Posamezna Številka 10 vinarjev.
Šlev.8.
IIIMM V t«; II. IISH1917.
Leto XIV.
B Velja po poŠti: b oelo leto naprej . , K 26-— n en meseo „ . . „ 2-20 sa Nemčijo celoletno . „ 29'— ia ostalo inozemstvo . „ 35'—
' V Ljubljani na dom:
Za eelo leto napre] . . K 24'— sa en meseo „ . . „ 2'— V spravi prejemaj rvcssBno „ 1*80
sa Sobotna Izdaja: =
sa oelo leto......K T—
sa Hem61jo oeloletno . „ 9-— sa ostalo inozemstvo. „ 12'—
Inserati:
Knosiolpna petitvrsta iii. mu široka m 3 aru viRoUa ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 3 v za dva- in večkrat . . 1:5,, pri več!lli naročlltb primeren popnsi po do ovora.
■•	Poslano:---:
Enoatolpna p.titvrsc.. po 6 J vin.
Izhaja vsak dan tzv emšl nedelje in praznike, ob 5. ari pop.
Redna letna priloga vozni red
Bi" Uredništvo je v Kopitarjevi nliol itev. 6/m. Bokopisi se na vračajo; neirankirana pisma ae ne tsa sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =r		P	olitičen list za slovenski narod	■	Opravništvo je v Kopitarjevi alloi št. 6. — Račun poštne branllntoe avstrijske št. 24.797. ogrske 26.511, bosii.-herc. št. 7563. — Opravnlškega telefona št 188.
Dol« narodnega združenja.
LJubljana, dne 11. jan. 1917.
Vsi poizkusi izrazitega centralističnega stremljenja Nemcev v Avstriji,ki so danes stopili zopet v ospredje, so rodili že od Jožefove dobe zlo in so bili celotnemu idržavnemu ustroju kvarni. Zgodovina uči, toda »centralistov«, ki stavijo še danes zahteve o enotnem nemškem državnem jeziku, ni še nič izučila. Federalistična stremljenja nenemških narodov v Avstriji, ki so prešla danes v bistvu v zahteve po narodni avtonomiji .v močni, veliki, nerazdeljeni, novi Avstriji, so edino ključ do medsebojnega narodnega miru, svobodnega vsestran. skega razvoja malih in velikih narodov, ključ do konsolidacije države na zunaj in znotraj.
Podlaga klicu po narodnih avtonomijah pa notranje in zunanje ujedinjenje, združenje posameznih narodov, tako da bo to sedanjo prehodno dobo po pravici imenovati dobo narodnega združenja. Še pred-no so Nemci objavili svoj znani program, ki je tako star kot centralistično stremljenje, in razglasili skupen pohod nemških strank, so se stmile vse poljske stranke v močno narodno falango. Voditelj poljske socialne demokracije državni poslanec krakovski dr. Daszynski, ki je vodil svoje čase hud boj proti poljskemu kolu, je postal danes največji zagovornik enotnega narodnega nastopa vseb poljskih strank. In mogoče ni nikjer narodno združenje, ki temelji pri Poljakih na enotnem klubu, vsaj hiono tako železno organizirano, kakor pri Poljakih. In to združenje rodi že danes svoje sadove.
Komaj so razglasili Nemci v svet skupni narodni nastop v vseh gospodarskih in narodno-političnih vprašanjih, je že izšel skupen oklic parlamentarne zveze vseh čeških klubov in tudi soc. demokratov, da čaka češki narod združen in edin na vstop v parlamentarno življenje. Ta nenaden pojav združenja čeških strank nam je živa priča o železni tradicijonelni disciplini in politični zrelosti demokratičnega češkega naroda. Zanmivo je pri Čehih dejstvo, da je vodilna mladočeška stranka odstopila vodstvo »Českehu svaza« staročehom, i ki so danes pravzaprav brez politične mo-či.
Tudi Ukrajinci so bili razdeljeni pred razglasom o avtonomiji Galicije, toda ta dogodek jih je zjedinil. In sicer so sledili Ukrajinci vzorcu poljskega kola — in so ustanovili skupen ukrajinski klub, ki je izdal skupen manifest na ukrajinski narod. Temu skupnemu klubu se je pridružil tudi ukrajinski soc, demokraški zastcpnik Semen Vityk. Formalno obstoji iz političnih
LISTEK.
BepsKo Mrle Bruck e|l,
Središče slovenskih beguncev iz Goriškega je taborišče v Bruck o/L. Prvotno je bilo to taborišče sezidano za gališke jude, ki so bivali tukaj v letu 1915. od meseca marca pa do oktobra. Nekaj časa so judj.e marali deliti svojo skupno begunsko streho z italijanskimi begunci iz južne Tirolske, kar pa se z ozirom na živahni južni temperament Lahov in na nič manj živahne in krvoločne spremljevalke ubogega ga-liškega prebivalstva ni dalo za dlje časa strniti v eno enoto. Zato so bili kmalu po svojem prihodu tridentinski begunci preseljeni v Mitterndorf, medtem ko so ga-liški jud;e ostali v tukajšnjem taborišču do dne 19. oktobra 1915. Ta dan so pa tudi gališki judje morali zapustiti svoja dosedanja bivališča ter napraviti prostor našim goriškim beguncem, ki so v dneh 22. in 23. oktobra pod vodstvom svojih dušnih pastirjev preč, g. dekana A, Berlota in preč. g. kurata C. M. Vuga prišli v tukajšnja bivališča polni veselja, da jih je usoda rešila Gmiinda.
Naše taborišče ni v primeri z drugimi begunskimi taborišči velikega obsega, ker prebiva v njem sedaj povprečno 4200 be-
razlogov poleg tega skupnega ukrajinskega kluba še klub bukovinskih Ukrajincev,
In na našem jugu? Poročali smo že, da je skupen nastop vseh slovenskih poslancev v parlamentu zaotovljen in to danes še dalje ponavljamo. Zadnje dni je razveselilo našo javnost veselo sporočilo, ki smo je objavili na uvodnem mestu, da je zagotovljen tudi skupen nastop vseh avstrijskih jugoslovanskih poslancev. Ali naj se izvrši to potom enotnega kluba ali potom tesnejše organizirane zveze posameznih obstoječih klubov, je samo vprašanje oblike in nima za jedro stvari same nobenega pomena. To naše sporočilo o skupnem nastopu vseh jugoslovanskih poslancev podkrepuje dejstvo, da je dalmatinski saborski predsednik dr. Ivčevič pozval zastopnike najmočnejših dveh dalmatinskih strank, Stranke prava in Hrvatske strajn-ke, za ponedeljek, dne 12. jan. na konferenco, na kateri se bo razpravljalo o složnem delu naroda in narodnih zastopnikov v vseh vprašanjih, ki se tičejo narodnih in deželnih interesov. Tako stoje stvari trenutno, Seveda moramo biti pripravljeni na zunanje in notranje težkoče. Saj je izjavilo nemško časopisje o priliki ustanovitve »Češkega svaza« tolažilno upanje, češ, da bo to enotno češko narodno združenje kmalu razpadlo. Dosedaj je bila ta pobožna želja in to upanje le na papirju.
Tako v splošnem pri nas in pri drugih avstrijskih slovanskih narodih.
Čez eno točko smo pri nas menda že vsi prišli in skoraj ni pri nas že več človeka, ki bi še sanjal o »stari narodni slogi«, spojitve vseh strank, o prenehanju medsebojnih nasprotij glede temeljnega svetovnega nazora, nasprotji v političnih in so-cijalnih vprašanjih. O fuziji strank ni govora, ampak gre se samo za koncentracija, oziroma kooperacijo strank na temelju obrambe narodnih pravic. Tu pa pridemo poleg skupnega nastopa vseh slovenskih oz. jugoslovanskih poslancev na posamezne tangente, ki se ne dado ločiti od tega skupnega delovanja, če noče biti ta skupen nastop samo le hipen.
Enoten nastop slovenskih parlamentarcev zahteva predvsem enotne pisave vsega slovenskega časopisja v narodno-političnih zadevah. Tukaj se mora slovensko časopisje držati dosledno in konstantno enotne smeri.
Da bomo morali misliti tudi pri nas slej ali prej na drugod že dobro znano institucijo Narodnega odbora, to je čisto ias-no. Poleg političnih priheja to'iko čisto kulturnih, gospodarskih, socijalnih in posebno narodno-obrambnih momentov v poštev in ta vprašanja, ki pomenijo naš obstoj ali ne-obstoj, kličejo po nujni rešitvi.
Predpogoj naroda pa je gospodarsko vprašanje, močan narodni kapital, združeni narodni kapital na zadružniškem temelju. Pri vseh narodih se kaže tendenca združiti ta kapital, dati mu velikansko živ-ljensko silo v močni celokupni železno organizirani zadružniški centrali.
Treba je, da se pri nas Slovencih vse posamezne podeželske zadružne organizacije združijo v skupni močni zadružni centrali. Spojitev slovenskega narodnega kapitala v močni zadružniški centrali bi pomenila novo vodilno smer vsega našega narodnega življenja.
Čas beži in veliki dogodki gredo mimo
nas.
Slovenec I Hrvst m nviek brni
i M!
Svet se spreminja in ljudje z njim. Marsikatero mnenje, ki je v začetku vojske obvladovalo duhove in vodilo javno mnenje, je padlo, je pokopano za vekomaj. Laž in blodnja se je razblinila. Ostala je resnica, ki si dela sama pot in ne potrebuje hinavskih in lažnjivih pomagačev. Marsikaj gleda svet v tretjem letu svetovne vojske v drugačni luči, kakor si je predstavljal pred vojsko. Ostala je resnica: Slovenac i Hrvat — na uvjek brat i brat
Vojska je kakor nekak svetovni vev-nik, ki preveja, prereta, prerešeta in pre-seje male in velike narode, njihova dejanja in nehanja, njihova mišljenja in stremljenja. Kakor v skednju, kjer gospodar veje sloje omlačeno žito, leti čisto zrnje k svojemu cilju, obtiči manj vredni premek na pol poti, obtičijo pleve na velikem kuou pod vejenico, tako v resnici in pravici zapo-četi načrti se udejstvujejo, vresničujejo, v lahkomišljenosti započeti ostajajo na pol poti, v laži in krivici započeti padajo v • blato.
Na svetovni vevnik, na katerem se naredi vejajo, je bil postavljen tudi hrvatski in slovenski narod. A izkazalo se jc, da Slovenac i Hrvat sta za uvjek brat i brat u veselju i u tuzi.
Velikokrat je že »Slovenec« noročal, kako globoko čutijo celo naši mali ono vez, ki nas veže z bratskim hrvatskim narodom. Kako ljuba in prisrčna iim je govorica s hrvatskim naglasom in končnico in da svojim staršem, tovarišem, učiteljem in vzgojiteljem mesto slovensko pomotoma pa po naravi in neprisiljeno odgovarjajo v hrvatskem jeziku. Pa ne le naši mali — ampak tudi naši veliki; bratje in očet;e so izkusili ono vez v težkih in hudih bojih na različnih bojiščih, ki nas veže na br-t-ski narod. Tudi v teh težkih časih velja:
Slovenac i Hrvat za uvjek brat i brat u veselju i u tuzi,
V tretjem letu svetovne vojske lahko trdimo, da je bil naš in hrvatski narod pretehtan in da je bila njegova teža merodaj-na na svetovni tehtnici. Ko ga je gospodar tehtal in vejal, ni ostal naš slovensko-hrvatski narod pred premkom, ampak je dospel junaško in srečno na svoj cilj. Zatorej ga mora ceniti bodisi prijatelj, bodisi neprijatelj kot čisto zrno.
'Tudi če bi nam celi svet zatrjeval, da bomo izgubili sadove svojih trudov in žrtev, bi mi ne mogli tega verovati, ker čisto zrnje in čisto zlato nikdar ne more izgubiti svoje cene in vrednosti. Slovensko-hrvatski narod stoji v času mirovnih pogajanj kot čisto zrno, čisto zlato na svetovni tehtnici in njegova cena ne more pasti. Tako je naše išljenje, tako naše delovanje. Kakršen začetek, tak konec. Slovenac i Hrvat za uvjek brat i brat.
Notranji politika.
Tiszino stališče utrjeno?
Budimpešta, 10. januarja. V opozicio-
nelnih krogih trdijo danes, da je dal ministrski predsednik grof Štefan Tisza svoje dovoljenje, da se zaključijo pogajanja o nagodbi s provizorijem. Dalje se poroča, da ne bodo sporazumno z ogrskim ministrskim predsednikom za sedaj odpovedane trgovinske pogodbe z Nemčijo, Tako bi bilo, kakor se glasi, stališče Tiszinega kabineta začasno zopet utrjeno.
Minister Hofer v Budimpešti.
Novi avstrijski minister in pred* sednik prehranjevalnega urada, polkovnik Hofer, pride v kratkem v Budimpešto, da obišče člane ogrske vlade in obenem da se posvetuje s predsednikom ogrskega prehranjevalnega ura« da baronom Ludovikom Kyrthi.
Interpelacije ogrske opozicije.
Budimpešta, 10. jan- Opozicija bo
stavila interpelacije o vzroku odhoda barona Buriana, o imenovanju grofa Czernina, o zasedenju delegacij in o izjavi grofa Clam-Martinica o ogrskih narodnih vprašanjih in. o češkem vprašanju o priliki njegovega imenovanja za ministrskega predsednika.
Poslanec Dobernig o položaju.
V ponedeljek se jc vršilo v Celovcu zborovanje nemškonacionalnih zaupnih mož, na katerem jc govoril poslanec Do-bernig. Začel je pri panslavizmu in ne-oslavizmu in povdarjal, da je c;din resničen prostor Nemcev v monarhiji ob strani dinastije in armade. Naglasa 1 je stališče Nemcev, da je edina gotova in varna te-
guncev. Ti begunci so, kar je gotovo prednost take kolonizacije, vsi enega rodu — Slovenci iz Goriške.
