195. številka.
Ljubljana, vtorek 26. avgusta.
VI. letu, 1873.
SLOVENSKI
Ivi i a vsak d ■l čotrt leta 4 dji » se račun
lan, izv/.i ma i ponedoljke in dneve pu praznikih, ter velja po posti prejuuian, za avstro-ogerske deželo za oelo lotu 16 gold., za pol leta I l gold. — Za LJubljano hroz pošiljanja na do-m za coJo leto 13 gold., '.a četrt, leta 3 gold. 30 kr., za en meooo I s ..i. 10 kr. Za pošilj; a 10 krajo, za mesec, 30 kr. za eetn lota. — Za tuje dežela za oolo loto 20 sjoid., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudski
8 gold. anje na h šolah
In ea dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za č-rtrt leta 2 gold. 50 kr.. p) posti projeman za četrt leta 3 go!d. — Za oznanila bo plačuje od čeriri-s topno potit-vrste 6 kr. če so oznanilo enkrat tinka, 5 kr. čo so dvakrat in 4 kr. č • so tri- aii večkrat tiska. Vsakokrat se plaća Štempelj za 30 kr. Dopini naj no izvole frankirati. — Kokopim ao no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljini na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotol Evropa". O 'ir > v ni 8 ( v o,  na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila *. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hi i
Hrvatski zbor.
Iz Zagreba 24. avgusta.
|Izv. dop.)
Po dolgem prenehanji bo jutri hrvatski sabor zopet skupaj ptopil. Narodni zastopniki so že denes skoro polnohrojno tukaj v Zagrebu. Ali nam bo sabor prinesel mir ali prepir, to je odvisno od tega, da-li bo novo nagodbo potrdil ali zavrgel V Predstojcče saborsko zasedanje ima vsakako daleko sc-zajoČo važnost. Vsled lanskih kompromisov, in vsled letošnje neizmerne popustljivosti in pomirljivosti nase regnikolarno deputacije, sabor pač ne bo mogel inače, nego novo nagodbo potrditi. Ker je že enkrat rekel bel, mora tudi še reči mel. Ne da se tajiti, da smo v nekem pogledu pod kavdinskim jarmom, pa pomagaj si, če si moreš! Včerajšnja „Agr." je rekla, da bo tudi naša saborska desnica (Kaucbijanci) glasovala za nagodbo, ker je nova nagodba baje apologija nagodbe leta 1868 po njih samih sklopljene! H koro, da ima „Agr." pravo. Proti nagodbi bo govorila in glasovala saborska levica (Makanečjanci), katera bo pa brž ko ne precejšnji sukars iz saborske sredine dobila. Tako se denes o konstelaciji naših saborskih strank glede nagodbanega vprašanja govori. — Na ondanšnjo „Obzorovo" vest, ki pa ni j bila resno mišljena, da bo namreč hrvatski sabor pred pretresanjem nove nagodbe v posebnej adresi na kralja za ustanovljenje nove vlade prosil, vzdignili so se vsi oger-ski listi z velikim negodovanjem proti nam. Da! opozicijonalni „Gllenoru imenuje ta na merjavan čin : revolucionaren čin! Magjari hrvatskemu saboru še celo to pravico odrekajo, da sme neposredno s svojim kraljem govoriti! Će je to, kar ogerski oficijelni listi
ravno sedaj v očigled hrvatskega saborskega zasedanja o Hrvatih pišejo, tudi mnenje me rodajnih ogersko-vladnih krogov, je brzi razpust sabora ne samo mogoč, ampak celo verjeten. Kakšen drug pomen pa ima pisava ogerskih oficijelnih listov V Hrvatskemu narodu je treba večletnega počitka. Njegove sile so se v več kot dvanajstlctnej državo-pravnej borbi malo da ne iztrošile, in za to je oportun, da nagodbo potrdi. — Letos so na- razuc nepogodbe budo udarile. Toča in suša naredili ste na Hrvatskem vsaj za tri milijone goldinarjev škode, Živinska kuga za en milijon, dunajski borzni „krach" naj manj dva milijona, osepuiee in kolera podavili sto do sedaj že kakih 5000 ljudij! Nova nagodba je mnogo naj lepših nadej in želj neizpolnenih pustila. Je-Ii čudo, da smo Hrvati duhom poklapljcni? —
razgled.
Politični
Xofb-uiiJ«» tiri«*!«1.
V LJubljani 25. avgusta.
Imeniki votitvev se že spisujejo pri davkarskih uradih. Potem jih dobodo občinski predstojniki v pregled. Nekateri okrajni glavarji so že sklicali župane, da jih poduče v volilnih stvareh.
Iz r<7/« toži neki dopisnik v „Tages-postu, da tam popolnem miruje volilno gibanje od strani ustavovercev. Postavil se je sicer nek volilni odbor, pa predsednik je samo enkrat sklical volilni shod, h kateremu pa nij prišlo zadostno število volilcev. Dopisnik se boji, da ne bi nemški liberalci propali tudi v mestni skupini; v kmetski tako nemajo nobenega upanja do zmage
Katoliški-konservativni  volilni  odbor v 4mrutici je postavil za kandidata v držav ni zbor v Voitsbergu kneza Alfreda Lichten steina, ki bode v dotični kmetski skupini najbrže zmagal.
Na čefkem so konservativni veliki posestniki s knezom Lobkovicem na čelu prosili vlado, da smejo napraviti gospodarsko društvo za vso Češko. Vlada jim tega nij dovolila. — Nemški listi poročajo, da imajo češki dekla ran t i 7. septembra klubno se o, da odloČijo kandidature za državni zbor in se posvetujo o postopanji nasproti direkt nemu državnemu zboru.
