25. številka.
Ljubljana, petek 31. januarja.
XII. leto, 1879,
SLOVENS
Izba i.i vsak dan, izvzemSi ponedeljku in dneve po praznikih, ter velja po po A ti prejeman za a v s t r o - o^ e r s k o dežele za celo leto Ki gld., za pol 1. ta 8 gL, %M ćetrt leta 4 ffld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dum za celo leto II glcL, za četrt leta 3 tfld. ■'•() kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 'M kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kolikor poltnlna izintSa. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in •a dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 9 gld. BO kr., po poŠti prejeman za četrt leta .'J gld. — Za oznanila se nlačuie od četiristopne petit-vrste ti kr., če Be oznanili, enkrat tiBka, .r> kr., če Be dvakrat, in 4 kr., če se trt- ali večkrat tiska naj se izvole trankirati. — Kokopisi Be ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolnianovej hiSi 5t. .'J »gledal o, na katero naj se blagovolijo posijati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativo« reči, je v „Namdnej tiskanu"
Dopisi O p r a v u i š t v
0 našem „narodnem davku".
Iz Materije v Istri 27. jan. [Izv. dop.) Boleti mora narodnjaka, ko č ta v slovenskih časnikih pritožbe uredništev, kako te-fiko — bi rekel nalogo bo »i ona Daložila z izdavanjem slovenskih listov, kako pitlo je slovensko občinstvo z naročnino podpira, in kako da se nahajajo celo taki „domoljubi14, ki na dolžno naročnino kar pozabljajo. In če bo uže naš dnevnik „Slovenski Narod" te zadnje neprijetnosti prost, tlačijo ga pa tembolj dne nezgode, koje nam je uredništvo samo pred nedavnem naravnost, in brez ovinkov razkrilo. —
Da, reči moramo, da nas je ta izpoved osupnila, zabolela. Mi, ki žmmo daleč od središča Slovenije, ki num nij mogoče pokukati za kulise našega dnevnika, mislili smo in zibali se v nadah, da je „Slovenski Narod" ono dobo, v kojej se vrši boj za obstanek uže prebil, in akoravno nam je predobro znano, da je še daleč ćni za naše časnikarstvo zlati čas, ko mu bode pot tako postljana, kot drugo-naroduim, verjeli bi ne bdi vendar mkoli, da ima naš narod še tako majheno število onih rodoljubnih sinov, ki se ne trt sejo položiti tudi kako materijalno žrtvico na altar svete domovine.
Spominjam se še dobro možaka, kojega smemo prištevati k najveljavnejšim možem na itga naroda, kateri mi je mladeniču stopajo-temu v javno življenje toplo prigovarjal, naj nikoli in nikjer, v sreči in nesreči ne pozabim našega ubozega naroda. Delujte za bla gor Slovenstva, rekel mi je, a delujte tiho in v pravem pomenu besede! Ne vdajte bo onej puhlej   varajočej  domišljiji,  kojej se žalibože
dan   denes   klanja toliko Slovencev, ki menijo, da imajo za Sloveustvo Bog ve kake zasluge, ako pri kakej slovesnosti prav krepko „živio" vpijejo, ali če so udje kake čitalnice, koje veselic se v Odškodovanj« za plačano dru štveuino prav piidno — brezplačno udeležu jejo; ljudje sploh, ki ne — da se v navado prišltga izraza poslužim — „za narod zabav (lj)ajo, za narod plešejo, pijeio in jedo". Takih nazorov vatuj  vas Bog!   Taki ljudje so naiodni egoisti, narodni žldjOl
Tako jo govoril blagt mož, in prav je imel. Resnične so njegove besede, in kako resnične, tega nam ne spi Kujejo, le uredni šiva naših časnikov, to ravno tako trpko ob-čutijo naši pesniki in vglasbitelji, kot naši pisatelji in založniki slovenskih kujig. Da, naši nnarodni Udje" — da so z oproščeujem tako izrazim — bo ziii rom prvi, ko je trebit e veseliti in „živio" vpiti, a ko se pravi goldinar od v<ua ali zabave si vtigati in v žep seči, se naročiti na sloveuski časnik, \ku piti slovensko knjigo, takrat izginejo kot kafra.
Ites je, da take ljudi nahajamo tudi mej Nemci in Lahi, in da jih nij uobeu narod prost. Vse prav. A kaj ju naš narodič proti velikim Nemcem? — Nemške knjige doživo toliko natisov, nemški časniki izhajajo v tisočih iztisov, akoravuo bi našteli mej Nemci na milijone ouiikancev — „narodu.h Židov", več kot bi jih moglo toliko naših narodičev ohseči. Kaj se bodemo mi z Nemci primerjali!? Naš narod je zttostal za drugimi sto letja, službovanja so ga daleč za — nje potisnila, če je hočemo tedaj dohiteti, treba n a m je z večjim d o m o I j u b j e m nap r e-dovati — napredovati z orjaškimi koraki, in ker nas je malo, ne bi smel
iliSka stolba".
v Kolnianovej h';8i.
nobeden zaostati, vsak mora stati na svojem mestu in svojo individualno dolžnost storiti. Za to pa ne zadostuje peščica rodoljubov, za to je treba celemu narodu svoje moči napeti, in če tega ne storimo, zaostali bodemo, in kdor zaostane, v nevarnosti je, da se ga pozabi.
