Naročnina meMino 12 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica J Novo mesto.
Izklj učna pooblaSčenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.
Izhaja vsak dan z|otra| razen ponedeljka ta dneva po praznika.
| Uredništvo In apravai Kopitarjeva 6, Ljnbljana. | Redazione, Amministrazfoaei Kopitarjeva 6, Lubiana. 5	Teleioa 4001—4005.
i i a
Abbonamentl: Meso 12 Lire; Estero, me-
se 20 Lire, Edizione domenica, anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. P.i Lubiana 10.650 per gli abbo-namenti: 10.349 per le inserzioni.
Filiale« Novo mesta
Concessionaria esclusiva per la pubblicitS di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.
Tre velivoli nemici abbattuti
II Quartiere Generale delle Forze Armate comunica:
Nella giornata di ieri apparecchi nemici hanno nuovamente elfettuato brevi incursioni sui tratti di territorio delle provincie sicule meridionali: tre persone sono rimaste ferite. La difesa contraerea, attivamente intervenuta, ha abbattuto in mare un velivolo avversario. Un altro e stato elficacemente mitragliato da un nostro aereo al largo della costa ed e da considerarsi perduto.
In Africa Settentrionale nel corso di una incursione aerea sulla zona di Bengasi, un nostro apparecchio da caccia ha colpito due dei bombardieri nemici vhe sono caduti in fiamine. Le nostre artiglieric e Stukas germanici hanno bombardato apprcstamenti difensivi della piaz-za di Tobruk.
Nell'Africa Orientale tlavanti alle posizioni del caposaldo di Culquabert nostre batterie hanno colpito ed inutilizzato alcuni automezzi avversari carichi di truppe, le quali hanno su-bito perdite. Sugli altri fronti dello scacchiere, elementi nemici fronteggianti i nostri reparti sono stati attaccati e dispresi.
Vojno poročilo št. 521
Tri sovražna letala
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil ^djavlja:
Včeraj so sovražna letala zopet izvedla polete nad nekatere dele sicilskih južnih pokrajin. Tri osebe so bile ranjene. Protiletalska obramba je odločno posegla in je sestrelila v morje eno sovražno letalo. Neko drugo letalo je bilo uspešno obsipano z ognjem iz strojnic od enega našega letala nad obalo in treba je imeti letalo za izgubljeno.
Severna Afrika: Med letalskim poletom nad področje Bengazija je eno naših lovskih letal sestrelilo dva sovražna bombnika, ki sta v plamenih padla na tla. Naše topništvo in nemški strmoglavci so bombardirali obrambne naprave pri Tobruku.
Vzhodna Afrika: Pred utrjeno črto Cul-quaberta so naše baterije zadele in onesposobile nekaj sovražnih motornih tovornih vozil, ki so bila poslna čet, ki so utrpele izgube. Na ostalih bojiščih tega odseka so bili sovražni oddelki, ki so nasproti naših, napadeni in tudi razpršeni.
Na bojišču, '5. nov. as. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča:
Že nekaj dni doživlja angleško letalstvo občutne izgube, ko hoče ob belem dnevu napadati naše letališče. Tudi včeraj je skupina devetih angleških bombnikov skušala izvesti napad na neko naše letališče, bombnike pa so naši lovci takoj pre-stregli. Med kratkim bojem je italijansko lovsko letalo sestrelilo v plamenih dve angleški letali vrste »Bristol-BIennheim«. Ostala angleška letala so se hitro umaknila.
Zasledovanje vojske
bežeče sovjetske se nadaljuje
Obsežni letalski napadi na Sebastopol, Jalto, Kerč, Gorkij, Petrograd in Moskvo
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev Glavni Stan, 5. nov. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na Krimu se nadaljuje zasledovanje tako v južni, kakor tudi v vzhodni smeri. Dasi je ozemlje zelo težavno, jc bilo gorovje Jaila na enem mestu že prekoračeno in je bila dosežena obala Črnega morja. Letalstvo je bombardiralo pristanišča na Krimu Sebastopol, Jalto in Kcrč in v vodah pri teh mestih sta bili potopljeni dve prevozni ladji s skupno 10.000 tonami in ena stražarska ladja. Pet nadaljnjih trgovskih ladij in majhna sovjetska križarka jo bilo z bombami močno poškodovanih.
Pri Petrogradu jc propadel sovražni poskus prehoda čez Nevo, dasi je uporabljal močan topniški ogenj. Sovražnik je imel hudo izgube, poskus pa so je ponesrečil pri nemški obrambi. Od sto sovražnih čolnov jih je bila polovica potopljena, ostanek pa se je moral vrniti. Na ostalih odsekih jc sovražnik znova hotel izpasti s tankov-skimi oddelki, ti napadi pa so bili večinoma že med pripravo razbiti.
Močni oddelki bojnega letalstva so podnevi močno napadli motorna vozila in za letalsko industrijo pomembno mesto Gorkij. Bombe težkega kalibra so v polno zadele avtomobilske tovarne Molotov in pristanišča ob Volgi in v železniških napravah je nastalo veliko razdejanje. Izbruhnili so tudi obsežni požari.
Pri letalskih napadih na Petrograd so*začele goreti vojaško važne naprave. Tudi Moskva je bila ponoči bombardirana.
Na morju okoli Faroerskih otokov so bojna letala potopila tovorno ladjo 5000 ton in bombe so v polno zadele še neko drugo trgovsko ladjo. Stražarski čolni so v Rokavskem prelivu odbili uspešno ponovne napade angleških hitrih čolnov. V topniškem dvoboju je bila potopljena sovražna hitra ladja, dve pa sta bili poškodovani.
V zalivu pri Suezu je nemški bombnik dne 3. novembra poškodoval angleški torpedni čoln.
Angleški bombniki so ponoči izvedli brezuspešne napade nad zahodno in severozahodno Nemčijo.
Helsinki, 5. nov. as. Včeraj zvečer so sovjetska letala izvedla četrti napad na finsko prestolnico v zadnjih 24 urah. Nekaj mrtvih in nekaj ranjenih. Finsko javno mnenje meni, da so ti napa-
Ruska fronta: Italijanski ženijski oddelek popravlja pontonski most
di sovjetskega letalstva na civilno prebivalstvo v zvezi z angleško in ameriško diplomatsko ofenzivo proti Finski, ta ofenziva pa hoče doseči, da bi se Finska umaknila iz vojne proti Rusiji in da ne bi stremela za tem, da osvobodi še svoje severne pokrajine. Finski vladni krogi pa poudarjajo, da finski narod ne bo ničesar pozabil in sovjetski in anglosaksonski manevri ne bodo mogli doseči drugega, kakor da bodo utrdili voljo finskega naroda vojskovati se do popolnega uničenja tisočletnega sovražnika na vzhodu, kar bo obenem pomenilo uničenje boljševizma.
Položaj m bofiš&h
Dopisnik Slefani.ja javlja:
Nemške sile so znova započele silovito borbo na vseh odsekih proti Moskvi. Obkoljevanje mesta se z vso energijo nadaljuje na obeh krilih, pri Kalininu, kjer so se sovjetske čete morale umakniti čez Volgo, in pa pri Tuli, kjer je položaj za rdečo vojsko zelo resen. Radio Moskva zatrjuje, da se že drugič bližajo za prestolnico odločilni dnevi in poziva prebivalstvo k pogumu in obrambi.
Na jugu se velika fronta hitro pomika proti vzhodu. Potem ko so si Nemci izvojevali pri Pe-reltopu dohod na polotok Krim, se je druga sovjetska obrambna črta mogla držati komaj nekaj ur. Glavno mesto Simferopol je bilo zasedeno že pred dvema dnevoma. Umikajoča se sovjetska vojska je razbita na dva dela. En del se umika pro-
Romanski narod b v nedeljo s plebiscitom odobril
delo maršala Monesca
Bukarešta, 5. nov. AS. Za nedeljo 9. novembra bo romunski narod poklican, da na slovesnem glasovanju izrazi svoje zadovoljstvo ali pa odklonilno stališče do dela vlade maršala Antonesca od septembra 1940 do danes. Prav tako bo romunsko ljudstvo poklicano, da izrazi svoje zaupanje do voditelja države Antonesca in do preosnov, ki jih je v korist države voditelj izvedel. Vsak glasovalec se bo izrazil z da ah ne pred posebno komisijo. Glasovali bodo vsi romunski državljani, ki so dopolnili 21. leto. Judje nimajo glasovalne pravice. Dovoljena ni nobena propaganda — ne za, ne proti. Kdorkoli bi se proti tej odredbi pregrešil, bo kaznovan z zaporno kaznijo do petih let. Plebiscit je romunskemu ljudstvu naznanil maršal Antonescu s posebnim proglasom, v katerem je razložil da želi za svoje delo novega potrdila, preden nadaljuje s temeljno preosnovo vse države. Antonescu omenja v proglasu žalostno stanje, v katerem je našel državo, ko je prevzel oblast. »Nisem mislil,« pravi Antonescu, »da se more zgrniti nad narod in njegove voditelje taka množica težav, kakršne so zadele romunski narod tedaj, ko sem prevzel vlado. Le i vašo podporo in z razumevanjem naših velikih zaveznikov se nntn je posrečilo odstraniti mnogotero težavo in popeljati naš narod na pot časti in dosege pravice.«
Nato je razlagal maršal Antonescu svoj načrt za reforme, ki jih misli v najbližjem času izpeljati. Romunsko ljudstvo je poljedelsko ljudstvo. Poljedelstvo in kmečko prebivalstvo bosta v novi Evropi imela največje naloge. Zato je treba v državi organizirati delo
in zagotoviti vsem potrebne stroje in tudi potrebna denarna sredstva. Revnim državljanom in bojevnikom iz sedanje vojne bodo podeljena ozemlja v osvobojenih pokrajinah. Delavski razred mora v novi romunski državi uživati polne socialne pravice. Za delavstvo bo vlada gradila hiše in ustanavljala nove socialne zavode in jim s tem izboljšala življenje. Povečalo se bo število strokovnih in srednjih šol, posebno pa število strokovnih šol za izučitev delavskih specialistov. Vlada bo zagotovila potrebno socialno ravnovesje. Trgovina in industrija se bosta preosnovali v skladu z novimi potrebami časa. Romunska cerkev bo morala poživiti svojo tradicijo in izvršiti svoje poslanstvo med romunskim ljudstvom. — Romunska mladina bo morala vzrasti v zdravem duhu narodne discipline in vzajemnosti. Nova romunska država bo slonela na novih temeljih. Pre-osnovana bodo tudi vseučilišča, da bodo lahko vzgajala nove ljudi za praktično delo. Delavci, razumniki vseh vrst. trgovci, poljedelci in in-dustrijci se bodo združili v poklicna združenja. Predstavniki različnih poklicev bodo tvorili korporativno zbornico, ki bo tvorila del »državnega sveta«. Ta svet bo imel tri oddelke, in sicer: korporacijski, tehnični in nacionalni.
Maršal Antonescu pravi na koncu svojega proglasa, da brez preosnove države, preosnove profesionalnih organizacij in brez preroditve naroda, ne bo mogel izvesti narodne revolucije, zaradi katere se je spustil v boj in katero smatra za nujno potrebno, če se želi doseči dvig romunskega naroda. — Na koncu se Antonescu zahvaljuje v imenu romunskega na-
ti Sebastopolu, ki bo skoraj zaseden, drugi pa na ožino pri mestu Kreču.
Sebastopol je največje vojaško pristanišče na črnem morju. Semkaj se je zatekla sovjetska vojna mornarica. Sebastopol je obdan z gričevjem in bi ga bilo mogoče braniti. Bramba morske ožine, pri Kerču bi mogla biti združena z večjimi težavami. Se pa tukaj odpira pot na Kavkaz in posebno do drugega važnega črnomorskega pristanišča Novorosijska.
Naloga maršala Timošenka je, da brani črlo na Donu in da zavre nemški pohod proti vzhodu in jugu. Toda nemško prodiranje proti Kerču in Novorosijskemu pa ograža Tiinošenkov brambeni načrt. Čeprav ima bitka za Moskvo zelo važen značaj, so vojaške operacije na Krimu še celo važnejše, ker nemško prodiranje na tem sektorju ima lahko najdaljnosežnejše posledice ne samo za Sovjete, ampak tudi za Angleže, ki naj bi branili črto na Kavkazu.
Zavezniški pohod čez Ukrajino je sovjetski zvezi vzel najbogatejše poljedelske pokrajine, najbogatejša ležišča železa in mangana ter premoga, sedaj pa je že ogrožen tudi sovjetski petrolej. Velika petrolejska ležišča niso samo onstran Kavkaza, ampak so še obširnejša severno od Kavkaza in to petrolejsko pokrajino bodo Sovjeti težko branili pred Nemci. Na vsak način bodo imeli Angleži skoraj priliko, da se drugič srečajo na kopnem z nemško vojsko.
Helsinki, 5. nov.: AS: Včeraj so sovjetska letala dvakrat priletela nad Helsinki. Prvič so sovjetski bombniki leteli v izredno veliki višini, vrgli so bombe, ki so padle na južne dele mesta. Neka deklica je bila ubita, deset civilnih oseb pa je bilo ranjenih. Med drugim poletom pa ni bilo niti žrtev niti škode.
Nemško prodiranje na jugu Rusije že ograža Anglijo
Berlin, 5. nov. AS: Nemški tisk obsežno piše o zadnjih bojih na Krimu in podčrtava hitrost in naglico napredovanja nemških čet.
»Zvvolfuhrblatt« piše, da bo Nemčija imela ob Črnem morju na razpolago veliko vojaško pristanišče Sebastopol. prav. tako pa so nemške čete 100 km jugozahodno do Kerča. ki je prav za prav most na Kavkaz. Tako postaja nojio-sreclna nevarnost za angleške-posesti na vzhodu vedno večja in te nevarnosti sovjetske armade ne morejo več ustaviti.
List piše nato o bojih okoli trdnjavskih pasov pri ožini Pcrokop in pravi, da so nem-
roda za podporo, ki sta mu jo dajala Ouce v imenu Italije in Hitler v imenu Nemčije, posebno v sedanji vojni, ko gre za uničenje barbarskega boljševizma.
ške čete morale prodreti skozi utrjeno črto, ki je bila ponekod globoka nad 50 km in je bila tedaj tako močna, kakor Maginotova črta. V Londonu in v Moskvi so mislili, da te utrjeno črte nikakor ne bo mogoče zavzeti.
Sovjetski jioraz na tem odseku je tudi angleški poraz, kajti nemške čete so pred zasedbo pokrajine, ki neposredno zanima tudi Anglijo.
Pomen lialifanskih uspehom na
Berlin, 5. nov. AS. Pod uvodnimi naslovi na prvi strani objavlja nemški tisk poročila o zmagovitih uspehih italijanskega ekspedicijskega zbora na vzhodnem bojišču. Ta ekspedicijski zbor jo dosegel izredne uspeho, ko jo po nekaj dnevih najhujšega boja premagal najhujši odpor sovražnih čet in jo vdrl v veliko vas, kjer se vije sedaj italijanska zastava. Nemški listi podčrtavajo junaško obnašanje bersaglierov in pehoto. To četo so razbile sovražne oddelko in so na več krajih prodrlo v področje Donca in tam s silovitim napadom zavzelo več krajev, med temi tudi veliko mestno središče.
Nemški napadi na kavkaška pristanišča
Berlin, 5. nov. AS. Novorosijsk, mesto, ki ima okrog 100.000 prebivalcev in ki leži ob Črnem morju na podnožju Kavkaza, je bilo včeraj dolgo časa bombardirano od nemških zračnih 6il Mimo Sebastopola je Novorosijsk najvažnejše ojiorišče sovjetske mornarice na Črnem morju. Vojno pristanišče je popolnoma moderno zgrajeno. Pomoli znašajo več kot 5 km. Mesto je pa tudi važno trgovsko središče z velikimi pristaniškimi napravami. Novorosijsk je zelo važno vojaško središče na Kavkazu. V mestu so tovarne za izdelovanje tankov in letal, pa tudi tovarne za strelivo in velike tovarne za avtomobile. Nemci so pri napadu uničili neki plavajoči dok. Bile pa so zadete tudi druge pristaniške naprave.
Tudi Kalinin je zapustil Moskvo
Budimpešta, 5. r,ov. AS. Po poročilih madžarske agencije je predsednik sovjetske zveze Kalinin v spremstvu podkomisarja za zunanje zadeve Višinskega zapustil Moskvo in odšel v Samaro. Moskvo neprestano bombardirajo nemška letala in je položaj v Moskvi postal brezupen. Električna centrala je bila večkrat zadeta iu je del mesta v popolni temi.
Med Japonsko in Ameriko
Tokio, 5. nov. AS. Na včerajšnji tiskovni konferenci je govornik jap. vlade med drugim povedal, da je bila zaplenjena pisemska pošta z neke japonske ladje, ki je odplula iz San Fran-cisca proti domovini. Ukaz za zaplembo pošte je prišel iz ameriškega finančnega ministrstva. Govornik je rekel, da tega dejanja ni mogoče smatrati za prijateljsko in da jajx>nska vlada sedaj razpravlja o tem primeru in bo verjetno vložila proti temu protest.
»
Zvezni tajnik je vojaškemu poveljstvu v izročil pozdrave črnih srajc
Ljubljani
Ljubljana, 5. nov.
Včeraj je zvezni tajnik iz Ljubljane v spremstvu zveznega podtajnika. podpoveljnika GIL-a, podtajnika ljubljanskega fašija in zastopnika >GUF-at obiskal sedež poveljstva oboroženih sil, da izroči na dan, posvečen zmagi, poveljniku armadnega zbora, zastopniku vojske v pokrajini, pozdrav Črnih srajc.
Sprejeli so ga general Eksc. Robotti, poveljnik generalnega štaba, generalni konzul Talli-nucci in častniki poveljstva. Zvezni tajnik je izrazi) visokemu častniku ponos in zahvalo Črnih srajc nove pokrajine Vojski, ki je v znamenju izročil tistega, ki se je bojeval in zmagal pri Vit-
toriu Venetu, in v znamenju moči. ki jo je dobil lašizem in si priboril ob strani zaveznikov največjo zmago za veličino Italije in za svobodo Evrope.
Zvezni tajnik je svoj govor končal z mislijo na Kralja in Duceja in z vzkliki zmagoviti Vojski.