O ,.ifMI(*fiočeitih*'  in ...Fl/#ff/o*-/«-VCHClh"   donaša  „Vatcrland"   Članek, v katerem zopet dokaže, da je samo po lazu ji vili Kumovih dopisih o naših slovenskih raz merah podučen.   „Mladi'   nikjer ne postav ljajo kandidate samo zato, da bi starim na gajali, ampak zato, da bi v državnim zboru Slovenci bili zastopani po svojih najboljših parlamentaričnih močeh,  ne pa po molčečih grofih, mežuarjih in smešnih prikimalcib.
Vi*nuj«*- države!.
St-hski knez Milan je z razglasom ljudstvu naznanil, da pojile za nekaj tednov v inostransko in da ga bodo zastopal v ne-navzočnosti ministerski svet, kakor mu bode on uaročil. Ristić pride te dni iz toplic ua Dunaj.
M'»-«i*if<*.tki fuzijonisti ne vedo kaj bi, ker je Chambord tako svojeglav, in ljudstvo tako nevoljo kaže proti restavraciji. Več prezidentov generalnih svetov je uložilo protest proti uradnim izjavam vlade, v katerih so napačno značeni kot monarhisti. Thiers pojde v Turin, in bržkone tudi v Kim. Nizza in S a vojsk o, kateri si je Francoska osvojila, bi so vedno radi zopet z Italijo zedinili. Nizzi se jo videlo, da ima do Italijo sočutje, a o Savojskem se je mislilo, da je bolj udano Franciji. Savojce jezi, da je minister ttroglie vso večje službe na Savojskem dal takim, ki nijso Savojci. Tako ravnanje, pravi „Riforma". je uzrok, da Savojci ne marajo za čudno vlado, katerej nij druzega mari, nego morala, silabuB in reakcija. Ako bi „pobožni" Francozi začeli vojsko proti „brezbožnej" Italiji, gotovo ne bode noben Savojec proti Picmontezom boril se, s katerimi je bil osemsto let združen.
Msiek.
Meta Holdenis.
(Kotaaa, francoski spisal Viktor Clierbaliea.)
Poslovenil Da v. Ilostnik.
Tretji del.
VUI.
(34. nadaljevanjo.)
Na željo Lulino so je skleuilo, da bo-demo zajutrkovali v Paladi u, in še le popolu-dne odšli v Charniilles. Proti enajstim grem doli v salon, da bi jedel. Gospa d' Arci je sedela pri oknu, ter gledala na vrt, kjer se jc gospa Mauscrre šetala z Meto. Pokaže mi ju zapored s jirstom ter deje: — Kako se more želeti te-le, ako se ima ono?
— Treba je vse umeti, odgovorim jaz. Ženska, ki jo vidite, ima vso svojo ceno pri kakej slovesnosti, pri kakem plesu; a v Charmilles nemarno plesov , priznati se mora.
da ta ženska na deželi podaje veliko zanimivosti, ako je dan deževen.
— Dostavite, začne ona, da je prva toliko zanesljiva, kolikor je druga tajnost na, zvita in temna; in gotovo je, da moški česte le nevarne žensko.
— Veliko ljudij, odgovorim jaz, potuje le po takih deželah rado,  kjer so brezdua.
V tem trenotku naji gospa Mauscrre zapazi, ter zakliče : Držita se, kakor dva zarotnika. Ali je možno vedeti,   kaj kujeta?
— Midva kujeva, rečem jaz, da vas pripeljeva v desetih mesecih sem, ter napraviva pri paladriškem jezeru benečansko svečanost, koje program bom jaz uredil.
Zahvali se mi priklonivša se z glavo, ter nadaljuje svoje šetanje.
Gospa d' Arci zatvori okna ter me začne izpraševati prašanja, na katera sem dajal le ogibajoče se odgovore. Spominjam jo, da sem prejel od nje in od g. d' Arci obljubo zaupnosti.
— Dobro boste storili, reče gospod d Arci, ki je med tem vstopil, da nara podaste svoj račun.
Vaše namere so dobre j le to vam očitam, da nijste doslednji in da znate preveč plavati.
— Jaz nečem smrti grešnikove, nego da se spreobrne, pa Živi.
Predikovati užc  smete ljudem, odgovori on, a iz vodo jih nij treba vlačiti.
— Dovolite mi, da delam po svojej misli, iu spominjajte bc svoje obljube.
— Jaz ne perečem ničesa, kar bi mi utegnilo užaliti tasta, ali vznemiriti gospo Mauscrre. Ste-li zadovoljni v
— Popolno bodem, samo da se ognemo prevrata, ki bi se končal sovragu v dobiček.
— Bodite mirni, mi deje gospoja d Arci. Mislila sva ua vaše priporočilo, in prepričali ste naji, da so gospa Mauserro ne ho dala raniti, akopram jej bode vse odkrito; njeno zaupanje, misli, da jc nezmotljivo.
šfuttt fsMm vladna vojna je posedla Rilbao. Karlisti so se morali umakniti; za madridsko vlado je to velik dobiček, kajti ko bi bili karlisti Se dalje oblegali to mesto, bi jih bile velike moči bržkone pri poznale za vojskovalno stranko. Zagotavlja se, da bode vlada odpravila osobne prostosti j potem odlože kortesi seje.
t tttlijriHJtki kralj bode brž ko ne kmalu na Dunaj Sel. — V Rimu se je se stavila komisija, ki bode pregledala zgodovino do d-gme nezmotljivosti dospelega vatikanskega zbora. General Medicis je popustil prefekturo v Palermu ter odšel v Rim : ne ve se še, kdo mu bode naslednik j najbrže pa markis Bella Caracciola, sedanji poslanik v Petrogradu. Tudi drugi prefekti v Siciliji se bodo na novo izvolili.