V vsakej dižavi je državljan za dobrote 10 pravice, koje v njej vživa, navezan na dolžnosti, mej kojimi je brezdvombeno najvažnejša odrajtovanje davkov. — Ni-li pa tudi narod mka država? — Kakor je država zveza ljudij namen, da drug druzega podpirajo in branijo, tako je tudi narod nekaj  enacega — z razločkom, da je državna zveza bolj materijalna, večkrat prisiljena in protinaravna, od začasnih slučajev in razmer odvisna in zato tudi le za-(usnu; doc, m pa je na i odu a zveza bolj idealna nikdar prisiljena, krvna in zato  naravna, od časa  neodvisna, bi rekel — večna.  In kakor vežejo vsacegu državljana dolžnosti — da o dobrotah in pravicah ne govorimo, — tuko gotovo tudi noben narodnjak  brez njih nij in ne more biti. In če je uže državljan dolžan odrajtovati davek, tedaj m<slim, da je tudi narodnjaka naj svetejša dolžnost plačevati narodni davek. — Narod nema ni ministrov ni  uradnikov, ni svetnih ni cerkvenih oblastuij, ni armad ni šol, in sploh nobenih naprav, koje bi toliko davkov požrle, a narod ima svoj jezik, svoje slovstvo, in na to mu je vso pozornost obračati. Iu kakor vidimo, da nekateri državljani odrajtujejo davtk v denarjih, drugi zopet v krvi, tako imamo tudi v narodu dve vrsti davkoplačevalcev. Kdni so, — in to more in mora biti le majhena manjšina — ki darujejo narodu svoje duševne moči, to so naši pisatelji pes-
Pot v gornje strani.
Pisma Stanka Vraza Dragojili Štau-duarki, roj. Krizmanice vej.
^Poslovenil Andrej 1* čkouja.) II. (Dalje.)
V Ljubljani dne 1. maja 1841. Mi smo ee \ruoli i/, Kranja v Ljubljano, a jaz tega lista nijsem mogel dokončati. No, vprušala bodeš: Zakaj m j si mogel do 1. muja ? JE, posestrima! Zuas, da je moje zdravje, kakor stari črtp, kattri je bil uže stokiat pri ognju. Jaz pnšedši v Ljubljano, zbolel sem prvo noč. Naskočila me je vročina, nekaka tudua vročina in z njo zdiužene blodnje (iau-ta/.ijej. Z Bogom moji nameni! Z Bujoni potovanje ! Z Begom I/ u.ai.! Lmailje u žo najel voz za naju v Celovec. Kaj hoče btoriti? Zdravnik moj je reke),  da pred tednom duij
vstati ne smem. Ju/, sem ga prosil, naj on gre brez mene, da ne zamudi čusa do dene.s (1. maja) dospeti v Trat, kdor ga čakajo to vartši. On jo šel, i m/, sem o:-ta| v postelji, bojujoč in faotatirajoč. Ali hvala Bogu 1 prišel sem v dobre roke. Zdravnik me je z jednim zdravilom ?a 10 duij vzdignol. — Sedaj sem zopet, kakor tako zdrav. Veselim su vsuki .l.ni kakor ptica na veji. Bivam pri prijatelju K as telcu v vi tu, v kiosku, kdor do polu dne pišem. O poludne obedujem. Bo po'ulne č tam in pišem do 5. ure. O petih pride moi tovariš dr. T rešeni, s katerim hodimo na sprehod. ()u čita ilirski. Jaz njemu tolmačim, česar ne ra/ume. Jem poleg tega pomaranče, gledam na desno in levo, na mlade pestunje a otroci, katere so jako lope iu pametne, kakor tudi otroci, kateri po največ drugo ne govore, uego kranjski, ter se moje j dolgej bradi b meje jo, kar mi je od teh miškecov jako ljubo. Na večer zahajamo v krčmo, kder se največ kranjski govori. Vse mi se tam do-
pada, samo računi težko prenašajo. Plat'; dve tri dvajsetico, a dobiš —
Od komarca — rebarca Od mušico — dušico,
t j. za zob malo.
Zjutraj — pozjutraj ločil se bodem na zven: na katero strau ? Izvedela bodeš pozneje. — V Zagreb ne bodem se pred sredino pr. m. vrnil. Priporočam ho pokorno pr. g. opatu stricu. Pozdravljam Veko iu Tuno in Patino, kakor i malo i veliko v Omilju, posebno blago in visokorodno mojo učenko. Obe roki ti poljubljajoči ostajo tvoj zvesti, bolni in presrčni pobratim
Ody s s e u 8 Stanko.
Danes je piišel gosp. prof. Petrogradsld Preis sem. On je tako učen iu dober, ali nij naš Izmail. I ■■ n.ail mi je pisal iz Celovca. On je zdrav, ter mi je obetal, da bodeva se še tu videla. Težko! Tudi on vas vse pozdravlja.
Z Bogom! Z Bogom I Z Bogom!
(Dalje prih.)
niki, vglasbitelji, novinarji, itd. Teh davkoplačevalcev je malo, ker osoda in narava je ne-mnozega obdarila 8 potrebnimi močmi in ga poklicala v to bojevno vrsto.
Vsi drugi pa smo dolžni žrtvovati narodu nekoliko gmotnih morij, odrajtovati „naredni davek" v malih denarjih. To pa storimo, če podpiramo .iarodna društva, kupu • mo slovenske knjige, naročujemo narodne časopise novine ali liste itd. — vse po Bvojej moči. Narod ne terja od nikogar več, kot ta more. Narod nema ne beričev ne žandurjev, on apelira le na pravo r o d o I j ubj e, m kdor tega ne pozna, ta naj se ne dr/ne imenovati narodnjaka.