Poveljnik armadnega zbora se je zahvalil za pozdrav s toplimi in prisrčnimi besewlahii. Eksc. Robotti je omenjal in povzdigoval moč, ki jo je po volji Duceja fašistična Italija dala svoji Vojski, ki danes tako dostojno predstavlja silo in voljo naroda, kajti nikdar se Italijani še niso tako počutili vsi kot ena sama vojska kot danes.
Tudi general Robotti je svoja izvajanja končal s pozdravom Vladarju in Duceju.
Hrvatski zastopniki na poti v Rim skozi Ljubljano
Visoki Komisar je gostom izročil pozdrave fašistične vlade
Ljubljana 5. novembra.
Zastopstvo ministrstva za javna dela v novi državi Hrvatski se je v prvih popoldanskih urah včeraj odpeljalo iz Zagreba v Rim, kjer bo šest dni v gosteh ministrstva za javna dela. Ob 17.30 se je to hrvatsko zastopstvo ustavilo v Ljubljani.
Zastopstvo tvori nekaj izvedencev in funkcionarjev, vodi pa ga sam podtajnik eksc. Ivo Bulič. Na meji med Hrvaško in Ljubljansko pokrajino ga je sprejel podprefekt kom. David. Po kratkem postanku v Novem mestu je hrvaško zastopstvo nadaljevalo svojo pot proti Ljubljani. Tu so bili za njihov sprejem zbrani Visoki komisar eksc. Grazioli, zvezni podtajnik Gatti, hrvaški konzul v Ljubljani ter številne druge ugledne osebnosti ter mnogo uradnikov.
V čakalnici je Visoki komisar izrekel gostu, ki so ga spremljali njegova soproga in člani de-
legacije, prisrčen pozdrav in dobrodošlico v imenu fašistične vlade. Želel mu je srečno bivanje v Italiji, bivanje, ki bo gotovo služilo v okrepitev medsebojnih najbolj tovariških vezi med obema narodoma.
Eksc. Bulič se mu je globoko zahvalil za pozdrav ter poudaril, kako ustaško gibanje temelji na fašističnem gibanju ter stremi po obnovitvi nove hrvaške kraljevine. Pripomnil je, da bo hrvaško zastopstvo za časa svojega bivanja v Rimu imelo priliko občudovati, koliko je fašizem storil za Italijo, iz tega pa si bodo Hrvatje lahko vzeli zgled, kako je treba delati za novo hrvaško državo in kakšna naj bo.
Takoj nato je hrvaško zastopstvo skupaj s svojim voditeljem zapustilo čakalnico in vstopilo na direktni vlak, ki je odpeljal iz Ljubljane dalje proti Rimu ob 17.45.
Sovražno razpoloženje med angleškimi in ameriškimi mornarji
V raznih ameriških pristaniščih je prišlo do pretepov med mornarji
obeh zavezniških narodov
Newyork, 5. novembra. AS. List »Chicago Daily Tribune« piše, da se kažejo zanimivi znaki nerazpoloženja Angležev do Amerikancev in obratno. V zadnjem času pa je prišlo zlasti do mnogih spopadov in prepirov med angleškimi in ameriškimi mornarji. Do teh spopadov je prišlo zlasti tam, kjer so zasidrane angleške vojne ladje ali pa tam, kjer angleške ladje čakajo na popravilo.
Ameriški tisk sicer nasprotno ne mara ničesar pisati o teh spopadih. Ta list pa vendarle omen ja, da je prišlo v Newyorku do tako velikih spopadov med angleškimi in ameriškimi mornarji, da je morala vmes poseči celotna domača policija. Dva mornarja prijateljskih držav sta se namreč silovito spopadla zaradi prepira o narodnih zastavah in v ta prepir so posegli še drugi tovariši in pretep je zav/el tak obseg, da je morala poseči vmes še policija.
Ameriški mornarji
proti oborožitvi trgovskih ladij
Boston, 5. nov. AS: Trgovska ladja »Mount-Evansc (6000 ton) je bila oborožena s topovi in vpisana v panamski register. Strokovna zveza ameriških mornarjev je dvignila odločen protest proti temu in je zagrozila, da bo sprožila stavko. Strokovna zveza je tudi protestirala proti temu, da so ameriške mornarje skrcali s parnikov, da bi napravili prostora tujcem, ki bodo imeli po- I leg tega še nižjo plačo.
Washington bi rad skupno pomorsko poveljstvo
Stockholm, 5. nov. As. Dopisnik stockholm-skega lista »Stockholms Tidningen< poroča, da je izvedel iz dobro poučenega vira. da bi Roosevelt hotel imeti skupno pomorsko poveljstvo nad vsemi anglosaškimi pomorskimi silami in tudi nad takozvanimi zavezniškimi silami. Skupno poveljstvo naj bi preprečilo razdrobitev pomorskih sil po raznih oceanih. Roosevelt očitno ni zadovoljen, da je Angležem vzel najvažnejša pomorska oporišča in hoče sedaj spraviti še angleško vojno mornarico pod svojo oblast, kajti poveljstvo vseh pomorskih sil bi ne bilo v Londonu, ampak v VVashingtonu.
Stavke rudarjev v, Ameriki
Newyork. 5. nov. AS: Izvedelo se je. da se ie silno razširila stavka v bakrenih rudnikih v Riu Tintu pri Mountain Cittyju v Nevadi. Delo v rudnikih je zaradi stavke moralo popolnoma popustiti. Stavka je izbruhnila zaradi mezdnih zahtev rudarjev.
Množica je v Detroitu izžvižgala lorda Nalifaza
Newyork, 5. novembra. AS. Lord Halifax, angleški veleposlanik v Ameriki, je te dni obiskal Detroit, tam pa so mu priredili zelo neprijeten sprejem. Obmetali so ga z najrazličnejšimi predmeti in lord Ilalifax je inoral oditi v neko kliniko, da bi mu odstranili najvidnejše znake napada. Lord Ilal|fax je zaradi tega napada tako zbolel, da je moral odpovedati svoj obisk pri nadškofu v mestu. Angleški generalni konzul v Detroitu pa je izjavil, da ne-razpoloženje lorda IIalifaxa ni v zvezi z jajci, ki so jih metali vanj.
Pomanjkanje premoga v Angliji
Rim, 5. nov. AS: V vsej Angliji je nastopilo veliko pomanjkanje premoga, in sicer zaradi tega, ker primanjkuje v Angliji prometnih sredstev. Značilno je, da so zaradi pomanjkanja premoga morali ustaviti več železniških zvez, kajti vlaki v Angliji ne more več voziti zaradi pomanjkanja kuriva. Ustavili niso samo mnogo tovornih vlakov, ampak tudi potniške vlake in tako je sedaj potovanje po Angliji zelo otežkočeno.
Trpljenje Islandije
pod anglo-ameriško zasedbo
Stockholm, 5. nov. AS: Gospodarski položaj na Islandiji se je zelo poslabšal, odkar so
Anglež.i in Amerikanci zasedli otok. Cene za živila in za življenjske potrebščine so se po-trojile. Angleži in Amerikanci imajo na otoku 80.000 mož posadke, ki je popolnoma izčrpala vse vire v deželi. Med vojaki in prebivalstvom je prišlo do ponovnih spopadov, kajti prebivalstvo se silno pritožuje nad obnašnnir-m tuje vojske.
Norveški radio napada švedsko politiko
Stockholm, 5. novembra. AS. Velik vtis je med vladnimi krogi v Stockholmu napravil ponoven napad norveškega radia na švedsko. Norveški radio je namreč omenil zadnji govor švedskega zunanjega ministra Giintherja in sedaj obtožuje švedsko egoizma in materializma. Švedska misli, da bo lahko ostala ob strani z rokami v žepu, ko se Finska vojskuje proti boljševizmu, švedska misli, da na ta način služi vsem skandinavskim državam, vendar pa bi tudi njena zagotovila do Finske ne smela izključevati njene naloge severnega naroda.
Ukradeni švedski vojaški dokumenti
Stockholm, 5. nov. AS. Osemnaistletni mladenič iz Stockholma in šestnajstletno dekle, hčerka nekega stotnika v aktivni službi, sta zbežala iz Švedske in s sabo odnesla kopije kartografskih del švedskega generalnega štaba, l<i jih je dekle ukradlo v uradih, kjer je bilo zaposleno. Ukradeni zemljevidi se nanašajo na utrjevalna dela med Švedsko in Norveško.
švedski parnik potopljen na Baltiku
Stockholm, 5. nov. AS. Švedski parnik »Si-grid« (1700 ton) je bil potopljen na Baltskem morju. Posadka je štela 16 mož, rešili pa so jih samo 6.
Nemški finančni minister v Sofiji
Sofija, 5. nov. AS: Bolgarski kralj Boris je sprejel v avdienco nemškega finančnega ministra grofa Schwerina von Crossigka. Nemški finančni minister je prišel na uradni obisk v Bolgarijo in bo ostai v bolgarski prestolnici nekaj časa. Med njegovim bivanjem bodo proučena vsa vprašanja finančne narave, ki se nanašajo na Bolgarijo in Nemčijo.
Hrvatski državni podtajnik za javna dela v Rimu
Rim, 5. nov. AS: Državni podtajnik za javna dela Bur.č je danes, zjutraj v spremstvu glavnega ravnatelja za cesina dela prišel v Rim. Nekaj dni se bo ustavil v Italiji, da si bo ogledal opravljena dela pri gradbi italijanskih cest.
Obsežno delo Dopolavora
Rim, 5. nov. as. Velika organizacija Dopola- / voro je v Italiji v 19. letu fašistične dobe razvila ogromno delavnost na vseh odsekih. Organizacija Dopolavoro šteje 4,146.000 članov, to je približno 200.000 članov več, kakor pa ▼ prejšnjem letu.
Svojo pomožno delo je organizacija zlasti posvečala Oboroženim Silam in v ta namen je bilo potrošenih 72.000.000 lir in sicer za poštne pakete, živila in druga darila vojakom.
Predvsem pa skrbi organizacija za prospeh dela na polju operne kulture. Organizacija prireja operne, dramske, kinematografske in koncertne prireditve in takih prireditev je bilo že ogromno v letih od 1930. do 1940. Tudi na športnem polju se organizacija močno udejstvuje in je dosedaj priredila nad 2500 manifestacij in prvenstvenih športnih tekem, teh športnih prireditev pa so je udeležilo 212.000 tekmovalcev. Organizacija je tudiNnnngo delala, da bi se uresničili novi uspehi na polju poljedelske avtarkije. Organizacija pospešuje gojitev vrtov in sadovnjakov, perutnine, zajcev, prav tako pa je podpirala propagando za nove nasade gozdov.
Steklenice za nemško vojsko
Berlin, 5. nov. AS. Nemško vojaško poveljstvo je ministru za zbiranje 6tarega materiala na- ' ročilo, da naj zbira steklenice za nemške vojake. Zbiranje bo v 6oboto 8. novembra po celi Nemčiji. Zima, ki je pred durmi narekuje ta ukrep, ker je treba čete na bojišču oskrbeti z gorkimi pijačami. Čeprav se je proizvodnja steklenic podvojila, vseeno ne zadostuje. Voj6ka potrebuje veliko milijonov steklenic. Steklenice bodo zbirali vojaki in pa pripadniki stranke. Dobre so steklenice vsake vrste, posebno steklenice za vino, za žganje, likerje in drugo. Ne sprejemajo se pa steklenice za kozmetične predmete in tudi ne steklenice od piva. ker 6o last pivovarn. Steklenice je treba oddati zastonj, ker je to dar nemški vojski.
Glavna zadružna zveza v Dalmaciji ustanovljena
Rim, 5. nov. AS: Guverner za Dalmacijo Eksc. Bastianini je ustanovil Osrednji urad zadružništva za Dalmacijo. V tej zadružni zvezi bo zastopanih nad 500 krajevnih zadrug, ki bodo razvijale svojo delavnost zlasti na polju ribolova in poljedelstva.
Racioniranje živil v Angliji
Rim, 5. nov. AS: Angleški minister za prehrano je objavil, da bodo od dne 17. novembra naprej vsa živila, ki so konservirana v škatlah, prodajali samo na živilske karte. Minister je dodal, da je uvedba kart za ta živila potrebna, ker prihajajo te potrebščine iz Amerike in je dovoz po morju kočljiv in težak.
GjOAperdeMtve
Mufti odpotoval v Nemčijo
Rim, 5. nov. AS. Veliki jeruzalemski mufti je sprejel predstavnika agencije Štefani in mu podal 6ledečo izjavo: »V trenutku ko odhajam v Berlin, so moram posebej zahvaliti Duceju in italijanski vladi za sprejem, ki 6em ga bil v Italiji deležen. Rad bi še zahvalil tudi italijanskemu tisku, ki je s toploto pisal o meni in o idejah, ki jih jaz zastopam. Ne bom nikoli pozabil velike pozornosti, ki sem je bil deležen v tej prijateljski državi. Kolikor pa se tiče napadov, ki jih je name sprožila britanska propaganda, pa 6em pojx>lnoma miren, ker ti napadi niso drugega kakor nadaljevanje dolge vrste atentatov na mojo osebo. Ti napadi mi ne jx>vzročajo skrbi, kajti vsi Arabci in vsi muslimani najboljše vedo, kolikšen pomen jim je treba pripisovati. Arabci in muslimani zaupajo in simpatizirajo le s tistimi, katere napada angleška propaganda. Za zaključek je veliki mufti izjayil, da ne bo odgovarjal na te sovražne izraze Velike Britanije, ker bi s tem po nepotrebnem tratil sile in prav nič ne prispeval za zmago idej, za katere se arabstvo in on borita.
c
Slovesne zadušnice v Vatikanu
Vatikan, 5. nov. AS: Danes je bila v sikstin-ski kapeli v Vatikanu slovesna zadušnica za kardinale : Schulteja iz KSlna, Kasparja iz Prage in Lsurija, kamerlenga rimske cerkve. Vsi ti so umrli v preteklem letu. Slovesne zadušnice se je udeležil sv. oče Pij XII. Navzoči so bili vsi člani svetega kolegija, princ Lichtensteinski, veliki mojster malteškega reda, diplomatski zbor, visoki prelati in člani rimskih patricijskih in plemiških; družin. Slovesno zaditšnico je opravil kardinal Fumasoni Biondi, vatikanski pevski zbor pa je izvajal pevski del pod vodstvom dirig. Perosija.
Železniška nesreča v Parizu
Bern, 5. nov. As. V nedeljo se je na pariškem kolodvoru Austerlitz pripetila velika nesreča. Vlak. ki je privozil iz Orleansa, je na kolodvoru iztirii. Pet vagonov je bilo razbitih in dva hudo poškodovana. Ubitih je bilo 20 ljudi in 48 močno ranjenih.
Izkopanine v Londonu
Stockholm, 5. nov. AS. Zadnja zračna bombardiranja so angleškim starino6lovcem dala priliko za zanimiva odkritja. Ko 60 preiskavah globoke jame, ki 60 jih povzročile nemške bomhe, 60 odkrili 6ledove starega rimskega zidu.
Železno varčevanje v Nemčiji
S koncem meseca oktobra je izšla v. Nemčiji, naredba o vodenju kupne .moči. .ki vsebuje predpise o novem varčevanju za časa vojne. Da bi se pospešila varčevalna delavnost, dobe varčevalci,; i;i vlagajo svoje prihranke v denarne zavode, posebne ugodnosti v davčnem in socialnem oziru. Ustanove se železni hranilni računi, ki dobe ob-restovanje po isti obrestni meri kot hranilne vloge, .vezane na 12 mesecev, so pa te nove vloge vezane do konca vojne in se lahko odpovedo po končani vojni na 12 mesečni odjiovedni rok. Ti računi so ustrojeni tako, da lahko delojemalci plačujejo del svojega zaslužka nanje in 6jc.er delojemalci, ki imajo dnevno mezdo do 1 marke, v naslednji skupini z mezdo do 6 mark tedensko in v tretji skupini 26 mark mesečno. Ti zneski se povečajo pri delavcih, ki. delajo nadure za | polovico, pri božičnih in drugih nagradah do zneska 500 mark,. Ti zneski so oproščeni državnih davkov in prispevkov za socialno, zavarovanje.
I Davčna., oprostitev .velja tudi za obresti.
Druga vrsta varčevanja je. namenjena podjetjem, ki lahko vlagajo zneske pri davkarijah, s katerimi bodo lahko razpolagali po vojni za nakup predmetov po vojni. Skupni znesek ne sme presegati polovice zneska, ki je dovoljen , za naložbo v potrošne imovinske predmete. Te naložbe za časa. vojne ne nosijo obresti. Obrestovanje se začne s koncem vojne. DrŽava bo po končani
vojni plačala te zneske na zahtevo nazaj. *
Bankovci po 10 in 20 din na Hrvatskem. Narodne novine v Zagrebu z dne 1, novembra objavljajo zakonski dekret, s katerim preneha zakonita veljavnost kot plačilnega sredstva- za bankovce po 10 in 20 din. Od dneva 3. novembra dalje ni nihče več obvezati, sprejemati teh bankovcev več kot do višine 100 kun, odn. za državne urade velja meja 250 kun.
Cene soli v Italiji. V zvezi .z zvišanjem cen tobačnih izdelkov, ki je 6topilo v Italiji v veljavo dne 1. novembra, pri nas pa danes, ie omeniti, da so v Italiji zvišane tudi cene 6oli. Zvišanje znaša po vrstah soli od 25—50%.
Trgovci iz okraja Ljuhljana-okolica, ki se ba-vijo s prodajo tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov ter obutve, naj takoj dvignejo v Združenju trgovcev v Ljubljani predpisane tiskovine za sestavo inventarja.
Kaj bo s kanalom Donava—Jadransko morje. V kratkem je pričakovati odločitve o gradnji tega
Angleži ustavili francoski ladijski sprevod
V Siriji se Angleži ne drže določil angleško-francoskega premirja
Vichy, 5. nov. AS: Dva nova incidenta sta se zgodila med Anglijo in Francijo, ki bosta vsekakor doprinesla k poslabšanju razmer med Francijo in Anglijo.	t
Angleška odmiraliteta je objavila, da so angleške ladje ustavile pet francoskih trgovskih ladij, ki so plule z Madagaskarja, Te ladje je angleško Drodovje ustavilo, in sicer tedaj, ko so francoske ladje plule proti Da-karju. Angleške vojne ladje so blizu teh voda ustavile francoski ladijski sprevod. Angleški pomorski roparji so ustavili ves francoski konvoj in ga zaplenili.
