? Da, vedeli so, bi prav zato, ker so vedeli, so izvedli parodijo nekakega »pripravljanja protiudarcev v Madridu za uničenje upora, če bi do njega pr.ilo*.
Stališče partije in tsvetoval-cev iz Moskve* pred mcžnlm uporom ni bilo po svoji zorni-£li nič manj defetistčno. Namesto da bi se takoj lotili razbijanja zarotniške organizacije z aretacijami ln s procesom proti generalom, ki so bili zapleteni v zaroto proti republiki, proti odporu, ki ga Je nudilo ljudstvo, so sklenili čakati,
da upor izbruhne, in ga nato obvladati.
V istem času partija nerazumljivo molči na vsa opozarjanja rta priprave zarotnikov. Niti v enem primeru ni javno razkrinkala manevrov zarotnikov in izdajalcev. Dejansko je taktika partije in »svetovalcev« olajšala upor polkovnika Cav sada.
Kdo Je Partiji svetoval tako taktiko, kdo Je pripeljal vodstvo partije na pot izdaje? V teh odločujočih dneh sta bila Togliatti in Stepanov ne samo predstavnika Moskve, »svetovalca«, temveč v praksi tudi edina voditelja KPS.
Vodsvo KPS je bilo pred tem razprš^r«. Joge Diaz, generalni sekretar partije, je bil v Moskvi, Martinez Carton je bil v Estramaduri na čelu svoje divizije, Urrlbe, večni pot. nik, ki je hodil po Negrjiovih stopinjah, je bil nekje v Španiji, Antonio Mije v Franciji. Pedro Checa je taval po jugu Španije « organiziral, not sem kasneje izvedel, priprave za odhod partijskega vodstva v Inozemstvo. Jaz sem bil v Valencijl kot generalni krnil-sar armadnih skupin. Passio-naria, ki je v odsotnosti Jose
JESUS HLRNANDEZ O VLOGI ZSSR V ŠPANSKI DRŽAVLJANSKI VOJNI
TOGLIATTIJEV IZDAJALSKI PROGLAS
Diaza izvrševala dolžnost sekretarja, je bila v Madridu in tvorila s Togliattijem ln Ste-paoovom »trojko* partijskega vodstva. Ta trojka je sklenila, da je koristno čakati, da izbruhne uP«r Casvadovih pri-vržencev, in ni podvzela nobenih ukrepov, da se to prepreči. Ta trojka je hrandla v tajnosti svoje organizacijske priprave proti uporu in jih ni skrivala samo pred ljudstvom in armado, temveč tudi pred člani poUtbiroja, vsaj pred Mirtinezom Cartomom in Her-nandezom, pred dvojico tovarišev, ki bi mogla, ker sta bila v armadi, učinkovito prispevati pr; preventivnih ukrepih, ki bi lahko upor preprečili in celo onemogrčili.
Molk Passionarie, Togliattija in Stepanova pred Mart-^e-zem Cartonom in Herrvmde-_zom ni bil slučajen. Vedeli so, da midva nikoli ne bi dovolila t« kapitulantske in izdajalske
«taktlke», o kateri naju Je kasneje prepričal njihov beg
«en bloc», ko sva midva ostala sama in se do zadnjega dneva vojne sama borila v Španiji, kjer se je pod mojim vodstvom organiziral novi politbiro partije. Prav teiko ni slučajno, db sva Martinez Carton in jaz, člana politbiroja že skoraj deset let, odkrito prekinila s politiko Moskve in s partijo Passionarie. Mar so Togliatti, Stepanov in Passio-naria hoteli zadušiti odpor španskega ljudstva? Poiščlmo spet odgovor v njihovih dejanjih!
Trojka je razpršila partijsko vodstvo, Trojka je sklenila, da bo svoje sklepe skrivala pred člani politbiroja. Trojka ni podvzela nobenega ukrepa, da bi onemogočil^ Cassadov upor. Trojka je sklenila čakati, dokler ur>or ne izbruhne. Trojka Je sk’enila še mnogo drugih sitvari; oddaljila je iz Madrida
vse vojaške voditelje in komisarje (Lister, Modesto, Tague-
nat Vega, Castro itd.), ki bi s svojim ugledom, s svojim vojaškim in političnim znanjem zagotovili učinkovito vodstvo borbe proti uporu. Trojka je pravočasno sklenila zapustiti Madrid ln se umaknila v Eldo, v bližino letališča Monovar, kjer je imeta Pri" pravljena letala za beg iz Španije. Trojka je mislila na beg, še predno je prišlo do upora; na jug Španije je poslala Pe-dra Checa, naj organizira evakuacijo po morju, če beg z letalom ne bi bil mogoč. Trojka je poklicala vse vojaške voditelje in komisarje, ki so kaj pomenili, v Eldo, in jih tam držala v pasivnosti vse do trenutka, ko je izbruhnil upor, nato pa jim je ukazala, naj zapustijo Španijo, namesto da bi jih uporabila za borbo proti junti polkovnika Cassada.
Trojka je mimo igrata kar-
te v Eldi v urah, ko se je Cas-sadova junta v Madridu uprla in ni hotela niti sprejeti, še manj pa poslušati tovariša La-ranago, člana centralnega ko-kiteja, ki sem ga poslal iz V a-lencije, naj obvesti partijsko vodstvo, da imamo na razpolago dovolj sil, da lahko zasedemo linijo od Madrida do Al-merije, t j, skoraj vse republikansko ozemlje, ne da bi s fronte umaknili niti enega vo. jaka.