In vendar kako se dan denes to ime zlo rabi! Vsakdo hoče biti narodnjak, in gorje ti, če se predrzneŠ mu to oporekati. A če bi ga vprašal, da-li pa tudi izpolnjuje dolžnosti, koje mu narodnjaštvo nalaga, ali odraituje narodni davek, onda bi marsikdo zarudel, vest bi mu pravila, da marsikateri goldinar po nepotrebnem, potratnem, celo škodljivem načinu izdaje, a „naiodnega davka" ne, — t. j. da je hinavec. —
In če je „Slovenski Narod" denes ravno tolik, kot je bil tisto leto, ko je dnevnik po Btal, da je dosedaj  tako malo zvezkov „slo venBke knjižnice" izšlo, da ima „Zvonov" las tnik toliko „zastonjikov", da je naše učiteljstvo nže drugo leto brez pravega glasila, da mora e eno besedo založnik slovenske knjige, lastnik Blovenskega lista uže naprej gotov biti materi jalne izgube, in — kar je temu nasledek -da Slovenstvo s polževimi namesto z orjaškimi koraki napreduje: vsega tega je jedina kriva nemarnost v odrajtovanji malega narodnega davka.
Zatorej Slovenci! otreaimo so enkrat te narodne pregrehe, naročimo se — vsak za se
— na narodne liste, podpirajmo v prvej vrsti naš edini dnevnik, nanj obrni mo vso pozornost, on naj bode naš politični ponos, on naj svedoči našo politično zrelost! Kujmjmo pa tudi druge, Blovenske knjige — uže dozdaj izšlo in nove
— zato ker pomnožujejo slovensko literaturo! Ne izgovarjajmo se: ne moremo, nemarno de narja itd.! Ta izgovor je prazen. Le trdne volje in pametnega pa pravega rodoljubja nam je treba. Zato nam nij treba ravno bogatim biti.
In ako je to, potem je naša dolžnost tem večja. In vo narodne čitalnice ne pozabite, da Bte Blovenske. Ako so vaše moči tolike, da morete po 30 listov vzdrževati, mej katerimi je toliko nemških in italijanskih, skrčite ko likor mogoče tujih listov število, in naročite raje mesto njih po več iztisov narodnih čas nikov, in če tega ne storite, rečem vam, da Bte kozmopolitične, internacijonalne, a ne slo venske !
In ako tako ravnamo, ne naredimo nič dražega kot svojo narodno dolžnost: mi odraj tujemu narodni davek.
Pisma iz Bolgarskega.
Od Miroslava Ilubmajerja prejeli »mo naalednja, dne 15. t. m. v Sredcu na Bolgarskem potiti oddana pisma:
Uadomir 21. decembra 1878.
Ko bi me kdo vprašal, katerega naroda člen bi bil najraje, — izbral bi si slavjan-8kega. — Ponosen sem biti Slavjan ! — Vsak bi bil ponosen kakor jaz, da bi imel prdož nost z odprtimi očmi in blagim srcem gledati narod slavjanski — moj narod — v svojem
življenji od juga do severa, od vzhoda do zapada. — Potovaje iz Sredca v Kjostendil od počijem si tukaj in ostanem črez noč — Vse kar sem denes potem videl, napolnilo mi je z veliko radostjo srce. Iz Sredca odšel Bem ob 10. uri  dopoludne.  —   Nebo  je  bilo ma'o oblačno; gore in ravnine malo s snegom pokrite spominjale so na zimo, — veter pa, ki je nenadoma začel pihati, dovede me do misli, da je spomlad — topla spomlad, tako gorak je bil. — Tanka snežena skorja zgine vidoma, iu jaz pozabim   popolnem,  da  smo  v drugej lovici  decembra. — Pot se vije mej hrib čeki ob bistrej reki — Črez lepe bnliče, in daje priliko, občudovati bogato in lepo /etnljo — Narod, ki tukaj prebiva,  poln je prirodne inteligencije, kar dokazujejo okusno izvedeni izdelki  njegovi;  obleke  ne kupi si ni jeden od Beljakov, vse si sami doma napravijo — Ženska obleka,   starodavne oblike, mi je naj bolj dopadala, ker je v resnici lepa, — z živimi barvami  opletene olišpke so v čistem slavjanskem slogu izvedene. — Res je, da kaščah (hišah) nij mnogo najti; Skrinja, kotel, jedno ped visoka nu/a (sofra), ni koliko nizkih atoličev in preprog v boljših hišah, to je vse za olajšanje življenja. Postelje v našem evropskem pomenu se ne najde tukaj.   Za noč se namesti na tleh jedna preproga, z drugo se človek o lene,  in  postelja  je gotova. — Po vsem tem se pa ne sme soditi,  da narod ne ve, kako živeti; on dobro ve namestiti Bi pri jetni stan z vsemi potrebnimi stvarmi, — toda doslej nij smel tega izvesti;  kajti, da si je napravil visoke sobe, v katerih bi bilo mogoče ravnoglavno stati,  v katerih se ne bi kadilo, in v katerih bi videl drug druzega: sedeli bi Turki pri njem, in ne bi mu b la hiša nikdar prazna te skote.   Zaradi  tega napravil si je tukajšnji kmet mesto hiše jeden koš, nizek, zakajen,  brea okna, da je skoro svinjak našega slovenskega kmeta dobra hiša proti njemu — Po vsem pa, kar sem do zdaj videl, nadejam se, da se bode v petih letih vse pre drugačilo, in to na bolje in lepše.
šega pota. — Narod pa, ki na teh strminah
prebiva, je dober in gostoljuben. Vse nam ston'-, kar jim je mogoče, da nam poslužijo, in v kašČi, katera izgleda siromašno, ručamo, la je le veselje; sirovo kislo zelje, kozjega sira, mladega česna, na ražnu pečena kokoš, slanine in dobrega kruha je obilo. Malo rakije in tudi rujnega vinca polen vrč se najde, p* *e pij«, j«i razgovarja in poje. Jutri odrinem v glavni stan.