Če razkrojimo to število po okrožjih, iz katerih prihajajo ti begunci, dobimo naslednje (zaokrožene) številke: iz goriškega okraja je tu 1600 ljudi, iz tržiškega 460, iz tolminskega 1200, iz sežanskega 660 (iz Brestovice in iz Sela), in iz gradiščanske-ja okraja 60 ljudi. Končno je še tu nastanjenih 220 beguncev iz raznih drugih istrskih in dalmatinskih okrožij, v pivi vrsti invalidi, odnosno cd vojaštva odpuščene osebe, Kot navržek in ostanek prošlih dni imamo tu še 16 po večini galiških judov.
Od teh 4200 beguncev je približno 70 dojenčkov, 380 otrok, starih ocl 1. do 6, leta, 850 šoloobveznih otrek, približno 1000 moških in 1900 žensk.
Prostor, na kojem leži taborišče, ni ravno srečno izbran, ker je svet tukaj bolj podoben naši biljenski ali renčanski ilovici. Taborišče leži v neposredni bližini mesta Brucka, katero se naslanja na reko Litavo, mejiteljico med Nižje-Avstrijskem in Ogrskem. Mesto Bruck o. L. samo na sebi ne nadkriljuje veliko s številom prebivalstva naših beguncev, ker šteje isto samo 6000 prebivalcev. Mesto je znamenito posebno po velikem vojaškem taborišču, ki je tudi za časa mirnih dni zbirališče vojaških oddelkov. To taborišče se pravzaprav ne nahaja na avstrijskih tleh,
temveč koj onstran reke Litave na Ogrskem v mestecu Kiralyhida in se odlikuje posebno z lepo urejenimi, dolgimi in v poletnih časih košatimi drevoredi — priljubljeno sprehajališče tudi našim beguncem.
Bivanju beguncev je namenjenih 22 barak, od teh je 14 barak starejšega nastanka, druge so pa nastale šele v času, ko so Slovenci prišli iz Gmiinda. Poleg tega je več drugih poslopij, kakor ljudska šola, obrtna šola, bolnišnica, električna centrala, skladišča, delavnice, ekspertanč-na poslopja, namenjena nalezljivim boleznim, barake za kvaranteno, skupno kopališče za begunce, obenem z desinfekcijsko napravo itd.
Starejše barake so dolge 50 m in 10 m široke ter imajo dvajset sob. Vsaka soba služi obenem za stanovanje in spalnico 7 do 8 osebam. V vsaki sobi je tudi peč, na kateri si kuhajo begunci svoie priboljške in v zimskem času grejejo svoje ude. V to potrebna drva dobe begunci dvakrat na teden od uprave. Poleg posteljej navadne železne kavalete s slamniki) je v vsaki sobi tudi lesena mizica z več stoli ter umivalnik s potrebnimi posodami za vodo. Vsak be gunec dobi takoj ob prihodu že v kvaranteni potrebno namizno posodo ter po velikosti družine potrebno število loncev, s kojimi si hodijo bcgunci v centralno kuhinjo po dnevno hrano. V vsaki sobici visi na steni tudi mala sveta podobica.
Po skoro istem sistemu so zidane tu-! di novejše barake, samo da imajo polovico j manj sob, ki so pa namenjene in priprav-j ljene za bivanje 14 beguncem. V vse ba. i rake je napeljana tudi električna razsvet-, ljava.
Med tem, ko so barake, v kojih stanujejo begunci", vse lesene, so povečini vsa druga poslopja zidana z opeko.
1 Na čelu vsake barake sloji poseben nadzornik, ki mora držati v evidenci vse stanovalce iste barake ter skrbeti, da do-I be begunci vsako jutro pripadajočo mno-| zino kruha; ravno tako je njegova naloga, da so begunci preskrbljeni z vsemi potreb-I ščinami, ki jih v svojem stanovanju potrebuje^, ter vzdržati v svojem delokrogu mir in red.
Hrana se vsem beguneem pripravlja v skupni centralni kuhinji, ki jo oskrbujejo begunci sami pod vodstvom enega nad-kuharja. Vsaka družina dobi že koj ob prihodu v taborišče v evidenčnem uradu jedilno nakaznico, ki jo upravičuje sprejemati za cel mesec hrano za svoje družin-| ske člane.
Povprečno dobe begunci na teden tri-j krat meso, in sicer de'oma goveje, ovčje | ali svinjsko meso. Poleg tega imajo še en-krat na teden juho s krompirjem ali ze-i Ijem ter fižolom pomešano* s kuhanimi drobci jeter in pljuč, kar priskrbi uprava iz bližnje konzervne tovarne. Drugače oa
meljna podlaga celokupne monarhije, da se vzdrži in lojalno kvede dualizem in da so vse cauge državnopravne tvorbe — po-• seono trializern, proti kateremu je posebno on i>am tolikokrat nastopal in ga v »resnično« luč postavil — nič vredne. Dalje jc zavračal očitke, češ, da so bili Nemci krivi, da parlament med vojno ni deloval. Tudi očitki vojaških krogov — pravi Dobernig — da niso Nemci hoteli dovoliti vo;aških kreditov, ne držijo. Zavzemal se je za parlament, ki naj izpelje vprašanja nemškega državnega jezika, izločitev gali-. ških poslancev, uvedbo novega poslovnika in ureditev jezikovnega vprašanja na Češkem.
Dotaknil se je znanega na podlagi danih razmer preurejenega vsenemškega lin škega programa. Pozdravljal je sporazum med nemškimi nacijonalci in nemškimi krščanskimi socijalci. Pripomnil je: »Žal, da niso prišli še vsi Nemci do spoznanja, da so stranke minljive in da sta samo država in ljudstvo bistvena in trajna.«
Glede novega ministr. predsednika pravi Dobernig, da ni napačen človek. Svoječasno je nastopil ostro v delegacijah proti poslancu Kramaru in tovarišem. Vendar mu alpski Nemci posebno ne zaupajo, ampak ga bodo sodili po dejanjih. Dalje obžaluje Dobernig, da nimajo alpski Nemci v kabinetu zastopnika in da manjka »tako zvestega, skrbnega varovalca nemških koristi dr. Hochenburgerja, kateremu je dolžan nemški narod največjo hvaležnost.«
Posebno je zanimivo poglavje Dober-nigovih izvajanj o našem jugu, o Trstu. Dobernig je poudarjal: »Na vsak način prinašajo nove tvorbe nam alpskim Nemcem celo kopico važnih vprašanj, predvsem vprašanje, kaj naj se zgodi s Trstom. Zelo nevarno je, da je celo visokostoječi voditelj krščanskih socijalcev princ Liech-tenstein izjavil, naj se izroči mesto Slovencem. Nasprotno je govornikovo mnenje to, da zahteva temeljna (ureigenste) korist države, da postanejo izrastki nem-štva na poti do Adrije močni. Istotako poudarja govornik tudi to, da ne more nemška država nikdar dovoliti, da se nemštvo ob Adriji izpodrine.«
Z iskrenim klicem na složnost, na zaupanje v lastno moč, ne na ministrstva in vlade, — ker edino od lastnih moči je odvisna usoda naroda — je zaključil poslanec Dobernig med viharnim odobravanjem •voja izvajanja. Tako čitamo v celovških
Ustih,
Posebnega nemškega ministra deželana iz planinskih dežela
zahteva poslanec Kraft v graški »Tages-posti«, Dosedanji nemški ministri iz teh defiila so se bojda brigali le za splošne držBVne koristi, ne pa za posebne potrebe teh kronovin. ii
;	Češka agrarna stranka
je sklenila v zadnji seji predsedstva izvršilnega odbora, da odpošlje v vprašanju po^šanja zemljiškega davka merodajnim ČimJieljem posebno vlogo. Nadalje je vzela na .znanje poročilo o ustanovitvi mlekarske centrale v Pragi in poročilo o napredovanju kmetijske prodajalne.
»Narodni Listy« proti Masaivku.
»Narodni Listy« pišejo: Čuditi se moramo, kako Marafyk na vseh koncili in krajih deluje in neutrudljivo dela na to, da oblati čast češkega naroda. Ko je bil Mas ar y k v Parizu in v Londonu na koncu s svojo latinščino,
se je podal v Petrograd, da tam v krogih ruske birokracije deluje za svoje motno delo. Iz dobrega vira smo poučeni, da je doživel Masaryk v Londonu liasko. Sporazum je od agitacije Masarykove in njegovih zaveznikov toliko pričakoval, da je zdaj razočaran, ker vidi, da se ni nič izpolnilo. Sovražniki so se prepričali, da jc ljubezen vseh avstrijskih narodov nasproti dedni vladarski hi*i in njih domovini trdna in neomajljiva in da je v sedanjem krvavem sporu delala prave čudeže. Videli so, da so vsi, ki so v inozemstvu, drugače govorili, lagali in varali, ker jim jo šlo le za njih lastne materielnc koristi. Prvi, ki so to pregledali, so bili praktični Angleži; zdi se, da zdaj tudi Francozi tako sodijo. Zato so agentje Masafykove skupine s svojim šefom vred prenesli svoje delo v prijetnejše livade carizma, Petro-grajskim činiteljem gre za to, da z napačnimi informacijami; o naši monai-J hi j i varajo svoj narod o lastnem stanju dežele- Zato jo šel prof. Masaryk v Petrograd, zato so ga tam sprejeli. Kakor znano, je bil Masafyk prej sovražnik ruske birokracije in carizma. Številni njegovi spisi in izjave dokazujejo njegovo protirusko tendenco. Odločno se zavarujemo, da bi ti ljudje govorili o našem miru in rekli, da branijo koristi češkega naroda. Češki narod se zahvaljuje na takih zastopnikih; ne potrebuje jih. Masafyk in tovariši bra-: nijo koristi naših sovražnikov in so vi njih službi. Koristi češkega naroda soj v okviru monarhije tako zavarovane] da lahko pogrešajo take podpore. Toi naj. si gospodje enkrat za vselej zapomnijo !	. i
!
Vprašanje zborničnega predsednika. j
Dunaj, 10. januarja. Včeraj je zboroval skupni odbor nemških nacijonal-cev in nemških krščanskih socijalcev. Na razgovoru je bilo vprašanje zborniČ-i nega predsednika. Zastopniki nemško-' nacijonalne zveze so predlagali v slučaju, če odkloni dr. Silvester zopetno izvolitev, za predsednika dr. Grofla, ki sprejme izvolitev. Zastopniki nemških krščanskih socijalcev so izjavili, da je to notranja zadeva nemške nacijonalne zveze in da bodo za kandidate nemških nacijonalcev glasovali.
Dalje so se posvetovali o znanem vsenemškem programu, katerega so nekoliko premenili — posebno točko,o avtonomiji Galicije-
Kako se je godilo avstrijskim poslancem v Budimpešti
»Narodni Politika« poroča: Poslanci, ki so s predsednikom dr. Sylvestrom prišli h kronskim slavnostim v Budimpešto, nikakor niso navdušeni nad sprejemom, ki so jim ga priredili v ogrskem glavnem mestu. Pritožujejo se, da se ondi nihče ni brigal zanje in da tudi dr. Sylvester ni z nikomur stopil v stik, tako da niti ni govoril govora, s katerim se je nameraval zahvaliti na pozdravu. Poslanci so morali plačati za stanovanje in hrano ogromne svote. Za enkratno prenočišče v hotelu na Margare-tinem otoku so jim zaračunali 105 K, za vožnjo s kolodvora v hotel ali iz hotela do mostu pa 100 do 200 K, da molčimo o cenah za kosilo in večerjo.
Naročajte »Slovenca"!
imajo begunci za hrano, in sicer opoldne in zvečer razne naše domače »mineštre«: razne mešanice iz fižola, krompirja, ječmena, repe, zelja, kaše in polento.
Omeniti moram tudi, da se vse te mineštre kuhajo vsakikrat na mesni juhi, ker dobiva uprava taborišča dnevno od omenjene konzervne tovarne nad 600 kilogramov govejih surovih kosti, katere se vku-havajo v kuhinji v te mineštre, da pride tako hrana še tim bolj tečna in okusna. Kuhinja stoji pod dnevnim zdravniškim nadzorstvom.
To je splošna hrana za begunce, ki dobe zjutraj za zajutrk še pol litra črne kave na osebo.
Da pa se hrana kolikor mogoče prilagodi tudi vsled slabosti ali starosti bolnim želodcem, se kuha dnevno za take osebe posebna hrana, obstoječa ob mesnih dnevih iz juhe, mesa in prikuhe opoldne ter mlečnih jedi zvečer. Ob brezmesnih dnevih se pripravlja razne zelenjave z mlečnimi izdelki.
Ravno tako imajo tudi posebno hrano otroci od 3. do 6, leta, katera obstoja večinoma iz mesnih ;zdelkov, zelenjave, dnevne goveje juhe, praženih jeter in riža na mleku. Ti mali begunčki jedo vsi sku-aj v posebni baraki, kjer se jim zajutrk, osilo in večerja pripravi vsakemu na svoj prostor, da dohi tako vsak otrok že na svojem mestu jed.
Za zajutrk imajo pa vsi otroci od 3, do 8. leta mesto črne kave kakao, kuhan na naravnem mleku.
Vsi otroci od 3. do 14. leta pa dobe deloma ob deseti uri zjutraj, deloma ob
treh popoldne košček kruha, namazan z marmelado.
Dojenčki in otroci do treh let dobe na dan 3 četrt do 1 liter mleka.
Kako skrbi uprava tudi za te najmlajše našega rodu, se razvidi iz upeljave ta-koimenovane Kinderberatungsstube. Ta posvetovalnica za pravo otročjo rejo in vzgojo stoji pod stalnim vodstvom znanega dunajskega otroškega zdravnika dr. Weissa. Namen iste je, vsakega dojenčka posebej po njegovi individualni konstitu-ciji skoro nekako pred očmi zdravnika vzrediti v zdravega in krepkega člana družbe. Tedensko prihaja omenjeni zdravnik v naše taborišče, da zbira okoli sebe vse matere z dojenčki vred. Že med tednom mora v ta namen postavljena sestra vzdrževati z osebnim občevanjem z materami stalni stik s to posvetovalnico. Ta hodi od barake do barake gledat, kako begunčki žive pod streho domače barake, preskrbuje otročičem oblačila in obuvala, daje materam navodila za pravilno rejo njihovih malčkov ter jih spodbuja za redno obiskovanje gori omenjene posvetovalnice. Tako se nabere vsak četrtek popoldne polno število mater z dojenčki, ki z veseljem polagajo svoje otročiče v zdravnikove roke. Ti otroci imajo tudi posebno po r.dravniškem vsaktedenskem predpisu nakazano popolnoma po individuelni potrebi primerno hrano.