Ta novi napad na francosko plovbo je povzročil, da je francoska vlada v Vichyju sklenila odločno protestirati.
Druga težava pa se nanaša na dogodke, ki so v zvezi z izmenjavo ujetnikov po bojih v
Siriji, kakor je bilo to določeno po določbah pogodbe za premirje. Nekaj ujetnikov, ki so bili sicer pristaši generala de Gaullea, se ni hotelo pridružiti angleškim četam. Angleške oblasti pa so zaradi teh ujetnikov vzele talce, in sicer francoske državljane, med katerimi so 4 uradniki francoskega zunanjega ministrstva.
Francoska vlada v Vichyju pa je tudi segla po represalijah in je zaprla 14 angleških državljanov, ki so bili internirani v jugozahodnem delu Francije. Med njimi je sin angleškega kolonialnega ministra John Amery.
Berlin, 5. nov. AS. Nemški listi objavljajo iz Vichyja poročilo o novem dejanju angieških pomorskih roparjev. Angleži so ustavili še en francoski parnik, ki je plul po Sredozemskem morju. Listi zlasti poudarjajo, da je to že p^ta francoska ladja, ki so io Angleži ustavili in potopili.
kanala, ki naj bi vezal Donavo in njeno področje z Jadranskim morjem. Velika Verjetnost je, da bo na Jadranskem morju izhodna točka za ta kanal Bakar, odkoder 'bo šel kanal do Kolpe, nato v Savo' in Dohavo. Kanal nameravajo zgraditi tako, da bi lahko po njem pluli čolni z nosilnostjo do 1500 ton.
Nove uradne ure bank v Italiji. Z ozirom na nove uradne ure v državnih uradih so od 5. novembra dalje urejene tudi uradne ure denarnih zavodov v Italiji kot sledi: Banca dTtalia ima odprte blagajne za publiko od 9.30 do 13, ostali denarni zavodi pa od 9.30—12.30. — Za borze je določen čas trgovanja od 10.30 do 12 v dneh, ko je dovoljeno borzno poslovanje.
Zavarovalni pool. Nemški liet-i jx>ročajo o združitvi italijanskega nemškega in francoskega zavarovalstva v poseben pool.
Italijanskohrvatska trgovska družba v Zagrebu. V Zagrebu, je bila ustanovljena ifalijansko-hrvaška družba z glavnico 2.5 milij. kun. Družba ima namen pospeševati trgovinsko izmenjavo med Italijo in Hrvatsko. V upravi je zastopana jjo dveh članih Praštediona, z 2 članoma hrvatski Ra-diša in odvetnik dr. Kaič.
Koliko km železnic ima Hrvatska. Hrvatska ima 4.654 km železnic, od tega je državnih železnic za javni promet: normalnotirnih 2.826, ozkotirnih pa 1.253 km. Gozdnih državnih prog je 386 km (ozkotirnih), zasebnih železnic pa 189 km.
Hrvatski les za Srbijo. V Belgradu je bil pretekli mesec sestanek hrvatskih in 6rb6kih zastopnikov, na katerem je bilo sklenjeno, da bo Hrvatska dobavila Srbiji .7.500 vagonov stavbnega lesa in drv, v zameno pa bo Srbija dobavila pšenico na Hrvatsko.
Racioniranje kruha v Bolgariji je bilo uvedeno pretekli mesec. Dnevna količina znaša 400 gramov, 600 gramov za težake in 800 gramov za delavce pri najtežjih delili. Otroci do 7 let dobe dnevno 200 gramov kruha. Cena kruha je bila zvišana od 5.50 na 6 levov za hleb 800 gramov.
Italijaiisko-hrvatski sporazum o dvojnem obdavčenju. V Zagrebu so bila uspešno končana italijanskohrvatska pogajanja za sklenitev posebnega mednarodnega dogovora o izključenju dvojnega obdavčenja pri direktnih davkih.
Zajednica za mlekarstvo na Hrvatskem bo ustanovljena na osnovi posebne tozadevne uredbe, ki je že izšla v Narodnih novinah. . Letošnja proizvodnja sladkorja. Po podatkih Nacionalnega konzorcija je letošnji pridelek sladkorne pese tako velik, da bo omogočal proizvodnjo špirita v veliko večji meri kot doslej. Poleg ho krita vsa potreba sladkorja za kampanjo 1941-1-942. ne da bi se dotaknili znatnih zalog, ki znašajo 1.2 milj. ton iz prejšnje kampanje.
Po dolgem trpljenju je v Gospodu zaspala
Jožica Colarič
Pogreb drage pokojnice bo danes, v Četrtek, ob '/si8. uri z Žal, kapele sv. •lakoba, na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana, dne 5. novembra 1941. Žalujoči sorodniki.
/ Star. 280.
*SLO VENEC <, četrtek, 6. novembra 1941-XX.
5lru 3
Jožef Benkovič
Ob 40 letnici njegove smrti
Pred neka i tedni sem iskal neko listino in pri tem mi pride v roke pismo našega spirituala v ljubljanskem Alojzi jevišču. svetniškega Jožefa Benkoviča, pisano 27. III. 1901 iz njegove zadnje službe v Komendi. Po 40 letih spet berem pismo, v katerem tako lepo razodeva svojo sveto duhovniško dušp. Skraja se spominja z ljubeznijo svojih umrlih gojencev: bogoslovca pesnika Voljča in našega sošolca, spretnega risarja Princa, in potem nadaljuje:
»Bolehal sein svoje žive dni in smrt so mi Večkrat že napovedali, a še danes životarim, ker Bog tako hoče. Vedno bplj uvidevam, da mi je .vsak dan, vsaka ura le dar iz božjih rok, zato moram vse vestno porabiti. Včasih sem tako slab, da očitno vidim božjo pomoč. In vkljub temu sem še vedno kos vsem trudom, duševnim in telesnim. Zdaj me zopet vedno bolj kličejo kot telesnega zdravnika. Ravno preteklo noč sem bil klican, ker se je neki osebi kri udrla, ob 2 ponoči pa spet k drugi osebi, ker se ji je žolč razlil. A v obeh slučajih pomagati le v telesni bolezni! O pol 4 zjutraj pa v spovednico do 9. ure dopoldne in vendar še lahko in veselo prenašam težo truda in bolezni. Včasih me skoraj solze obli je jo iz hvaležnosti, da se Bog tako milostno in ljubeznivo name ozira, ker z očetovsko ljubeznijo vse to izpopolnil je, kar moje neznatne dušne in telesne moči več ne zmorejo.«
Ko sem prebral pismo, sem se zamislil: V 32. letu je šel k Bogu in vendar je mnogo dobrega storil ne samo kot svet duhovnik, ampak tudi kot pisatelj in zgodovinar. Pisal je v razne liste povesti, resne in šaljive. Največ pa je pisal o naši zgodovini in naših slavnih možeh. Večne zasluge ima, da so se po njegovem nasvetu in posredovanju spet naselili beli menihi v Stični in kartuzijani v Pleterjah. Prvi menihi iz tujine, namenjeni za oba samostana, so se v Ljubljani najprej zglasili v Alojzijevišču pri Benkoviču. Ze iz mladosti je imel veselje za samostansko življenje in je ves presrečen vstopil v samostan v Stično in so mu dali ime Bernard. Pridigoval je v Stični tako goreče, da so rekli ljudje: dobili smo misijonarja. Toda njegovo vedno slabotno zdravje ni zmoglo strogega reda. Hodil je zjutraj zgodaj z menihi v kor, zaradi oslabelosti je kar v koru omedlel. Sprevidel je, da zaradi svojega slabega zdravja ne more vzdržati v naporih samostanskega življenja, zato je po dveh mesecih prostovoljno dal slovo samostanu in odšel v lepo Velesovo k svojemu prijatelju Blažu Petri-ču, da bi si opomogel v oslabelosti. Toda njegova gorečnost ni mogla mirovati. V Cerkljah je pridigal na duhovnih vajah, od slabosti in 1ruda premočen šel v spovednico, se prehladil in je umrl 5. novembra 1901 v Velesovem, nekdanjem samostanu.
Svojo veliko knjižnico je zapustil samostanu v Stični, kjer jo hranijo v svoji krasni knjižnici v posebnem oddelku skupaj, kot spomin nanj. V samostanskem nekrologu se ga 5. novembra vsako leto spominjajo kot takega, ki se je mnogo trudil za obnovitev samostana, ki je podaril okoli 3000 knjig in se ga spominjajo kot bivšega novinca. Posebno hvaležno se ga spominja sedanji nadvse delavni opat dr. Avguštin Kastelec, ki se je kot odlični dijak pod duhovnim vodstvom spirituala Benkoviča odločil za vstop v stiški samostan. Bivši gojenci se pokojnega Benkoviča hvaležno spominjamo. Mlajšemu rodu pa naj bo zgled resnega dela in svetega življenja. n	.
Benkovič in Baraga
Svetniški duhovnik Jožef Benkovič, čigar 40 letnica smrti je 5. novembra 1941, je kot neutrudni zgodovinar nam opisal mnogo zaslužnih mož, posebno duhovnikov. Prezreti tudi ni maral najodličnejšega sina našega naroda, velikana v delu in svetosti, misijonskega škofa Friderika Baraga. Pisal je o njem v naše liste. Pošiljal je obširne podatke o Baragi v Ameriko indijanskemu misijonarju p. Krizostomu Verwvstu, ki je potem izdal obširen angleški Baragov življenjepis. V službi je bil v rojstnem kraju Baragovem, v Dobrniču, zato mu je bil še bolj živo v spominu. In po duhu sta si bila sorodna. Zato lahko rečemo, svetnik je pisal o svetniku. Nekoč je rekel nam gojencem, da je v sorodu z Barago. Bolj natančno tega ni pojasnil. V knjigi: Der Adel in den Matriken des Herzog-tums Krain, izdal Ludwig Schiviz von Schiviz-hoffen v Gorici 1906 na strani 167. stoji, da se je Baragova sestra Antonija 31. marca 1824 poročila s Feliksom pl. Hoffern zu Saalfeld, sinom Heriberta in Elizabete roj. Benkovič. Najbrž je mislil na to sorodstvo. Ce bi pa zgodovinarji ali voditelji matic zasledili kako drugo sorodstveno zvezo med Benkovičem in Barago, bi bilo prav, če to objavijo.	A. Kralj.
Za preskrbo Ljubljane
Minuli četrtek je bila v mestni zbornici že druga seja mestnega preskrbovalnega odbora
v mesecu oktobru ki se je je udeležil velik del članov tega odbora, zlasti pa člani mestnega sveta, ki je med njimi tudi predsednik Združenja gostinskih podjetij, nadalje predstavniki Združenja trgovcev in Združenja pekov ter zastopnice in zastopniki nabavljalnih zadrug in ženskih organizacij. Pokrajinske delavske zveze in seveda tudi zastopnik Prevoda ter šefi mestnih uradov, ki opravljajo naloge preskrbe mestnega prebivalstva z življenjskimi potrebščinami.
Seji je predsedoval župan dr. Juro Adlešič, ki je pozdravil navzoče, predvsem pa novega člana odbora, člana mestnega sveta Dolničarja, potem je pa gospod župan izvajal:
Od zadnje seje 2. oktobra smo dobili nekatere spremembe pri ureditvi preskrbe prebivalstva ter predvsem omenjam na novo uvedene nakaznice za obleko in obutev, ki jih bo razdeljeval mestni preskrbovalni urad. Te nakaznice bodo preprečile čezmerno nakupovanje tega blaga po premožnejših ter izravnale prednosti premožnejših slojev s pravicami manj premožnih. Druga sprememba pa obstoji v tem, da bodo 1. novembra znižane nekatere količine ra-cioniranih predmetov, zato bodo pa dobili ročni delavci, ki mednje spadajo tudi gospodinje brez poslov, k navadni karti še 50 gr kruha, da ga bodo sedaj dobivali po 300 gr na dan. Moke so doslej dobivali samo 200 gr, odslej je bodo pa dobivali po 255 gr na dan. Še večji dodatek pa dobe težki delavci, ki bodo dobivali po 400 gramov kruha ali po 300 gr moke. Poleg tega pa bodo težki delavci ohranili tudi sedanji dodatek pri rižu in pri testeninah po 300 gr ter bodo dobivali na mesec 1.30 kg riža in še toliko testenin.
Težko vprašanje je pa še vedno preskrba s krompirjem.
V tem pogledu navajam Prevodovo uredbo, da edino on razpolaga z vsem krompirjem v Ljubljanski pokrajini in ga dodeljuje mestnim občinam, kolikor ga preostane od konzuma domačih prebivalcev. Na ta način smo ga doslej prevzeli že 40 vagonov, dobili ga bomo pa v kratkem še okrog 40 vagonov. Zato sem naročil preskrbovalnem uradu, naj z razdeljevanjem Krompirja takoj začne, ter boste ureditev razdeljevanja brali že v današnjih listih.
Kakor smo se doma potrudili za krompir, tako ga iščemo tudi po drugih krajih ter je tik pred zaključkom pogodba za dobavo krompirja s Hrvatsko, kjer upamo dobiti večje množine, če ne pridejo kake nepričakovane ovire. Obrnili smo se na merodajne kroge tudi za nakup krompirja iz Madžarske in drugih krajev, vendar pa zagotovil za uspeh še nimamo.
Zavedamo se pomena krompirja in zato smo temu vprašanju posvetili toliko truda za obvarovanje zlasti delavstva ter javnega in zasebnega uslužbenstva pred pomanjkanjem in draginjo.
Sedaj bomo krompir dali trgovcem na drobno, pri njih bodo pa družine, Ki ga še nič nimajo, dobile po 25 kg krompirja za osebo po maksimalni ceni 1.20 iire. Kakor sem že omenil, je ves krompir zrasel v naši pokrajini ter imamo sedaj samo beli krompir, kakršnega je naš kmet pridelal.
Opomniti pa moram tiste, ki so že preskrbljeni s krompirjem, naj ne segajo po tem krompirju, ker bomo strogo postopali proti onim, ki bi ta krompir izkoriščali v škodo drugih, ki ga nimajo.
Mestni preskrbovalni urad je doslej prodajal krompir na dveh in tudi na štirih stojnicah, ob torkih in petkih je pa oddajal krompir tudi na Viču, v Šiški in Mostah. Samo ta mesec smo oddali že nad 100.000 kg krompirja po maksimalni ceni in s tem obvarovali prebivalstvo pred izkoriščanjem.
Na mestnih stojnicah pa oddajamo tudi dobra, trpežna jabolka po 2 liri kilogram ter smo
t'ih v 14 dneh oddali čez 16.000 kg. Tako smo .jubljančane, predvsem pa seveda našo mladino, preskrbeli s poceni jabolki, ptedvsem smo pa z našo ceno obdržali cene drugih jabolk na primerni in znosni višini.
Tudi uvoženo čebulo smo priskrbeli našim gospodinjam ter jo sedaj že oddajamo po 1.75 lire, torej kar 0.55 lire pod maksimalno ceno. Doslej smo je prodali 12.000 kg.
Mraz je letos zaostril vprašanje preskrbe s kurivom, vendar nas pa ni presenetil nepripravljene.
Kakor boste slišali iz poročila načelnika preskrbovalnega urada, smo z drvmi preskrbljeni skoraj enako kot lani. Še meseca septembra so bile naše zaloge dosti manjše od lanskih, sedaj se je pa ta razlika skoraj že popolnoma izravnala. Nova uredba izvoza lesa nam
Važno opozorilo delojemalcem iz Ljubljane
Po sklenitvi enotnih kolektivnih pogodb za brivsko in irizereko 6troko ter za 6tavbno delavstvo, ki veljajo na območju ljubljanske pokrajine, je pristopila Pokrajinska delavska zveza 6 priključenimi ji sindikati k pogajanjem za ureditev delovnih pogojev tudi v drugih strokah.
Na vre ti so sedaj pogajanja za mizarsko, kleparsko, montersko, soboslikarsko in pleskarsko, krojaško stroko in za žagarsko industrijo. Mezdna gibanja so v teku še v papirnici Vevče, pivovarni Union, Kemični tovarni, tovarni pletenin Hribar, cestni železnici ter pri vseh rudnikih na območju ljubljanske pokrajine, kjer bodo dopolnjene že obstoječe in sklenjene nove pogodbe.
Povsod, kjer obstajajo delavski sindikati, je delavstvo na delu za ureditev in zboljšanj« delovnih pogojev.
Ker 6e vrše mizarska pogajanja že v ponedeljek 10. XI. 1941, ostala pogajanja pa se bodo vršila še tekom novembra, sklicuje Pokrajinska delavska zveza skupno s prizadetimi delavskimi sindikati delavstvo prizadetih strok na sestanke, ki 6e bodo vršili v njenih prostorih (bivša Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22) po sledečem razporedu:
v petek, 7. XI. ob H19. uw za mizarske pomočnike;
v soboto, 8. XI. ob H18. uri za pleskarje in soboslikarje;
v nedeljo. 9. XI. ob 10. uri za dimnikarske pomočnike;
v ponedeljek, 10. XI. ob 19. uri za pomočnike in pomočnice v krojaških in damskih salonih.
Za kleparske in monte rs ke pomočnike bo sestanek kasneje.
Vabimo na U sestanek vse delojemalce, da sodelujejo pri »klepanju kolektivnih pogodb, c ka-
terimi se bodo za daljšo dobo enotno uredili in z boljšali njih delovni pogoji.
Pridite na 6estanek zanesljivo in točno!
Pokrajinska delavska zveza, Sindikat lesnega delavstva, Skupina dimnikarskih pomočnikov, Sindikat oblačilnega delavstva. Skupina pleskarskih in soboslikarskih pomočnikov.