Kjostendil - Kanja 25. decembra 1878. V odlomkih vam pišem.   Vsak čas m dojde kdo 8 kakim poslom,  da preneham pi sanje, pa je  prilikom zopet počnem. Zaradi tega 8e ne smete Čuditi,   ako nij složno. — Mesto, katero smo Bi izbrali za temelj našega delovanja, je bilo zaradi mnoge tukaj izvira-oče vroče vode uže Ilimljauom znano. Mnogo rimskih zidanj in  kamenja sem tukaj našel. Tudi novcev sem nabral iz dobe starinske — od bolgarskih, bizantinskih in rimskih cesarjev; — mesto samo na sebi pa nema nič poseb uega, — turška uprava je kriva, da je gomila lesenih kolib  in zbirališče sodrge. — Tukaj namestil se je metropolit Natanail Ohricki, kot zastopnik centralnega odbora, jas pa sem šel  v  hribe  k  vojnikom,   da tam uredim čete in cddelenja.   Spremljajo me tukajšnji bolgarski in macedonski starešine: Pop Buh 50 let star mož, a močnejši in veljavnejš nego .10 letni  mož.   Ležal je v turškej temnici 15 let. Kaj vse je v teh 15 letih prestal, morete si misliti; zdaj  pa je zanj čas prišel za maščevanje. — Drugih jedeu je vojevoda Dimitar, tudi Macedonec iu dober vojnik. — Še več drugih četovodij  in konjanikov imam okolo sebe, taku, da nas je vseh vkup 20 mož. — Po strmih bregovih in ozkih cestah plezajo konji kozam jednako;  strme skale, mej njimi v klancih led in sneg, označujejo divjino na-
Bnsiljevgrad 3. januarja 1879.
(ifarni stan mtanka muctdonskega.
Mej visokimi hribi razteza se ravnina, in v kotu te ravnine stoji selo Bosiljevgrad, ki nam bode za mesec ali dva središče, kajti po zimi je mej temi divjimi hribi teško bojevati Be. — Uredil bodem vse čete, ter pripravil vse za vojsko potrebne stvari, in kadar ho mila spomlad prične, kar se tukaj kmalu zgodi, planili bodemo iz naših planin v macednnske ravnine; — potem pa: kakor Bog da in sreča junaška.
Kraj, v katerem sem se namestil, nij zaznamovan v zemljevidu, samo planino morete najti: mej Kjostendilom in Vranjo v Bredi lezi: Crni vrh in Babina poljana tu je moje ozemlje, to je zibelj v s tank a.
Našel Bem v selu na dobrem mestu za* puščeno turško hišo, katero mi bodo seljani popravili, in katero si bom po evropskem načinu, to se reče: kolikor mogoče, opravil; tukaj bodem prebival in skupljal vojnike, od tod Be bode vse vršilo, in od tod mi bode tudi mogoče po najkrajšem potu pisma odpošiljati, namreč po svojem konjaniku v srbsko mesto Vranja, in od tam po srbskej pošti črez Belgrad v belo Ljubljano. —
Kar se tiče bolgarskega jezika, nem uže na trdnem. Prvi razgovori so mi bili malo teški, a zdaj se razumemo popolnem B ilgar-ski jezik, vzlasti kakor ga govore v Macedo-niji, je slovenskemu mnogo podobnejši, kakor srbsko-hrvatski.
Nahajam tu staroslovenske izraze, kutere tudi mi Slovenci rabimo, katere so pa Hrvati in Srbi s turškimi ali drugimi besedami nadomestili.
Samo jedno mi je teško: odkar sem od doma odšel, nemam nobenega izvestja od svojih doma, nijsem čital nikacih novin, — popolnoma v nevednosti živim, kaj se godi po svetu. —
Živim tukaj po pravoslavnem koledarji, in tako je došlo, da nijsem vedel, kedaj je bilo naše novo leto. Preživel Bem ta dan v visokej planini, pregledujoč turška nameščenja v dolini.
V »tarej „Pressiu pa beremo sledeče pismo iz Vlahije v Macedouiji od necega druzega vstaša:
„Dozdaj  smo  Turčiji z orožjem v roci vzeli 41 vasij Melniškega okrožja, in pri tej prilici vjeli 150 A^kerov. Mej vjetimi sta dva štabna in trije drugi oficirji,   vsi so Auatolci; internirani so v Srbinovu Matu,  in straži jih 10 vstašev. Višji poveljnik je Adam Ivau Kal-mikov, Malorus;  ta se je vojeval kot donski kozaški,  potem  kot srbski artilerijski oficir leta 187G. na Srbskem, potem v rusko-turškej vojui leta 1877. in 1878    Kalmikov je jako odločni in hrabri vojak,  ter je bil v 17 letin svojega službovanja v  ruskej armadi 11 krat ranjen. Glavni stan macedonskega vstanka je
zdaj v Vlahiju, kjer je okolo 1000 mož z vla-eteDci vred.
Naša vojska je sledeče razdeljena: vodja "vatašev Kalmikov, ki ga zovejo „atamana ma cedonskega", stoji s svojo četo, pri kojej so večinom Srbi, Bošnjaki,  Črnogorci in Hercegovci,  in  ki so jedro naše vojske, v Vlahiji in Ostavi. Vojevoda Jante Velikovie, Srb, ima 150 mož, zase la važno mesto Mehi k, Krasna Razlog, K i upnik 1 >,'uiiuijti ob reki Strumi doli do Seresa. Vojevoda Petar Boškavič, Črnog )-rec, prodira s 100 možmi  v Bansko U izlog. Vojevoda Miroslav Ilubmajer, Kra njec,  poznat iz  vstankov v Bosni in Hercegovini, ima okolo 800 do 1000 mož, in prodira z vojevodo SreUovićem, tudi grbom,   proti  E^ri Palanki.   Vojevoda Dedo Ilija, Balgar,  pro lira s 300 do 100 možmi v Krakovo.    Vojevo le Anastas,   Paskal, Kosta, Trcija,   lladži Kosta in Stoian, sami B dgari, imajo 1000 hajdukov, in prodirajo v Jokorut, Etesnico, Oseuovo in Rtblto.