Naj pri tej priliki tudi omenim položaj onih pomilovanja vrednih otrok, ki bi na tujih tleh in pod tujo streho brez matere, brez očeta in brez prave vzgoje morali zapravljati svoja mladostna leta, če bi se
Mirovni glasovi.
Vtis armadnlh povelj našega in neu*
škega cesarja v sovražnem inozemstva.
Bern, 10- jan. Poročila z različnih srani soglasno povedo, da sta armadni povelji vladarjev Avstrije in Nemčijo, v vodilnih enteritinih krogih napravili močan vtis. Nek nevtralni diploma); je pripomnil, da bo ta krepak odgovor na ententino noto, »ki jo bila pravzaprav že uvodni članek »Matina«, streznil en-tentine kroge. Mogoče bo ententa sedaj v odgovoru na Wilsona izvolila bolj mil toai in s predlogi, o katerih se da razpravljati, omogočila nadaljevanje razniotrivanj. Mirovna struja v Italiji raste neprestano in glavni namen rimskega. posveta, da bi napravili med italijanskim prebivalstvom zopet bojevito razpoloženje, se ni dosegel.
Papežev odgovor.
Geni, 10. januarja. Papeževo državno tajništvo je izdelalo dva enako se glaseča odgovora na mirovno akcijo osrednjih sil in Wilsona. Papežev odgovor je podoben noti španskega kabineta.
Razbiti miroljubni shod v Waalthamstowu.
London, 10. januarja. (Kor. ur.) Na shodu prijateljev miru, ki sta ga sinoči priredila v Waalthamstowu Snowden in Ran-say Mac Donald, so navzoči neprestano motili govornike. Nekaj vojakov je naskočilo govorniški oder in pregnalo Snowdena in Mac Donalda z zborovališča.
Angleški mirovni glas.
Rotterdam, 10- . januarja. »N. R. Courant poroča iz Londona: Prejšnji lord-kancler Buckmaster je izjavil, da se morajo vsi mirovni predlogi prej ko mogoče javno razglasiti. Nobenega predloga se ne sme zavrniti, dokler sej ga ni temeljito proučilo.
Nov ruski list,
»Ruska Volja« se imenuje novi ruski list, ki se je ustanovil na pobudo Proto-popova. Te dni je izšla prva številka, ki vsebuje članke Azova, Andrejeva, Aimfi-teatrova, Kuprina, prof. Grimma, Gustava Hervdja. Program naglaša, da je uredništvo za nestrankarsko, napredno-demokra-tično politiko na temelju realnega življenjskega naziranja. Noče se udajati pesimističnemu skepticizmu, marveč hoče trezno motriti rusko življenje. Uredništvo kategorično izjavlja, da zavrača misel posebnega miru, ker bi to bilo izdajstvo. Nemčija, personifikacija reakcionarnih, aristo-kratično-demokratičnih načel, je od Petra Velikega dušila v ruskem ljudstvu demokratično rast. Rusija ne sme ostati azijat-ska država, treba ji je svobodnega državnega reda, da se povzpne v vrsto evropskih držav, — Andrejev priobčuje v listu odprto pismo na dumo, kako se more dopustiti, da Puriškevič sumniči izdajstva celo časnikarsko skupino. Zunanji minister Pokrovskij daje pobudo za organizacijo, ki naj bi vplivala na nevtralno časopisje. Nevtralno časopisje se mora pripraviti do tega, da se, če treba, izreče za priključitev tej ali oni skupini. — Dalje napoveduje »Ruska Volja«, da se v kratkem objavi nova listina o poljskem vprašanju.
žekov v nemškem glavnem stanu.
Solija, 9, jan. (K. u.) Z merodajnega mesta se poroča, da se je mudil bolgarski generalisimus Žekov nekaj časa v nem-
za njih usodo ne zavzela uprava taborišča.
Prvotno se je za te otroke mislilo ustanoviti v našem taborišču posebno sirotišnico, popoln internat, v kojem bi uživale te sirote celotno vzgojo in oskrbo, A iz različnih vzrokov se je to misel opustilo in se oprijelo druge rešitve. Ker je ravno v istem času notranje ministrstvo na Dunaju ustanovilo po centrali za oskrbovanje beguncev na Dunaju sirotišnico za slovenske in hrvaške begunske sirote do 14, leta starosti, je uprava vse take otroke, ki nimajo v tukajšnjem taborišču svojih ro-» diteljev odpravila na Dunaj v omenjeno sirotišnico, ki se nahaja pod dobrim krščanskim vodstvom. Tam se nahajajo ti otroci, nad 70 po številu, pod dobrim varstvom domačih vzgojiteljev, Katehet je preč. g. dr. Knavs in učiteljica gdč. Pavla Makuc iz Gorice,
Ravno ista skrb in trud kakor telesni, se obrača tudi duševni vzgoji naše dece.
V prvi vrsti imamo tukaj otroški vrtec, kojega obisk je obvezan za vsakega od tri- do šestletnega otroka, Obiskuje ga 250 otrok, ki ostanejo kar cel dan v vrtcu; tam se igrajo in skačejo, od tam gredo tudi pod vodstvom svojih učiteljic (gdč. Kljun, gdč, Durjava in 2 sestri uršulinki iz Gorice) k skupnemu zajutrku, kosilu in skupni večerji. Šele po večerji približno ob 6. uri zvečer pridejo domov k svojim mamicam.
Za ljudsko šolo obvezne otroke je tu šestrazredna ljudska šola z naslednjimi močmi: voditelj Ivančič, nodučitelj Uršič, nadučitelj Benič, učitelj Andrejčič, gdč, učiteliice M. Gulin. M, Sreberoič. E. Ivan-
škem glavnem stanu. Spremljal ga je car-jevič Boris. V daljši avdienci ga je sprejel cesar Viljem, več časa se je razgovarjal s Hindenburgom in Lundendorfom. Z uspehi posvetov je Žekov zelo zadovoljen in jo
0	njih poročal kralju Ferdinandu, ki se nahaja v Pistyanu v toplicah.
Carjev kurir odpotoval v Francijo.
Haag, 10. jan. V neki posebno važni zadevi je poslal car posebnega kurirja v Francijo. Ta bo izročil predsedniku Poincarčju lastnoročno carjevo pismo, ki naznanja važne sklepe o stališču Rusije glede na mirovne zadeve. Carjev pooblaščenec, katerega ime skrbno prikrivajo, ima še večji vpliv kot pariški poslanik IzvolskL
Sporazum odpoveduje naročila v Ameriki.
Frankobrod, 10. januarja. Iz Londona:
Sporazum je umaknil v Ameriki za 100 milijonov dolarjev vojnih dobav, ker dobi tam vedno težavnejše kredite.
Američani z nad 1 milijonom letnih dohodkov.
»Manchester Guardian« poroča: Število oseb, katerih dohodki so se zvišali na
1	milijon letnih dohodkov, st; je v Ameriki pomnožilo od 44 na 120 oseb.
Ruska mlnisirska krizo.
Petrograd, jan. (Poročilo petro* grajske brzojavno agenture.) Ministrski predsednik in prometni mittlsts* T repov in naučni minister grof Ig na* tiev sta bila prestavljena v pokoj. Senator in član državnega zbora knez Galicin je imenovan za ministrskega predsednika. Senatorju Kulčickiju to poverili vodstvo naučnega ministrstva, Pomočnik ministrstva zunanjih reči Neratov je imenovan za člana državnega zbora.
Novi ruski ministrski predsednik.
Petrograd, 10. jan. Novi ministrski
predsednik knez Galicin pripada enako kot Trepov dvorni stranki. Šele pred kratkim je izstopilo 35 članov iz stranke parlamentarne desnice in pod vodstvom kneza Galicina napravili novo frakcijo.
Grška pred odločitvijo.
Grški odgovor na ententino noto.
Lugano, 10. jan. Iz Aten se poročal Ministrski svet pod predsedstvom kra-> Ija izdeluje odgovor na ententino noto, Del ententinih pogojev bo sprejet, drugi del, n. pr. da se mora armada umakniti iz Tesalije, pa odklonjen.
Grški kronski svet.
Milan, 10- januarja. (Kor. ur.) »Gor-riere della sera« poroča, da poteče rok ultimata danes zvečer. Ultimat obeta, da ne bodo z morske strani privažali nobenih revolucijskih čet in dopušča 15 dnevni rok popolni izpeljavi vseh zahtev stavljenih v noti z 31. decembra. V kraljevem gradu je zboroval kronski svet, ki S/O se ga udeležili skoraj vsi prejšnji ministrski predsedniki. To poročilo in neko poročilo »Secola« sodita, da bo Grška ultimat sprejela.
Sporazum grozi Grški. — Nota sporazuma Wilsonu,
Bern, 10. januarja. (K. u.) »Matin« piše o ultimatu sporazuma Grški: Stališče,
čič, O. Uršič, L. Justin, V. Komavli in za ročna dela M. Godnič. V tretjem razredu poučuje tudi sestra Regina, uršulinka iz Gorice. To šolo obiskuje nad 850 otrok.
Za ljudski šoli odrasle dečke in deklice je dvoje vrste šol: čisto strokovni kurzi za deklice s celodnevnim poukom in pa gospodinjsko-obrtni nadaljevalni tečaji s samo večernim poukom za dečke in deklice.
Strokovni kurzi se delijo v štiri oddelke: za šivanje perila, krojenje in izdelovanje oblek, za čipkanje in kleklanje. Deklice in žene, ki obiskujejo to šolo, dobivajo po končni učni dobi — kar traja navadno 4 tedne — dnevno plačo. Vodstvo te strokovne šole ima gdč. Arko iz Gorice, druge učiteljice so Vehar, Podobnik, Komavli in Kristl. To šolo obiskuje nad 200 učenk, ki se poleg omenjenega strokovnega pouka uče tudi nemščine.
V zadnjem času so se tudi otvorili gospodinjsko-obrtni nadaljevalni tečaji za šoli odrasla dekleta in dečke z večernim poukom. Obisk te šole je izredno visok. V teh večernih tečajih poučuje ljudskošolsko učiteljstvo.
Za šoli odrasle dečke imamo tudi ko-šarsko šolo, ki pod vodstvom g. strokovnega uč. Ig. Uršiča iz Ljubljane prav dobro uspeva. Ta tečaj obiskuje nad 20 dečkov, ki imajo posebno veselje do te stroke,
Dolekosežni načrti tačasnega predstojnika taborišča, ki strenji ,za tem, vzbuditi ter pospeševati vse one lepe zmožnosti in spretnosti, ki ležijo nerazvite v srcih mladine, in ustvariti za bodoče težke ča-
ki ga bo zavzel kralj Konstantin nasproti ultimatu, lahko povzroči ukrepe, ki jih bomo brez obotavljanja morali izvesti in ki so že sklenjena reč v popolnem sporazumu z vrhovnim poveljstvom, ne da bi se mo- j rali še enkrat posvetovati. »Matin« dalje trdi, da so zastopniki sporazuma na posvetu v Rimu z Briandom besedilo odgovora predsedniku Wilsonu brez pridržka odobrili. Vsi zavezniki popolnoma soglašajo z odgovorom nemški mirovni ponudbi. Nota Wilsonu bo jasno razložila, kaj je povzročilo vojsko kakor tudi smotre sporazuma. Naši sovražniki, pravi »Matin«, bodo morali čutiti odgovor kot bolesten neuspeh. Londonski dogovor bolj živi, kot kdaj koli prej.
Kralj Konstantin se pridruži osrednjim velesilam.
Berlin, 10. januarja. »Temps« objavlja, da je izjavil grški minister Diomedes, da se namerava kralj Konštantin pridružiti osrednjima velesilama. To izjavo v Parizu tako tolmačijo, da pomenja popolno prekinjenje razmer sporazuma z Grško.
Mobilizacij n Grške končana.
Čarih, 10. jan. »Secolo« poroča, da je mobilizacija Grške takorekoč končana.
Sporazum odpokliče svoje poslanike z Grškega.
Rotterdam, 10. januarja. »Times« javljajo: Če kralj Konštantin odkloni ultimat, na kateri se zahteva odgovor v 48 urah, bo sporazum X Grško prekinil diplomatič-ne zveze; vsi poslaniki bodo zapustili Atene. Ni pa še gotovo, če bodo proti četam grškega kralja vojaško nastopili; blokado pa nameravajo izvesti z največjo strogostjo.
Lugano, 10. januarja. »Italia« poroča: Vlade sporazuma bodo, če brez uspeha poteče rok ultimata, izročili grškim poslanikom potne liste.
Francoski listi o Grški.
Pariz, 10. januarja. Listi izražajo veselje, da je prva posledica posveta v Rimu odločen nastop proti kralju Konštantinu. Posebno važno je, da se je Italija brezobzirno pridružila zaveznikom in s tem okrepila edinost entente pri njenem diploma-tičnem in vojaškem nastopu v Orientu. — »Petit Parisien« piše: Če kralj ne bo v določenem roku sprejel pogojev, se bodo di-plomatični odnošaji prekinili. General Sar-rail bo v vsakem oziru sam skrbel za prostost in varnost svojih čet.
Pobune grških rezervnikov na Pireju.
Genf, 10. januarja. S Pireja se poroča: Rezervniki so ustavili dva vlaka, ki sta peljala vojake na Peleponez. Nato so rezervisti korakali pred mestno hišo v Pireju in zahtevali, naj odstavijo sporazumu prijazne uradnike in mestne svetnike.
Francozi zapustili Pirej.