„ltalie" komentira list papežev do giofa <'hamborda tako-le: Nade klerikalcev se opirajo na tujo pomoč in na uničenje kraljestva, brez katerega bi se politično ravnotežje evropsko majati začelo. Nam slepi fanatiki, ki trmoglavo svojo trdijo, nijso mar, pač pa možje, zvesti katoličani, ki imajo zdrav razum iu pravo vero. Tem hočemo pokazati strašno brezdoo, na katerega rob se rinejo, ako puste, da se narede med religi-joznim in političnim načelom neprodrljive meje, ki prosto cerkev v prostej državi delajo nemogočo. Mi smo se vedno borili za ta princip, in se bodemo vedno držali njegove zastave. Kadar pa se ljudBtvo prepriča, da se svoboda cerkve in neodvisnost in edinost domovine ne vjemate, takrat bode klicalo: Posnemajmo Švico in Nemčijo! in vlada se ne bo mogla protistaviti. Potem je svobodne cerkve v svobodnej državi za zmiraj konec.
Pru*Ua vlada je zaprla poznanjsko semenišče, zaradi nedostojnega vedenja nadškofa Ledohovskega, ki je z listom od 10. junija izrekel, da ne pripoznava državnega nadzorništva. Semenišče ostane tako dolgo zaprto, da se nadškof poda vladi. Minister-stvo prava je naredilo samostojen načrt nemške sodnijske ustave, kateri bode minister Leonhardt podal državnemu kaucelarju takoj prihodnji mesec.
Dopisi.
IZ rhke 24. avg. [Izv. dop.J Ne utrudljivo agitirajo naši žolčni klerikalci za nemškega grofa Hohenwarta. Člani deputacije, ki je bila pred nekoliko dnevi pri Hohcn-vvartu, trudijo se prosto svobodno - misleče ljudstvo za svoje namene, za svoje misli pridobiti. — Ti, omiko in napredek naroda svojega zatirajoči gospodje srdijo se pri vsaki priložnosti črez Mladoslovence, imenujejo jih „brezveree", od vlade podkupljene itd., kar
se morejo zlagati. Dosedaj je bil njibov trud brez vspeba, dasiravno oni pod farizejsko larfo, ko volkovi v jagnjetovi koži, vse žile svoje napenjajo, napredek naroda uničiti. Vrli prebivalec notranjske strani se ne da zapeljati, saj je zaveden, kaj mu je storiti treba za korist in blagostaj svoj. — V imenu mnogo Pivčanov izrečem Hohenvvartovcem, da naj se v bodočnost nikar ne trudijo s svojo agitacijo, saj smo prepričani, kaki dobiček smemo od njih pričakovati -. pretekli časi so nas učili, kaka je bila omika ljudstva pod klerikalno hegemonijo. Gospodje Tom-bakovci! Ne pozabite, da ne živimo več v srednjem veku, pod vpljivom vašim, nego v času napredka, — v devetnajstem stoletji.
J. V. posestnik. Iz Xril0V4k|Eru na Notrajnskem 22. avg. |Izv. dop. ] V zadnjem dopisu narisal sem v nekolikih črticah „kos" značaja naših pravničarjev (žalibog, da ste, gospodine urednik — polovico dopisa konfiskovali). povedal sem, kako prosto ljudstvo misli, omenjal tudi trijeh ^misijonarjev", kateri so pri nas privržencev za to stranko iskali, a na cedilu ostali, ter izrekel, da je pri nas volitev g. dr. Razlaga v državni zbor zagotovljena. — Pa kaj se zgodi? V Bvoje posvečene roke zagrabi — r —w (zadnjič ste imeli dve drugi imeni, kako je to?) pero. ter pošlje „Novicam" „duhovit" dopis, češ, zdaj sem mu dal. Brrr! stresa me mraz v največji vročini. —
Zgodovino pa pozna ta mož. In tega svojega znanja ne skriva, kar v javnost pri dere ž njim; vendar ne pomisli, da sam sebe po zobeh tolče. O Franciji, Španiji, naj bi vsaj molčali klerikalci, saj vendar nij častno za nje, da se zopet in zopet nbeloda nijo nesramnosti iu nečloveško vedenje njihovih prednikov (v načelih) ravno v teh deželah. Koliko Bte trpeli Francija in .Španija, ko so se pod masko krščanstva ono samo in njegovi najsvetejši nauki oskrunjevali tako, da se človeku koža ježi, ako čita zgodovino teh dežel — teh nesrečnih narodov! Pa s tem hoče naš učenjak nas liberalne narodnjake pobijati? Kaj ste vendar mislili, ko ste tako brezumje zapisali, in kaj je mislilo slavno uredništvo „Novic", ko je ta Vaš ekstrakt človeškega uma v tiskarno poslalo ter s tem hotelo voditi svojih bornih 7.-J0 bralcev k napredku znanstev, kakor se Vi izraziti blagovolite?
Tudi sedanjih političnih razmer ▼ Španiji omenja naš strokovnjak, „kjer kri ščurkoma teče." Va8 nij sram? Nij mar klerikalno reakcijonarna stranka prouzročila vse to, podpirana od papeŠtva, od francoskih klerikalcev, kateri so z državnim prevratom i Franciji zastavili pot do svobode, ter vpeljali politiko božjih potov? Nij-li krvavi pop Santa Cruz vodil divje čete Don Karlosa proti narodu špaojskemu, da bi ga pripregel zopet k verigam sužnosti ravno sedaj, ko je jel svobodnejše dihati? Iu z orožjem, koje jo edino vam pogubonosno, hočete nas pobijati, Vas zopet vprašam?