Ljubljanske ljudske šole v številkah
Prosvetni oddelek mestnega poglavarstva je sestavil splošen pregled o številu učencev in učenk na vseh ljubljanskih javnih in zasebnih ljudskih šolah. Javne šole so močno zasedene. Vse te iole štejejo 169 oddelkov. Na javnih šolah poučuje 177 učnih moči. Pri javnih šolah razlikujemo deljene in mešane iole. Ljubljana Šteje 5 samostojnih deških šol (na Ledini, Grabnu, Vrtači - li-cej, na Prulah in v Spodnji Šiški). Vse te deške šole štejejo letos 1299 dečkov. V 1. razred jih je bilo vpisanih 379. Dalje vzdržuje občina 3 samostojne dekliike iole (Sv. Jakob, licej in Spodnja Šiška), ki štejejo skupaj 836 učenk. V 1. razred je vpisanih 214 učenk. Na deških šolah je najmoč-nejia šola na Vrtači, ki je sedaj nastanjena v li-ceju, in šteje 297 učencev, 1. razred 95. Na dekliških šolah pa je najmočnejša iola pri Sv. Jakobu s 389 učenkami, v 1. razredu 93. Dalje ima Ljubljana 6 meianih šol (Vič, Zgornja Šiška, Moste, Sv. Peter, Bežigrad in Barje). Te šole itejejo 1654 učencev in 1473 učenk, skupaj 3127. V 1. razred je bilo na teh šolah vpisanih 444 dečkov in 383 deklic. Najmočnejša med temi šolami je ona na Viču, ki iteje 436 učencev in 393 učenk, v 1. razredu 127 dečkov in 103 deklice Pomožna šola na Grabnu iteje 72 dečkov in 63 deklic. Dalje to 3 zaseb-
je zagotovila večje množine drv in nas skoraj popolnoma rešila skrbi pred zmrzovanjem. Nujno potrebno pa je, da se uredba izvoza lesa popolnoma, natanko in v celoti izvaia.
Po tej uredbi namreč izvoznik ne dobi dovoljenja za izvoz, preden ne odda najmanj po-Jovice za izvoz namenjenih drv domači tvrdki. Zbornica za trgovino in industrijo nam je dala zagotovilo, da bo na ta način tudi mestni preskrbovalni urad dobil večjo množino drv.
Premoga bo sicer nekoliko mauj kot lani, vendar se razlika med lanskimi in letošnjimi zalogami manjša, ker sedaj dobivamo premog iz več rudnikov. Opažati pa je, da si nekateri tudi glede premoga delajo prevelike skrbi ter se skušajo založiti za več let, kar bi utegnilo motiti naša prizadevanja in zmanjšati njihov uspeh za preskrbo drugega prebivalstva s premogom. Računsko pa je preskrba Ljubljane za to zimo skoraj že krita.
Pri preskrbi prebivalstva z zelenjavo in so-čivjem ter zeljem so nas pa podpirali tudi naši pridni trnovski in krakovski zelenjadarji ter naši uvidevni zeljarji, da imamo na trgu vedno dosti zdravega blaga tudi pod maksimalnimi cenami in se nam ni podražilo kislo zelje, ker se je našim zeljarjem posrečilo ustaviti izvoz zeljnatih glav.
Prav razveseljiv uspeh pa je mestni tržni urad dosegel s propagando za nabiranje in uživanje gob, ko je na živilskem trgu priredil stalno razstavo ter v ta namen nastavil posebnega strokovnjaka. Lahko se pohvalimo, da je Ljubljana prvo mesto, ki je tako dobila pravo šolo za spoznavanje in izkoriščanje gob. Želim, da taka propaganda za gobe ostane tudi nadalje, ker ima od nje veliko korist tudi podeželje.
Kakor vidimo, se mestna občina ljubljanska na vse načine trudi za olajšanje današnjih razmer pri preskrbi prebivalstva z zdravimi živili in z drugimi življenjskimi potrebščinami po čim nižjih cei)ah. Posebno si pa mestni preskrbovalni urad prizadeva za nabavo čim večjih zalog, kar mu je deloma tudi uspelo. Pri svojih predlogih smo pokazali mnogo iniciativnosti, ki so jih višji in me-rodajni činitelji vedno tudi upoštevali ter nas podpirali, za kar jim izrekamo prav posebno zahvalo, predvsem pa Visokemu komisariatu in Prevodu.
Posebno izrazito se je to sodelovanje pokazalo pri nabavljanju krompirja za ljubljansko prebivalstvo. Posebno moram podčrtati, da je pri tej priliki naš kmet izkazal mnogo dejanskega čuta za potrebe meščanstva, ko je odstopil svoj živež ljubljanskemu prebivalstvu ter ga tudi po več ur daleč vozil in celo nosil na zbirališča. Kmečke občine so pokazale res pravo solidarnost podeželja z glavnim mestom ter nam požrtvovalno pomagale pri preskrbi ljubljanskega prebivalstva. • Železnica nam je naglo dala potrebne vagone, podpiralo nas je uslužbenstvo Prevoda in — kakor vedno — nas tudi pri razdeljevanju krompirja prav požrtvovalno podpirajo naii trgovci, da bodo posebno manj premožni sloji naglo založeni s krompirjem. Vsem izrekam najteplejšo zahvalo v imenu mesta Ljubljane in vseh konzumentov.
Pri debati je odbor posebno razpravljal, kako bi bilo treba zagotoviti krompir najrevnejšim slojem, ki nimajo sredstev za nabavo niti po 25 kg krompirja za vse člane družine hkrati.
Načelnik preskrbovalnega urada dr. Frelih je pa pojasnil, da bo tudi mestni preskrbovalni urad, kolikor bo mogoče, vskladiščil večjo množino krompirja ter ga tudi še ob potrebi oddajal n. pr. vsakih 14 dni na stojnicah tistim, ki si ga na debelo ne morejo nabaviti.
Zastopnik Prevoda je opozarjal, da je bila letina krompirja zelo slaba in da letošnji krompir zelo gnije. £ato naj prebivalstvo krompir posipa z živim apnom ter ga večkrat prebira, da ne bo prevelike škode. Za zalogo posebno priporoča rdeči kočevski krompir, ki ga bo zato vskladiščil tudi mestni preskrbovalni urad zlasti za poznejše potrebe revnejšega prebivalstva. Predvsem pa preskrbovalni odbor opozarja prebivalstvo, naj drug drugega nadzoruje, da s krompirjem ne bo zlorab.
Zaradi prejšnjih kritik pri oddaji krompirja na mestni stojnici je pa župan pojasnil, da je takoj naročil odpreti več stojnic na živilskem trgu in tudi stojnice v Šiški, v Mostah in na Viču, da zlasti materam z otroki ni bilo več treba dolgo čakati na najpotrebnejšo hrano.
Tisti, ki so šli od nas
Število tistih, ki so izstopili iz Cerkve, j^ zmeraj večje. Odpad od Cerkve nnm ne sme biti vseeno. Mi smo otroci Cerkve in njena bolečina je tudi "asa bolečina.
Če slišimo o tistih, ki so odpadli od Cerkve, potem se korenine našega verskega debla še globlje zasidrajo v zemlji Cerkve. l)o dnu smo prepričani, da je Bog živ, da nnm govori, da živi po svoji Cerkvi dulje v nas. Odpad od Cerkve je hkrati odpad od Kristusa, če slišimo o tistih, ki so Cerkvi obrnili hrbet, nas to prisili, da si resno izprašamo svojo v.-st. Kar koli porečejo proli našj sveti Cerkvi, to kur mirno in odločno zavrnemo. Vendar ni vse izmišljeno, kar pravijo o slabosti članov sv. Cerkve. Res jc, da jc neumno, če bi hoteli, da bi bilo tisto božansko, kar je človeškega v nas. Kjer koli je kak človek, ondi bo zmeraj kaj človeškega. Toda č? nam odpadniki očitajo naše slabosti in pravijo, da je to vzrok njihovega odpada, potem nain to vendarle povzroči pekočo vest. Ali ni res mnogo stvari v življenju kristjanov, bodi duhovnikov bodi laikov, ki so potrebne spremembe in prenovitve? Res je, da na debelo izpolnjujemo svoje'dolžnosti, vendar — kje je tista ljubezen, ki bi za-vojevala svet? Res se varujemo težkih in hudih prestopkov, a kje je tisto, da bi se premagali zaradi Boga, tla bi si neizprosno obsekali robove in vogale in bi tako izoblikovali Kristusa v duši? Mirni smo v zavesti, da živimo po veri. A kje je v nas tisti nemir zavoljo onih, ki so se odmaknili ali odpadli? Kje gorečnost, da bi jih rešili zaradi Boga?
Prišla je ura odločitve. Bog poziva na dan nov rod, tak rod, ki je čist do najglobljih globin duše, rod z apostolsko gorečnostjo in z niu-čeniško krvjo. To je nauk, ki nam ga Bog daje po odpadnikih in brezbožnikih. — Stoodstotni katoličani moramo postati stoodstotni po veri, stoodstotni po življenju, stoodstotni v ljubezni. Ljudje gledajo katoličanom na prste. Naših knjig ne bero, pač pa čitajo naše življenje. Ondi naj bi vsi ti jasno in prepričevalno videli resnico naše vere in naj bi se zaradi nas spet naučili spoštovati in ljubiti Cerkev.
Če pa hočemo druge reševati, se moramo žrtvovati, ne smemo soditi, ampak pomagati. Reševati moramo s pametjo. Videvamo take, ki se nočejo dati rešiti. Tu bo Bog sam spregovoril — bodi s trpljenjem bodi z udarci usode. So pa tudi, ki niso zakrknjeni in se le mučijo s svojimi blodnjami. Tu pomagajmo z apostolskim duhom in apostolsko pomočjo.
Pri razpravi o preskrbi s kurivom je načelnik dr. Frelih obširno poročal o tem vprašanju z vsemi podrobnostmi in statističnimi podatki, ki so dokazali županova uvodna izvajanja, da nam za kurivo ni treba imeti težjih skrbi, pač pa moramo svariti, naj ljudje ne delajo prevelikih zalog premoga, zlasti ne kar za več let Premoga je namreč za normalne razmere dosti zagotovljenega za potrebe vsega ljubljanskega prebivalstva ter bi vse prevelike zaloge posameznikov lahko povzročile pomanjkanje premoga na drugi strani.
Po vsestranskem pretehtavanju je odbor glede preskrbe s kurivom sklenil naprositi Zbornico za trgovino in industrijo, naj uredbo o izvozu lesa še nadalje izvaja z vso natančnostjo. Mestna občina si bo prizadevala pri Prevodu, naj da prevoznikom s kurivom dovolj ovsa na razpolago, a direkcijo drž železnic bo naprosila, naj podaljša rok 6 ur za odvoz s kolodvora na daljši čas, ker ni mogoče v tako kratkem času izprazniti več vagonov krompirja, drv, premoga ali drugega blaga za preskrbo.
Po teh soglasnih sklepih se je zastopnica gospodinj pri raznoterostih zavzela za boljšo preskrbo severnega dela Ljubljane z mlekom in načelnik dr, Frelih je takoj pojasnil, da je že sam posredoval pri Prevodu, ki mu je zagovil vso pomoč, da severni del Ljubljane pri mleku ne bo prikrajšan.
Sejo je župan zaključil z zahvalo za sodelovanje odbornikom in odbornicam ter jih povabil, naj še nadalje tako skrbno sodelujejo pri preskrbi prebivalstva, saj se bo treba sedaj večkrat sestajati na sejah navzlic ugotovitvam današnjih razprav, da se nam ni treba bati hujšega.
Haročajfe »Slov. koledar«
Vseučiliška knjižnica v novih prostorih
Te dni je začela vseučiliška knjižnica z red- | dva vzporedna mostiča, postavljena na nosilnem ni m poslovanjem v novi palači ob Vegovi ulici. J ogrodju iz cevi. Nasproti stopnicam in takoj za
Vse poletje se je knjižnica selila iz starega poslopja v novo in ko je bila selitev končana, je bilo treba še vse urediti, da je mogla začeti z delom. Sedaj posluje že redno in prvi obiskovalci prihajajo v novo čitalnico, ki je prav gotovo ogleda vredna.
Vhod v knjižnico je iz Turjaške ulice nasproti Novinarskemu domu. Skozi glavni vhod pridemo skozi vežo do glavnega stopnišča, ki vodi naravnost do čitalnice v prvem nadstropju. Ob stopnišču je mogočno stebrišče, ki je prav gotovo najlepši del vse palače. V prvem nadstropju in za stebriščem čakajo tri vrata: dohod v čitalnico. Skozi desna ali leva vrata vstopimo v čitalnico, ki že po svoji velikosti vsakogar preseneti. Glavna čitalnica sega namreč od Gosposke ulice do Vegove ulice. Dolga je 40 metrov, široka 10 metrov in visoka tudi 10 metrov. Sega torej skozi dve etaži. Iz Vegove in iz Gosposke ulice pada vanjo dnevna svetloba skozi ogromni okni, ki segata od tal do stropa, torej 10 metrov visoko. Skoraj prav toliko sta okni široki. Obe ogromni okni sta dvojni, tako da v dvorani ni čutiti prepiha.
Celotna ureditev čitalnice, v kateri sedaj že sede za mizami prvi obiskovalci knjižnice, je svojska in ogleda vredna. Ob obeh dolgih stenah se vrste vzidane omare, zamrežene z železnimi palicami. Vrata omar se dajo zapahniti s svoj-skimi medenimi zapahi. V omarah so razpostavljene knjige ročne knjižnice. Nad pritličnimi omarami v dvorani sega ob obeh dolgih stenah v dvorano balkon iz umetnega kamna, ob stenah pa je nad njim zopet neprekinjena vrsta omar, v katerih so shranjeni knjižni zakladi knjižnice. Te omare nimajo vrat in zato nudijo prav živahno sliko, saj se pisani hrbti knjig kar prelivajo iz ene omare v drugo. Na balkon, ki gre ob višji vrsti omar, vodi iz srede dvorane, torej nasproti srednjemu vhodu v dvorano, lepo hrastovo stopnišče. Nedaleč od stopnišča pa vežeta oba balkona
ne šole (Marijanišče, Lichtenthurn in Uršulinke), ki štejejo 202 dečka in 518 deklic. Vse šole skupaj štejejo 3155 dečkov in 2837 deklic. Nasproti lanskemu letu se ie število šolarjev na ljudskih šolah pomnožilo za okoli 400,
srednjimi vrati v čitalnico, katera so vedno zaprta, ima svojo mizo glavni knjižničar, na levo in desno od vzporednih mostičev pa so razpostavljene mize, ob katerih sede obiskovalci knjižnice.
Kljub mračnemu novembrskemu dnevu je ogromna dvorana dovolj svetla, tako da nikomur ni treba prižigati električnih svetilk, ki stoje na mizah. Vsaka miza ima namreč v parketu v tleh lepo prikrito stikalo, v katerega se lahko zatakne električna dovodna žica za svetilko na mizi. Polovica miz je že novih. So enostavne, toda lične. Druga polovica miz je še starih in zato nekoliko motijo celotni učinek sicer izredno lepe čitalnice. Pod stopniščem in levo od njega so postavljene omare s katalogi knjig. Nad drugo vrsto omar je še lep lesen napušč. ki pokriva dovode centralne kurjave, s katero se ogreva vsa čitalnica. V čitalnici je izvedena kurjava s toplim zrakom. Skozi zamrežena okna, ki so z lesenim napuščem sicer zakrita, prihaja neprestano v dvorano na več mestih reka toplega zraka, ki ogreva dvorano. Ohlajeni in izrabljeni zrak pa na drugih mestih prav tako zopet odhaja iz dvorane. Visoke stene so vse snežno bele. Ostale so take zato, da se svetloba čim bolj enakomerno razliva po vsej dvorani.
Istemu namenu služi tudi bogato izdelani strop iz bele jelovine. Vsa velikanska površina stropa je prekrita s kasetami iz svetloba lesa, med njimi pa se vlečejo rebra v polkrožni obliki. Ob robu poživljajo strop lesenim zvoncem podobni pozlačeni nastavki. Ko stopi človek v glavno čitalnico, ga nehote prevzame občutek, da je stopil v svetišče. Tišina vlada v svetišču znanosti, ob mizah pa se molče joglabljajo obiskovalci v zaklade, ki jih nudi knjižnica. V vsej veliki dvorani je v tako imenovani ročni knjižnici shranjenih namreč okrog 20.000 zvezkov, medtem, ko počivajo v drugih skladiščih še deset tisoči in desettisoči knjig.
Začetek rednega dela v novih prostorih fe bil brez vsake slovesnosti. Globoko pa se je gotovo oddahnilo vse osebje knjižnice, ki je končno vsaj v glavnem prišlo spet do redneca dela. Letošnje leto je bilo zanj prava preizkušnja, ki jo je odlično prestalo, za kar mu gre priznanje vse naše kulturne javnosti.
te aovJca
Kateder
Četrtek, 6. novembra: Leonard, spoznavalec; Sever, škof in mučenec; Feliks, mučenec; Atik. spoznavalec.
Petek, ?. nov-mbra: Janez Gabr. Perboire, mučenec; prvi petek.
Novi grobovi
+ V Horjulu je odšla v večnost gdč. Majda Leben, v cvetu svojih 21 let. Pogreb bo danes, v četrtek, ob tO dopoldne na domače pokopališče. Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše sožalje!
Vsa akademska društva razpuščena
Ljubljana, 5. novembra.
Z odlokom Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino so bila vsa vseučiliška akademska društva v Ljubljanski pokrajini razpu-ščena. Študentje bodo včlanjeni v vseučiliško organizacijo, ki bo v kratkem ustanovljena in ki bo disciplinirala udejstvovanje študentov na kulturnem, umetniškem, socialnem in športnem
Obeta se nam huda zima
G. profesor Ivan Tomec, ki ima zasebni observatorij za sonce v Ljubljani, je opozoril v članku, ki 6nio ga priobčili v »Slovencu« 21. junija letošnjega leta pod naslovom »Sonce, vreme in zima v letu 1941-42«, na medsebojno zvezo med vremenom in sončno aktivnostjo.
Kakor znano, ima sonce v svojem delovanju 11 letno razdobje. V tem času se aktivnost sonca spreminja od maksima do minima. Aktivnost sonca je odvisna od števila in velikosti sončnih peg, ki tudi v zemeljskem ozračju povzročajo značilne vremenske spremembe. V enajstletnem razdobju pa nastopajo tudi krajša razdobja, ko sončna aktivnost navidezno nenadno pade in je sončna površina brez peg. Take pojave imenuje znanost totalni subminlmum, ki tudi na zemlji povzroča vremenske spremembe, ponekod mraz, drugod vročino. V omenjenem članku je prihodnji totalni 6ubminimum sonca nanovedal g. prof. Tomec za letošnji december. Ker se vsak totalni subminimum začne razvijati tri do štiri mesece poprej, bomo zato občutili prve posledice že v septembru ali oktobru. Popolnoma podoben primer, kakor je letošnji, se je zgodil leta 1928. decembra meseca. Sledila je izredno ostra huda zima. Tako je izvajal g. profesor Tomec pred meseci.