Politični iu/^ir<i. n «><■•&• ■■ j€5 <l «*>.«'*«».
V Ljubljani 30. januarja, sprejeti  berlinskega  dogovora v dr notranji politika
Po
Žtivuem zboru,  ima menda malo duij oddiha, a smemo menda zdaj skoro pričakovati, da nam „W.ener Z-.ntuug" prinese imena novih ministrov.
VmicEfo dr žit ves
Iz #■>/#'/»*»i*!'; ,t se v „N Fr Pr." piše: Govori se, da bodo Hu i /apu-tili 3 nn]a tO deželo (vzhodnjo ftumelljo), Nn, bomo videli. Vse bolgarsko prebivalstvo je oboroženo in v orožji izučeno." Na daljo prorokuje dopisuik na spomlad veliko vstajo V Macedoniji, ki je „Bulgaria imdenta".
Srhstei*   skupščina je bila 25. t. m v Nišu,   novo prlborjenem mestu,  kjer je letos prvič zborovala, svoje seje sklenila. — OpO zicijonalci, ki pa ne štejejo vto od pe_. glav, hoteli  so zadnji  hip še ministra Riatlća na padati, očitajoč mu sebičnost.  Srbiia uaj ve Bela bode, da tacega moža ima.  Kuez ostane v Nišu. Ministri se vrno v BeLral.
f>«n('»tik(i „Uepuldipiu franr-ii.se" ostro terja, uaj se prot narodni, t. j. na Fran-coskem protirepublikatiski uradniki odpravijo. Ona pravi: Uradniki, ki s.) okolo miuistrov, so mogočnejši nego ministri sami, ker morajo ministri izvršitev svo|ih misij tem uradnikom prepustiti, a ti j h tako izvršujejo, kakor da bi še zmirom kak Fourtou ali Persigiy minister bil.
Včeraj smo uže povedali ua tem mestu da je predsednik republike Mic Mahon v mi nisterskem svetu rekel, da rajši Bvoje mesti, popusti, nego da bi dovolil v to, da se neka teri vojaški poveljniki odstavijo. Denes poroča telegram, da so mu ministri in vpljivm možje večine obeh zbornic rekli, da ga sicer ne Je 6 vreči, ali da bi njegovo demisijo tudi sprejeli. Ministri bodo torej terjali od Mac Mahona, da one dekrete o odpustu ali pre-meščenji poveljnikov podpiše. Ga ne bode hotel, bodo ministri pojasnili položje obema zborničnimi, pa demisijomrali. Torej zopet krize!
IMvnaiki rajhstag je bil sklican 28.. jan, in ostane do 12. februarja skupaj. (S tem po pravljamo tiskovni „lapsus" v včerajšnjem pol. razgledu) V prvej seji je bil nasvet katoličanov na vrsti, uaj se premeno oui členi Ustave, ki škodujejo svobodi katoliške cerkve. Več.na je ta nasvet zavrgla.
Domače stvari.
— (Afera K a 11 e n e g g e r.) Dunaj s! a „Presso" od srede hoče ovreči poročilo „Slo-venskega Naroda", da pride vodja naših nem-fikutarskih   kazinarjev, agitator in glasatelj
-/.daj v Avstriji kridatarskega nemškega ustavo
tt * t 1 •     ra?v« j r tliva
verstva, g. Kaltenegger, na Dunaj kot »eine slovenische tendeneente" ter meni, da je ta vest . vsakako le političen manever na rodne stranke". Staraj „Pr.u se naša vest zarad trga neverjetna zdi, češ, ker prostor ri'iančne prokuratnre na D.inaji nij prost. Ab sti ra „PresBe" ne ve, da osoba, ki oni prostor ravzemlje, g. Giidl, Ima f»riti namest) dvornega svetovalca Šveglja v m'nisterstvo vna-njih stvarij. Švegeh' vstopi v ministerstvo, Go U na Švegljevo, Kaltenegger na Gti Ilovo mesto. To je gotovo v kombinaciji bilo pred štirimi dnevi, in je še. Podre se pač le-hko, kakor pri nas vse. AH „političnih manevrov" mi s tac;mi novicami ne delamo. Naš vir je bil dober.
— (Pometajte pred svojim pragom.") Nemški časniki ue posebno radi pečajo I jedinim slovens'cim finančnim podjetjem, ki je ponesrečilo se. z rnnjco banko ^Slovenijo". Vedno drezajo  in vsi. ko drnbtino,  ki v tem OsilU pale  z mize narodne naše žurnalistike pobere* in BVOicem demonstrirajo  kot Boe ve kaj.   Pezdir gledajo v našem očesu, a bruna ne vidijo v svojem   Kajti propalh, „zakraha nili"  in  unesrečenih  nunskih društev je cel Jegjon", torej nnj bi se na pr. „Tagespost1 raj-a pečala za sebe in  svojo  „vngonsko fa briko" itd.,   a  ne,   da   se  vedno le za nas briga.   Tuko na pr. „Tagesposto" od zpdnje srede skrbi, v kake roke bi prišlo prihodnje slovensko kraljestvo, in kaki slo venski zmešanci bi gi Ugonobili.   Stavimo, da bod » ljubljanski „buMi"  to  ponatisnil, ker dam je tako sterilen, d« še tako n.boto sam teško slup stolce. Naj vendar gospvljd naše stvari  in  naše skrbi  nam prepuste in za s v o j e sami skrbe, ker kukor rečeno, mnnika jim gradiva ne  Na priliko ljubljanskemu „Tag blattU" živo priporočamo, naj  rajši,  nego da bi se za  bivšo   „Slovenijo"   brigal, preračuni, v kolikem časn  bodo njegovi patroni  zabili ves ogromni kapital BU r a i n. i n d u s t r i e g e s e 11 s eha ft", ki letos zopet nič obresti j ne plača,  a ima še GO000 gld. izgube. Hc Rholus.