London, 10. januarja. (Kor. ur.) »Daily Telegraph« poroča iz zaliva Keratsini: Da se izogne novim težkočam, je francoski general odpoklical oddelek francoskih mornarjev, ki so stražili mestno hišo v Pireju, tako da je sedaj mesto popolnoma prepuščeno Grkom. Vsled tega je tudi pristaniški urad entente zaprt. Zveza z deželo je sedaj odrezana.
Sporazum obeta, da omeji rovanje Ve-nicelistov.
London, 10. januarja. (K. ur.) Reu-ter: Velesile sporazuma so v svojem
zadnjem ultimatu Grški tudi zatrdile, da bodo delovanje venicclovili pristašev omejile na po zaveznikih zasedene kraje- Kronski svet je bil naglo sklican, istočasno je zboroval tudi kabinet.
Poštni in brzojavni promet med Francosko in Grško ustavljen.
Ženeva, 10. jan. Ves poštni in brzojavni promet med Francosko in Grško ustavljen.
Rosi vrženi čez Serei.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 10. jan. Uradno:
Med izlivom Patne in Focsani smo vrgli sovražnika za reko Seret.
Na obeh straneh Sušite so poizkušali Rusi in Rumuni obraniti se pritiska naših čet s požrtvovalnimi protinapadi; njih napori niso uspeli.
V	zadnjih dveh bojnih dneh je izgubil sovražnik zopet veliko prostora, 900 ujetnikov in 3 strojne pnške.
Bolj proti severu se ni pri c. in kr-četah nič zgodilo.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 10. jan. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa
Leopolda Bavarskega.
Močnejši ruski napadi jugozahodno Rige kakor številni sunki manjših oddelkov med morsko obaljo in Naro-škim jezerom tudi včeraj niso uspeli.
Bojna črta generalnega pol* kovnika nadvojvoda Jožefa.
Rusi in Rumuni so zaman poizkušali, da bi pridobili višinske postojanke na obeh straneh doline Sušita. Po najkrvavejših izpubah so se izjalovili njihovi z močnimi silami izvedeni protinapadi. Severno in južno doline Casinu smo sovražnika potiskali na< zaj. V bojih zadnjih dveh dni smo ajeli 6 častnikov, 900 vojakov in zaplenili 3 strojne puške.
Vojna skupina maršala p 1.
Mackensena.
Severno Focsani se nam je posre čilo, da smo se ustalili na levem bregu Prtne. Med Focsani in FundenJ. smo priselili premapaneoa sovražnika, da se je moral umakniti Iz svo"ih postojank za Putno in za reko Seret; 500 mož smo uieli. Pri izlivu Rimnicu-Sa rat smo držali, kar smo pridobili, nasproti več sovražim sunkom-
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff,
NEMŠKO VEČERNO URADNO PO-ROČILO,
Berlin, 10. januarja. Uradno se poroča:
V	Ruinuniji se položaj splošno ni iz-premenil.
Rusko uradno poročilo.
8. januarja. Zahodno bojišče. Naše čete so se polastile neke vasi v severnozahodnem kotu močvirja Ti-vul; z najljutejšimi boji so vzeli sovražne strelske jarke. Južnozahodnega iztoka Balutskega jezera, severno vasi Kaluzem, smo ujeli več mož, zaplenili strojne puške in orodje, kakor tudi
se iz odrasle mladine na ta način krepke in izurjene moči, ki bodo v stanu svoje za časa tega žalostnega izgnanstva pridobljeno znanje uporabiti sebi in drugim v dobro, ti načrti so se temu gospodu v najlepši meri uresničili z ustanovitvijo kme-tijsko-gospodinjske šole za dekleta v našem taborišču.
Ta šola, ki je po svojem hišnem redu popoln internat, se pravzaprav ne nahaja v begunskem taborišču, temveč je nastanjena v po nižje-avstrijskem deželnem odboru popolnoma na novo sezidanem poslopju kmetijske šole v mestu Bruck o, L. Ker namreč zaradi svetovne vojske ni bilo mogoče deželnemu odboru v polni meri pričeti rednega pouka za svoje gojence, je bilo celo to poslopje odstopljeno predstojniku taborišča, ki je takoj otvoril istotam redno kmetijsko-gospodinjsko šolo za begunska dekleta. To šolo obiskuje sedaj 35 deklet, ki se urijo pod spretnim vodstvom strokovne učiteljice Elze Premrou iz Ljubljane v vseh panogah kmetijskega gospodinjstva, o živinoreji, prešičjereji, perut-ninstvu, poljedelstvu, vrtnarstvu, domačem gospodinjstvu, knjigovodstvu, kuhanju, šivanju in kar spada v delokrog skušene gospodinje. Za praktično poučevanje kmetijstva je nastavljen g. Perko iz Gorice. Kot pomožne učiteljske moči so nastavljene tudi gospodične Jahimovicz z Dunaja, Rožnik iz Horjula in Brezigar iz Podgore. Ti tečaji se bodo vodili stalno naprej, tako da pridejo vsakih 4—5 mesecev nova dekleta na vrsto. Posebnost učnega zavoda obstoji v tem, da imajo ta dekleta poleg posebne obleke, obuvala, stanovanja
in hrane tudi za njih delo mesečno odškodnino.
Posebno lepe napredke ima uprava pokazati v kmetijsko-gospodarskem oziru. Da se na eni strani kolikor mogoče odpo-more težkočam aprovizacije, na drugi strani pa tudi da beguncem priliko priučiti se umnemu in pravilnemu gospodarstvu in kmetijstvu, se je najelo nad 100 johov v okolici taborišča ležečega polja, nabavilo nad 120 mlečnih krav in preskrbelo večje število prešičev. Vsa na tem velikem gospodarstvu potrebna dela opravljajo pod vodstvom strokovniaka begunci sami.
Tudi v zdravstvenem oziru je stanje naših ljudi izvrstno. Med tem, ko je v prvih 4 mesecih 1916 umrlo 123 oseb, je do danes umrlo samo 97 beguncev. Od teb umrlih je bilo 29 otrok, starih pod 6 let, 7 pod 12 let, 13 pod 24 let in 9 pod 65 let; 39 pa takih, ki so bili stari nad 65 let. Skupno je lani tedaj umrlo 220 oseb, to je 5 od sto. Zanimivo je tudi opazovati, kako umrljivost beguncev vsak mesec pada; v prvem mesecu 1. 1. je umrlo od gori navedenih 220 ljudi 52, v februarju 37, v marcu 14, v aprilu 20, v maju 11, v juniju 17, v juliju 15, v avgustu 18, v septembru 15, v oktobru 12, v novembru 5 in decembru 4 begunci.
Za bolnike imamo tukaj bolnišnico i raznimi oddelki za interne in nalezljive bolezni ter za porodnice. Zdravnika sta dva in dve medicinki. Poleg treh posvetnih slovenščine zmožnih sester, ste v bolnišnici tudi dve uršulinki-Slovenki iz Gorice. Imenovane mcdicinke hodijo vsak dan po taborišču in obiščejo vsako sobo,
eno težko baterijo. Vse trdovratne sovražne napade smo odbili. V bojih južno Balutskega jezera smo, odkar so se pričele operacije 5. januarja, zaplenili nič manj kot i6 topov in ujeli do 800 mož. Kakor poroča višji poveljnik, so postopale naše čete izredno vztrajno in neprimerno hrabro. Naši letalci so metali bombe na Kovel, na vas Golobi, 30 vrst jugozahodno Kovla, tia kolodvor Zablotce, zahodno Brodova in na trg Jasenove (? Jasionov), jugozahodno Brodov- Neka sovražna stotnija je po pripravi s topovi dvakrat napadla naše čete, ki so taborile vzhodno Perepelni-kov, 20 vrst severno Zborova,
Ponoči na 7. januar so izvedli Nemci napad s plinom na oddelek pi*i vasi Novosiolki, južno trga Ivrevo; izpustili so tri oblake plina. Te oblake je spremljevalo obstreljevanje topov in metanje min na naše jarke. Ker smo ta napad pričakovali, so se že prej pripravili nanj. Po zadnjem oblaku so se pokazale sovražne čete, ki smo jih z našim ognjem takoj vrgli nazaj v njih jarke.
R u mu nsko bojišče. Po ljuti pripravi s topovi zjutraj je napadel sovražnik Patesti, severnozahodno Focsani; potisnil je Rumune nazaj; a privedene rezerve so zadržale sovražnika. V gostih vrstah je napadal sovražnik odseke naše postojanke pri Pinlosetti, severnozahodno Focsani, a se je premaknil, ker smo ga sprejeli z ljutim ognjem. Na bojišču je pustil veliko mrtvih in ranjencev.
9. januarja- Z ognjem smo odbili sovražne napade na našo postojanko med močvirjem Tiral in reko Aa, južno vasi Kaluzem.
Popravljajoč podatke poročila s 6. januarja se javlja, da smo v bojih južno Babitskega jezera, 30 vrst zahodno Rige ujeli 500 Nemcev.
Rumunsko bojišče. Naši oddelki so se polastili s presenetljivim napadom sovražnih jarkov v dolini Oitoz in so ujeli več mož. Odbili smo sovražne protinapade. Sovražne napadalne poizkuse na neko višino severno reke Casinu smo z ognjem odbili. Pod sovražnim pritiskom so se ruski in ru-munski oddelki ob zgornjem teku Sušite in severnovzhodno Focsani umaknili nekoliko proti vzhodu. Med nekim protinapadom se je rusko-rumunskim četam posrečilo, da so zopet popravili svojo postojanko pri Capetanu, 14 vrst severnozahodno Focsani. Goste sovražne vrste so napadle rasko-rumunske čete pri Petzestchi (?), šest vrst severnozahodno Focsani; topovski ogenj jih je razkropil. Naši oddelki so podvzeli ofenzivo in dosegli črto Rasipici jeze-ro-Kengulest (?), (Risijuti-Hangulesti), 22 vrst jugovzhodno Rasipici- Sovražni napad na naše oddelke ob spodnjem teku reke Buzeu, pri vaseh Motkuvič (?) in Olgnestka, smo odbili.
Drugo poročilo z 9. januarja. Zahodno bojišče. Južno Babitskega jezera, zahodno Rige, so Nemci po močni pripravi s topovi napadli naše nove postojanke pri vasi Kaluzem, a ogenj in protinapadi naših čet so sovražnika vrgli. Po pripravi s topovi so naše čete ob 11. uri zjutraj napadle sovražnika, ki je imel zaseden otok Glau-don v vzhodni Dvini, severno Dvinske-
da se prepričajo o zdravstvenem stanju prebivalcev.
Za stare in onemogle ljudi je tudi posebna hiralnica, v kateri je sedaj nad 35 starčkov. Imajo svojo hrano in postrežnice pod vodstvom ene sestre uršulinke.
Važno nalogo imajo v našem taborišču sestre uršulinke iz Gorice, Poleg hiralnice imajo v svojih rokah otroški vrtec, ki ga v zvezi z gori imenovanima gospodičnama vodijo prav vzorno. Še večje važnosti je pa takoimenovana »Barackenfiir-sorge«, ki jo one izvršujejo. Štiri do šest sester hodi namreč vsaki dan v vsakem vremenu po celem taboru in obiščejo vsako družiao, pri koji se v obliki osebnega prijaznega pogovora informirajo o vseh potrebah in težavah naših beguncev. Posebno pazijo na snago in red, ki mora vladati povsod, kakor tudi na pravo domačo vzgojo otrok.
Dušno pastirstvo imajo v rokah pod vodstvom preč. g. dekana A. Berlot iz Kanala trije gospodje duhovniki in sicer župnik Matelič iz Volč, kaplan Černigoj iz Tolmina in kaplan Mulič iz Prvačine. Ti imenovani gospodje zaslužijo polno zahvalo za po pospeševanje in gojitev onega verskega duha, ki vlada med tukajšnimi begunci, Preč. g. kaplan Černigoj je ustvaril krasen mešan zbor, ki goji poleg cerkvenega tudi posvetno petje. Naj omenim še, da imamo v našem taborišču poleg Marijinega vrtca, ki šteje večino vseh Ijud-skošolskih otrok, tudi krasno uspevajočo Marijino družbo z nad 150 članicami. Voditelj iste je preč g. dekan Anton Berlot, prednica pa gdč. Milka Gulin.
ga. Napad se je izvedel tako hitro, da je pričel sovražnik prepozno streljati. Nemci se niso mogli držati in so pričeli bežati. Iz odsekov ob njih krilih jih je dosegel ogenj naših šrapnelov in strojnih pušk. Otok so naši zasedli-
Zaplenili smo 7 strojnih pušk in štiri metalce bomb; ujeli smo 17 mož. Po pripravi s topovi je napadel sovražnik odsek naše postojanke severnovzhodno Šeltova. Sprejel ga je naš ogenj in pregnal nazaj v njegove jarke. Sovražna letala so metala sinoči bombe na Luck.
Rumunsko bojiš č e. Sovražnik je napadel našo postojanko ob reki Oitoz. Vse napade smo odbili. Sovražni napad je potisnil Rumune šest vrst zahodno Mon. Casinula ob reki Casinu nekoliko nazaj. Rumuni so od-ob Seretu- Naše čete so brez sovražne-bili vse sovražne napade pri Racocejl ga pritisku zasedle nove postojanke na črti rek Putna in Seret.
Francozi in padec trdnjave Focsani.
Bern, 11. januarja. (Kor. ur.) Dasi je francosko časopisje že nekaj dni napove-davalo padec trdnjave Focsani, je Francoze padec le razočaral. Listi pripozna-vajo, da se pritisk armad osrednjih velesil ni zmanjšal in da je črta ob Seretu najskrajnejše ogrožena. — »Temps« pobito vpraša, če se bo Rusiji posrečilo, da se bo vsaj ob Prutu zopet ustalila.
Galac.
Solija, 10. januarja. Trdnjavo Galac obstreljuje artiljerija zaveznikov. Okolica mesta je sicer močvirnata, trdnjava Galac pa proti napadu naših čet ni zavarovana.
Rusi pospešujejo gradbo utrdb v Besara« biji.