Verjetno je, da se bodo toplotne spremembe pri nas še hudo spreminjale, v celoti pa moramo sklepati, da je sedanji sneg, ki je razmeroma zgodaj zapadel. Ie predigra za hudo in ostro zimo, ki jo g. prof. Tomec z vso odločnostjo napoveduje. S tem dejstvom naj računajo vsi, čeprav pomenja huda zima za današnje čase za marsikoga 6krajno obremenitev.
Tajajoči se sneg prinaša nevarnost povodnji
Ljubljana, 5. novembra.
Čemerno in deževno vreme, združeno z jugom traja dalje. V'6e kaže, da bo slabo vreme ostalo še nekaj dni in da ni pričakovati vdora severnika. Barometer zelo pada. V torek je bilo stanje 762.6 m/m, davi v sredo pa je barometer naglo padel na 754.8 m;m. V torek je bila najvišja dnevna toplota 4-4.8° C, v sredo pa je bila najnižja jutranja toplota +1.5° C. Od torka do srede zjutraj je padlo celotno 2.3 m/m dežja. Tuintam je deževalo, drugače je bolj rosilo iz goste in visoke megle.
Naglo tajanje snega je povzročilo, da so reke in potoki zelo narasli, toda za enkrat še ne prestopajo bregov in se ne razlivajo po jjoljih. Vodo-merska postaja ob barjanski šoli pri mostu čez Išco je davi zaznamovala stanje Išče z 1.12 m. Normalno 6tanje Išče je d-ugače določeno na 76 cm. Kakor zatrjujejo strokovnjaki in poznavalci barjanskih vremenskih in vodnih prilik, za enkrat še ni večje nevarnosti za povodnji, pač pa je mogoče, ko bi začelo huje deževati in bi še močneje pritiskal topli jug, da bi se sneg še pospešeneje tajal. Nastane nevarnost za jx>vodnji, ko doseže Išca pri mostu na Peruzzijevi cesti stanje 2 m.
Ljubljanica je začela od izvira nizdol do izliva primerno močno naraščati. Za enkrat še ni nikjer prestopila bregov. Velike vodne množine so se zbrale na prostoru ob izlivu Ljubljanice v Savo, ki je zadnji čas zaradi naglega taljenja snega v gorah na Gorenjskem pri Ježici in više že narasla za 50 cm. Dela pri graditvi železobetonskega mostu čez Ljubljanico pri Zalogu počivajo zaradi slabega, deževnega vremena in ker ta dela ovira narasla Ljubljanica.
paBBBMBHMMMUMMUMMMM
Podružnica »Slovenca«
na Miklošičevi cesti
začne redno poslovati v četrtek, dne 6. novembra.
—	Nove uradne ure. V sredo so stopili v veljavo predpisi o novih uradnih urah. Uradniki so prišli v službo šele ob 9 in so ostali v uradih v neprekinjeni službi do 3. S tem so uradne ure pri nas prilagojene uradnim uram v ostali kraljevini. Pomen te spremembe je zlasti v tem. da se v uradih za kurjavo porabi mnogo manj kuriva kakor pri deljenih uradnih urah.
—	Drupa redna skupščina dentistične zbornice za Ljubljansko pokrajino bo v nedeljo 16. novembra ob 9 v srebrni dvorani hotela Union v Ljubljani. Dnevnj red in lista za volitve nove uprave sta bila priobčena članstvu pod št. 427-41 z dne 5. novembra. — Uprava dentistične zbornice za Ljubljano.
Iz Spodnje Štajerske
Nove cene »a pivo je določil šef civilne uprave. Svetlo pivo v sodčkih se prodaja po gostilnah po 66 pfenigov liter, po kavarnah po 70 pfenigov. Temno pivo v sodčkih je v gostilnah po 74 pfenigov, po kavarnah po 78. Pivo v steklenicah je po gostilnah: svetlo po 36, temno po 38, temno: po gostilnah 40, po kavarnah 42 pfenigov. Vojni davek pa v tej ceni ni zaračunan, marveč se zaračuna gostu še posebej, in sicer za 1 liter pf.
Iz Celja so je poslovil vodja okrožno propagande Viljem Zivotsky, kateri je bil v Celje prestavljen iz Brucka ob Muri, da v Celju uredi ta urad. Deloval je v Celju od meseca aprila dalje.
Železniški promet 1 D vlaki je omejen tudi na Spodnjem Štajerskem.
V Braslovčah so 31 oktobra jK>kopali Ivana Čmaka, njegovo ženo Štefanijo roj Findeisen ter vrtnarja Ivana Bobka. Pogreb je bil zelo slovesen, vesen.
Ljubljana
I Mesečna rekolekcija ljubljanskih gg. duhovnikov bo v Domu duhovnih vaj na prvi petek, 7. novembra. Začetek točno ob 5. popoldne. Zbirališče v hišni kapelici. Vsi ljubljanski gg. duhovniki vljudno vabljeni. — Vodstvo.
1 Spored klavirskega koncerta rektorfa Antona Trosta, ki bo v ponedeljek 10. t. m. v Veliki filharmonični dvorani ob pol 7. zvečer; 1) Bach-Busoni: Štiri koralne predigre. 2) Cezar Franck; Preludij, Koral in Fuga. 3) Chopin: Balada op. 52, Uspavanka op. 57, Scherzo op. 36. Po odmoru; 4) Skrjabin: Peta sonata op. 53 Nato 5) Slavko Osterc; Arabeske in Miloje Milojevič: Ritmične grimase. 6) Sgambatti: Tokata op, 18 t 4. De Falla: Faruca, Ples mlinarja iz baleta El sombrero dc tres picos, Albenis: Triana iz suite Iberia. Velik koncertni spored, ki prinaša najrazličnejše skladbe iz najpomembnejših klavirskih literatur. Poleg klasika Bacha 60 zastopani slovanski skladatelji po svojih najboljših predstavnikih in prav tako romanski. Opozarjamo na koncert velikega domačega umetnika. Občinstvo prosimo, da zasede dvorano pred pol 7. uro tako da bo konec točno ob 20. in so mogoče tudi vse tramvajske zveze za pot proti domu. — Predprodaja vstopnic je v knjigarni Glasbene Matice,
1 Za revno otroke je znana dobrotnica mestnih revežev ga. Ina Strojanšek, trgovka Pred škofijo, podarila mestnemu soc. uradu 32 m blaga za deške obleke in pripadajočo podlogo v skupni vrednosti 5440 lir. Tako je spet ugledna ljubljanska trgovka dala posebno svojim gospodom poklicnim tovarišem prav sfiodbuden zgled, kako naj z mestno občino sodelujejo pri socialnem delu. Mestno poglavarstvo izreka veliki dobrotnici revnih otrok in mestnih revežev sploh najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
1 Terase nad Ljubljanico ob tromostovju so še pred kratkim razveseljevale naše oči z živo zelenim žametom svojih trat, ki so sedaj odete z mehko belo blazino, skratka, te terase na opornem zidu ob Ljubljanici so okras Ljubljane, ki ga pa nekateri smatrajo za smetišče, mladina pa za svoje igrišče. Starši so občudovali svoj naraščaj. ko je na terase iznajdljivo znosil mizico in stolčke ter se tam udomil kakor na domačem vrtu ali dvorišču. Shojena trata je kmalu pokazala rjave maroge, ker so otroci teptali travo kot hunski konji, seveda vse pred očmi občudujočih starševl Otroci in odrasli so pa poleti metali in tudi sedaj še mečejo papir in druge še lepše odpadke, ker je pač tako blizu in priložno, če smeti ni treba oddajati smetarju. Sploh pa nekateri Ljubljančani vse bregove Ljubljanice smatrajo za javno smetišče ter jim nt mogoče dopovedati, da tudi za te prostore veljajo predpisi o redu in snagi, ki jih upošteva večina Ljubljančanov v čast vsega mesta in tudi vsega našega naroda. Zato pa opominjamo grešnike na to grdo razvado, naj se je čim prej odvadijo ter ne smete več po terasah. jx>teh in bregovih Ljubljanice, ker jih bo drugače gotovo prav v kratkem odvadila policija, ko bo kar nenadoma nastopila z vso strogostjo.
1 »Fest fant« je naslov veseloigri, katero bo uprizoril Rokodelski oder poleg drugega zanimivega programa na »zabavnem večeru«, v nedeljo 9. novembra ob 5. v Rokodelskem domu. Zanimanje je veliko! Opozarjamo, da si vstopnice nabavite že v predprodaji, ki bo v nedeljo od 10 do 12. in eno uro pred predstavo v pisarni Rokodelskega doma, Petrarcova ulica 12-1.
1 Strešni snežni plazovi nevarni. Mokri in pa težki južni sneg na strehah je kaj nevaren, ko drči ž njih na ulice. Na mnogih krajih so bili celo pešci na hodnikih v nevarnosti, da jih taki, prav debeli plazovi ne podro in poškodujejo. Kdo naj bo potem odgovoren za take poškodbe? Dolžnost gospodarjev je, da skrbe za varnost. Ti snežni
Podaljšujemo čas za naroobo celotne zbirke Slovenčeve knjižnice nepreklicno do 25. t. m.
Vsak, kdor naroči celotno zbirko (24 knjig), bo dobil 25. knjigo zastonj!
Na številna vprašanja onih, ki se zanimajo za Slovenčevo knjižnico, vljudno sporočamo, da bomo prvo knjigo Slovenčeve knjižnice »Trop brez zvoncev« ponatisnili v zadostnem številu izvodov, samo počakati bo treba nekaj časa.
»Trop brez zvoncev« v novi nakladi bo izšel v nekaj tednih.
Vsak naročnik »Slovenčeve knjižnico« ima pravico tudi do »Slovenčevega koledarja« za ugodnostno ceno 9 lir in 2 liri za pošiljatvene stroške, skupno torej za 11 lir. — Nennročniki »Slovenčeve knjižnice« in naših listov pa lahko rlobe koledar za 20 lir. — Prihodnja knjiga »Slovenčeve knjižnice«, ki bo izšla 15. novembra, je prelep roman iz naše preteklosti »Podkrnoški gospod«. — Naslovno stran te knjige je prav lepo ilustriral Jože Beranek.
Vsaka knjiga »Slovenčeve« knjižnice« stane le 5 lir!
»Slovenčeva knjižnica — Ljubljana — Kopitarjeva ulica št. 6
plazovi so pa od torka do srede zjutraj pokvarili tudi več telefonskih zvez. V sredo dopoldne je bilo do 30 telefonskih poškodb po snežnih plazovih s streh.
Gledališče
Drama: Četrtek, 6. nov.: Zaprto. — Petek, 7. nov.: »Boter Andraž«. Premiera. Red Premierski. Začetek ob 17.30, konec ob 20.
Opera: Četrtek, 6. nov.: »Boheme«. Red Četrtek. Začetek ob 17, konec po 20. — Petek, 7. nov.: »Princeska in zmaj«. Mladinska predstava. Izven. Globoko znižane cene. Začetek ob 15, konec ob 17.
Radio Ljubljana
Četrtek, 6. novembra. — 7.30 Radijska poročila v slovenščini. — 7.45 Slovenska glasba, vmes ob 8.00 napoved časa. — 8.15 Radijska poročila.
—	12.15 Koncert malega orkestra Adamič. — 12.40 Koncert tria Prek. — 13.00 Napoved časa.
—	Radijska poročila. — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Orkester ElARja pod vodstvom D. M. Šijanca. — 14.00 Radijska poročila. — 14.15 Izmenjalni koncert iz Nemčije. — 17.15 Koncert violinskega ljubljanskega kvarteta (Leo Pfeifer. Albert Dermelj, Vinko šušteršič, Čenda šedlbauer). — 19.30 Radijska poročila v slovenščini. — 19.45 Simfonična glasba. — 20.00 Napoved časa. — Radijska poročila. — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.40 Orkester Cetra pod vodstvom Barzizza. — 21.10 Simfonična glasba. — 21.45 Pogovor v slovenščini. — 21.55 Koncert ljubljanskega kvarteta in saksofonista Miloša Ziherla. — 22.25 Pisana glasba. — 22.45 Radijska poročila.
Petek, 7. novembra. — 7.30 Radijska poročila v slovenščini. — .45 Komorna glasba, vmes ob 8.00 napoved časa. — 8.15 Radijska poročila.
—	12.15 Harmonikaški duet Malgaj. — 12.35 Koncert dueta Gabellini-Ciampanelli. — 13.00 Napoved časa. — Radijska jraročila. — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Operetna glasba, izvajana jx> orkestru ElARja pod vodstvom D. M. Šijanca s sodelovanjem sopranistke Drage Sokove in tenorista Janeza Lipuščka. — 14.00 Radijska poročila.
—	14.15 Koncert jx>d vodstvom Maciocea. — 14.45 Radijska ]>oročila v slovenščini. — 17.15 Koncert violončelista Čende Šedlbauerja in pianista Marjana Lipovška. — 19.00 »Parliamo 1'italiano«, prof. dr. Stanko Leben. — 19.30 Radijska poročila v slovenščini. — 19.45 Operetna glasba. —
20.00 Napoved časa. — Radijska poročila. — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.40 Orkester Cetra pod vodstvom Barzizza. — 21.20 Orkestralna glasba pod vodstvom Arlandija.
—	21.45 Pogovor v slovenščini. — 21.55 Bleščeča glasba pod vodstvom Petralia. — 22.20 Italijanska narodna glasba pod vodstvom Prata. — 22.45 Radijska poročila.
Sobota, 8. novembra. — 7.30 Radijska poročila v slovenščini. — 7.45 Pisana glasba, vmes ob 8.00 napoved časa. — 8.15 Radijska poročil:). -— 12.45 Godalni orkester pod vodstvom Manna.
—	12.40 Vokalni kvartet Lumbar. — 13.00 Napoved časa. — Radijska poročila. — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Operetna glasba. — 14.00 Radijska poročila. — 14.15 Pisana glasba. Orkester ElARja pod vodstvom D. M. Šijanca. — 14.45 Radijska poročila v slovenščini. — 17.15 Nove plošče Cetra.
—	19.30 Radijska poročila v slovenščini. — 19.45 Komorna glasba. — 20.00 Napoved časa. Radijska poročila. — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.30 Lirična sezona F.IAR-ja: Ifigenija na Tavridi, opera v treh dejanjih C. V. Glucka. V odmorih pogovor v slovenščini in novice v slovenščini. — 22.45 Radijska poročila.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra cesta 78.
Poizvedovanja
Zgubila s? je črna bon od Vegove ulice proti frančiškanski cerkvi. Pošten najditelj naj jo vrne v upravo »Slovenca«.
Gospa, ki je padla na križišču Knafljeve in Šelenburgove ulice in je bila namenjena k Sv. Križu, naj se glede dežnika zglasi na ur-šulinski porti.
Našla se je manjša vsota denarja na Poljanski cesti. Dobi se na Poljanski cesti 51, podstrešje, Marolt.
Alt raste tole!
Če naročite »Slovenčevo knjižnico« boste podprli tudi številne grafične delavce, ki bodo ostali pri delu
Iz Tržaške pokrajine
Ljudsko gibanje v Trstu v devetih mesecih letošnjega leta izkazuje sledeče številke: porok je bilo 1463 (napram 1762 1. 1940), rojstev je bilo 2908 (1. 1940 jih jo bilo 2988), smrtnih primerov pa je bilo 2883, od tega odpade 1308 primerov samo na prve tri mesece: januar, februar in marec. L. 1940 je bilo v prvih devetih mesecih 2646 smrtnih primerov. Kakor se vidi iz teh številk, je bilo letos nazadovanje pri porokah in rojstvih, napredovanje pa v smrtnih primerih v primeri z letom 1900 in tudi s preteklimi leti.
Nova cesta Sv. Andreja se ho gradila. Že dolgo je v načrtu gradnja nove ceste, ki bi podaljšala cesto Sv. Andreja še naprej od ladjedelnic Sv. Marka. Ta dela se bodo pričela letos ter se bo cesta zgradila v dolžino 1375 metrov. Širina cestišča bo 22 metrov, od tega 9 melrov vozišče, 5 metrov za tramvajsko progo ter 6.50 metrov za dva hodnika za pešce. Stroški za gradnjo so preračunani na 8,100.000 lir. Gradnja se bo vršila v več etapah. Prva, ki se bo pričela graditi sedaj, meri v dolžino 420 metrov.
Uspeli začetki mladega tenorista. Na letošnjem tekmovanju pevcev, ki se je vršilo v Ales-sandriji. je vzbudil največjo pozornost mlad pevec Maks Suran iz Trsta. Ta 24 letni fant. rodom iz Pazina v Istri, ki živi že vrsto let v- Trstu, je
Iz Soriške pokrajine
Otrok utonil v vaškem kalu. Predzadnjo soboto okrog poldne so 6e v Temnici na Krasu igrali otroci okrog vaškega kala. Med njimi je bila tudi 2 in pol letna Vidica Pahor. Otroci so metali v vodo kamenčke in občudovali kroge, ki jih je delala razgibana gladina. Mala Vidica je želela ta naravni pojav opazovati od bliže in je stopila na zadnjo stopnico nnd kalom. Ne da bi v zabavo zagledanih otrok kdo kaj opazil, je nesrečna punčka nenadoma zdrknila v vodo. Šele ko jo je motna voda vrgla na vrh, so prestrašeni otroci spoznali nesrečo in zagnali silen vrišč. Ko so nato sosedje prihiteli h kalu in potegnili ubogo Vidico iz vode. je bilo že prepozno, revica je bila mrtva. Imela je ganljiv pogreb: jokali so mladi in stari. — Starše naj piotolaži usmiljeni Bog!
Zaupanje v božjo pomoč jih ni zapustilo.
Zadnjič smo poročali o slabi letini, ki je letos pritisnila na lepo župnijo Kamnje v Vipavski dolini. Preizkušanih faranov nesreča nj zlomila. Na praznik Kristusa Krnlja so imeli celodnevno češčenje. tri dni pred nedeljo so bile pa duhovne vaje za može in fante, ki «o bile kljub slabemu vremenu prav dobro obiskane; zadnji dan v soboto je pristopilo nad 250 moških k mizi Gospodovi. Zaupanje v Boga je najbolj tolažljiva pomoč v vseh nadlogah.