Pa v celem dopisu rabite tako orožje ! „Novice" nijso eksempel trcijalke, to je po vas ..Narod", ,,Novice" nijso premenilo svojega programa, „Narod" ga je, ,.Novice" se ne poslužujejo nedostojnih sredstev, „Narod" je tako daleč zabredel, itd. dokazuje (!?) maziljeni gospod, ter zavrača moj dopis od stavka do stavka. Smešni ste — gospodine, kar mi je jako žal, a vašim 730 voščim dober tek. —
V istem listu „Novicu čitamo v dopisu iz Notrajnske Bistrice, kojega je g. J. Bilec podpisal, sledeče: „Dasiravno jez m ozko besedo zastavim, da nijsem omenjenega dopisa pisal, in da tudi ne vem, kdo ga je pisal ..." na dalje je pripravljen s prisego potrditi, da je nedolžen itd. V gostilni pri „Navadi", torej na javnem mestn, pa so mn ušle nepremišljene besede, da v prihodnjih „Novicah" bode njegov odgovor, i tudi odgovor dopisnika čitati. Res se je to zgodilo in — poznamo se! „Pejd po-maten" (po naše: bodi pameten) bi rekel Ncslovenec g. ..Navada". Gospodine! zakaj „klnnite"? SI. J.
Iz HOMtailj^vICO na Dolenjskem 2o. avg. [Ii?. dop.] Dovolite, da se Vam tudi od našega duševno precej zapuščenega kraja kaj dopisuje iu vam poroča, kako pri nas duhovščina z ubogim narodom počenja in ravna. Ker so po novi šolski postavi tako imenovane končne šolske presknšnje že skoraj povsod nehalo in se samo tam še na kvar učitelja napravljajo, kjer kakšni črni ,,pravničar" v šoli gospodari, tako je naš krajni šolski s\ et namenil, šolsko veselico napraviti in urediti, kar se je tudi 21. t. m. tukaj zgodilo. Gori omenjeni, od šolske mladine lesko pričakovani dan, se naša nježna šolska  mladina praznično  oblečena  ob pol
•laz dam znamenje, naj molči; zaslišal sem v Bosednjej sobi, katere duri so bile na pol odprte, mišje stopanje. Zagotovil sem se, da Mete res nij več na vrtu.
— Bog hoti, da bi nas ne bila čula! rečem gospć d' Arci. Verjemite mojej izkušnji, zidovi te gostilne so perfidni.
Dve uri pozneje smo bili na potu. Gospod Mauserre je vzel  soprogo na bicak, bodisi da bi se   zavaroval proti gospodu d Arci, bodisi proti sebi.   Jaz se vsedem po svojima dvema zaveznikoma v kočijo. Idoč v Paladru sem bil  /amišljcu ; idoč od tam, sem sanjal. Naj sem se še tako silil ogledovati pokrajino, videl sem vedno bučeče jezero, sem ter tja pehano ladijo, v njej pa dve malo budalasti očesi, gledajoči me naravnost ter kričeči mi: ljubezen,  ali   življenje! Glejte, gospa, dvakrat se lahko gre čez Bugev , ne da bi ga videl.
IX.
Nekaj dnij nijsem videl Mete. Nič več nij čutila kopeli; a Lulu se je na potu nazaj prehladila, kjer ji je bila Meta zvebta družica po noči in po dnevi. Ncpotrpcžljiv sem čakal, da bi zapustila dobrovoljni zapor, kar nastane kriza , kojc sem sc bal. Dati moram gospodo d' Arci pravico, da je on nij bil čisto nič uzrok; to osodepolno krizo, od koje sem se bal, da bo godila sovražniku, je provo-ciral sovražnik sam. Zidovi hotela „dcs Bains" so i*C3 nad vse perfidni.
Neki večer, kmalu po obedu, ko je gospoja Mauserre gotovo najmenj mislila in sama bila v svojem malem salonu, vstopi k njej gospica Iloldenis bleda , skesanim obrazom, ter jokaje pade na kolena prednjo. Gospu si iz početka mis'i, da je Lulu mrtva, ali da umira , a Meta k sreči začne govoriti, da jej pove uzrok prihoda.
— A kaj je dakle, draga moja? Vi me strašite. Ste-li prejeli kako tužno vest?
M eta odkima z glavo.
— Vas je-li kdo raz žalil? Si je-li gospa d' Arci dovolila .... Povejte mi vso vašo tugo. Zelo nesrečna bom, ako vas ne bodem mogla tolažiti.
— Vi me obsipate z dobrostmi, odgovori Meta, ki je vedno jokala. Ravnajte z menoj, kakor se sovražnico , zapodite mo iz te hiše: za vas in zame je dobro, da nijsem ni en dan voč v njej.
Več se jej ne da govoriti, jok jej zapre glas. Gospa Mauserre jo izprašuje na vse načine, a dobiva le kratke, zvite in temne odgovore.: toda, ako je človek nekaj Časa v temi. začne končno se razsvetljevati okolo njega, iu z enim mahom izve* gospoja Mauserre kruto resnico.
— Ah! veliki bog, vsklikne , gospod Mauserre..-. Ljubi va«, in osmelil se je vam
devetih v šolski sobi zbere, in se potem proti bližnji cerkvi M. B. na Slinovce s šolskim banderom poda, kjer se celi dan na prostem igra in veselo prepevaje raduje. Proti poludne je bila vesela mlada drnžba od na šib gospej prav dobro z okusno .jedjo in pijačo okrepčana: ko potem tudi več šolskih prijateljev, posebno od krajnega šolskega sveta veselo mladino z obiskanjem razveseli, se neki deček na višji prostor vstopi ter prav izvrstno pričujočim staršem in šolskim dobrotnikom govor govori , v katerem se jim za sprejete dobrote zahvaljuje. Pričujoči so bili do solz gineui 5 in res, ta veselica bi se bila lahko Se lepši izvršila, če bi naša ta-nalična duhovščina po vesti ravnala in bi bila storila, kar njena sveta dolžnost terja. Prosim, dragi Čitatelji, berkfce dalje in presodite, ako je tako ravnanje pošteno od duhovščine, kateri bi morala najbolj krščansko isrejo mladiuc pri srci biti, in katera povsod kriči, da „vera peša". Da bi bila gori omenjena šolska veselica tudi tako uravnana, kakor se mladini spodobi , je krajni šolski svet gosp. župnika Janeza Lcsjaka prositi dal, naj on blagovoli eno sveto mašo za šolsko mladino brati pri cerkvi M. B. na Slinovcab. Ali gospod se izgovarja, da njemu nij moči ta dan gori maše brati, ker ima že oznanjeno štiftano mašo na ta dan opraviti j pristavlja pa, da bo že z gospodom kaplanom, ki čuje na ime France Kepec, govoril, morebiti bo on. kaplan to storil.