Baselj, 10. jan. Po švicarskih poročillH iz Petrograda je besarabski gubernator za« povedal, naj pospešijo utrjevalna dela v Besarabiji.
Martirolog ruskega tiska.
r Djen; piše: Kazni se na sibirsko časopisje sipljejo kakor iz roga vseobiljnosti. Pretekli teden so bili kaznovani na vsoto od 500 do 3000 rubljev sledeči listi: »Sibir«, »Amur. Eho«, »Geol. Syb.« (»Novonikola. jevsk«), »Omskij Vjest. (dvakrat) in ^Omsk. Tel.« Poslednja dva sta bila kaznovana radi vesti o zvezah mest.
Vojska z Italijo. 1
Italijansko uradno poročilo. *
9.	januarja. Ponoči od 7. na 8. fenur arja smo prepodili z ognjem male so^jažj ne skupine, ki so se približale našinj| poy stojankam na koti 208. Na Krasu včerajj na obeh straneh cele bojne črte topovski boji. Streljanje naših topov je preprečilo sovražniku intenzivna obrambna delaji^tfaši topničarji so streljali tudi na sovražne* i&d* nje črte, da so jih vznemirjali. SovrAžn^ letala so poizkušala vpadati v našo deželo) a ogenj naših topov jih jc povsod prepodil; zasledovali so jih tudi naši letalci. Neka naša skupina je uspešno obstreljevala vojaške naprave med Rihemberkom in Štanjelom in Kobdilom. Naša letala so sa vrnila nepoškodovana v svoj tabor, ko so se izmuzala obrambnemu ognju in več na« padom letal.
10.	jan, V dolini Ledro besen ogenj sovražnega topništva na naše postojanke
Kako pa begunci v taborišču dneve prežive?
V našem taborišču uživajo isti popolno prostost gibanja v okolici taborišča od-nosno mesta Brucka ob L. Begunec ne rabi za prestop taboriščne meje v svrho kratkega izhoda v okolico nikakega potnega lista; le ob 10. uri zvečer mora biti vsakdo doma ter ne sme istega zapustiti pred 5. uro zjutraj.
Le v onem taborišču, v katerem }* begunec oblastveno nastanjen, uživa tako imenovano popolno državno begunsko pod-poro. Ta podpora ne obstoji samo iz stanovanja in prehrane, temveč iz celotno oskrbe, ki jo človek v duševnem in telesnem oziru potrebuje. Tako dobi vsak begunec poleg hrane in stanovanja tudi ob« leko, obuvalo, milo in zdravniško pomoč, deležen je vseh vzgojnih sredstev, ki mu jih tabor nudi, svoje strokovno znanje lahko pomnoži in poglobi.
Da bi pa begunci svoje dneve izgnan-stva tratili z lenuharjenjem in brezdeljem, je popolnoma krivo mnenje. Lahko z mirno vestjo trdim, da ni v našem taborišča 100 družin, ki bi ne imele kakega zaslužka. Že v taborišču pri nas se nudi prilika vsakemu prijeti za delo in si tem potom kaj prislužiti. Obrat tega celotnega taboriščnega kompleksa zahteva seveda veliko število delavskih moči, poleg tega imamo tu, kot v vsakem taborišču, svoje obširne delavnice, ki stoje pod vodstvom izkušenega strokovnega učitelja J. Mercina iz Gorice, za razne obrtnike, kakor čevljar-»«. mazarie, kovače in ključavničarle. Ve»
na višinah severno reke Tonnle. Prednjo postojanko na južnih slemenih Citna d' Oro, ki jo je bil trenutno zasedel sovražnik, so naši hitro zopet zavzeli. V dolini Travig-nolo jc sovražnik s svojim topništvom obstreljeval odsek Colbriconi, a napad obstreljevanju ni sledil. Na ostalem delu bojne črte običajen ogenj našega topništva na prihode in na bivališča sovražnih čet.
Italijanski letalski napad na Nabre-žino.
Dunaj. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Italijansko uradno poročilo z dne 8. t. m. javlja: Na celi bojni črti so naše baterije uspešno ob-streljavale sovražne- Na tridentinski bojni črti boji poizvedovalnih čet in zračili boji. Ponoči od 5. na 6. januarja je letelo naše letalo do Trsta in ob obali. Vrglo je dva stota bomb na kolodvor Nabrežina in v okolico Grmade. Kljub ljutemu streljanju sovražnih ba-erij se je letal-o vrnilo nepoškodovano.
Izguba italijanskega častništva.
Lugano, 10. januarja. Umrli so rezervni generalni poročnik Baldissera, ki se je, kakor znano, udeležil italijanske vojske z Abesinijo, dalje polkovnik Magni in majorja Rodelino in Borra.
Razširjena brambna dolžnost v Italiji.
Rim, 10, januarja, (Kor. ur.) Uradni list objavlja odlok kraljevega namestnika, ki odreja, da se vojna dolžnost razširi tudi na rojstna letnika 1874 in 1875. Vsi vojaki, ki so v zaledju zaposleni v pisarnah, če niso še 36 let stari in če so sposobni za vojne napore, se bodo premestili v vojno ozemlje. Letnika 1874 in 1875 bodo pozvali pod orožje že v bodočih tednih.
Generalni poročnik Baidissera umrl.
Lugano, 10. januarja. Včeraj je v Flo-renci umrl generalni poročnik v pok. Baldissera, ki je po ponesrečeni bitki pri Adui rešil za Italijo naselbino Eritrejo v današnjem obsegu. Bil je sin avstrijskega uradnika in se je v letih 1859. in 1866. bojeval kot avstrijski častnik proti Italiji, po miru leta 1S66. pa je vstopil v italijansko armado.
Is Rima izgnani nemški prelat.
Lugano, 10. januarja. Iz Rima izgnani nemški prelat msgr. pl. Gerlacli, prvi papežev tajni komornilc in poleg kardinala-clržavnega tajnika najuglednejši član papeževega dvora, je clošel v Lugano. Gerlacha so izgnali na pritisk ententinih diplomatov.
Nov Marconijev brezžični telefon.
Milanski »Secolo« poroča, da je iznašel Marconi nov brezžični telefon, potom katerega se more prenesti izgovorjene besede in povelja med bojnimi ladjami. Aparat deluje na male razdalje s postajami, ki so oddaljene 30 morskih milj in ki imajo 30 metrov visoke jambore.
Italijani umaknili konjenico iz vojne črte,
Lugano, 9. jan. Iz nekega objavljenega nagovora vojvoda Aosta je razvidno, da so umaknili Italijani z bojne črte štiri konjeniške polke, ki so se nahajali v jarkih III.
aimade, a bodo zopet zaposleni v vojni službi na konjih. Ker močno sneži, je ves promet oviran.
Novi bankovci v Italiji.
Lugano, 10. jan. V Italiji so izdali zopet za 150 milijonov bankovcev.
Italijanski rušilec se potopil.
Basel, 10. jan. »Baseler Anzeiger« poroča iz Chiasso: Te dni se je pred Krfom potopil italijanski rušilec s popolnim štabom armade, ki je slučajno bil na krovu. Utonilo je 7 pomorskih in 25 drugih častnikov.
Pomorski boj med Francozi in Italijani.
Basel, 10- jan. »Basler Anzeiger« izve iz zanesljive strani, da se je dne 22. decembra vršil ponočni boj med neko francosko oklopno križarico in neko italijansko pomožno križarico. V boju je bilo veliko mrtvih in ranjenih.
Sneg v zgornj Italiji.
Lugano, 10. januarja. V zgornji Italiji je zapadel nad meter debel sneg. Zveza z Milanom je pretrgana.
Boji v Mocedoniji.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 10. jan. Veliki glavni stan:
Ponočni napadi ob Strumi so bili odbili.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Sporazum se umakne v Solun?
Curih, 10. januarja. »Tagesanzeiger« poroča: Kakor javljajo milanski listi, se pojavljajo zopet v Makedoniji boji, a sodi se, da s temi boji prikrivajo le nameravano umikanje sporazumnih čet v Solun.
Haljam v Valoni.
Curih, 10. jan. V Valoni so Italijani zelo delavni. Spomladi nameravajo v Albaniji podvzeti veliko podjetje za zopetno osvojitev Srbije.
Nadvojvoda Moks v Celimi.
Dunaj, 10, jan. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana: V Četinje je prišel nadvojvoda Maks s spremstvom. Sprejeli so ga vojaški guverner Weber, metropolit Mitrofan, občinski zastop in veliko veljakov.
1
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 10. jan. Veliki glavni stan: V viharju in v dežju so se le malo bojevali- Le ob Ancre živahni tojiovski boji.
Prvi generalni kvartirni mojster pl, Ludendorff,
NEMŠKO VEČERNO URADNO PORO-ROČILO.
Berlin, 10. januarja. Uradno se poroča:
ta obrat zahteva okoli 500 delavcev, ki so izključno sami begunci. Tudi zidanje 30 novih barak, ki so namenjene za nastanje-nje zadnjim beguncem z Goriškega, kateri žive sedaj po raznih občinah v okolici, zahteva ogromno število delavcev in delavk. Tudi izven taborišča imajo begunci veliko priložnosti do zaslužka. Tako hodi dnevno v gori imenovano tovarno v Kiralvhida stotine in stotine delavcev in delavk, ki si tem potom prislužijo lep zaslužek. Onim pa, ki nimajo nikakega zaslužka, to so v prvi vrsti matere, ki imajo doma samo male otročiče, deli predstojnik taborišča od časa do časa iz posebnega podpornega fond?, mesečne podpore.
Naj še h koncu omenim našo ljubko malo cerkvico, v kateri visi na glavnem oltarju uteha in tolažba našega ubornega begunskega ljudstva — krasna slika naše svetogorske podobe Matere Božje. Sem prihajajo begunci -— obloženi z žalostjo in bolestjo in se v svojem zaupanju na Njeno pcmoč obračajo do Nje z iskrenimi prošnjami, da bi kmalu prišel čas, ko Jo bodo lahko častili na Njenih domačih tleh v lepi solnčni Goriški. V Njo polagajo vse svoje upanje, in v tej cerkvici, kjer je vsaki dan od ranega jutra do poznega večera pravo večno češčenje Najsvetejšega, dobivajo begunci moč prenašati težo neprostovoljnega izgnanstva.
V teh ©risanih zunanjih oblikah se vrši spremembe polno duševno življenje našega slovenskega roda iz Goriške,
Ni vedno enako žalostno to življenje. Pojavlja sc ravno v istih fluktuacijah in v ravno istih potezah, kot življenje naših mož in žen, naših fantov in deklet v kaki goriški vasi. Ni sicer tu leoih krajev, se ne dvigajo okoli tabora zeleni vrhovi in griči in ne reže dolin reka Soča, a šege in navade, dobre in slabe, našega ljudstva so presejane iz solnčne Goriške v tukajšnji vetrni in mrzli kraj. D6ma sicer tu ni, a duša naših bcguncev živi bolj nasičena s
hrepenenjem^ po svoji domači južni strehi kot prenapolnjena z žalostjo in tugo, povzročeno po pomanjkanju in trpljenju na tuji zemlji. Kakor vsaka svetna ustanova imajo tudi taborišča svoje slabe strani, a naj se to poudarja kolikor se hoče, resnica je in ostane, da je istim v verskem, nacionalnem, socialnem, vzgojnem in nič manj tudi v moralnem oziru dati prednost pred naseljevanjem naših ljudi v tuje kraje in med tujerodne ljudi. To lahko podpiše nad 3000 beguncev-Goričanov, ki so naseljeni v političnem okraju Bruck ob L. in Ganserndorf.
Negovanje in pospeševanje verskega duha v domačem jeziku potom cerkve in šole med begunci, vsakdanja priložnost prejemati potom domačih gospodov duhovnikov tolažila svete vere, versko-nravna vzgoja mlade in odrasle dece zagotovljena po dobrem krščanskem šolskem pouku, izvenšolska in izvencerkvena gojitev tega duha potom verskih družb, skupno življenje enorodnega prebivalstva s poglobitvijo narodne zavesti kot posledico. pra\rilno in pravično urejevanje in razdelitev dela najpotrebnejšim in najubožnej-šim izmed beguncev, nastanjenje le sorodnih beguncev odnosno posamezne družine v posameznih sobah, vsledtega omogočeno in ložje izvršljivo nadzorstvo nad nravnim vedenjem prebivalstva, možnost in prilika posebno za šoli odrasle mladeniče in mladenke prisvojiti si v strokovnem in gospodarskem oziru osnovne pojme in resno ubrati tem potom bodoča pot življenja in končno v porazumljenju s cerkvijo in šolo koncentrirati po upravi vse moči in sile, ki streme za tem, izrabiti ta čas izgnanstva v dušni in telesni dobrobit beguncev,
Vse to izvrševati in izpeljati, voditi in dati vsakemu dobremu stremljenju pravo verskn-nravno in domorodno smer, v tem obstoji neprecenljiva važnost take skupne kolonizacije.
__
Na zahodni bojni črti so močno stre-
jali severno Ancre.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Ludendorff,
Razna poročila.
Wilsonov delegat v Evropi?
»Novo j o Vremja poroča, da odpošlje predsednik Wilson polkovnika Chu-sa kot delegata v Evropo, da ugladi miru pot. List. pravi, naj bi se vsi nev-tralci pridružili ententi. Tako da bi bila najprej končana vojska.
Direktor!j sporazuma-
Berlin. »Vedomosti« poročajo: V Rimu se je storil prvi korak, da bodo ustanovili direktorij sporazuma.
Kaj sanjarijo Rusi o jugu.