Zima se igra. Pretekli teden nam je sever
.. .
del na>e dežele skoraj do Vipavske doline. V
med močnim viharjem posnežil ves hriboviti
noči od torka na sredo 29. oktobra smo dobili pa sneg z jugozahoda. V jutranjih urah je v Gorici in njeni okolici deževalo, v Zg. Vipavski dolini je pa snežilo tndi v ravnini. Tam se sicer sneg ni prijel, pač pa so bili pobeljeni vsi griči in vsa pobočja. Planina, Grzelj, vrh[>olj-ski holmi in slične višine so se okrasili z belo obleko. Tudi Kajti b rib in drugi kraški vrhovi do Kostanjevice so se pobelili. Vrhovi, kjer je sneg prejšnjega tedna že skoroi skopnel, so dobili belo odejo od juga. V Bovcu je bilo zjutraj lepo jasno Potniki so se kar začudili, ko so na potu v Gorico pri Volčah in Ročinju naleteli na rahlo zasneženost.
Tridesetdnevni dopusti za vojake poljedelce. Da ustreže potrebam j>ol jedelstva v dobi jesenske setve, je vojaška oblast ukrenila, da dobe vsi vojaki, ki so kmečkega stanu, v času od 15. oktobra do 15. decembra, tridesetdnevne dopuste. Dnevi, ki so potrebni za pot, niso všteti. Ti dopusti se dovolijo tudi častnikom, ki so lastniki ali upravitelji kmečkih posestev, pri katerih so bistveno zaposleni. Kakor do-znamo. je že mnogo naših vojakov prišlo na te kmečke dopuste, ker gre vojaška oblast v tem pogledu ljudem zelo na roko.
očaral vse strokovnjake s svojim krasnim tenorjem, ki mu v vseh legah zelo prijetno zveni, posebno pa blešči v višinah. Uspeh, ki ga je dosegel v Alessandriji, mu je na mah odprl lepo bodočnost. Takoj so ga angažirali za vrsto koncertov, ki jih je že imel po raznih mestih Italije, sedaj pa nastopa z velikim uspehom v Trstu. S svojim simpatičnim nastopom in lepim glasom si povsod osvoji publiko. Sedaj se mu obeta anga-žma v operi ter ga nedvomno čaka velika kariera.
Vojaška godba se je vrnila. Tržaška vojaška godba je bila precej časa na zasedenem ozemlju in sicer v Karlovcu, na sedežu poveljstva II. armade, kjer si je s svojimi nastopi pridobila splošne simpatije. Ob povratku v svoje domače mesto se je vojaška godba preteklo nedeljo predstavila tržaškemu občinstvu z javnim koncertom na piaz-zu Unita.
Smrt znanega šolnika. V Vidmu, kamor je prišel na obisk k svoji hčerki, je umrl nagle smrti znani tržaški pedagog, vpokojeni ravnatelj Izidor Fiamin. Pokojnik se je vneto udejstvoval v javnem življenju tržaškega mesta ter je zavzemal odlične pozicije. Bil je tudi znan pedagoški in šolski pisatelj ter so nekatere njegove šolske knjige že dolgo vrsto let v rabi na učnih zavodih države.
Iz tržaškega glasbenega življenja. Veliko zanimanje koncertnega občinstva v Tretu vzbujajo koncerti komorne glasbe, ki bodo od 26. oktobra do 16. novembra na tržaškem gradu. Predvideni so štirje koncerti znanega kvarteta Tartini: prvi je bil v nedeljo dne 26. oktobra ob 17. s sporedom Haydna, Cherubinija in Schumanna, naslednji bo v nedeljo 2 novembra ob 16.30 s sporedom Mozarta, Brahmsa in Paganinija, tretji v nedeljo 9. novembra s sporedom Tartinija, Beethovna in Smetane, četrti pa bo 16. novembra ob 16.30 kot spominski koncert Antonina Dvoržaka. Na sporedu 60 samo Dvoržakova komorna dela. — Trgovski in industrijski dopolavoro je pričel preteklo nedeljo 19. novembra s serijo koncertnih prireditev pod de-vizo »eno uro glasbe«, ki se bodo nadaljevale ler bodo po svojem začetku sodeč pomenjale dobrodošlo obogatitev tržaškega glasbenega življenja. Prvi koncert v nedeljo je bila zelo uspela predstavitev mladih, pa vendar umetniško že izbrušenih talentov. Nastopila je violoncelistlnja Marna Barella-Ziinolo, sopranistka Nella Bonato in najmlajši med njimi, pa najboljši pianist Antonio Bibalo, ki si je nedavno osvojil prvenstvo na tekmovanju pianistov v Genovi. — železmčarski Dopolavoro je priredil v svoji lepi, prenovljeni dvorani v soboto 18. t. m. zvečer pevski koncert, na katerem so sodelovali sopranistinja Blanka Zoratti, tenorist Maksimiljan Suran in basist Marij Tommasini.
Fotografska razstava. Alpinistični center je priredil v svojih nrostorih v via Milano 2. razstavo fotografij, ki preseneča po svoji izbranosti in lepoti motivov ter po dovršenosti razstavljen& deL
KULTURNI OBZORNIK!
Dremljeva plaketa 0. Zupančiča
Umetnostna prizadevanja S. Dremlja, da nam na polju medaljerstva in plaikete ustvarja kvalitetne 6tvari, so v zadnjem ča6u rodila dober uspeh. Že na zadnji razstavi 60 njegove plakete, izvržene v različnem plemenitem gradivu, vzbudile upravičeno pozornost našega občinstva, njegovo najnovejše delo, plaketa pesnika g. Otona Zupančiča, pa je z umetnostnega vidika gotovo najbolj
Visoke šole za telesno vzgojo
šport dobiva strokovno izobražene voditelje
Menda ni kulturnega središča v Evropi, kjer ne bi imeli na koncu dolge vrste kulturnih in znanstvenih ustanov tudi posebno akademijo ali šolo za telesno vzgojo. Na jprej so dobili institute za telesno vzgojo severni evropski narodi. Prvi med n jimi so bili Švedi, ki so že leta 1813 ustanovili Lingov zavod za švedsko gimnastiko. Tudi bivša pruska visoka šola za telesno vzgojo je imela 80 letno tradicijo. Ukinili so jo leta 1934, ko so v Nemčiji izvedli obsežne reformacije športa in telovadbe.
Balkanski narodj so bili med zadnjimi. To jesen so v Sofiji ustanovili Visoko šolo za telesno vzgojo, v Belgradu so to storili pred tremi leti, Grki in Romuni pa so imeli zavode za izobrazbo telovadnih učiteljev že pred 10 leti.
Med vsemi športnimi ustanovami je najbolj slovela berlinska visoka šola za telesno vzgojo, katero so tik pred zadnjo olimpiado ukinili in porušili. Na istem mestu so zgradili orjaški stadion, v bližini pa reprezentativno Državno
akademijo za telesne vaje. Vendar, nova akademija nima značaja normalne visoke šole. Na akademiji se vršijo le krajši tečaji za izfiopol-njevanje športnih zdravnikov, učiteljev, organizatorjev itd. Izobraževanje srednješolskih učiteljev telesne vzgoje so Nemci prenesli na univerze. Istočasno so imenovali tuai prve univerzitetne profesorje telovadbe in šiporta. Nekateri med njimi uživajo mednarodni sloves: dr. Nerz — nogomet, dr. Kriimmel — teorija treninga, dr. Kiinge — š|>ortna tehnika, arhitekt March — gradnja šjwrtnih prostorov itd.
Naša mlajša generacija športnih strokovnjakov je študirala največ v Berlinu in Varšavi, v zadnjih letih pa v Belgradu. Z novimi razmerami se je pojavilo zanimanje za Rimsko akademijo za telesno vzgojo, kjer traja izobrazba učiteljev telesne vzgoje tri leta. Na napredku športa in telovadbe imajo evropske visoke šole velike zasluge. Šport ni več samo veščina. zabava ali senzacija, temveč načrtna vzgoja, ki 6loni na znanstvenih temeljili.
St. Dremelj: Oton Župančič
neoporečna. Ujiodobljenec je postavljen v prostor strogo frontalno, viden nekako do ramen. Slogovno je delo značilno za Dremljevo umetnost. Realizem, ki je osnova njegovega umetnostnega oblikovanja, ie tu izveden z vso doslednostjo. Obraz upodobljenca je karakteriziran s tem, da je kipar opustil vse nepotrebne detajle, nekatere dele pa je rahlo poudaril. Visoko čelo, izraziti izraz v očeh, močne ličnice in značilne poteze spodnjega dela lica nam pesnikovo človeško podobo posredujejo na živ in neposreden način. Skupinsko je delce umirjeno, jx>eno6tavljeno. Ozadje, na ka-rem jx>čiva glava, je prazno, omejeno na levi in desni od napisnega traku.
S tem delom je medaljer Dremelj dokazal, da njegova umetnost hitro stopa h kvalitetnemu napredku. Želeti bi bilo le, da bi zanimanje za njegovo delo kmalu prodrlo tudi v širše plasti naše- I ga občinstva, ker bi na tak način nam dovolj tuja umetnostna panoga doživela svoj opravičeni razcvet	Dr. S. Mikuž.
Književno delovanje v novi Hrvatski
Pod tem naslovom je Zlatko Milkovič napisal pred kratkim v »Hrvatskem rodu«, v oficiel-nem glasilu Nove Hrvatske članek, ki bo zanimal tudi naie bralce, kajti v sosedni Hrvatski prihajajo sedaj na površje nova imena in novi ljudje, pa tudi nov duh v književnosti. Zaradi informacije prinašamo ta članek, ki ima tudi naslov »pol leta Nezavisne Države Hrv&tske — Hrvatska književnost v zadnjih šestih mesecih.«
Zlatko Milkovič trdi, da se tudi v književnosti, kakor na vseh drugih področjih javnega življenja v sosednji Hrvatski čuti veliko napredovanje. Hrvatska književnost ima sedaj nova pota in nove smernice svojega delovanja, kateremu je omogočena sedaj vse večja razširjenost, kakor pa doslej, »ko so nam bile roke vezane v vsakem pogledu«. Danes so se rešili vseh okovov, ki so jih kakor koli ovirali v razmahu. Zdaj se zavedajo Hrvati važnosti književnosti, ker le po književni delavnosti se lahko presodi duša naroda, njegove težnje in njegovo mišljenje. Pesnik je dete svojega okolja, in samo po tem, »v koliko se je zrastel s svojo sredino, lahko po pravici ocenimo njegovo važnost in važnost njegovih del.Kakor je tudi važen kot individuj, kot poedinec, kot velik in močan duh, še toliko bolj je važen kot predstavnik naroda.« Kot drugi narodi ima tudi hrvatski narod svoj poseben značaj, že zato ker je poseben narod s svojimi lastnimi zahtevami in pogledom na svet, Samo po tej originalnosti in s tem pogledom na svet lahko Hrvati dostojno predstavljajo svoj obstoj v svetu, in samo po tem, kar prinašajo svojega 6vetu, jih bo cenila Evropa. Da so pa uspeli ustvariti res nekaj svojskega, priča prav njihova nova literatura, ki ima uspeh v inozemstvu in se prevaja na tuje jezike. Znamenje novega časa in novega pojmovanja književnosti se kaže tudi v tem, da je postavljen za ministra največji hrvatski pisatelj sedanjega časa Mile Bu-dak, pisatelj največjega romana »Ognjišče«, kar priča, kaka važnost se polaga književnemu delovanju.
Po tem uvodu, ki smo ga podali samo v skraj-šavi, preide pisec na posamezne knjige, ki so izšle v tem polletju. Nagrade nove države za pisateljevanje so prejeli naslednji pisatelji za svoje delo, ki ga navajamo v oklepaju: Sida Koiutič (roman S naših njiva), dr. Mladen Lorkovič (Narod i zemlja Hrvatska), Ivan Softa (roman Nemirni mir), Jakov Sekulič (roman Za srečom), Jure Pavičič (novele Krčevina), Olinko Delorko (pesme Razigrani vodoskoci) ter Peter Guberina in Kruna Krstič za delo »Razlika izmedju hrvatskog i srp-skog jezika.« — Vsa ta dela so bila nagrajena z večjim denarnim zneskom, da se tako pisatelju da gmotna nagrada za duhovno delo. Zanimivo je, da je vsa ta dela izdala Matica Hrvatska, ki je bila svoj čas preganjana, ter je sedaj resnično največje, najstarejše in resnično najbolj hrvatsko kulturno podjetje. Zanimivo je tudi, da so vsa ta dela izšla še pred proglasitvijo Nezavisne Hrvatske ter so torej dobila priznanje naknadno. Pri njih se pa ni gledalo samo na estetski kriterij, ki je bil sicer glavni, temveč tudi na njihovo ideologijo; kar pisec sam priznava.
Izmed nadaljnjih knjig, ki so izšle v zadnjih šestih mesecih, navaja pisec samo najvažnejše in to na prvem mestu knjigo poglavnika dr, Paveli-ča: Strahota zablude, ki je prvikrat izšla v Sieni 1 1938 v italijanščini, sedaj pa prvikrat v hrvaščini. V njej opisuje poglavnik strahote komunizma in boljševizma ter je že takrat svaril pred tem razdiralnim elementom, ki preti ugonobiti vse, kar je vrednotnega v narodu. Doglavnikov Budakov vojni roman Na vulkanima, ki je doslej izhajal v dnevnem časopisju, se prav sedaj tiska v posebno knjigo ter bo v nekaj dneh izšel knjižno kot novo delo tega velikega hrvatskega pisatelja. Dr. Albert Haler je izdal knjigo esejev Iz tudjih književnosti, kjer je prikazal Shakespeara kot eden največjih hrvatskih poznavalcev tega največjega Angleža, dalje Goetheja, D'Annunzija, Pascolija itd. Prof. dr. S, Zimmermann je izdal svoje veliko življensko delo »Filozofija života«, v katerem je dal sumaren in jasen pregled svoje celotne filozofije. To delo je eno najvažnejših hrvatskih filozofskih del. V založbi Be-l-ka — Biblioteka lijepe knjige sta izšla že dva zvezka: 1. Ličnosti iz franeuske literature dr. D. čepiliča, ter z eseji Vlad. Kuiana Ars et artifex iz hrvatske likovne zgodovine, kar smo
»Šiba novo mašo poje«	|
0 nenavadnih tekmah starih špartancev
O starih Grkih je znano, da so imeli že pred 2500 leti 6voje športne olimpijske igre, pri katerih so se mladeniči borili za zmage v rokobor-bah, tekih, skokih, metanju diska in kopja. Posebno pozornost so polagali na telesno vzgojo Špartanci, ki so moško mladino že v rani mladosti pripravljali na vojaško službo. Ideal Špar-tanca je bil mladenič, močan in uren, borben in srčen, utrjen proti mrazu in vročini, proti bolečinam in vsem drugim telesnim nevšečnostim.
Kako drugačne navadne so imeli ljudje tistih časov, nam zgovorno pričajo svojevrstne tekme, katere so prirejali špartanci na čast boginji Ar-temidi Ortiji. To je bila boginja rodovitnosti. Njej na čast so prirejali posebne svečanosti, pri katerih so mladeniči tekmovali v tekih, dekleta pa so nastopala z lepimi ljudskimi plesi. Glavni del svečanosti je bila tekma mladeničev v prenašanju bolečin. Okrog slavnostno okrašenega oltarja so se zbrali gledalci, mladeniči pa so pristopili goli in prenašali udarce s šibami. Vodilna misel je bila najbrž tista, ki jo jioznaino tudi pri nas, ko pravimo »šiba novo mašo poje«. Špartanske mladeniče so tepli prvotno s šibami svetega drevesa, ki je imelo po njihovem verovanju čudežno moč, da je vlivalo mladeničem razne telesne vrline. Pozneje pa so uporabljali pri udarjanju tudi palice in usnjate biče.
Največja sramota je bila, če je mladenič zastokal, ali če je na kakršen koli način pokazal, da ga boli. Matere, ki so to svojevrstno tekmo gledale, so imele le eno skrb: da bi bili njihovi sinovi dovolj odporni in ponosni, da bi zdržali do konca. Tekmo v bičanju je nadzirala posebna svečenica, ki je pazila, da so udarci dovolj močni in da ne prizanašajo sinovom bogatih staršev.
Kdor je vztrajal do konca, je postal zmagovalec. Tekmovanje je trajalo včasih po več dni. Večkrat se je zgodilo, da se je našel zagrizen mladenič, ki se ni hotel podati in je prenašal udarce tako dolgo, da je v bolečinah umrl. Zmagovalcem, ki so rajši v bolečinah umirali, kakor da bi z besedo napravili konec mučenju, so postavili na državne stroške spomenike.
Tako in jjodobno so si Špartanci vzgajali mladino in jo pripravljali na duševne in telesne napore vojskovanja.
Jeseničan Ažman zmagal na boksarskem
turnirju v Celovcu
Po nedeljskem turnirju v Celovcu obetajo nemški listi Jeseničanu Ažmanu lepo športno bodočnost. Turnirja so se udeležili znani prvaki srednje kategorije Dowhan (prvak Vzhodne Marke), Lars Isacksen (norveški prvak) in Jeseničana Ažman in Majnik. Nastop mladega Ažmana je vzbudil splošno pozornost. Izid turnirja je bil tale: 1. Ažman, Jesenice, 2. Lars Isacksen, Celovec, 3. Dowhan, Dunaj, 4. Majnik, Jesenice.
Preureditev Planice. Poročali smo že, da so v Planici poglobili iztek pod veliko skakalnico. Prostor za gledalce so nekoliko razširili, tako da bo zimski stadion tudi poleti uporaben. V areni pod veliko Bloudkovo skakalnico nameravajo urediti nogometno igrišče, ki bo služilo
v zimskem času za izteke skakalcev, v letnem ipa za nogometne in lahkoatletske prireditve. Sodniški stolp bo visok 40 m in opremljen z vsem potrebnim za sodnike in športne poročevalce. Za časnikarje bo v stolpu jiosebna soba s telefonom in napravami za radio prenose. Tako jim bo v bodoče olajšana težka poročevalska služba.
Posebne radio-slušnlke so vpeljali na Japonskem za gledalce športnih tekem. Poročajo, da je bilo pri rokoborbah v športnih palačah vselej toliko navijanja, navduševan.ja in grajanja, da je bilo razglaševalcem nemogoče sproti objavljati potek borbe. V bodoče bodo imeli fanatični Japonci male radio slušalke, da bodo lahko poslušali ocene sodnikov in podrobnosti o poteku rokoborb.