Kaplan, akoravno je bil poprošeu in da-si je njemu, kot katehetu, dolžnost storiti, kar so ga prosili, lažnjivo se izgovarja, da ga ta dan ne bo doma, akoravno je potem tisti dan ravno pri tisti cerkvi že pred šestimi mašo bral. Ker torej naša duhovščina nij hotela šolski mladini ene maše privoščiti, bil je primoran gospod predsednik krajnega šolskega sveta k bližnjemu gosp. župniku v Sv. Križ s prošnjo iti, naj on blagovoli eno mašo za otroke opraviti, kar oni gospod tudi prav rad privoli in obljubi. Ali častiti čitatelji mislite si črno hudobijo. Ko naša duhovščina to zve, da bo g. župnik iz Sv. Križa maše vat prišel, kaj si zmisli naš fajmošter Les-jak? Zvečer hitro voz najme in se v temni noči v Sv. Križ vleče iu gospoda fajmoštra tako rekoč že iz postelje pokliče in mu odsvetuje in prepove v njegovo podružnico (filijalo) maševat hoditi, ker podružnic« M. B.
na Slinovci spada v kostanje v ško taro. — Tako smo bili brez božje službe, misleči bomo pa vsaj v cerkev šli in s kako molitvico in pesnico boga zahvalili, ali tudi to nam naša duhovščina nij privoščila, nego je naš župnik Lesjak ukazal cerkev zapreti in ključ dal k sebi donesti, da še nedolžna mla dina nij mogla v cerkvi za srečno končano šolsko leto boga zahvaliti! Posebno si je pri tem hvalevrednem početji naš sploh znani kot strastni „pravničar" razkričani g. kaplan Kepec odlikoval. Ta ščuvaj<ki kaplan se je na vso moč napenjal, da hi veselico uničil, ker je okolo po svoji navadi po bi?ah taval i 11 staršem prepovedoval otroke k veselici pustiti, da celo, kakor otroci pravijo staršem žugal, da tisti, kateri bo pri veselici ne sme k sv. obhajilu, tudi je menda svilnati trak i/, šolskega handera odvzeti ukazal, akoravno ga je šolska mladina iz svojega kupila. Kesnično lep izgled novodobnih kaplanov. Zdaj pa vprašamo: zakaj „vera peša", zakaj se ljudstvo od take duhovščine če dalje bolj obrača, ali je taka duhovščina učenik in namestnik tistega go-poda izveličarja, kateri je učil: Ljubite svoje sovražnike in odpustite tistim, kateri vas žalijo? Ce ima naša duhovščina kakšno o s obuo sovraštvo do krajnega šolskega .sveta ali je potreba za to nedolžne otroke sovražiti iu jim krščanski duh moriti? Gospodoma duhovnoma pa k sklepu povem, napravila sta si krono, katera vam ne bodo kmalu odvzeta. To je samo nekaj njih junaštev, ako jima ne zadostuje, smo pripravljeni še t drugim postreči.
Ofl NV. An«lr»i*i» v Slov. goricah 20. avg. |Izv. dop.I (Novi bog.) 17. t. m. je bita nova maša pri sv. Andrašu v Slov. goricah na Štajerskem. Kakor že stara navada, je bila po maši tudi veselica v hiši staršev novomašnikovib, katere se je udeležilo mnogo ljudij, rodbina, sosedi, duhovniki, dijaki itd. — Nikakor ne bi te veselice popisal, ako ne bi bil navzoČeu tudi gospod Kocuvan, kaplan pri 'sv. Jurji. Marsikdo bode vprašal, zakaj je ta mož k nam prišel, ker je ravno tisti dan bila nova maša tudi pri sv. Jurji. Kdor pa Kocuvana pozna, bode precej vedel, da je prišel za Hermana agitovat. In tako je tudi bilo. lirbral je veliko; med drugim je rekel, kako lepo je ime „Herman" ^sic!) Priporočal je vsem do-
to reči, kje? kdaj? kako? kaj se je zgodilo? Jaz hočem vse vedeti.
— Saj sem uže preveč povedala, odgo vori Mota.
V tem trenotku položi glavo gospe na koleno, a ta jo z obema rokama burno od-pabne;  kmalu ji je pa žal za to ravnanje.
— Kako sem krivična! deje Meti. Srdim se nad prijateljico, ki je toliko srečna, da se mi je prišla izpovedat i 11 me opozorit.
— Ah gospa, odgovori Meta, ne hva'ito moje srčnosti, nego usmilite se moje slabosti. Gospod Mauserre me je prisilil do obljube, da ne bom Obarmilles zapustila, če on ne bo hotel. Govoril mi je gospodarskim glasom, jaz sem se zbala, ter sem mu prisegla. Povejte mu, prosim vas , da sem vam ga prišla zat'ižit, v svojej jezi me hode spustil.
— Ne, Vašega plemenitega zaupanja ne moreni zlorabiti, reče jej gospa Mauserre. Govorila hodem v svojem imenu, prosila ga bom . . .