— (Šaljiva beseda na debeli če trtek v  Ij ubijana kej  čitalnici) bode, kakor se kaže, jako zanimiva.  Včeraj zvečer
tnel je odsek ''.a besede posvetovanje, pri katerem se jo program, ki bode v kratkem razposlan, določil.
— (K me tiska družba kranjska) je imela predvčerunjem svoj letni občni zbor. Obširneje hočemo poročati jutri in v naslednjih številkah.
— (Kamniška čitalnica) napravi v nedeljo dno 2. svečami besedo na korist nino goletnega igralci, gospoda Gregorja Slabajna, Spored je: 1. „Servus  Pet« linček". Šaloigra
enem dejanji. 2. J. F, IJmlnuf: „Die Brii der Lu&tig", avstrijanske pesm za citre iu kitaro. 3. J. F. Uinlauf: „Poculir-Mirsch", za citre. 1 „Pes in mačka". Veseloigra v enem dejanji. 5. Družbena zabava iu ples. Vstopnina kakor po navadi, vendar se večji darovi hvaležno sprejmo. — Začetek točno ob >/a8 uri. Olbor.
— (Iz Krope) se nam piše: Tukajšnje bralno diu'tvo „Slogu" imelo bo v nedeljo 2 svečana v spomin Val. Vodnika vesel co v lv.ininejgoriei z Bled. Čim programom: 1. Govor
bola. 6. Ples. Cisti dohodek veselice uamen-ien je ubožnej  šotskej mladeži v Kropi in
Kamne j gorici, zatorej je vstopnina za ude na kr. za neude 10 kr. določena. Višja vstopnina hvaležno ne sprejme. Da bodo dohodki kolikor mogoče veliki, prosijo se dobrotniki šol in šolske mladeži, da bi blagovolili dni, tke tombolo darovati, ker le tako je mogoče blagi namen uresničiti. K obilnej udeležbi bližnje in oddaljene narodnjake uljudno vabi
odbor.
— (Vipavska čitalnica) napravi 2. svečana koncertno veselico s plesom v svojej dvorani v Tabru. Program jo, 1. Zbor: „Pesen". 2. Igra na citmb: ..Juničnrska bu Inica*, zložil IVumlncher. 3. Ovet.ennpev „V tihej noči*, zložil Haidrih. 4 Igra na goslih h spretnije-vaniem na glasoviru: „LVlisir d'amnre", zložil Donuetti 5. Samospev, „ubogi vojnk„ balada zložil Mlille.r. 6 Igra m clasov'ru: ,,Gnnde Etude Galop", zložil A. Qiidant. 7. Duvt z brenčečim zborom „Domovina", zložil Dr. I-iavec. 8. Igra na citrah: r Arija iz Roberte le diable", zložil M«yerhper. 0. Četverospev: ,,L bko noč", zložil Ilajdrih. 10. Tgra ni glasoviru : „Mnrie Nncturne", zložil B. Rihirds.
11. Zbor: ..Jadransko morjo", zložil Hajdrih.
12. Ples. Vstopnina h koncertu in plesu skupaj od osobe 70 kr. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Olbor.
— (Slovensko bralno društvo v Selcah) pri Škof jej Loki je imelo 6, t m. občni zbor, v katerem se ie nov odbor za tekoče leto izvolil Bili so prejšnji odborniki iz-VOijeni. NaSe društvo jo naročeno na 5 slovenskih časopisov, 2 pa od udov dobiva, ker nema še za več naročil pntrebnh močij, in mora v prvej vrsti za dobre bukve skrbeti, katere zmirom obdržijo svojo vrednost, časniki pa, posebno politični, ko so prebero, izgubijo vrednost za bukvarnice, katera ima dozdaj črez 150 zvezkov. Društvo naše je tudi v Mohorjevo družbo vpisano, pa tudi v Matico se bode vpisalo.
— (Kanonična vizitacija in bv. birmo v a nje) bode v ljubljanske]' škofiji: Meseca maja v vseh fara h postonjske, bistriške in cerkniške dekanije: juniia v vaeh farah šmarijske, julija prvo polovico v vseh furah leskovške dekanije, drugo polovico in meseca avgusta pa v Cerkljah in na 8enčurskej gori, v Komendi in Vodicah. Dnevi se bodo za posamezne fire odločili pozneje.
— (Hud ženin.)   Iz Komna se „Tr. Ztg." poroča, da bi se bil tamošnji sin kmetskih staršev,   Franc K ,  bil rad oženil,  a 80 mu njegovi starši to zabranjevali, ker jim nevesta nij bila povšeči. Koje bil prišel K. lG.ja-nunrja iz Gorice domov, jel se je s starši prepirati, jih tepsti, naposled pa |e žugal, da jim bo streho nad glavo zasmodil. Ves razjarjen hitel je takoj v podstrešje, da bi ta svoj sklep izpeljal. Za njim je pa hitela žena tamošniega gozdnega čuvaja Mraka, ki je vse slišala, in prišla je ravno ob pravem času, da mu je žvepljenko ugHsnila, kojo je hotel  K.  gorečo v slamo potisniti. Zdaj   je napadel  to   ženo, a prišli so mej tem žaudarji, prijeli ga in odpeljali v temucj.
0 Val. Vodnfcu. 2
1 di'janji). 3. Petje čutiš", „Domovini",
V spiinji, (vesela igra v „1 Irija oživljen*", „Što „Banovci" in „Pozdrav".
4. Deklamacija:  „Pevčeva kletev".  5. Tom
v liiisiji.