»Djen«, 2. (25.) decembra 1916. Že davno so prihajali glasovi o namerah Nemčije in Avstrije ustvariti pod svojim pro-tektoratom jugoslovansko državo. Cilj, ki je vodil naše protivnike, je samoposebi umevno nabor v novem upostavljenem kraljestvu za izpopolnjenje velikanskih izgub v lastnih armadah. Vprašanje, dozdaj samo kot bajka, je postalo dejstvo. V Petro-grad je došla vest iz mesta ob ženevskem jezeru o zborovanju, na katerem se podrobno razpravlja o ustanovitvi jugoslovanske države iz Črnogore, Srbije in srbskih delov Avstro-Ogrske. Na čelu črnogorskim delegatom je na zborovanju premier Mijuškovič, ki je igral nedvoumno vlogo že lansko leto, v dogovoru z zastopniki berlinske in dunajske vlade. Na jugoslovanski prestol je posajen kraljevič Mirko, ki je, kakor znano, ostal ob pobegu kraljevske rodbine v Avstriji in vedno nagibal na avstrijsko plat;. Nekateri udeleženci so smatrali za potrebno ponuditi krono prestolonasledniku kraljeviču Danilu, poročenemu z meklenburško-streliško princeso Juto, Nova država mora biti, notranje samostojna, pod avstrijskim protek-toratom.
Uspehi podmorskih čolnov v januarju.
Haag, 10. Jan. Nizozemski strokovnjaki zavarovalnic izjavljajo, da so nevtralci in sporazum izgubili prvi teden meseca januarja okroglo 110.000 ton ladjinega prostora.
— Duhovne vaje za duhovnike, nova slovenska knjiga s 37 premišljevanji duhovnikovih dolžnosti in čednosti, trije tečaji. Dobiva se v zakristiji cerkve Jezusovega sv. Srca v Ljubljani, Vezana 3 K 20 vin., s poštnino 3 K 41 vin, trdo broširana 2 K 50 vin,, s poštnino 2 K 68 vin. — Od zanesljivih strani se nam naznanja, da častiti gospodje ne dobivajo knjige, katero so si naročili po dopisnicah; kaj je vzrok? Dopisnice nekje zastajajo, da ne pridejo v naše roke. Najvarnejša in najkrajša pot za naročbo je: Naj se blagovoli poslati na nakaznici naročnina obenem z naročbo, t, j. pod naročnikovim imenom besedi: Duh. vaje, — Iz nakazane svote je razvidno, jer i se želi vezana aH broširana knjiga.
PrimersKe novice.
Sestra prof. Spmčiča umrla. Umrla je dne 9, jan. v Babiči Matulje posestnica Marija Babič, roj. Spinčič, sestra g. profesorja in narodnega zastopnika Vjek, Spin« čiča v starosti 83 let.
Umrl je v Lovrani oče književnika in tajnika istrske družbe sv, Cirila in Metoda Viktorja Cara Emina,
Deželnemu odboru Goriške in Gra-diške je odstopil dunajski mestni magistrat potrebne prostore v zgradbi obrtniškega sodišča,
V. vojnega posojila se je podpisalo na Reki okoli 9 milijonov kron- Za Reko je ta vsota precej majhna.
Zemljeknjižnl urad c. kr. okrajne-ga sodišča v Ajdovščini posluje sedaj v prostorih c. kr- deželne sodnije v Ljubljani.
Šolska vest. C. kr, namestništvo jc imenovalo učiteljsko kandidatinjo g. Marijo Dolenc za suplentinjo c .kr. učitelja deške C. M. šole v Trstu g. K Mahkote, ki posluje na državni nemški deški šoli.
Kuratorij za varstvo pokopališč za vojake, padle na južni fronti, na tržaškem ozemlju. Z ozirom na željo cesarskega komisarja g. Ivana pl. Krekich-Strassoldo, da bi se v našem mestu ustanovil kuratorij za varstvo grobov padlih vojakov, se je cesarskemu komisarju prijavilo več tržaških meščanov, ki so pripravljeni posvečati svoje delo temu namenu. Te dni se je vršil ustanovni občni zbor na povabilo cesarskega komisarja, ki je pozdravil zboro-valce, zahvaljujoč se jim na njihovi pripravljenosti za dobri namen in izražajoč svoje prepričanje, da bo imel kuratorij v kratkem s svojim delom popoln uspeh. V pravilih, ki so sc odobrila na zborovanju, se v § 2 določa namen kuratorija, namreč skrb za grobove voiakov, ki so padli na
južnem bojišču in »o že pokopani na tržaških pokopališčih ali pa se pokopljejo tu v bodoče. Svoj namen dosega kuratorij s prispevki tržaške občine ter zavodov in korporacij, prispevki častnih, podpornih in rednih članov, darovi, volila itd.
Beguncem iz Vogrskega. Podpisani naznanja svojim župljanom, beguncem iz Vogrskega, da se je vrnrvši iz bolnišnice nastanil v Vojniku pri Celju, kjer se torej sedaj nahaja tudi župni urad. — Vsi dru-štveniki Družbe sv, Mohorja, ki niso še dobili svojih knjig, naj se mu javijo — če mogoče več skupaj — da se jim društvene knjige dopošljejo, Poštnino plača vsakdo zase, — Želeč vsem skupaj — predvsem skorajšno srečno vrnitev na naše lepo Vo-grsko — sem s pozdravi vaš župnik Ivan Remec,
V .uskem ujetništvu se nahajajo po poročilu informacijskega urada v Vagni; Josip Rijavec s Trnovega, 35 let star, v Šandrinsku, gub. Perm; Ivan Bensa iz Gorice, 23 let star, v Šacku, gub, Tamborj Franc Cejan iz Vrtojbe, 3 let star, v Har-kovu; Mihael Devetak iz Opatjegasela, 27 let, v Ufi; Alojzij Furlan iz Ajdovščine, 23 let, v Šacku; Josip Gulin iz Bat, 22 let, v Orenburgu; Anton Velikanje iz Cerkna, 28 let, v Harkovu; Leopold Vodopivec iz Prvačine, 30 let, v Orlovu; Valentin Zajec iz Cerkna, 27 let, v Kramih, gub, Orel| Blaž Tomšič iz Sovodenj, 30 let, v Pensij Henrik Krapež iz Dola-Otlice, 27 let, v Vrhnjednjeprovskem, gub, Jekaterinoslavj Alojzij Kravanja iz Koritnice, 22 let, v Orenburgu; Franc Kokoštr z Grahovega., 23 let v Tomsu; Alojzij Kožuh z Oseka-Vitovelj, 27 let, v Pensi.
Lukatiči. Cadorna je poročal 4. januarja, da so Italijani uničili sovražne utrdbe pri Lukatičih jugozaoadno Kostanjevice. Kraj Lukatiči se nahaja med Novo vasjo in Hudim logom ter spada v občino Opatje selo. Pri Lukatičih je samo ena hiša.
Ponesrečila se je v Koštaboni v Istri postrežnica Marija Maslo iz Suhorja pri Košani (Notranjsko), službujoča pri ta-mošnjem administratorju Milanu Kuret. Omenjena je padla dne 5, januarja 1917 zvečer v mraku v odsotnosti vseh domačih v bližnji Kal, iz katerega so jo dne 7, januarja po dvadnevnem brezuspešnem iskanju potegnili mrtvo. Blagi pokojnici, ki je komaj osem dni bila v novi službi, večni počitek!
Tatvine na Reki so zadnji čas na dnevnem redu, V noči na 9. t. m, je bilo vlomljeno v manufakturno trgovino Male in ukradenega za 3000 K blaga ter v skladišče tvrdke Benco & Alazetta, kjer so tatovi pokradli drog in zdravil za približno 5000 K,
Važno za begunce, ki potujejo preko Dunaja. Begunci, ki se ustavijo na svojem potovanju na Dunaju, dobe za tri dni brezplačno prenočišče, ako se zglase pri »Zen-tralstelle der Fiirsorge ftir Kriegsfluchtlin-ge, Dunaj II., Zirkusgasse 5«, ali pri »Komiteju za begunce z juga, Dunaj I., Lands-krongasse UlI.
Dnevne novice.
+ Vojno odlikovanje. Sekčnemu načelniku v notranjem ministrstvu grofu Rudolfu C h o r i n s k e m u je podeljena vojna dekoracija z zvezdo h komturnemu križu Franc Jožefovega reda,
+ 5. vojno posojilo. Včeraj opoldne je bilo zaključeno podpisovanje petega vojnega posojila. Kolikor se je moglo doslej dognati, je podpisanih nad 4412 milijonov kron.
+ Beseda o uredništvu, Neki dr. Jožef Eckstein priobčuje v »Bohemiji« članek, v katerem se ogreva za načelo, da bodi pri nastavljanju uradništva izključena vsaka politika in da odločuj pri nameščanju in napredovanju v službi edino-le sposobnost in značaj. Praška »Union« pripominja k temu: S tem popolnoma soglašamo, kakor tudi s tem, kar člankar označuje za vzrok uradniških kalamitet: da namreč stremijo narodne stranke za tem, da spravijo kolikor mogoče svojih rojakov in somišljenikov v državne in druge javne službe, da potom njih dobe vpliv na državno oblast. Člankar je napravil samo to napako, da je z vodenimi in splošnimi frazami prikril pravi temeljni razlog. Državni temeljni zakon o splošnih pravicah državljanov določa v čl. III.: Javne službe so za vse državljane enako dostopne. Torej ne sme imeti prednosti noben narod in nobena stranka. Samo sposobnost in značaj mora odločati, kakor čisto opravičeno zahteva dr. Eckstein. Pri nameščanju mora biti tedaj samo to merodajno. Nihče ne sme imeti prednosti ali biti zapostavljen, ker pripada ali ne pripada gotovi narodnosti. Če se dr, Ecksteinu posreči, da uveljavi to načelo v narodnem in političnem taboru, kateremu pripada, potem si bo pridobil s tem veliko zaslugo. Več nočemo, Ako se uveljavi načelo državnega temeljnega zakona, da so TOe javne službe vsem državljanom enako dostopne, potem bodo izginile tudi kalamitete, nad katerimi se dr, Eckstein opravičeno pritožujev
\
-f P. Gothard Podgoršek umrl. Iz Novega mesta smo dobili danes brzojavko:
V	novomeškem samostanu je umrl P. Gothard Podgoršek, vodja deške ljudske šole. Pogreb bo v petek ob 10. uri dopoldne.
+ Odlikovanja na državni železnici. V področju c. kr. državnoželezniš-kega ravnateljstva v Trstu so bili odlikovani: Asistent Rafael Ogrin, prometni urad Pulj, z zlatim zaslužnim križcem na trnku hrabroslne svetinje; mostni mojster Ivan Szkandera, vzdrževalni odsek Gorica L, s srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje; mostni ključar Friderik Klaringer, ključarji Franc Bratuš, Albin Kroll in Leopold Sever, vsi vzdrževalni oclsek Gorica I., s srebrnim zaslužnim križcem na traku hrabrostne svetinje. Postajni mojstri Filip Gabrovšek, postajni urad Červinjan, Ignacij Kopač, postajni urad Šmarje-Sap, Jožes Na gode, postajni urad Staj, potem strojni mojster Feliks Senjanovič, kuril-nično vodstvo Split, prožni mojster Jože V a 1 e s , vzdrževalni urad Gorica I., so bili odlikovani z železnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje.
—	Hči graškega zbornega poveljnika smrtno ponesrečila. Vojaškega poveljnika v Gradcu generala pehote Hugona Mar-tiny je zadela velika nesreča. Njegova hči gdčna. L, Martiny je smrtno ponesrečila
!>ri sanjkanju v Raadstadskih Tavrih, Vo-aški poveljnik general pehote Martiny se je 10. t. m. odpeljal v Raadstadt.
—	Smrtna kosa. Umrl je v Zagrebu hrvatski pisatelj Nikolaj Kokotovič, star 58 let. — Umrl je v Milni v Dalmaciji ka-
Eitan Ante B. Mandinič, star 90 let, — fmrl je na Dunaju bivši štajerski soc. de-mokraški deželni poslanec in bivši soc. dem. graški obč. svetovalec Julij Hikari.
—	V Zagrebu je umrl Mavro Berger, bivši trgovec v Daruvaru. Umrl je v Mariboru kaznilniški poduradnik Franc Goriup. —
V	Mariboru je umrla vdova bivšega mariborskega župana Julija Nagy, stara 74 let.
—	Umrl je v Mariboru gostilničar Mat. Kaša, star 66 let, — Iz Sodražice poroča-o: Umrla je dne 9. t. m. ob pol 12. uri 84 et stara Neža Pogorelec iz znane spoštovane Močnikove hiše. Vsem znancem in sorodnikom se jo priporoča v molitev in blag spomin. — Umrl je na Kutini na Hrvaškem tamošnji poštar Franc Plesničar.
—	Poroka. Dne 7. t, m. se je poročil aa Dunaju učitelj — zdaj enol, prostovoljec Pavel Kunaver z gdč. Jeti Scharc.
—	Z Vipavskega. Na Dolu je uničil požar 4. januarja tri poslopja z vsemi premičninami in pridelki. Vnele so se bile saje. Za vipavski, senožeški in ajdovski okraj je imelo štiri do pet dimnikarjev vedno dosti opravila; vsled vpoklica k vojakom je pa sedaj ostal samo en dimnikarski mojster, ki ima že 70 let, ki vsled bolezni že tri mesece ni nič ometal in spričo starosti sploh ne bo več dosti mogel; njegov mladi učenec je pa seveda tudi le za silo, tako da so takorekoč trije veliki okraji brez dimnikarja. Tu je veliko vojaških kuhinj in kuri se v stanovanjih častnikov. Nevarnost ognja je velika. Vsaki teden se čuje, da so se tu ali tam vnele saje in le vojaštvu, ki je vedno pri rokah, se je zahvaliti, da ni hujšega. Vse občine imenovanih treh okrajev so že v 1. 1915, vložile prošnjo, da bi vojaška oblast oprostila ali dala daljši dopust dimnikarju, a niso bile uslišane. Sedaj je sila res skrajna, ker večina dimnikov že od začetka vojne ni bilo ometenih. Ali naj nam res ogenj uniči naše domove, ko so nam že polja poteptana in opustošena?
—	Iz Krškega, Gospod Filip Frank v Krškem je obhajal 1. januarja 25 letnico svoje deželne službe. Čestitamo k njegovemu četrtstoletnemu zvestemu službovanju!