— Ne prosite ga, jej seže Meta v besedo. Zapovejte, terjajte. Bodite sigurni, da mu nijsem mogla udibniti resnega občutka, in da ima zame le enodnevno domišljijo, katera bo zarudela pred našim očitanjem, da se ho požuril, žrtvovati vam jo. Kdo sem jaz, da bi vam jemalo njegovo srce, vam, ki ste tako lepi, kakor dobri! Ohranili ste vso moč čez-nj, prva beseda, ki mu jo porečete, spravi ga k pameti. Povejte mu, da nekaj sumničite , da vam mojo tukajšnje bivanje dela nemir, da ste pripravljeni, odpustiti me sami, ako me on neče. Cc pa vam tako govorjenje ne ugaja, zatožite me, da zanemarjam svojo dolžnost, da nijsem več goreča v skrbi za vašo hčer. Karkoli rečete, nijeue reci ne bom tajila; ranjenim srcem, a neizsrečcuo hvaležna roki, ki me bode zapodila, odšla bom od tod.
n.ijo prib.)
brim kristijanom Hermana za kandidata. Pa tudi sebe nij pozabil. Rekel je, koliko se je učil in koliko zna. Ko je sebe in tovariše visoko proti nebu povzdignil, pravil je, da edini duhovniki morejo dajati kmetu dobre svete, mu polajšati breme davkov in bog si ga vedi , kaj vse. Tudi ubogi naš „Tcdnik", kateri se ljudstvu ,,vriva", dobil je, kar gre takemu „najemniku hudičevemu". Našteval je zaRluge Ifermanovc v takšnem lišpu, da bi človek , kateri nič ne bere, v istini misliti moral, da nij boljšega moža za državni zbor, nego je Herman. Povedal je med drugimi bedastočami tudi: „Ilerman je moj bog!" Končno kriči: Hermana moramo voliti j kličite vsi: živio ! živio!
Ali izvedel je kmalu, kdo je za Hermana. Kdo je upil živio? Duhovniki, ven-čaue dekleta in v zadnjem kotu nekoliko onih, katerim je vinski duh že precej po glavi rogovilil. Ker g. Kocuvan od ono strani, kjer je sedela posvetna inteligencija, nij čul nobenega živio, razsrdil se je nad svojo blamažo, ter pustil govorjenje. Ali nij mu dalo miru. Približa se Jakobu Klinarju, kmetu v Smolincih, kateri ima za nas Slovence že veliko zaslug in je najmarljivcjši buditelj naroda v naši okolici. Tega inteligentnega kmeta je Kocuvan začel izpraše-vati , da-li tudi on bere „Tcdnik". K lina 1 mu mirno odgovori, da bere celo „Slov. Narod". Zdaj je Kocuvan začel na dušo prigovarjati nesrečnemu poslušalcu, da je vera v strašni nevarnosti, ter da naj pripravlja ljudstvo za volitev Hermana. Pa Kocuvan se je zastonj vspehal. NaŠ razumni kmet ima zdravo pamet iu pozna take zvijačnikc, katerim je le na tem ležeče, da bi ljudstvo obdržali v temi in nevednosti.
Domače stvari.
— („Narodna tiskarna".) Upravni odbor Narodne tiskarne'* je pri seji 24. avg. izvolil za predsednika g. dr. K. Ahačiča, za podpredsednika g. dr. A. Moše-ta. Dalje je po odpovedbi g. Grassellija upravni odbor postavil g. 11. Turka, trgovca v Ljubljani, za vodilucga ravnatelja ljubljanske tiskarne. Bilanca so je v pregled izročila posebnemu odseku treh odbornikov.
— (Ljubljanska hranilnica) je darovala za po toči uucsrečenc Dolenjce 8000 goldinarjev.
— (Nepotreben hrup.) V nedeljo proti polduu je st.cl iz ljubljanskega grada naznanil požar. Kadilo se je za Rožnim vrhom v zgornji Šiški. Mnogo Ljubljančanov je šlo gledat. Drdralo je dosti voz na Šiško, požarna straža je z brizgalnicami hitela na pomoč, pa se kmalu zopet vrne. Gorelo je res na zgornji Šiški, a samo v — ap ne niči, katera jc bila ta dan vžgana.
— (Nesreča.) V soboto 23. avgusta popoldne je nek italijanski zidar pal od dražega nadstropja v novi Maliecvi hiši v Ljubljani iu se tako pobil, da je dve uri potem v bolnišnici umrl.
— (V Šiški) nad Ljubljano so zadnjo nedeljo fantje stepli se na cerkvenem žegnanji ia enega z nožem zabodli do kosti.
— (Iz Radomelj) pri Kamniku se nam 23. avg. piše: Denes je utonila mala deklica v Mlišiei (potoku izvirajočemu iz Bistrice; zavoljo preslabega varstva. — V nedeljo 17. t. m. na obletnico cerkvenega blagoslovljeoja
ali že^nanje so pa na Hudem, tudi v rado meljski županiji, ubili fantje necega Cchovega, iz rovske tare. Pri sekciranji se je razvidelo, da je prezgodnja smrt bila nasledek globoke rane nad ušesom. Brat umorjenega je tudi precej ranjen. Vse štiri zločince je precej drugi dan žandarmerija dobila.
(Pogorel o) je v Kašlju pri Zalogu predvčeranjem pet bil z drugimi gospodarskimi poslopji.
— (Iz Bohinjske bistrice) se nam piše: Slovenskim popotnikom, ki v te kraje zahajajo ogledovat krasne gorenjske krajo, priporočam krčmo g. Gregorja Sokliča v Bohinjski Bistrici, kateri je dober iu pošten narodnjak. Sploh sem tu uašel jako prijazne in omikane ljudi, posebno mladino, kar kaže, da gospod učitelj po vsem svojo dolžnost stori.