Trojka ni hotela poslušati tov. Laranago in. mu tudi ni dala nobenih navodil. Ko je končala partijo kart, je trojka šla n;i letališče, kjer je sklicala sestanek vseh vojaških voditeljev ln komisarjev, ki so bili tam, in jim sporočila svoj sklep, da je treba zapustiti Spsnijo, ker «v Španiji ni več kaj početi* (Togltattijeve besede).
Trojka je vedela, da so se v teh urah madridski komunisti
borili po ulicah proti silam polkovnika Cassada. Vedela je za predloge, ki jih je prikazal v mojem imenu Larsnaga, vedela je, da ima na razpolago, če ne računa enot s fronte, dvanajst ali štirinajst divizij izven borbene linije, katerih politično in vojaško vodstvo je bilo trdno v rokah partije. Trojka je prav tako vedela, da je imela skoraj vse letalstvo — lovce in bombnike — in da je razpolagala s tankovsko ko-lono XIV. partizanskega korpusa, ki so mu poveljevali komunisti. Trojka je vedela, da je bilo mogoče brez težav mobilizirati vse te ogromne sil« pod vodstvom partije in da bi bil Cassadov upor v nekoliko určh zadušen. Toda trojka jc sklenila, da «ni več kaj početi* in je pobegnila iz Španije.
Trojka je bila kriva izdaje pred sovražnikom, za strahopetni beg in za izdajo nad š[Vinskim ljudstvom, ki ga j«
v odločilnih trenutkih prepustila na milost in nemilost sovražniku.
Toda še predno je trojka sedla na letala in pobegnila iz Španije, izpopolnjena z Urri-beom, ki je kot minister prav tsko soglašal z odhodom vlade iz Španije, je izdala dokument, ki je napisan z roko Togliattija, najv-šjega predstavnika Moskve, načelnka vse ruske organizacije v Španiji.
Ta dokument je vseboval direktive, pisane v naglici ra četrtiriko pole papirja, in namenjene partijski organizaciji Madrida, z ukazom, naj se «prekine borba proti junti polkovnika Cassada in poskuša najti sporazum z nji m. da se prepreči zrušenje fronte in pridobi na času za organiziranje evakuacije najbolj kom-promitiranih tovariševi, V istem dokumentu je Togliatti obvestil tovariše v Madridu, da bodo iz Francije poslane ladje v južna španska pristanišča, da bi se omogočil odhod.
Mar lahko razumete, kaj je ta dokument pomenil za reže tovariše v Madridu? Mar lahko ra zini e te, kaj je 'ta dokument pcmenil za moralo vseh naših borcev in našega članstva?
V Madridu so komuni*4) '
kolili vso Cassadovo j°K“’ glavnem štabu, edini i jo je še držala. Ko so držali za vrat, so prišle ve, ki jih je podnlsal Borba je bila prekinjena čela so se pogajanja s .(f1
Iri DA in U nrAfll”
dom, ki se je iz preflNjKsL spremenil v zmagovalca. flj/| no je Cassado sprejel vs*
loge komunistov iz Vso vprašanje se je zanj r lo na to: ali biti ustreli dalje voditi armado v ^
ob?nem pa tudi še nad»ll* j) ti vodi'elj junte, ki se > vzpela na oblast in ni vala Negrinove vlade. P? se je pogajal s komun ^ ,{i f pa je okrepil svoje PoI0iK( . poslal svoje predstavP .(r Burgos in izročil Francu publ kansko ozemlje. pa dal navodila, naj polkovnika Baroella n,t komisarja Conesso, nista, ki sta vodila bor j(0 ' uporu junte v Madridu- m Cassado postal gospoda^. ja, >e uprizoril grozotepvrg«1|j
uporu junte v Madrid11, pfj Cassado postal gospodar ja, je uprizoril grozotenvfg«1 na komuniste, ki jih J® p položaja, jih na tisoče ar jih nekoliko dni kasneJr^K” dil Francu in njegovim *
Glavni urednik BHANKO BABIC - Odg uradnik STANISLAV KLNKO - UKfcUNISTVO ULICA MONTECCH1 (t «. III nad. - Telefon Itev a-HIJo ln 94 638 - Pojtni predal S0'i - UPRAVA ULICA SV KHANCISKA « tO - Telefonska tt 73-38 - OGLASI od 830 Vi in od 15	18 - Tel
73-38 - Cene oglasov Za w*ak mm vllme v 1'rinl I stolpca Irgovtki «0. fmanfno-upravni 100, osmrtnice 90 lir « Za FI.KJ za vsaK mn. Slrlne 1
73-38 - Cine oglasov _ ............................................        .
stolpe* la vse vrste oglasov po 10 din - Tiska Tržašk tiskarski ravod
Porlruž Gorica Ul 8 PelMco i-IT, Tei 1132 Koper. Ul Battlstl 301a-1 Tel 7(1
n im krvnikom. , m
(Nadaljevan)«	a
       ^
—      ————————————	—------------------------------
NAHOCNINA. Cona A. mesečna .ISO četrtletna W0U polletna 1700. ceioietna 4200 lir Cona B Uvod S, mcaečiio ISO din l^LHJ: uvod *. metel no l**
Pottnl tekoči račun za STO ZVU Zaiožnltvo trl:Skeg* tiska Trst 11.3374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemsK«** Ljubljana T.vrSeva 34 tel 20-09 tekoči račun pri Kon«mialn» Banki v Ljubljani 8-I 90332-7 — Izdala Zato*nl*tvo trl»gk«g» tlak* D ZO Z