V bližini Osla so zgradili novo norveško akademijo za telesno vzgojo. V internatu bo prostora za 120 slušateljev.
športni komik Benno Faltermeier, ki ie nastopil na bavarskih tekmah kot najpriljub-ljenejšj šaljivec na drsalkah, je padel na vzhodni fronti. — Padel je tudi dunajski nogometni reprezentativec Josef Adelbrecht.
Ricardo Zamora, sloviti španski nogometni vratar, je prešel med bikoborce.
Plavalni dvoboj med ženskima ekipama Dunaja in Budimpešte bodo priredili v nedeljo v Dianabadu na Dunaju. Ob tej priliki bo tudi povratna waterjx>lo tekma med Dunajem in Monakovim.
, Eino Olkinuora, letošnji prvak Garmisch-'Partenkirchena v smučanju na 18 km, je padel na vzhodni' fronti. Olkinuora je bil eden .•najboljših finskih tekačev na smučeh.
Nove cene tobaku
Ljubljana, 5. novembra. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino ie na podlagi Kr. zakonskega odloka od 19. maja 1941-XIX, št. 415. ki je postal zakon 8. avgusta 1941-XIX št. 904 o ustanovitvi monopola v Ljubljanski pokrajini, dalje na podlagi Čl. 3 ministrskega odloka z dne 1. junija 1941-XIX, in na podlagi Kr. zakonskega odloka od 3. maja 1941-XIX št. 291 smatral za potrebno izenačiti cene tobaka, ki ga proizvaja domači italijanski monopol in se prodaja v Ljubljanski pokrajini, z novimi cenami v Kraljevini, pri čemer je poleg drugega upošteval tudi potrebo zvišati tarifo pri prodaji tobačnih izdelkov ljubljanske proizvodnje,
odreja:
S 5- novembrom 1941-XX so se dvignile prodajne cene tobaka, narejenega v Kraljevini in tistega, ki se izdeluje v Ljubljani takole:
Za izdelke, narejene v Kraljevini
Tobak za njuhanie: Debelejši »Macubino« od 30 na 40 lir za kilogram. V prahu: »Sun di Spagna« od 60 na 80 lir za kilogram. Stisnieni tobak: »Dalmazia« od 160 na 200 lir. Prvovrstni močni, tanko in debelo narezani od 90 na 100 lir za kilogram. Cigare: »Cavour« od 2.60 na 3 lire za komad. »Regalia« od 2.60 na 3 lire za komad.
Reforma šolstva na Hrvatskem
Ženske ne bodo več študirale - Kdor v višji gimnaziji pade, be izključen Pomanjkanje učnih moči - Boj proti nepismenosti
E. F. Gruber je objavil v »Donauzeitung« razgovor, ki ga je imel z bivšim prosvetnim ministrom dr. Budakom. Dr. Budak je rekel, da je bila šola na Hrvaškem pred 10. aprilom slaba iz treh razlogov: prvič je primanjkovalo potrebnih sredstev, da bi se omogočil pouk vsemu ljudstvu. Zaradi oddaljenosti so morale cele plasti v Liki, bosen-sko-hercegovskem Krasu, Dalmaciji in zagorskih hribih ostati doma brez slehernega šolskega pouka in so ostale nepismene. Drugič učni načrti niso ustrerzali potrebam Hrvatov. Srednje šole so bile usmerjene k zahodnim demokracijam, pouk nemščine in italijanščine pa se je zapostavljal. — Tretjič so srednje šole premalo vzgajale in produ-cirale preveč inteligenčnega proletariata, ki je bil izpostavljen vsakokratni modni bolezni, ker je zgubil stik z domačo vasjo in zemljo. Dr. Budak je rekel, da v bodoče ne bo več tako. V nekem govoru je dejal, da mora biti v bodoče edino in samo nadarjenost merilo za pripustitev v višje šole. Zato v bodoče učenec, ki je v višjem razredu srednje šole padel, razreda ne bo mogel več ponavljati. Ponavljanje bo dopuščeno samo v nižjih razredih srednjih šol, in to samo enkrat. Ženski študij bo omejen. Ženske ne bodo mogle več postati sodnice in advokatke, v novi Hrvaški ne bo več ženskih zdravnic, ker mora biti žena predvsem le mati in vzgojiteljica. Minister se je. izrazil tudi proti skupni vzgoji fantov in deklet. Zato
v našem listu že omenjali. Vlada Vladisavljevič je izdal novele San i java, St. Mihalič pripovedke Šest priča iz moga grada, zbirko pesmi pa je izdal Marijan Matijaševiž in jo posvetil »sreči mlade Hrvatske«.
Tako je delo nove hrvatske literature, kakor nas informira o njem Zlatko Milkovič.
bo dovoljenih več zasebnih ženskih gimnazij s pravico javnosti. Zakonita omejitev dostopa žensk v srednje in višje šole še ni izdana, ker država pričakuje, da bo prebivalstvo to samo storilo. To reformo pripravljajo za šolsko leto 1942/43.
20.000 učnih moči primanjkuje
Sedaj se izdeluje v prosvetnem ministrstvu načrt, ki bo vseboval važno določbo, to je podaljšanje pouka na ljudskih šolah od štirih na šest let. S tem naj se dvigne stopnja ljudske izobrazbe. Zato pa potrebuje država sposobne učne moči. Trenutno je v hrvaški državi 5000 ljudskih šol s približno 12.000 učnimi močmi. Za izvedbo nove šolske reforme pa bo potrebnih najmanj 20.000 novih učnih moči. Dokler tega ne bo, si bodo pomagali s pomožnimi ljudskimi šolami povsod tam, kjer živi vsaj 20 otrok, ki še niso obiskovali nobene šole. Kot učne moči bodo na teh pomožnih šolah nastavljeni upokojeni u&itelji, katoliški in muslimanski duhovniki, sestre redovnice in take osebe, ki imajo vsaj dva ali več razredov srednje ali meščanske šole in so usposobljeni za vzgojo otrok.
Poleg tega si prosvetno ministrstvo prizadeva čim več za odpravljanje analfabetizma med ljudstvom. To nalogo, pobijati nepismenost, imajo že pomožne šole, ki pa zajemajo le šoloobvezne otroke. Za odrasle nepismene, do 50 let stare, bo izdana obvezna odredba, da morajo svojo zamudo odpraviti in se naučiti brati in pisati. V ta namen bodo to zimo po vaseh posebni tečaji. Kmetje in kmetice dobe pc ugodni ceni zvezke, svinčnike, peresa in prve čitanke. Tudi sicer bo že to leto za reformo šolstva v marsičem poskrbljeno. Izdane so že štiri nove čitanke za ljudske šole, za srednje šole pa bodo v kratkem izšle nove zgodovinske učne knjige.
»Toscani superiori« od 0.80 na 0.90 lir. »Viržinke« od 0.80 na 1 liro komad. Cigarete: »Roma« od 0.30 na 0.35 lir vsaka. »Savoia« od 0.50 na 0.65 lir vsaka. »Eneo« 0.40 na 0 50 lir vsaka »Serraglio« od 0.36 na 0.45 lir posamezna. »Macedonia KxtrH« od 0.34 na 0.42 lir kom. »Tre stelle« od 0.25 na 0.30 lir posamezna. »Tre stelle s cedilcem« od 0.25 na 0.35 lir. »Macedonia eksportne« od 0.27 na 0.32 lir. »Stadio« od 0.22 na 0.38 lir za komad. »Ljudske cigarete« (Nazionali) od 0.18 na 0.22 lir vsaka.
Za izdelke ljublj. tobačne tovarne
Tobnk :a žvečenje se je podražil od 58 lir na
60 lir za kilogram. Strnjeni tobak: »Savski« od 75 do 110 lir. »Extra duvan« od 114 na 150 lir. »Tobak I. vrste« od 57 na 75 lir. »Tobak II. vrste« od 40 na 55 lir. Cigare: »Viržinke« od 0.50 na 0.80 lir za kom. »Portoriko« od 0.35 na 0.60 lir za komad. »Kratke cigare« od 0.25 na 0.40 lir za kom. Cigarete: »Neretva« od 170 na 240 lir za kg. Vsaka cigareta velja 0.25 lir. »Morava« od 155 na 200 lir za kilogram. Posamezen komad 0.20 lir. »Zeta« od 132.50 na 180 lir za kilogram. Posamezen komad 0.19 lir. »Ibar« od 115 na 160 lir za kilogram. — Ena Ibar velja 0.16 lir. »Drava« od 95 na 130 lir za kilogram. — Ena »Drava« velja po novem 0.13 lir. Ljubljana. 3. novembra 1941-XX.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino EMILIO GRAZIOLI
Rdeči križ sporoča
Ljubljana, 31. oktobra.
Pošto naj dvignejo: Cekič Zorka, stud. teh.; Dolžan Jana, Tvrševa 17-11; inž. Funkl Alojz, Stari trg 34; Hafner Pavle, Vošnjakova 10; Ka-rol Kleinbos, kurilnica I; prof. Kolar Mira, Mal-gajeva 6-1; Koritnik M., Poštni dom; Mici Kožel (Vajda), Jernejeva cesta; Pavčič Božidar, Blei-vveisova 63; Pobič Ferdo, šol. nadz., Puccinije-va; Primožič Maks, Kuhar jeva 1; Pungartnik Ida, Opekarska 18; inž. Sotošek Stanko, Cesta 29. oktobra 24-1; Šmuc Ivanka, Aleševčeva 26; Sosič Stanko, Bolgarska 32, Švagelj Ljudevit, Gorupova 3, Valjalo Nikola, Vrstovškova 16; Cerne Angel, Logar Ivan, Luznar Stane, Mohar Karol, Skrbinc Karmelo, Vrčon Milan, Zevnik L, Pregl Ivo, Kotnikova; Kobi Nada. Podpeč-Preserje: Škrlj Jože, Fužine 2, p. Dobrunje; Božič Slavka, Cesta pod Rožnik 5; Božič Cvetka, Vič, ul. B. 6; Barle Gojko, Tržaška cesta 1; Coff Emil, Verovškova 56; Dovgan Jožefa, Tvrševa 69; Dobovšek Jožica, Sv. Petra 91; Dimnik Martin, Smartinska 42; Eržen Milan. Čopova 10; Fakin Anton, ravn. meščan, šole na Viču; Grilc Ivan, Resi jeva 27; Habič Mici, Rožna ulica 17; Ivan Valerija, Marniontova 35; Jurca Josip, Tvrševa 91; Jelenec Alenka, Celovška 144; Klančar Marija, Medvedova 3; Kralj Marija, Švabičeva 7, Košenina Franc, Tržaška c. 119; Kačič Karol, Tvrševa 58; Kesič Franko, Ambrožev trg 3; dr. Kimovec, Pred škofijo 3; Možina Ivica, Rožna dolina c. 11-3. Močan Jožica, Rožna dolina c. XIX-12; Milanovič Mihajlo, Vič 114; Miklavčič Franc, Mariborska 26; Mravljak Ljerka, Cesta v Rožno dolino 10; Menart Ivan, Dolenjska 112; Pipan Albin, Podlimbarska 15; Prepeluh Pavla, Breg 10: Pezdir Apoloni ja. Cesta na Brdo; Petrič Franc, Mivka 3; Pajk Janko, Zrinjskega trg. Jezuitski kolegij; Peršin Mihael, Švabičeva 11; Plesničar Tatjana, Božna dolina c. V1II-33; Perko Alenka, Poljanski nasip 52; Pogačar Ivan, Stožice 42; Ristič Valerija. Hradeckega vas 47; Rožič Marinka, Mivka šl. 3; Snirkolj Ivanka. Rožna dolina XVII-36; Škrlovnik Mihael, Poljanska 15; Slamnik Pavla, Tovarniška 22; Turk Vojko. Večna pot 32; Vr-tačnik Magda, Vič 48; Tančar Anka, Peruško-va 7; Zagorski Cvetko, Pokopališka 35.
V pisarni Kolodvorskega misijona, Slomškova ulica I, naj se zglase
Albert Tone, Tyrševa 52; dr. Vilko Fa.jdiga, Costova ulica; Čebul,j Tončka, Poljane 63; Drenik Milka, Marniontova 36; Galasch Zora, Masaryko-va 58; Kunstelj Fani, Galjevica 152; Leveč Marija, Glinška 3; Lovšin Lujza, Ažhetova 4; Mlekuž Slava, Postojnska 3; Megušar Milan, Prekmurska št. 1; Ramšak Polonca, Lavričeva 3; Ramol Vera, Bičevje 6; Šlibar Kristina, Štrekljeva 10; Uprava glavne bratovske skladnice v Ljubljani; Ponikvar franjo, Nove Jarše 32; Gartnpr Justi, Kodeljevo; Miiller Vida, Pugljeva 17; Gostič Emil, Cankarjeva št 7.
Obisk v jetnišnici
»Ali nimate nobene družbe?«
• O, mnogo jih je, pa ne morejo iz celic«. ♦
Posledica
»Popolnoma ste ozdraveli. Ali ste imeli f>o prestani bolezni kaj posledic?«
»Da. Moja bolničarka je sedaj moja žena.«
Iznajdljivost
Dva gospoda sta sedela v gledališču. Pred njima je sedela gospa z velikanskim klobukom in jima zastirala pogled na oder. Pa pravi prvi gospod, tako da ga dama sliši: »Ali vidiš, kako krasno frizuro ima ta gospa?« — Gospa je takoi snela klobuk.
Prva partija
32
V tem je s tiste strani, kjer je delal tesar, nekaj zahreščalo, zaječalo in potem težko padlo, kakor da se je prevrnila vreča moke. Andres se je zdrznil. »Kaj je?« je bleknil zmedeno in tekel na to stran; Adam je 6amo pogledal, Pepek je dvignil gumijev rilec, nekaj časa poslušal, nekaj zagodrnial in zlezel v luknjo. Stanko je pustil lopato in hitel za Andresom. Ali se je kaj zgodilo?
I no, najbrže se je kaj zgodilo, pa nič posebnega; samo Martinek sedi na tleh med kamenjem in presenečeno mežika; zraven njega kleči Andres in mu 6veti z jamščarico na teme glave. Nad njima puha zidar Matula in se praska po tilniku.
»Sapra,« dihne Martinek. »hotel sem izmenjati tale prečnik, pa se je name podrlo!« Zdajci se je ves srečen zasmejal. »Ampak naglo je šlo, lantje,« je rekel zadovoljno.
»Ali moreš vstati?« skrbi Andresa.
»Seveda,« pravi tesar in se pobira s tal. »Počakaj, da si opomorem!«
»Ali 6e H po glavi vrti?«
»Malo že.«
»Ali 6e ti ne hoče bljuvati?«
»Ne.« Tesar že stoji in zre s priznavanjem na viseči prečnik. »No, veš, 6ila!«
Paznik se je obrnil k M a tuli: »Vas je tudi usekalo?«
»Da,« je mrmral orjak in si grebel v gostih laseh.
»Torej se lahko malo odpočijete,« je rekel kaz-nik skrbljivo ter se obrnil k Stanku. »In kaj pa vi tukaj zijate! Pojdite nakladat!«
Tesar Martinek gre jiočasi k svojemu jopiču, vzame iz njega stekleničko in nekaj v papirju za-
vitega. »Moram se najesti,« pravi. Adam ima 6pet masko na 6ebi in mu prijateljsko kima « slonjnn rilcem.
»Saj ti menda nič ni?« vpraša Stanko in prime za lopato.
»Nič, nič!« Mladi orjak lepo 6edi, pred 6eboj ima jamščarico in veselo razvija iz rjavega papirja velik kos kruha, pomazanega z maslom. »Le nikar 6e ne zadržuj!«
Stanko nalaga premog na prazni voziček in 6e zdaj pa zdaj ozre na tovariša Martinka, a ta sedi s pobešeno glavo nad nenačetim krajcem kruha in gubanči čelo.
Stanko je prenehal nakladati. »Kaj ti je, Jenda?«
»Tole maelo smrdi,« godrnja tesar. »Ne morem jesti.«
Stanko 6e je spet lotil dela. Tudi Matula 6pet razbija in puha. Očka Suchanek se vrača in puha. »Jezes, ljudje,« 6i mane s suhimi rokami obraz, »to je delo! To je delo!«
Zdaj je Adam na vrsti, da gre v zasuti rov; v rovu roi>oče Pepek z lopato in meče premog in kamenje ven. tako da ga Stanko komaj dohiteva z nakladanjem. Pepek 61 misli: Kako se ta fant raz-mahuje v oblakih prahu s 6vojo lopato, ves črn in sjx>ten, — peklenski fant, ta je kakor Kiklop! SfK>-teni Stanko se s podvojeno močjo bori z lopato.
Že rine drugi naloženi voziček in ga obrača na križišču, toda kretnica se noče ganiti.
»Pomagal ti bom,« pravi tc6ar.
»Pusti me,« sopiha Stanko in trese voziček.
»Nekaj smrdi,« godrnja tesar. »Stanko, kaj pa tu 6mrdi?«
»Tebi 6e 6anja,« meni Suchanek. »Kaj bi tukaj smrdelo?«
Martinek viha nos. »Ne vem, ampak nekaj smrdi. — Sapra, bulo imam tule,« se tiplje po temenu.
I
»Nekaj je nate padlo, ne?« »Da, prečnik. Hotel sem ga zamenjati.« »No 6eveda,« je tolažil očka Suchanek. »To
i?o
imaš od tega. Pretres možganov, prijatelj. Ondan je mojemu zetu Faltysu padel na glavo kos premoga, in 6e mu je tudi zdelo, da nekaj smrdi. Potem mu je bilo 6labo in moral je nekaj dni ležati. Čakaj, tudi tebi bo čez nekaj časa slabo.«
»Meni?« se je začuflil Martinek. »Kaj si misliš, meni še nikoli ni bilo slabo. Pojdem 6pet lepo na delo.«
*
Pepek meče neprestano premog in kamenje iz luknje. Včasih zleze ven, si sname masko, diha in nekrščan6ko kolne. Ves je 6poten, črn od premogo-vega prahu, pije sodavico, ki niu jo prinaša tisti bledi človek od zračilnih vrat. Vsakih deset minut i leze iz vrtincev prahu ded Suchanek ali Adam. oke 6e jima tresejo od pnevmatičnega vrtala, komaj 6i snemata gumijeve gobce. Potem pijeta, se oddihujeta in nič ne govorita. Ali dajejo tisti trije še znamenja? Kdo pa ve? Ce imaš na glavi masko, nič ne slišiš, nič.«
»In tukaj ni več plinov?« vprašuje Stanko.