— (Iz Kviškega) so nam piše: Nase čitalnično društvo je, komaj osnovano, uže naletelo na take nasprotnike, ki nijso drugega delali, nego družbenike obrekovali ter trobili, da čitalnica jo gnjezdo, v katerem vse zelo leži. Nij čudo tedaj, da je naše društvo tako po polžje napredovalo, A vendar, kljubn vsemu napenjanju naših nasprotnikov zmagalo je društvo, ter odloČilo po dolgem odlašanji zadnjo nedeljo tek. avg. prirediti besedo, ter tako slovesno našo narodno čitalnico odpreti. Želim jim, da bi se prav dobro obnesli in pokazali, da omika in napredek tudi v Brdah zedinjcua naprej ko-račita. Tedaj Igrici na nogo! udeležite se te slovesnosti v prav obilnem številu in videli bodete, da pri združenih močeh je velik vspeh. Priporočam se pa tudi tujim narodnjakom, naj bi nas oni dan se svojo navzočnostjo ne zabili počastiti. Program h tej besedi naznani se prihodnjič.
— (Na Ločane) tudi dunajski „Vaterl." od zadnjega petka ..klimi", ker so Zarnika, in ne Costo za kandidata postavili, z istimi lažmi kakor n Novice1', samo še toliko perlid-neji, kolikor v tej vednosti presega včasi „V." dopisnik „Novičarja".
Narodno - gospodarske stvari.
— V Grade i zboruje shod poslanikov deželnih komisij za uredbo gruntnega davka iz Štajerskega, Koroškega, Zgornje-Avstrijskega in Solnograškega. Finančni minister je poklical ta zbor, da uravna razločke med tarifi davkinimi teh dežel. Štajersko ima namreč v enih krajih dežele najvišje tarife. „T. P." pravi, da je vlada ta zbor sklicala baš s tem namenom, da napravi nižje tarife za Štajersko. Samo da bi se to tudi zgodilo!
— O letini piše „Soča" v Gorici: Imeli smo v nedeljo nekoliko dežja in toče vmes: dasi ravno je suša turšico na Furlanskem in v goriški okolici in na Krasu močno pritisnila, jo vendar zadnji dež saj na nižjem Furlanskem toliko koristil, da se smemo nadejati še precej dosti turšice. — Toča nij nikjer drugod škode napravila. Pšenice je bilo sploh prav malo, skoro polovico  manje od
laui. Ker se je rež in pšenica tudi na Oger-skem in drugod slabo obnesla, skočila je pšenica skoro za 30 soldov pri polouiku in moke v Stračicah so se podražile za 40 soldov pri centu; ovsa jo dosti, skoro povsod; sena pa še več, v Gorici je seno po f>0, 70 soldov cent. Trgatev slabo obeta na celem Goriškem: vendar pa se poročila iz Oger-skega. Hrvatskega /.mirom boljšajo.
PMlMtOi
Dopisniku v zadnjih „ Novicah" iz Notranjskega odgovarjam, da se bodem strogo držal tega, kar je bilo na volilnem shodu v Postojni 13. julija t. 1. skleueno in volil bodem za poslanca v državni zbor na Dunaj I Slovenca g. dr. Razlaga. Omenim pa tudi, da pri nas nij nikakoršuih „Ilrcno-Kraševce-vih kol, v katere nas bi po sili vpregala; mi smo vsi edini v tej zadevi in ako se gospoda I Ircu in Krašcvcc za našo pošteno reč krepko potegujeta, je to le njih zasluga in zares dober tek bi bil. ako bi se povsod tako pošteno postopalo.
23. avg. 1873.
Andrej Milavc, župan v Cerknici.
1*4»*. Iu IIo
na dopis gosp. Simnu Salenu duh. pomočniku v Košani v zadnjem listu „Novic".
Vi enemu izmed nas v Vašem dopisu podrikujete dopis iz Pivke 1. avg. v 177 listu „Naroda" ter nas posredno in neposredno pitate s prelepimi besedami kakor: „oslovski jargon", „plašarski dopisun", „ubogi pritlikovci" i. t. d., se poslužujete izrazov, katerih nijsmo vajeni slišati iz ust izobraženega iu omikanega, (k tem bi se morali vi vsaj šteti) a oni so tudi zelo razžaljivi in zaslužili bi oster opomin v prihodnje pri-stojuejc pisati, ter „epiteta ornantia", s katerimi ste nas v „Novicah" blagovolili „dekorirati", opustiti, ker pripetilo bi se Vam lehko to, kar se je enemu Vaših pajdašev 20. avg. v Ljubljani. Gospodine mi mislimo, da politika nij polje za Vas, da bi bolje bilo, ako premišljujete votel glas soda, v katerem je bil zadnji in petdeseti čeber pred-vlanskega vina (bahati ste se namreč, da ste pred dvemi leti blizu 50 čebrov vina „fenta-li", kajti Vaša Mica Vam je v preveliko žalost povedala, da že zadnji sod „žalostim" poje), in da brevir v roke vzamete.
Končno prosimo uredništvo, pritrditi, da pisatelj gori imenovanega Članka nij bil noben železniški uradnik iz St. Petra.
Z bogom velikan Simen!
Št. Peter na Krasu 22. avg. 1873.
A. Z., A. Ž., F. S.
Mi potrjujemo, da nobeden zaznamovanih nij pisatelj dotičnega članka. Sicer je pa to večno klerikalno iskanje dopisnikov že impertinentno. Uredn.
Poslano.
Vsem bolnim moč ii. zdravje brez leka in brez stroškov.
Revalesciere du Barry
V FsOilfioMi.
Vsem trpečim po izvrstni Kevalesciere du l$urry, katera Uro/, porabe li'ka in brc/. stroškov Bledeče bolezni odstrani: bolezni v želodci, vilvolh,v prsih, na pUueah, jctrnli, Žlezah, na alisnlci, v dušnjaku, v mehurji in mi Ledvicah, tuberkole, sulico, naduho, kašelj, naprebavljivoat,  zapor, drisko, nespečnost, sla-
bost, zlato žilo, vodenico, mrzlim, vrtoglav teo, aava krvi, šumenje v ušesih, medlico in bljevanje krvi tudi ob času nosečosti, toalno silo, otožnost, sušenje , revmatizein . protin, bledico. — Izpisek i/. 76.000 spričeval b oauMn ljenjih, ki so vnem tekom kljubovala:
Spričevala *t. 74.070.