Božičnica v Hruševju pri Hrenovicah. Neumornemu trudu gdč, učiteljice Pavle Vilhar posrečilo se je prirediti bolnikom in vojakom — 190 po številu — v Hruševju božičnico, kakoršne prejšnja dva vojna Božiča po njih lastnem zatrdilu nikjer niso videli. Posebnost je, da so peli, deklami-rali in delili izredno bogate darove — pecivo, sladkarije, cigarete, jabolka, kostanj, vino itd. — sami otroci pod vodstvom go-spodičen učiteljic iz Hruševja in Razdrtega, Posebna zahvala gre č. g. kuratu Kuč-maniču za njegov govor, g. župniku za sadje, ki ga je naklonil vsem bolnikom, g. županu za njegovo naklonjenost in hrenovi-ški posojilnici za njen bogati dar. Vsem darovalcem pa je najlepša zahvala radost otrok in solze gihjenosti bolnikov.
—	Po sedemindvajsetih mesecih se je oglasil. Dne 4. jan. je pisal iz ruskega ujetništva po 27 mesccih Viktor Rozman, doma iz Št. Vida nad Ljubljano. Nahaja se v Rcševu pri Lebjašji okraj Kurgan. Kot hlapec pri kmetu si zasluži za hrano. Navedeni je bil član načelstva Zveze Orlov in velezaslužen za orlovsko misel- Marsikdo so ga pa še dobro spominja kot igralca na ljubljanskem »Ljudskem odru«,
—	Iz ljudskošolske službe. C. kr. okr. šolski svet v Kranju jc imenoval namesto
vpoklicanega nadučitelja Franca Rojina učiteljico Ljudmilo Lederhas za suplentinjo na štirirazredni ljudski šoli v Šmartnem pri Kranju. — C. kr, okrajni šolski svet v Postojni je imenoval namesto za prov. učitelja na ljudski šoli pri Sv. Petru v Ljubljani imenovanega Franca Rant abs. učit. kandidatinjo Pavlo Ilcrbst za suplentinjo na ljudski šoli v St. Petru na Krasu. — C. kr. okrajni šolski svet v Krškem je imenoval suplentinio Karolino Raslohar za iro-vizorično učiteljico na ljudsH šoli v Cerkljah.
Iz italijanskega uietništva se oglašajo: Janez Pleško, Janez Kasanc in Alojzij Go-sar; vsi so zdravi. Pozdravljajo svoje starše in druge domače na Dobrovi,
O te ženske — so zares iznajdljive in marljive. Društveno dvorano so brezjan-ska dekleta teden pred Božičem spremenile v pravo delavnico, kjer so pripravljala 62 vojakom-Brezjanom njim primerno božično darilo. Ob tej priliki se je na božični večer uprizorila ter na splošno željo na Silvestrov večer ponovila božičnemu času prikladna igra — Božični prazniki sirote. Obakrat je zavedno občinstvo napolnilo lepo društveno dvorano, katero krasi doprsna podoba N j. Veličanstva cesarja Karla.
—	Čitalnica v Gradcu na Štajerskem vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil dne 13. t. m. v društvenih prostorih ob šestih zvečer.
—	Samoumor umetnika. Ustrelil se je v Maria-StraRengel pri Judendorfu štajerski slikar Gollob. Vso noč je prebil v veseli družbi, kjer so svirali na gosli pesem »Servus du!« Ob 4. uri zjutraj je potegnil Gollob iz žepa revolver in se z besedami »Servus du!« ustrelil. Bil je takoj mrtev. Malo prej se je bil tajno poslovil od svojih dveh otrok. Kot umetnik je bil precej na glasu.
Damski odbor goriških gospa v Gradcu za begunce je razdelil v minulem letu v obleki, čevljih, ode'ah in denarju 28.250 K, prejel pa 27.750 K. Odbor je potom članov Vincencijeve in Elizabetne družbe skrbel tudi za bolne begunce in jih obiskoval na domu. Darove v obleki in denarju sprejema predsednica Njena ekscelenca baronica Adriana Themel, Gradec, Annenstrafie 34, I.
Iz italijanskega ujetništva pozdravljajo: Jug Štefan, Markič Ivan, Klavora Ivan, Keber Ludvik, Blaš Ivan, Erjavec Friderik, Rovinšek Ivan, Bruder Jožef, Burja Anton, Skok Anton, Vales Mihael, Golovšek Peter, Kobe Jožef, Ostroman Matija, Re-bek Angelo, Fišter Jožef, vsi od 10. stot-nije pp. št. 27.
—	Umrl je v Ljubnu na Štajerskem g. Ambrož Poniž, vpokojeni nadučitelj in posestnik v Rihembergu.
—	»Mrtvi« se Jo oglasil. Za mrtvega proglašeni učiteljiščnilc Ivanetič se je oa-lasil iz rusko?? ujetništva.
—	Izvlečki iz plačilnih nalogov o stavku na vojne dobičke od večjega dohodka v letu 1914 in 1915 za davčne okraje Kranjska gora in Radovliica bodo razpoloženi v javni vpogled od 15. do 28. jan. 1917. ob uradnih urah v prostorih davčne oblasti c. kr. okrajnega glavarstva v Radovljici.
—	Mangan. Na Mirni (Dolenjsko) so začeli kopati poleg premoga tudi še »Mangan«. Zadnji četrtek je bil komi-sijonelen ogled. Kovine je dovolj. Eden ali dva vagona se ga je že odpeljalo. Tako postane lepa Mirna šo industri-jelen kraj, kar jej bo gotovo v veliko korist.
liolaiiste wm.
lj Zakaj ni mleka v Ljubljano? Preskr-bovalnica za mleko v Ljubljani je v zadnji seji morala konstatirati, da je za Ljubljano rekvirirano mleko v okraju Kranj izostalo, ker je ondotni okrajni glavar izdal odredbo, da kmetje nad 26 vin. ne smejo zahtevati za mleko. Posredovalnica se je obrnila na deželno vlado, naj preskrbi, da se ta za sedanji čas neiftnestni razglas prekliče in naj po raznih okrajih določi za producenta maksimalne cene za mleko od 32 do 36 vin. Ču.le so se pritožbe, da tudi raditega mleka v Ljubljano ni, ker se izdeluje mnogo surovega masla ter se je izrazila želja, naj se to primerno omeji. Mestna občina se je vnovič obrnila na deželno vlado s prošnjo, da se mleko mono-polizira in da se iz centrale pornrdeli med vojaško in civilno prebivalstvo. Izrazila se je želja, da bi se vsake seje preskrbo-« a!-nice za mleko in aorovizačnega odseka udeleži! zastopnik deželne vlade.
lj Odmere davka na vojne dobičke, V členu 28 izvršilnega predpisa se k cesarski naredbi z dne 16. aprila 1916, drž. zak. št. 103, določeni izpiski iz plačilnih nalogov, obsegajoči vse do konca leta 1916 vgotov-ljene odmere davka na. vojne dobičke so od 15. januarja 1917 naprej tuuradno (soba št. 5) razgrnjeni vsakomur na vpogled,
lj Glas Ljubljančana iz laškega ujetništva. Dobili smo naslednjo dopisnico: Np.jprisrčnejše pozdrave pošiljam vsem prijateljem in znancem. Sem tu v južni Italiji, pa skozi okna le malo solnca po-
sije. Slovencev ni v tem taboru nikogar. Zato prosim prijatelje, naj dosti pišejo. Godi se mi dobro. Ujeli so me ravno na vernih duš dan. Božja volja pač; da bi le hotel Vsegamogočni rešiti narode tega krvavega sovraštva. Zdim se kakor Odisej, pa menda me ne bodo valovi usode toliko časa zanašali od doma. — Z odličnim spoštovanjem poročnik Hirschman Heri.
—	Za trajno zapiranje trgovin ob 7. uri zvečer. Trgovinsko ministrstvo je naročilo vsem političnim deželnim oblastem, naj prouče, da-li ne bi kazalo uvesti trajnega zapiranja trgovin ob 7. uri zvečer namesto ob 8. uri. Kakor znano, je zgodnje zapiranje odrejeno sedaj iz ozirov na štedljivost začasno
. do 1. maja 1917. Deželne oblasti naj uvedejo potrebna preddela, da se ta odredba pravočasno za stalno podaljša.
lj Prodaja moke za stranke. Od sobote do sobote, t. j. od 13. do 20. t. m. se bo prodajala v trgovinah ržena moka kilogram po 52 vin. Ker pa je v trgovinah ostalo še nekaj moke iz prejšnje prodaje, se bo prodajalo, dokler ne bo razprodan ostanek, tudi nekaj moke za kuho kilogram po 66 vin. Na vsakih desnih deset odrezkov se dobi pol kilograma moke,
lj V. avstrijsko vojno posojilo so pri Mestni hranilnici ljubljanski med drugimi nadalje še podpisali: G- Klara Iiudabiunigg iz Spod. Šiške K 10.000; Andrej Levak iz Brežic K 1000; Ana Čuden iz Dragomera K 3000; Marija Perko iz Zgor. Šiške K 200; Karol Ko-kolj, c. kr. monar. superior v p- K 300; Anton Wolf, c. kr. praporščak K 100; Zadruga mesarjev in prekajalcev v Ljubljani K 500; Zadruga premogotrž-eev ljubljanskih K 200; Marija Strah iz Ježice K 2000.
lj Trgovci z moko, kateri še niso dobili tablice s številko na katero prodajajo moko, naj pošljejo po tablico takoj v mestno posvetovalnico.
lj Umrli so v Ljubljani: Metka Me-šelc hči nadoficijala Mestne hranilnice, 7 dni- — Jakob Levstek, delavec, 34 let.
—	Avgust Valenta, sin poštnega sluge, 6 ur. — Marija Logar, hči tiskarniške-ga deltvca, 10 mesecev. —■ Maks Kosec, sin kleparskega pomočnika, 4 mesece.
—	Slavko Klobčavar, čevljarjev sin, 7 mesecev. — Marija Richter, delavka v tobačni tovarni, 46 let.
—	Tobačne trafike. Finančno ravnateljstvo je dovolilo, da se tobačne trafike, ki se izvršujejo samostojno, do preklica zapirajo ob delavnikih že ob osmih zvečer, dočim ostane dosedanje jutranje otvor-jenje teh trafik nespremenjeno. Glede otvorjenja in zapiranja ostalih s kakim obrtom združenih trafik veljajo meroclajna določila § 40. predpisa za tobačne trafikante. V svrho, da se prepreči prevelik naval na trafike, se obenem tudi dovoli, da se pri vhodu v prodajalni prostor razobesi tablica z natančno navedbo vseh vrst tobaka, ki se jih more še dobiti v isti trafiki. Ko so vse vrste tobaka razpečale, je tablico takoj odstraniti.
ejspoiiirsivo.
— Z Dolenjskega smo prejeli: V zadnjem »Kmetovalcu« od 31. decembra 1916, št. 24, je ravnatelj c. kr. kmetijske družbe g. Pire spisal strokovni članek: Koliko stane dolenjskega vinogradnika samega 1 hI vina? To je edini rentabilitetni račun, ki ga imamo in ki postavlja dobičkanosnost dolenjskih vinogradov v pravo luč. Njegovi računi so tako izvrstni, da je iz njih lahko razvideti vsakemu, tudi lajiku, kolika je rentabiliteta dolenjskih vinogradnikov. Res, da se je dolenjski vinogradnik zadnje leto nekoliko opomogel, a to le mimogrede, Le ena slaba letina v sedanjih razmerah in vinogradnik tiči zopet do grla v dolgovih. Če bi se tako dobro rentirali vinogradi, bi tudi posojilnice dale na vinograde kaj več, tako pa vedo, da je rentabiliteta uborna in poleg tega še riskantna. Prišel je spis iz rok osebe, ki so ji razmere dolenjskih vinogradnikov predobro znane in ki se ne straši povedati resnico odkrito. Zato mu dolenjski vinogradniki izrečejo prisrčno zahvalo, Tistim kričačem pa, ki trdijo, da je naš vinogradnik zadnje dve leti obogatel, se toplo priporoča zadnja številka »Kmetovalca«, da iz omenjenega spisa razvidijo »dobičkanosnost« ubornega dolenjskega kmeta.
Za pokritje vojnih dolgov na Nemškem nameravajo v kratkem predložiti državnemu zboru zakonske načrte za nove davke. Naroclno-liberalni državni poslancc Stresemann je minolo nedeljo govoril o tem na shodu v Hanovru in rekel med drugim: Pričakovati jc, da bodo zahtevali na-gromadeni vojni dolgovi 6 do 7 milijard novih davkev v državi. K temu pridejo še novi davki v zveznih državah in novi davki po občinah. Na merodajnih mestih so si glede dveh stvari popolnoma na jasnem: o tem namreč, da teh davkov ne bo mogoče trajno vzdržati, marveč da se mora uel dolgov takoj poravnati potom da-lekoscžnega enkratnega davka na premoženja, k čemur se morajo na vsak način
pritegniti tudi mala premoženja, v iznosu četrtine do tretjine celokupnega premoženja. Drugo je pa to, da bodo morali prispevati tudi neposedujoči sloji.
— Zvišanje železniških tarllov za 30%. Budimpešta, 10. jan. »8 ora Ujsag« poroča, da bo vlada na zborovanju, ki se prične jutri, predložila med drugim tudi zakonski načrt glede zvišanja železniških pristojbin in sicer za 30%.
Najvišje cene za surovo maslo in sir Je določila ogrska vlada. Najvišja cena za surovo maslo je 12 K 80 vin.
Vojni kruh v Hamburgu so uvedli še-le te dni- Doslej so se sladkali Ham-buržani še vedno s finim belim pecivom. Tudi vojni kruh ne bo slab: 60% ržene in 40% pšenifne moke. Razen tega zvišajo količino kruha, ki je določena na osebo.
Rožne novice.
»Slovanski večer« v Berlinu. V Nemškem licejskem klubu v Berlinu se je nedavno vršil »slovanski večer« s slovanskimi glasbenimi točkami. Pela je med drugimi Ljerka-Koconda arijo iz Smetanove »Prodane neveste« in Dvofakove *Ru-salke« ter več drugih čeških pesmi.
