18 
 
Vadba v dvoje je imenitna zabava 
 
Katarina Bizjak Slanič
1
 in prof. dr. Marjeta Kovač
2
 
1
 OŠ Janka Glazerja, Ruše 
2
 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport 
 
Zgodnje otroštvo je izjemno pomemben oblikovalec socialnega razvoja otroka. Otroci, ki 
imajo brate ali sestre, dobijo v družini prve pomembne socialne izkušnje. Katarina Bizjak 
Slanič prikazuje, kako poskušata v paru izvajati zapletenejša gibanja bratec in sestrica, pri 
tem pa se morata zaradi različne starosti in telesne višine prilagajati drug drugemu. 
 
Zgodnje otroštvo je izjemno pomemben oblikovalec socialnega razvoja otroka. Na socialni 
razvoj predšolskega otroka pomembno vplivajo družina1, posebej izobrazba matere2, 
vzgojitelji in vzgojiteljice v vrtcih3-4 in sorojenci5-6. Družino sestavlja mreža povezav: starš-
otrok, starš-starš in otrok-otrok7. Na odnos med otrokoma ali več otroki pomembo vplivata 
položaj otroka v družini (najstarejši, srednji, najmlajši) in njegov spol. Otroci, ki imajo brate ali 
sestre, dobijo v družini prve pomembne socialne izkušnje. Raziskave kažejo, da ne glede na 
razliko v letih med otrokoma iste družine, prestavlja starejši mlajšemu pomemben model 
obnašanja pri gibalnem vedenju7. Mlajši tako posnema gibanje starejšega5,8. Običajno to 
spontano poteka tako, da starejši izvaja gibalno nalogo, mlajši pa ga opazuje in poskuša 
posnemati gibanje starejšega6. Erbaugh in Clifton navajata, da imajo pri spodbujanju gibanja 
mlajših pomembnejšo vlogo deklice.  
Predlagamo, da straši spodbujajo skupno gibalno igro otrok. Katarina Bizjak Slanič bralcem 
Cicidoja predstavlja, kako poskušata izvajati zapletenejša gibanja v paru bratec Matic in 
njegova sestrica Julija. Izvajata raznovrstna gibanja, s katerimi razvijata skladnost 
(koordinacijo) gibanja, moč in gibljivost. Vse prikazane naloge vključujejo sodelovanje med 
otrokoma, ki se morata zaradi različne starosti in s tem telesne višine, pa tudi različno razvitih 
gibalnih sposobnosti prilagajati drug drugemu. Starši, poskusite spodbuditi k skupni gibalni igri 
otroke, pri tem pa pustite prosto pot njihovi domišljiji.  
 

19 
 
 

20 
 
 
 
Viri: 
1 
To, T., Gadarette, S. M. in Liu, Y. (2001). Biological, social, and environmental correlates of 
preschool development. Child: Care, Health and Development, 27(2), 187–200.   
2 
Frankerburg, W. K., Dodds, J. in Archer, P. (1992). The Denver II: A major revision & 
restandardization of the Denver developmental screening test. Pediatrics, 89, 91–97. 

21 
 
3
 Bower, J., Hales, D., Tate, D., Rubin, D., Benjamin, S. in Ward, D. (2008). The childcare 
environment and children’s physical activity. American Journal of Preventive Medicine, 34(1), 
23–29.  
4
 Waelvelde, H., Peersman, W., Lenoir, M., Smits Engelsman, B. in Henderson, S. (2008). The 
movement assessment battery for children: Similarities and differences between 4-and 5-year-
old children from Flanders and the United States. Pediatric Physical Therapy, 20, 30–38. 
 
5
 Abramovitch, R., Corter, C. in Lando, B. (1979). Sibling interactions in the home. Child 
Development, 50, 997–1003. 
6
 Erbaugh, S. in Clifton, M. A. (1984). Sibling relationships of preschool-aged children in gross 
motor environments. Research Quarterly for Exercise and Sport, 55, 323–331.  
7
 Circirelli, V. (1975). Effects of mother and older sibling on the problem-solving behavior of 
younger child. Developmental Psychology, 11, 749–75. 
8
 Lamb, M. (1978). Interactions between eighteen-month-olds and their preschool-aged 
siblings. Child Development, 49, 51–59.