Najnovejša poročila o kugi so sledeča
Iz Peterburga se telegratira 20. januarja: Vlada je ukazala najbolj energične korake storiti za previdnost pred razširjenjem kužne bolezni ali ep.demije.   Ukazala je mr-
licepožigati, Bestaviti posebno zdravstveno konnsipi, poslati generalnega komisarja v Astrabao, ki bode imel naj obširnejša pooblastila; ■klicati najslovečeje evropske zdravnike ▼ po^et.
Iz IUrlina Be javlja 28. jan.: Tukaj se še nič nij mislilo na to, da bi se naredil kak vojašk kordon na meji. Koliko!" se je dozdaj tušem zvedelo, nij se kuge nikjer drugje, kakor v onem zaprtem njenem gnezdu v okraji Astrabanskem, kjer se je za čela. Vesti, da Be je kuga razširila tudi drugam in dalje, nijso se potrdile.
„Ruskaja pravda" porota, da je Pcter-burgska družba „rdečega križa" sklenila od-poslati v okužene kraje večje število študentov zadnjega leta medicine s temi pogoji: Vsak študent, ki gre pomagat v okužene kraje, dobi na roko 150 rubljev, 15 rubljev mesečne plače in prosto vožnjo in stanovanje. Ako bi pak valtd kuge študent umrl, dobodo njegovi sorodniki 150 rubljev vsako leto, ali pa 500 do 1000 rubljev na enkrat. Do zdaj je v Vetljauko odšlo 16 študentov. — V Pe-terburgu so o kugi v predavanjih svojih govorili razen profesora Rotkina, tudi še dr. Ku-prianov, dr. Čudnovski, in dr. Dobroslavski. Vsi so se strinjali v tem, da je v Astrahanu prikazivša se bolezen prava kuga.
Tujci.
30. jantrnja
Pri Mlonnt Dolunoc iz Klapa. — Triiger iz Reke. — VVolf iz Dunaja. — Zldsik h Sonožeč Habrieh iz Dunaja. — Spira iz Trata. —■ Gabel iz Gradca. — Smrukar iz Dunaja.
Pri Maiiru: liipper, liroi, Klein, Lusuig, Ki batio iz Dunaja. — Kren, Laknor iz Kočevja.
Dunaj aka borza 80 januarja.
'Izvirno t.Hngrafifloo porodilo. Enotni dri. dolg v bankovcih .   .   £1 gld. 25 Enotni drL dolg v srebra   . .
18t>0 drl. posojilo . . Akcije narodne banke Kreditno akcijo .   . .
. 62	* 45	
	n «6	1
. 113		p
. 775	»	
. 918 . 11«		n
9	* 34	?
	n 62	R
100	n	r
57	» 6">	•
v Ljubljani 29. januarja t. 1. t h> i>ira bektolitor ti gid. 50 kr.;  — rež 4 gld. 65 kr.; — ječmen 4 gld. OB kr.; — oves 9 gld 76 kr.; — ajda 4 gld. 55 kr.; — proso 4 gld. 88 kr.;
— ko; uza 4 gold. 20 kr.; kroiupir 100 kilogramov S ., Id — kr.; — fižol tmkto.ii i«r 7 gl. 50 kr.; masi. ktioj, .iiii — gl. 90 kr.; — mast — gld. 7tJ kr.; — ipeli biten— gl. 52 kr.; — Spoli povojen — gi. 70 1».;
— jaiee po kr.; — mleka lltur 7 kr.; — g v< du.no kilogram 54 kr.; — teletnitio 50 kr ; — svinjhko mei-i 44 kr; — aena Kaj kilogramov 1 gld. 04 kr
— llint 1 gold. 51 kr, — drva trda 4 r. . metrov 9 aold   — IU*| — u.. M.;, ti ^ld. — kr,
V Trstu 25. jauuarja: 37. 62. 75. 80. 55.
V Linci 25. januarja;   72.    9.   3. 46. 13.
Nove vozne liste
za železnice
prav po niz kej ceni priporoča
„Narodna tiskarna" v Ljubljani.
VVir »■ i ti p T« ■ 111 • -11
({njlllflt/.t.
alR Bestfs und PreisvvrrdinMcs
Die Regeninantel
Wairendeckeii (PL-irlini), Belleinlaccn, Zellsiufli
■ l<*r k. k. pr ravbrlk
von M, J. Eisinger & Sdhne
in Wion, Noub»u, Zollergaaae 2,
Lirfrr»nirti dea b. und k. KnegsministeriumR, Sr. Maj. Krirp.nnrine, vielrr H umanitlitaanntalten etc. etc.
]
Solide Finen als Vertreter eniinsclit.
150
o- ° • 31" o     -* a »«
i« c' •
o w PL
o* c - Sf*
ii s* <
o [ S O
c li  - ~
0 - - *
0 -i ■ B
e- e tu ^
... -i ° s-
- . t i ■
m
o r1 B -3 h- o
0 5
CD
Trgovina s knjigami, umetniškimi in glasbenimi rečmi
Janeza Giontini-ja,
na mu si m m trga ist.  17 v IJubljani.
S U>m dovoljujem si časti temu p. n. občinstvu naznaniti, da bodom pod zgorej omenjenim imenom tukaj otmt. jučo kkp5iJ0 po .smrti svojima ratijc''ga w>j>n>^a n.ol.iijovala. k;iknr \*i bila do /.d.ij. 1'osebno prtporoMn se slavnim c. k. uradom, vojaškim in civilnim, veločastitej duhovščini, v»uai ućnim zavodom, obrtniškim podvzetni-kom. mešoanom m seljanom, tnkajiojtin in dJUjnim, s prošnjo, da bi, kolikor poti-ubiiji-jo
knjig", časnikov, pismenega in risarskega orodja,
ter splfdi vso v to široko upadajoč« pri meni naročevali.