Pruski red Pour le mčrite in Pavel Josip Šafarik. Menda je malokomu znano — piše brnski »Hlas« — da je to znani pruski red s francoskim nazivom, sedaj toli-krat podeljen, nosil svoje dni tudi naš slavni učenjak Pavel Josip Šafarik, nemara prvi in edini izmed čeških učenjakov. Pruska vlada je svoj čas ponudila Šafafiku stolico slovanskih jezikov na pruskem (be-rolinskem) vseučilišču, ali Šafafik ni sprejel dvakratne laskave ponudbe, dasi je živel tedaj v Pragi v žalostnih razmerah. Povabljen je bil pozneje, naj pride v Berlin, da bi prispeval s svojimi nasveti k ustanovitvi slovanskih stolic v Berlinu in Vrati-slavi. Naposled s je Šafarik vendarle odzval povabilu in se je napotil v Berlin, kjer se je mudil nekaj časa (v mesecu maju leta 1841.) Bil je jako laskavo sprejet. Pruski vladi je izdelal važno spominsko listino in na profesorsko mesto je priporočil svojega prijatelja pesnika Čelakovskega, v nadi, da bo on sam dobil službo v Fragi ali — pa na Dunaju, v čemer se je kruto varaL Pruska vlada mu je pozneje podelila (leta 1845.) red Pour le mčrite, ki ga je pred njim nosil drugi znameniti učenjak, slovenski preiskovalec Kopitar.
— Odlikovanje Arnavta. »Albanska korespondenca« poroča, da je pokojni cesar Franc Jožef I. odlikoval albanskega plemenitaša Hasan bega iz Prištine, ki stanuje sedaj v Mitrovici na Kosovem polju, s komturnim križcem Franc Josipovega reda.
210 milijonov pisem (dopisnic) vojnim ujetnikom. Iz Brna se uradno poroča, da je samo tamošnji poštni zbiralni urad za vojne ujetnike odpravil od začetka sedanje vojske pa do konca leta 1916 210 milijonov pisem, 43 milijonov zavojev, 3.7 milijona paketov v teži 7 milijonov kilogramov ter 6 milijonov poštnih nakaznic v vrednosti 85 milijonov frankov. Rekord je dosegla odprava rečenega urada dne 12. grudna 1916, !., ko je bernska ujetniška pisarnica odposlala polnih 6 vagonov pošte preko meje za ujetnike. V imenovanih vagonih je bilo več kakor en milijon pisem (dopisnic) in 40.000 zavojčkov.
Princezinja pod kuratelo. Belgijsko princezinjo Luiso so radi razsipnosti na predlog njenega zeta vojvode Ern-sta Gtintherja postavili pod kuratelo.
Brezžična brzojavna zveza Berlin— Amerika. »The Continental Times«, ki izhaja v Berlinu, je uredilia brezžično brzojavno zvezo z Združenimi državami, odkoder bo dvakrat na teden dobivala direktna in avtentična poročila.
K limon! Sikora na Dunaju. Aretirana služkinja Jožefina Nutil je že priznala, da je v prepiru radi nekega dolga nanadla svojo prijateljico postrežnico Šikora, ji zamašila usta s cunjami in jo tako zadušila. Nato jo je oropala. V stanovanju Nutilovih so našli dragocenosti in obleko umorjene. Mati Nutilove še vedno taji vsako krivdo.
Bogata beračlca. V Rouenu je te dni zadela kap na stoonicah katedrale, kjer jc mnogo let beračila, po vsem mestu znano beračico »mater Poubelle«. Pri njej ko našli v umazani mošnji 140.000 frankov v bankovcih, med temi mnogo takih, ki že aavno niso več v veljavi,
Zanimivo pripovedovanje člana Shack-letonove ekspedicije. H. Rolterdam, 10. ja-nuaija. (Priv.) h Londona poročajo: Jurij Marston, član Shackletonove eksoedicije, pripoveduje v »Manchcstcr Guardianu«, kakšen je našel Londcn sedaj, dočim ga je ostavil malo predno je izbruhnila vojna. Marston je bil med onimi, ki so prezimili na Slonovem otoku in ki so jih oleli šele pred kratkim. Tako-le pripoveduje: Slednjič smo se vendar vozili po Temzi navzgor. Ne v svoji ladji, kakor smo upali, in katera naj bi nosila z nami sadove truda dveh let, temveč v ogromni železni ladji, polno naloženi z zmrzlim mesom. Vozili smo sc v svet tesnobe, teme in tiliolc, mi-
mo krajev, ob katerih stoje, kar nam je znano, številna mesta. Ustavili so nas in preiskali, končno smo dospeli v luko, dočim so žarometi neprenehoma krožili po zraku. Iz Londona smo odšli, ko se je pripravljal na vojno. Ko smo odrinili iz Južne Georgije, smo culi še o padcu Belgije in o vpadu Nemcev na Francosko. Po bitki ob Marni je za nas dogodke zastrla zavesa. Bela zemlja na jugu nas je vabila, a pri-roda nam je uničila načrte. Ladja se nam je razbila, oprema izgubila vsa. V odprtih čolničih smo naposled dospeli do zemlje, kjer smo poldrugo leto prebili v mokroti in težavah. Ko so nas zopet dosegle novosti sveta, so nas omamili grozoviti dogodki, o katerih smo čuli. Zdelo se nam je, da jc znorel ves svet, da smo mi edini še pametni ljudje. Morda pa smo bili res edini, ki nismo čuli ničesar, kaj se je zgodilo v teh dveh letih. Živeli smo kot divjaki, boreči se neprenehoma za življenje. Politika in številna majhna bremena kulture so nam bile davno minole stvari. Dejstvo, da se bore narodi za život, nam je bil nejasen pojm. Naš boj s prirodo nam je utesnil pogled. Ko je civilizacija jela smatrati dogodke najstrašnejše vojne svetovne zgodovine kot umevne same po sebi, so se nam ožili pojmi na vedno manjši krog.
Nov zemljevid srednje Evrope, oziro-
roma evropskih bojišč s točno označbo bojnih črt oziroma zasedenega ozemlja na vseh bojiščih po stanju koncem decembra 1916 je izšel in se dobi v Katoliški Bukvar-ni v Ljubljani za ceno 2 K 70 vin. s poštnino vred. Na severu sega zemljevid še višje od Petrograda, na jugu kaže vso Italijo in Balkanski polotok. Zemljevid je zelo pregleden in podroben in bo prav dobro služil za vsa bojišča.
Slike Nj, Veličanstva cesarja Karla I. (litografije) v velikosti 59 X 89 cm se dobe v Katoliški Bukvami v Ljubljani. V nekaj dneh bodo na razpolago tudi večbarvne slike v velikosti 54 X 68 cm za ceno 8 K.
Dohodnina. Določbe o dohodninskem davku po zakonu o osebnih davkih. Cena I K 90 vin. s poštnino vred. Sestavil Valentin Žun.
Kdor je v spodnjem telesu občutljiv in trpi
na zagatenju, naj nikdar ne jemlje močno učinku-jočega drastičnega odvajila, temveč le Fellerjeve voljno odvajajoče, neškodljive rabarbarske kroglice z znamko Elsa-kroglice. Provzročijo lagodno iz-praznenje telesa in so najprijetnejše odvajilo. Predvojne cene. 6 škatlic franko za 4 K 40 vin. pošlje edino prave lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsa-trg 134, Hrvatsko. Naročite obenem Fellerjev bolečine hladeči fluid z znamko Elsafluid, 12 steklenic franko 6 K. Je izborno domače zdravilo, ki nikdar ne odreče in je vsi, ki so je poskusili, hvalijo,	(b)
Kupi sa dobro ohranjen
voz (parizar)
Ponudbe naj se pošiljajo upravi pod »patizai«.
se bodo prodajali v soboto dne 13. t. m. ob 11. uri predpoldne na PoCivalnikovi pristavi (Trnovo Ljubljana). Istočasno se bodo oddajale tudi
plemenske ovce.
Kranjsko deželno mesto zo mm klovne živine
v Ljubljani.	43
Krasna, bogato ilnstrovana knjižica
Veliki ces»r
je ravnokar izšla. — Cena 1 krono, po pošti 20 vin. več. — Slovenci, sezite po njej! Prodaja se v Katoliški Bukvami v Ljubljani, pa tudi v Kranju (v Iliriji) in Novem mestu. Šolska vodstva in krajni šolski sveti lahko naročajo knjižico pri izdajatelju Fr. Petriču, mestnem učitelju v Ljubljani, Glince, vila »Mila«.
nove in stare	vsako množino
tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov
Razpisuje se služba
organista in ce rlcue i
Kje, pove upravništvo lista pod št. 51.
za špecerijsko trgovino je poceni nap odaj, Janko Predovič, Ljubljana, Ambrožev trg št. 7.	46
Orehov les v
Kostanjev Ses r/h°S
kupim
vsako vagonsko množino po najvišji ^ dnevni ceni. J. POGAČNIK, Ljubljana, ; Marije Terezije cesta 13.

Prosim, ogiejte si predležeče oblike nog, in ne bodete prišli težko do prepričanja. da oblika čevlja ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagodena, Človeške noge niso vse enake oblike, vsaka noga ima svoje posebnosti, in te posebnosti upošteveti ie dolžnost vsakega izkušen, veščaka.
Poskusite pri:	2472
Fran Szantner
specEalist za ortopedičita in anatomična obuvala
Ljubljana, Selenfmrgova ul 4.
2407
V3ake vrste in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih cenah trgovska firma J. KUŠLAN, Kranj, Gorenjsko. ~ Istotam se kupujejo po najvišjih dnevnih cenah
2383 _
Alojzij Strupi, Radeckega c. \t. v Ljubljani ima naprodaj
15 letna deklica,
ki je dovršila šest razredov ljudske šole, Seli vstopiti v kako
kakor: vrv!, kladiva, železne oklepe,
in vse druge priprave.	70
plaeufe vedno pismene ponudile sa in cene
Tisk »Katoliške Tiskarne«.
cene m sprejema navedbo množine le-
Mi
IJu&gjjana, Fraftsa Josipa sesSa 7„
Išče se zanesljiva, poštena in dobra
Prednost imajo one, katere se razumejo tudi nekoliko na vrt. McseCna plaCa K ?0-—. Pismene ponudbe se prosi pod ,razumljiva kuharica 73' na upravništvo Slovenca,
dobro izurjena, zmožna slovenščine in nemščine, se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Popolna oskrba v hiši. Obširne pouudlie s sliko na upravo „Slovenea" pod „53".
BBHii«»
najraje na deželi, gre pa tudi v mesto. Ponudbe na upravništvo tega lista pod črkami „M. R, 75".
agenture J. Globočnik & drug je popolnoma nepotrebno, ker cenj. trgovce, s katerimi sklepam kupčije, sam opozorujem, da z imenovano agenturo nisem prav v ni-kaki zvezi, marveč, da že od sredi oktobra 1916 delujem samostojno. Ljubljana, 10. 1.1917.
H ni o si Wisiak
trgovska agentura in komisijska trgovina.
V svojem in v imenu svoje soproge naznaujam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je dne 7. t, m. preminul moj predobri tast oziroma oče, gospod
Onmiftik Rsdlcich
veletržec itd. na Bolu (Dalmacija)
Vsemogočni Bog je nenadoma poklical k Sebi to plemenito, pošteno dušo. Gradec, dpe 8. januarja 1017.
Anton Kodre,
Mesto vsakega posebnega obvestila.
zet, rez. poročnik
Za premnoge dokaze iskrenega sožalja, ki so nam došli povodom bolezni in smrti našega nepozabnega brata in strica, gospoda
vikarja t pokoju pri Sv. Tomažu
izrekamo vsem našo najsrčnejšo zahvalo.
Posebno pa se zahvaljujemo preč. g. Leopoldu Cigoj, vikarju pri Sv. Tomažu za vsakdanje obiske med boleznijo, zlasti za mnogobrojne obiske in goreče molitve v zadnjih urah, nadalje preč. g. dekanu Novaku iz Črnič za vodstvo pogreba in pretresljiv poslovilni govor v cerkvi ter ostalim preč. gg. duhovnikom Černiškega dekanata in preč. gg. 00. kapucinom iz Sv. Križa za asistenco pri pogrebu. Nadalje se zahvaljujemo g. županu in gg. občinskim svetovalcem iz Sv. Tomaža, ki so na poseben način izkazali zadnjo čast s tem, da so nosili krsto, križ in svečnike, domačemu šolskemu voditelju g. Vodopivec za udeležbo s šolsko mladino, ostalim gg, učiteljem iz okolice ter vsem Štomažanom za njihovo mnogobrojno udeležbo, končno vsem, ki so spremili blagega pokojnika na zadnji poti in ki so nam na katerikoli način izkazali svojo sožalje.	72
Šmarje pri Ajdovščini, dna 8. januarja 1917.
ostali.
Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom prebridke izgube naše dobre, nepozabne sestre in tete, gospe
gnsfSSHlsasr&e m pasasfales s?fl „ViiiishI irfi" d Sp. Siišfel
izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo.
Osobito pa se zahvaljujemo vsem darovateljem krasnega cvetja, mnogobrojnim udeležnikom pri pogrebu ter vsem onim, ki bi bili radi izkazali blagi pokojnici zadnjo čast, a jim to vsled prekasnega obvestila ni bilo mogoče.
iz katerega se pripravi izboren nadomestek za jedilno olje, se dobi
zavitek za t liter, po zavitek za 1 liter garantirano izbranega zavitek za 2 litra garantirano izbranega
Gotovo pripravljeno oIlGS za takOJŠnijO lipoiaSSD je na razpolago liter K 2-—, steklenico je treba prinesti seboj; po pošti se pripravljeno tekoče olje ne razpošilja. smiliš SE pri jim. Spasišso, prodaja moke in islandskega mahu za jedilno olje v Ljubljani, Kopitarjeva ulica.
Poštna naročila in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
imn »ežmati o Lpislšani, Kcpltariena ulica šteo. 6.
i K.™
I BS&ff
fzdaia konzorcii »Slovenca«.
Odgovorni urednik: Jože! Gostinčar. državni ooslanefl.