»Seveda so plini, zakaj bi ne bili, ampak držijo se pri tleh, veš? In Hans pazi, kako visoko gredo. Nekako do pasu, to pa že.«
Stanka boli glava; 6rce mu bije in nekaj ga duši. Paznik je tudi tak, kakor da nekaj čaka. Nikogar več ne ugrizne, samo skrbljivo hodi naokoli in posluša. Oosf>od Hansen, ta se ustavlja zdaj tu, zdaj tam, prislunne oddaljenemu lajanju, jx>kima z glavo in gre spet naprej; gre s povešeno glavo in viti 6vojo svetilko, kakor da se igra. Samo Martinek in Matula mirno tolčeta in zabijata, potem pa se sp>et pogovarjata. »Potisni to k meni! Ali moreš seči tja? No, še malo!« Stanko naklada že četrli voziček, noge se mu šibijo od slabosti, po glavi se
mu vrti. Še tale četrti voziček, pa 6e bom morda zgrudil. Adam 6e naslanja na eteno, težko diha in si briše pot. Zdajci se prijx>gne po lopato in pomaga Stanku nakladati.
»Dovolj je naloženo,« pravi Adam in se gre spet naslanjat na steno. »Lahko kar odpelješ.«
Stanko je odrinil voziček do okretnice in se trudi, da bi ga spravil naprej. Zdajci se posveti lučka gospoda Hansena. Stanko čaka, da gre Hans mimo. V tem 6e mu zazdi, da 6e za gospodom Han-6enom kakor iz jasnega dvigajo tla.
Zadonelo je, da se je stresel rov; in takoj je začel pokati opaž. Stanka je 6koraj f>odrl pritisk zraka, toda še vidi, kako se v oblaku prahu suka gospod Hansen in kako poka nad njim in se podira strop. »Pozor!« je zakričal Stanko in 6kočil, da bi z golimi rokami zadržal strop. Potem pa bolečina, Stanko še 6liši 6voj lastni nečloveški Krik, in potem konec, nekam 6e pogreza. Stanko je omedlel.
XXII.
Prvo, kar je spet slišal, je bilo, kako nekdo naglo govori: »Vzdignite mu noge, da mu pojde kri v glavo.«
Stanko je odprl oči in vidi, kako se iz teme nad njim naklanja Adamov dolgi obraz in vpadle, pozorno mežikajoče oči. »Kje je... gospod Hansen?« je boječe momljal.
»Hier.« Nad Stankom se iz črne teme prikaže lesketajoči 6e, umazani nos, in žilava roka ga treplja po licu. »Nicht ohnmachtig vverden! Ist schon gul?«
Stanko dviga glavo, da bi 6e razgledal, — kje 6em? Pri nogah mu kleči tesar, za njim Pepek, Andres, očka Suchanek, Matula — vsa partija. Okrog njega je natrpano teh na pol nagih, od premoga očrnelih teles, in vsi gledajo tako pre-jiadlo, da lo Stanka moti. »Kaj... kaj je bilo?«
Iz Hrvatske
Prva kazen zaradi preveč oblek. V Zagrebu so te dni izrekli prvo kazen zaradi prestopka predpisov o racioniranju tekstilnega blaga. Kaznovan jo bil neki zagrebški hišni jiosestnik, ki si je kupil novo obleko, čeprav je imel nad sedem oblek. Dovoljenje za nakup je dobil na ta način, da je prevaral oblasti z napačnimi navedbami. Obsojen je bil na šest mesecev zapora in 100.000 kun denarne kazni.
Državni monopol na poročevalsko službo vseh vrst. »Slovenec« je že poročal, da je bil v Zagrebu ustanovljen nov državni poročevalski urad »Cro-atia«, ki bo imel monopol na celotno poročevalsko službo. Sedaj hrvatski listi prinašajo natančnejša poročila o »Croatiji«. Poročevalski monopol se ne bo nanašal samo na politična, kulturna, gosjiodar-ska, vsa športna in borzna poročila, marveč bo imela »Croatia« tudi edina pravico izdelovati doma ali dobivati iz inozemstva vse vrste slik. »Croatia« bo prevzela dosedanjo uradno agencijo »Velebit«, prav tako pa tudi celotno imovino bivše jugoslovanske poročevalske agencije »Ava-la<, v kolikor se nahaja na Hrvatskem.
Z zagrebškega šahovskega turnirja. Po šestem kolu šahovskega turnirja za zagrebško prvenstvo
Ka; bi bilo st jr ti ?
Zasledovalci ?o sc bližali in bližali. Sonce je zahajalo in Anzelj se je že bal, da 6ta mu Netopir in n;egov pajdaš že ušia.
»Pri moj kokoš!« je vzkliknil! »Bojim se, da mi bo tudi to pot ušel. Le kakšne preglavice mi dela ta Netopir! Vselej, ko mislim, da ga že imam, pa mi 6pet zbeži.
»Le še malo potrpljenja, gosjx>d, boste videli, da ga bomo dobili,« ga je tolažil Lisjak.
Vendar ga niso dobili.
Mišek je bil še bolj iz sebe kot Anzelj. Uiti mu je bilo nemogoče. Skriti? Kam? Zdajci Je opazil, kako so velikanske kakteje v senci ob zahajajočem soncu. Konja je fiognal za kaktejo, ki ju je v svoji senci povsem skrila.
»Joj, joj,« je dejal Mišek. »Ljuba moja Strela, bodi pridna in mirno stoj! Lej, 6aj sva kar na lepem vrtu!«
Konj je razumel in tiho tiho obstal. Zasledovalci pa 60 naglo drevili mimo in ju niso opazili.
je bilo stanje sledeče: dr. Astaloš 5 (1), Rabar 5, Filipčič B. in Fritze po 4, inž. Tekavčič 3V» (1), Oštrek 3'A, Besch in Jerman po 3, Šubarič 2K (1), Petek 2 'A, Ostovič, Sadura S. in Salinger 2 (1), Cvek, Filipčič M., Gjurgjan in Rožič 2, Lončarič 1.
Dr. Božidar širola — upravnik etnografskega muzeju. Poglavnik je postavil dosedanjega ravnatelja Akademije za glasbo in gledališko umetnost dr. Božidarja širok) za ravnatelja etnografskega muzeja.
Premestitev velikih županov. S poglavnikovo odredbo sta prestavljena velika župana dr. Josip Barišič iz velike župe Bilagora v Bjelovaru v veliko župo Krbava in Psat v Bihač, veliki župan Lju-bomir Kvaternik pa iz velike župe Krbava in Psai v Bihaču v Zagreb, kjer je dodeljen na delo v notranje ministrstvo.
Razširitev zakonskih predpisov na področje Zemuna. 1'avelič je izdal zakonsko odredbo, pp kateri se razširi veljavnost vseh zakonskih predpisov na Hrvaškem na področje mesta in okraja Zemun.
Cene zelja v Zagrebu. Mestno poglavarstvo je določilo nove cene za zelje. Kilogram stane 2.5 kun. Kjer ga prodajajo v glavah, ne sme stati glava več kakor 4 in pol kune. Manjše glave stat nejo manj, 4 kune in pol lahko zaračunajo samo za tiste, ki tehtajo vsaj poldrug kilogram.
Iz Srbije
Palačo PAB-a v Belgradu bodo popravili. V
vojni je bila zelo j>oškodovana belgrajska palača Privilegirane agrarne banke. Na zadnjem občnem zboru delničarjev so sklenili, da jo bodo popravili. Popravila bodo stala 9 milijonov din.
»Prosvetni minister Gec» Kon«. Pod tem naslovom piše »Novo Vreme« o znanem belgrajskem knjigarnarju Geci Konu, ki je suvereno določal, kaj se bo v Srbiji tiskalo in kaj ne, katere knjige se morajo in katere se ne smejo prevesti, koga naj se pohvali, koga okrca itd., nato pa nadaljuje: »Ministri so se menjavali, prosvetna politika se je neprestano vedno znova izdelovala, samo nekdo je vedno ostal na svojem mestu in brez motenj odločal, jx> kateri poti bo šla prosveta v naši ubogi zemlji. To je bil Geca Kon, ki je prav za prav edini odločal o naši prosvetni politiki.«
Težave s kurjavo v Belgradu. Zima je pred vrati, v Belgradu pa še vedno ni dovolj drv. Tudi plotov ni več po mestu, oziroma so zastraženi. Drva prihajajo s hrvaške strani počasi, ker tudi tam sami še niso preskrbljeni, iz notranjosti Srbije pa še tudi ni kdo ve kaj prišlo. Ker je tudi električni tok sbb in so morali meščani zmanjšati število žarnic ter opustiti razsvetljavo reklamnih napisov in izložb, ravnotako z električnimi pečini ne smejo kuriti.
Srbski diplomat umrl. V mesecu oktobru je nenadoma umrl v Ženevi bivši ojx>lnomočeni poslanik v Rimu Boško Hristič.
Karte za obleko 10. novembra. Kakor smo že poročali, je v Belgradu zapora nad prodajo tekstilnega blaga in oblek. Meščani bodo dobili karte do 10. novembra, tako da bi se na ta dan pričela redna prodaja, na karte seveda.
% SIlfŽiBC fi
Dobe:
Služkinjo
samostojno kuharico, takoj sprejmem. - Blelwei-sova cesta 9-II.	b
1 Stožte j
JSttjo:
Gospodična
zmožna pisarniškega dela, prosi primerne zaposlitve, gre tudi za pospravljanje pisarn ali kaj sličnega. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12360. (a

Profesor glasbe
poučuje privatno klavir ln teorijo pr najuspešnejši metodi. Začetek 5. novembra. — Zrinjskega cesta 7-II.	u
B SpIIE 1
Oddalo:
Neopremljeno sobo
oddam, event. tudi z zajtrkom. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12481. s
Posteljne vložke
izdeluje ln sprejema v popravilo. - Alojz Andlo-vic, Gregorčičeva ul. 5.
Prodamo
Mraza, prehlada in
stilnih nadlog obvarie gotovo le
Vydrov Vas grog!
Toči se v avtomatičnem b feiu »RIO«, Ljubljana, Šelenburgova ul., oddelek za spec groge in čaje.
Pisalni stroj
znamke »A d ler«, dobro ohranjen, prodam. . Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 12472.	1
za 14—16 let starega fanta, dobro ohranjen, naprodaj. Koščak, Vidov, danska cesta 1.	1
2 pisalna stroja
Underwood ln Smith, starejša, a dobro ohranjena, proda pisarna v Beethovnovi ul. 14, mezz., zraven tvrdke »Dunav«,	1
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave ob 16 ln 18.15, ob nedeljah in pra-Mitjih pa ob 1030. 14.30. 16.30 In 18.30
Film taiinstvene vsebine
Zadnia roža
Francis Sullivan. Clive Brook, Jean Baxter
KINO UNION - TEL. 22-21
Dva naivečja umetnika filmskega plalna CONCHITA MONTENEGHO in AMADEO NA'.ZARI v odlični moderni veselo grl
Mož las romana
KINO MATICA - TEL. 22-41
Zlato zapada
Smith Ballew, Heatber Angel Kulturni dodatek: RADIJ, čudežna kovina. KINO SLOGA - TEL. 27-30
Vsem, ki so lajšali obolenje gospodične
Ane Gosti
in jo spremili do groba,
se najlepše zahvaljujejo
žalujoči ostali.
Sv. maša zadušnica bo v frančiškanski cerkvi v petek, dne 7. novembra 1941, ob pol devetih v kapeli Marije Pomagaj.
2 pisarniški sobi
v centru, po želji opremljeni ln s souporabo telefona, takoj oddamo. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 12476.	s
Prazno sobo
lepo, s posebnim vhodom lri s souporabo kopalnice, oddam. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12479.
Naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša preljubljena hčerka in sestra, gospodična
Majda Leben
v 21. letu starosti, previdena s svetimi zakramenti. - Na njeni zadnji poti jo bomo spremili v četrtek, dne 6. novembra 1941, ob 10. uri dopoldne na farno pokopališče v Horjulu. Horjul, dne 4. novembra 1941.
Globoko žalujoči Lebnovi in Catrovi.
Dolarske hijene
»Kar
Boste kmalu razumeli!«
počakajte!
Sam Racklev prime Vero Wesseley za roko in jo vodi pred seboj do postelje. Stric Paddy in inšpektor TayIor molčita. Sam Rackley se s porogljivim nasmehom obrne na bolnika v postelji: »Tako! Vi dozdevni gospod Grill! Bodite no toliko ljubeznivi in mi povejte, kdo je ta dama?«
»Malenkost!« odgovarja nekdo čez odejo. Bolnik je namreč tako zavit, da komaj kaj vidi. »Ta dama je moja sestrična Vera Wesse-lev!« Rackley se zdrzne, toda kljub temu ne odneha. Še vedno upa.
»Hm, to je že res; od kdaj pa je niste več videli?«
»Tistega dne se slučajno prav dobro spominjam!« odgovarja bolnik. »Tedaj smo namreč imeli nekakšno družinsko zabavo, po do-
mače povedano: pošteno smo se skregali. Čakajte! Bilo je to enajstega novembra, pred šestimi leti. In od tedaj pa do danes setrične Wesseley nisem videl!«
Rackley še ves čas drži Vero Wesseley za roko. Tedaj pa se mu ta utrga in ga divje pogleda. »Kako sploh morete priti na tako prismuknjeno misel, da ta človek ne bi bil Jonnes Grill? Seveda je Jonnes Grill! In zaradi take oslarije ste me privedli iz Washingtona!«
Sam Racklev jo hoče potolažiti, toda z določno kretnjo ga prekine: »Pojte se solit! Fna sama vožnja s takim norcem mi je dovolj!«
Preden se stari Rackley zave, odvihra Vera skozi vrata.
Tedaj pristopi inšpektor Taylor: »No, go-
spod Rackley, vse kaže, da ste se sedaj temeljito prepričali, da vaš sum ni upravičen. T« bolnik je Jonnes Grill! In ta človek, ki so ga aretirali v Melbourneju, je Franck Palmer! Ali imate morda še kakšne dvome?«
Na zunaj ni videti Rackleyu, kako ga kuha jeza. Skomigne z rameni in lio.če mimo inšpektorja oditi proti vratom. Tedaj mu pade težka roka na ramo. Ko se ozre, vidi, da ga je ustavil Franck Palmer.
»Trenutek še, prosim, gospod Rackley!« Palmer pogleda inšpektorja Taylor,ja. »Gospod inšpektor, vi poznate vso zadevo do podrobnosti, zato veste tudi, kako sem bil zapeljan, da sem nastopil kot Grillov dvojnik. Sicer ne vem, če bo to zadoščalo, da bo tudi gospod Racklev kazensko odgovoren, toda to lahko storim.«
Pri tem seže Palmer v žen suknjiča in privleče na dan zvezek, ki ga pomoli inšpektorju. »Morda bo ponarejeni jiotni list, izdan na ime Jonnyja Grilla, zadoščal, gospod inšpektor! Ta potni list mi je po Rackleyevem naročilu izročila Maud Uppertown za vsak primer, če bi se slučajno v klubu «Washington» moral legitimirati. Maud Uppertown vam bo tudi lahko potrdila, da je pripravil ponarejeni potni list po Racklevevcm naročilu notar Spoli!«
Inšpektor Taylor stopi za korak v stran in z roko pokaže vrata. »Prosim, gospod Rackley! Zdi se mi, da je naš razgovor končan!« Skupaj z Rackleyem odide.
Tako se Palmer še lahko poslovi od Grilla in strica Paddyja. — Ko gre malo kasneje v spremstvu obeh uradnikov iz Melbourneja skozi vežo v pritličju, ne zapazi, kako so se za malenkost odprla vrata Grillove delovne sobe, kjer je ves čas s trepetajočim srcem čakala Ellen Counter. kako se bo vse skupaj izteklo.
Kakor hitro j>nlicija in Palmer zapuste hišo, odhiti Ellen Counter v prvo nadstropje.
jrillom. Stric Paddy ji takoj od-:: i., .i rame in jo
pogovarja z Oralom. stric l'addy ji, hiti nasproti, položi ji roko okrog r< povede k postelji. »Tako, moj dragi
V spalnici najde strica Paddvja, ki se živahno
Gr " ~ - ......
' P1
povede k postelji. »Tako, moj dragi Jonny, to je tvoja osebna tajnica Ellen Counter! To moraš seveda tudi poznati!«
Smeje pokima Grill Elleni in ji nato tova-riško stisne desnico. »Gospodična Counter. prav vesel sem, da se je vaša špekulacija, ki se je začela tisti črni dan, tako srečno iztekla!« Prijazno 6e ji muza, ko jo podraži: »Ali ne mislite tudi vi tako, da ste se presneto dobro odrezali?«
Ellen Counter zardi. »Da, gospod Grill!« Spet se ji zablestijo solze v očeh. »Toda bojim se, da bo Franck, oprostite, da bo gospod Palmer ...«
»Bežite, bežite!« jo ustavi stric Paddy. Zakaj bi pa sedaj skrbeli in si grenili življenje. Bova že midva. Jonny in jaz. poskrbela, da se
vašemu Francku ne bo zgodilo nič hudega!« — *
Prava senzacija za Newyork pride šele čez teden dni. Časopisje prinese namreč novico, da je državno tožilstvo obtožilo predsednika Južne unije. Sama Rack!eya. da je nagovarjal k izdelovanju ponarejenih potnih listov in pomagal pri njihovem razširjanju. Proti notarju Spoli u pa je dvignilo državno tožilstvo obtožbo, da je po njegovem posredovanju bil ponarejeni potni list izdelan. Obe obtožbi sta podkrepljeni z izpovedjo Maud Uppertown. ki je po dolgem zaslišanju končno pod prisego priznala, da je po Rackleyevem naročilu izročila ponarejeni potni list Palmerju. Razburjenje, ki ga sprožijo ta odkritja, je tako veliko, da večina bralcev v časopisih ne zapazi drobne novice, ki poroča, da je bil Franck Palmer izpuščen in preiskovalnega zapora.
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramar?
izdajatelj: inž. Jože Sodia
Urednik: Viktor Ceniti