Na hiuiaji 18. aprila is>7;». Sedem mesecev je sedaj, ko sem bil >• najo-
biipnejšeni položaji. !>il sem bolan na prsih in živcih,
taku da *ein od dneva do dneva vidno rineva! in vsled toga dalj 6asa nijsi m mogel se učiti. Slišal sem
0 Valej čudovitej Revaleeoiere, rabil sem jo In Vat no »i i u l zagotoviti, da se čutim po enomesečne m vži-
vanji Vase  tečne  in   žlahtne Revalescicre popolnem
adravega in okrepčattega, tako da moreni, no da bi
se tresel, pisati. Napoten sem tedaj, \sein bolnim to razmemo Jako dober knp in okusno zdravilo kot naj* bolji lek priporočati In ostajem Vaš udani
(iabriel T e s e h n e r.
slnlateli javnega višjega
trgovinskega UČilišen.
Spričevala *t. 78.668.
Mitrovicc, 80 aprila 1878. Uvala izvrstnej moki je noja sestra,   ki je na nervoznem ghi\obolu in nespečnosti trpela, po porabi :> mntOV na potu k noljlanjn.   Ob enem si dovolim, Vas uljudim prositi, da mi na poštno povzetje 1 funt
Rovalosoiere navadne sorte, poleg razločnega podnka
/a rabo te moke pri otrocih H tednov sto rili pošlji o.
S spošt.ivunjem
Nikolaj (J. Kostic.
Spričevalo st. 73*704«
Pfilep, pošta llolešan na Moravskeni 7. maja l.ST-i. Ker mi je od Vas že  davno   prejeta Kevale-
soiere <lu Bnrry poila In Je za mojo želodčno slabost in neprebavljivost dobro in splošno sdravUo, Vas prosim, da mi od prave Revalesolere 9 funta m« povzetje kakor hitro je mosore pošljete.
Spoštljivo udani
.lož e f U o h a e ž e k
gozdar.
Tećnejši kot meso, prihrani Revalesciere pri odraščenih in pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila. V plehastih pušicah po pol funta 1 gold. 00 kr.,
1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 1 gold. 50 kr., 5 fun-tov 10 gold., 12 funtOV 20 gold., 94 funtov .'Hi gold..
— liovalescierc-lJisciiiteii v pušieah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — ltevalesciere-Chocolatee s prahu in v ploščicah -za 12 tas 1 gold. 60 kr., 21 tas 2 gold. 60 kr., 48 tas 4 gold. 60 kr.,  v prahu za 120 tas
10 gold., za 288 tas 20 gold.,  - za 570 tas 'M gold.
— Prodaje: U ar ry «1 u Bar ry & (Jo m p. na Do* nuji, rtallllMvliKUMNe št. 8, v LJubljani Kd. M u h r, v tirati«! bratje 0 be r a n Itn e V r, v Ins-
11 ru U n Dieohtl & Frank, v Olovci P. Birn-baoher, v Lonci Ludvlg Mdller, v Mariboru F. Kole tu i k & M. Morič, v Meranu J. H StookhSUSen, kakor V vseh mestih pri dobrih le kai jih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja du najska hiša na vse kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih
Onnajska boria 25.	avgusta		
(Izvirno to!egrafič:io	poročilo.;		
Knotni dri. dolg v bankovcih	70 gld.	10	
Enotni dri. dolg v srobrij	-3 *	50	
1hi!Q drž. posojilo   .   . .	101 .	90	
Akcije narodna banka	U70 .	—..	
Kreditne Akcij.-. ....	243 .	50	
London .....	ill ,	15	
Napol......... C. k. cekini	H ,	88«/,	•
Srebro	. 105	80	-
Zobozdravno oznanilo.
Večstranskej želji ustrezajo, naznanjam, da sem tukaj v Olji. ../.um *vc»i»ge» Lamin" do 4. Mcptemlira, in svojo zobozdravno in zobotehnično prakso izvr sujem. (221—2)
Moje priljubljene zobne priprave — zobno vodo. zobni pečat in zobni prah — prodajajo v Ljubijani : g. parfumer Mahr iu lekar IJ i r s i č; v Cel ji: g. lekar H a v ser. V Olovci: g. dr. llussa. zobozdravnik llock, trgovca Grorionik in C. Klemen-čič; v lleljaku : okrožni lekar Šole.
Zobozdravnik dr. Tanzer,
doceut zobozdravništva v (>rudci.
Tujci.
28. avgusta.
Evropa: Pavle i/. Črnega vrha. — pl. Fluek iz Trsta. — PleSko iz VrhpolJa. — Dr. Mati Trsta. — Dr. Jenko z gospo i/. Lipuiee. — Klimpol iz Češkega. — Herman iz Pešte.
Pri Klefautui Knez Halm Kcil'crselicid iz Celja. — Tevbcr iz EUlimeca. — Buchberger iz Trsta. — Hofbauor iz Tržiča. — guler i/. Trebelno. — Dolina* Johanisthal. — Žužek, misijonar is Minczutc, v Severni Ameriki. — Meric z materjo iz Dunaja. — Plut, misijonar iz Ameriko. — Fineti s hčerjo iz Trata. — Kriatian iz Dunaja. — Samoja /. družino in guvernanto Iz Trsta.
Pri Malici t Crčar iz Dolenjskega. — Baron Kdelslioiui iz  Dunaja. — Sohneeman, Ilauptman iz Dunaja.
udom
Epileptičen krč ali božjast
zdravi pismeno poseben zdravuik za božjast lir. O. liilliftcli, Berlin, Louisenstrasse 45. (255—8t>)
Pričujoče ima črez tisoč bolnikov v ozdravljenji.
Izdajatelj iu za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastuiua in tisk „Naroduc tiskarne".