Z.igi>lo\ju n.ijpoštt;ueJ8i», najcenejšo (er najhitrejšo ustrožbo o vseli  iiiiočilih /. odi ču'iu »pošiov njem
11 a ■• i J a €■ i on i i n i - j rvn.
V [d ubij Ani, di.e 'Jti  j.Miiiaria 1879. (3")
Le jedenkrat
podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro.
Velikanska razprodaja.
Politično razinore, ki so nastale v celej Evropi, zadele »o tudi Švico; vsled teb razmer so jo na stotine delavcev izselilo, tako da je obstanek tovaru jako dvomljiv. Tudi najveksa fabrika za ure, katero sinu mi zastopali, sc ju zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo avojib ur. Tu tako zovanu fcrpuc uri' so najboljše ure celega sveta, kojih okrovi ho izdelani iz najlinejsega Hrebr-nikljH, so izredno elegantnu gravirani in giljoširani, ter so anu rikanske^a sistema. Vh1c«1 neke vliishi«- koiihl ■ -uk«■ nv uio* v hv t»kia m-u iilk«lisr puKvurill, .«'liko nw
tla, njiM- n«- MiMiiii. a vendar ura |»rl hm ni«- u«- I■-
Proti povzetju, ali vpošiljatvi mak' svote, katera ju pri vsakej ba/i ur zaznamovana, s katero ju plačana le pridejniiii zlata doiible urna verižica, baržunasti etui, glavni ključ za uro in delavska plača, dobi vsakdo iiHJfiiiej&u rcpasirauo uro skoraj na polovico zMMtoii(. Vbo uru so natanko rupasirane, ter icarnuAuj«mo z» %N»ku uro i*vl let.
~V dolin/, golovegii jaiiiNtva in Ntroge k*>I i«I■■ om» i , prevzu-nilinio M tona *!«>1>.ii«»ht iiivuo, <ln. VMUkO iM-pi-iHtojeeo 111*0 mitt-v.dj VKOiueiiiu, in v. «ii-n^;-«> Ktiiiioiijitmo.
Izpisek: uir.
1000 komadov žepnih ur od ponarejenega zlata, umetno in čudovitu izrezljane, najfinejše rogulovunc, pri vsakej uri zlata doiible urna vurižiea, medaljon, baržunasti etui iu glavni ključ; jedcu komad lu gl. 8.46.
1000 komadov remonioir žepnih ur, katere su pri kozici navijajo brez ključa, z dvojnim ukrovom in kristalnim okiovoni, izredno natančno rugulovano; razen tega so tudi elekti'ogalvuiiičuo pozlačene, tako da jib uoliudcn zlatar ne more ud pravu zlatib razločiti; z verižico, medaljonom itd. preje jeden komaa gl. 1^5, zduj le gl. 8.20.
IOOO komadov krasnih ur na sidro (ankerubr) ud najtežjega srebrnega niklja, tekočib na !•> rubinih, z emaillraninu kazali, ktzalom za tru-
notke iu kristalnim plosčnatim Htcklom, niitan-6no repaaiiane; prejo jeuen kcm<.u £jl. 21, zdaj samo gl. 7.25.
1000 komadov mobilnih ur na valje (oylin-der-ubrj v teškib ^iljosiranib okruvih i»d srebrnega niklja, s kristalnim ploneiiat 1111 steklom, tekočib na H riibinib, lino repasirane, z verižico, medaljonom, in buržiiiiaHtiin eluijeni, jeuen ko mad preje gl. 15 zdaj le gl. 5.00
IOOO komadov VVashmgtonbkih ur na sidro od 181otnega »rebra, potrjene od c. k. denar-nega urada, tekoče na 15 rubinih, olektro-
galvaiiieno po/lačene, da jib m-  more nobedl 11
•trokovnjak ali zlatar od pravo Blatih razločiti; tlno na trenutek re^ulovane m poskinsene. Teli ur stal jc preje jecien komad gl. '^7, zdaj pa lo gl. 11.40.
IOOO komadov Washingtonskih remontoir Žepnih ur, od pravega 1 .'Hotnega srebra odobrenega ud e. kr. (lunarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na trenotek repasirauo, b kolesjem od niklja in privilegiranim regulovaujem, tako da bo nij treba teb ur nikdar popravljati. 1'ri vsakej uri da bo zastonj tndi jedna zlata doiible urna verižica, medaljon, baržunasti eiui iu ključ; vsaka taka ura stala je preje 35 gl. zdaj pa samo gl. 16.
IOOO komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20.
IOOO komadov remontoir ur od pravega zlata za gospod« ali gospe, preje 100 gl. zdaj gl. 40.
650 komadov stenskih ur v najlinejšem emai-liranem okviru z zvotiilom, repasirane, preje jedcu komad gl. 6, zdaj le gl. 2.75.
650 komadov ur z ropotcem, Ono regulovanu, dajo se rabiti tudi na pisalnej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 4.80.
650 komadov ur z majatnikom (pendelnbr)v lino i/.re/.ljauib gotičkib visokih ouiarieab, navijajo se vsak'li osem duij, lino na trenutek ru-jrulovanc, lepe, iu impozantne. Ker ju taka ura po minulih 20 letih še dvakrat, več vredna, naj bi jo imebi vsaka družina, posebno ker se, s tako uro soba, olepša. Te ure stale so prejo gl. 35, zdaj so dobi jeden komad za arnešno nizko ceno gl. 15. 75.
Pri naročilih za ure 2 majatnikom (pendeluhren) priloži naj so tudi
mala svota.
Naslov: Ulireu-Ausverkauf (sgb-u)
von
I? h i i i j*    W k » hi m f Uhrenfabrik,
Wien, Rotlienthuimstrasse Nro. 9.
izdatdj in uradnik Josip J u rti tj.
LttBtuiua m tisk .Na rodne tiskarne".
7825
8118