Počitnice že trkajo na vrata
V tej številki:
ŠOLSKE NOVICE
LITERARNI KOTIČEK 8
ŠPORT
10
USTVARJALNI KOTIČEK 12
OTROČJE LAHKO
13
TRENING ZA MOZGA- 14
NE
CICIČUDO IN CICIČUDO 15 REKA
Pomlad je že prišla med nas. Čeprav nam vreme nagaja, sta ljubezen in pozitivna energija že pošteno prisotni med nami. S težavo se prebijamo do konca šolskega leta, saj počitnice že trkajo na vrata.
Vendar, dragi sotrpini! Potrpite še teh par dni, saj kot pravijo, za dobre
v
Obisk Anje Stefan
uspehe je treba vztrajati do konca!
Novinarka: Tinkara Primec, 7. b
V ponedeljek, 13. 5. 2013, nas je na naši šoli obiskala pesnica in pisateljica Anja Štefan.
Za dobrodošlico smo ji povedali pesem »V žepu imam srebrni lešnik«. Pripovedovala nam je pravljice in pela pesmi-
ce. Z njo smo zapeli tudi mi. Na koncu je zazvonila z zvončkom, da je pravljic in obiska konec.
Timi Korošec, 1. d Več na str. 2
2
ZAKLJUČEK BRALNE ZNAČKE
V ponedeljek, 13. 5. 2013, smo na naši šoli imeli zaključek bralne značke. Najprej je zaključek bralne značke potekal za razredno stopnjo, nato pa še za predmetno. Pri obeh je bila gostja naša pisateljica, pesnica in pravljičarka Anja Štefan, ki deluje kot samostojna umetnica. Je ena redkih profesionalnih slovenskih pripovedovalk in hkrati je snovalka festivala Pravljice danes. Pripovedovala nam je zanimive slovenske pravljice in pesmi, zapela pa nam je tudi kakšno pesem ali uganko. Seveda ne smemo pozabiti, da smo se ob njenih šalah in pripovedovanju oziroma odgovarjanju na vprašanja tudi dobro nasmejali. Vsi smo bili zelo žalostni, ko se je naše druženje zaključilo in smo se morali odpraviti nazaj v razrede k pouku. Gospa Anja Štefan pa nas je spomnila tudi na to, da moramo redno brati in seveda tudi naslednje leto opraviti bralno značko.
Novinarki: Nika Merkuš in Lučka Stopinšek 7. b
Nekaj misli, občutkov in doživetij pa so z nami delili tudi učenci 1. d.
LANA ŠTERN
V šoli nas je obiskala pisateljica Anja Štefan. Piše pravljice za otroke. Tudi nam je povedala pravljico. Spraševala nas je uganke. Zapeli smo pesem, ki jo je napisala.
ALEKSANDER JAZBEC
Obiskala nas je pisateljica. Bilo ji je ime Anja Štefan. Bila je zelo prijazna. Pripovedovali smo si uganke. Povedala nam je tudi dolgo pravljico.
EVA KRAJNC
Danes nas je obiskala Anja Štefan. Pripovedovala nam je zgodbice, pesmice in uganke. Tudi mi smo se ji predstavili. Bila je zelo vesela in nas je pohvalila.
ROK GOMAZ
Danes nas je obiskala Anja Štefan. Pogovor z njo je bil zanimiv. Napisala je knjigo Bobek in barčica. Povedala nam je nekaj ugank.
TAJ KARO
Anjo Štefan smo pričakali v 2. razredu. Povedala nam je nekaj ugank, pesmic in **C4^dve pravljici. Ena je bila slovenska, druga pa kitajska. Ob koncu smo ji zaploskali in se poslovili. Ta obisk mi je bil zelo všeč.
ANEJ GRAHOVAC
Danes nas je obiskala pisateljica, pesnica, pravljičarka Anja Štefan. Učiteljice in učenci smo uživali ob poslušanju pravljic, petju pesmi in reševanju ugank.
TJAŠA VODUŠEK
Danes, v ponedeljek, nas je obiskala Anja Štefan. Je pesnica in piše knjige. Predstavila nam je uganke, pesmice in pravljice.
TIMI KOROŠEC
Anja Štefan piše knjige za otroke ter odrasle. Za dobrodošlico smo ji povedali pesem »V žepu imam srebrni lešnik«. Pripovedovala nam je pravljice in pela pesmice. Z njo smo zapeli tudi mi. Na koncu je zazvonila z zvončkom, da je pravljic in
Ko je vstopila v razred, smo jo lepo pozdravili. V njeni družbi mi je bilo zelo všeč. Imela je tako nežen in poseben glas. Bila je nasmejana in prijazna. Tudi jaz sem se počutila veselo in sproščeno. Povedala nam je dve pravljici. Prvo o revnem mladeniču, drugo o bogataših. Ko sem poslušala njene pravljice, sem začutila, da je prava pisateljica. Kmalu je morala iti. Preden je šla, je zapela še eno pesmico ter se mi podpisala v zvezek. Naj pride še kdaj na šolo, saj je zelo radostna.
Lucija Colnarič, 4. c
Fotografije: Albin Lorber Fotografije: Kaja Koga, 6. b
NOČ BRANJA
V petek, 19. 4. 2013, smo v šoli imeli Noč branja, katerega je organizirala učiteljica Nina Majer. Pred šolo smo se začeli zbirati že ob štirih, nekateri pa so zaradi drugih obveznosti prišli kasneje. Marsikdo je s seboj prinesel slastno pecivo, ki smo ga z veseljem pojedli. Najprej smo z učiteljico Danijelo M. Vukmanič imeli angleško delavnico, na kateri smo se preizkusili v znanju angleščine. Nato pa smo se zbrali v učilnici slovenščine, kjer smo predstavili svoje najljubše knjige ter poslušali Leno, ki nam je večer popestrila s skladbami, katere je zaigrala na klavir.
Po zvokih glasbe smo se vsi odpravili na lov za zakladom, katerega glavna nagrada je bila knjiga, katero je dobila Maša Gajzer iz 6.c. Seveda smo vsi mislili, da bomo sedaj lahko šli brat, vendar so nas učiteljice lepo presenetile z obiskom Toneta Partljiča, ki nam je povedal dve zgodbi, ob katerih smo se od srca nasmejali, nato pa smo se še sami preizkusili v igralskih sposobnostih iz odlomka Romea in Julije. Po končanem dramskem nastopu smo se vsi lačni odpravili v kuhinjo na pice in čaj. Po tem smo si naredili svoje knjige in v njih pisali s črnilom in trstikami.
Priznam vsi smo bili izmučeni, vendar smo se še vseeno igrali skrivalnice in se lovili. Ko pa je bil čas za spanje pa smo poslušali še pripovedko z naslovom Zlodej sezida cerkev Jožeta Tomaži-ča, ki nam jo je pripovedovala knjižničarka. Sledilo je še nočno branje pod lučkami, ki je trajalo še pozno v noč. Zjutraj smo vsi bili pripravljeni na nove izzive in res takoj po zajtrku nas je obiskala učiteljica plesa Suzana, s plesne šole Pingi, ki nas je hitro zbudila s plesnimi koraki. Vsi smo zaplesali in se ob tem zabavali.	Seveda smo ob koncu dobili tudi priznanja na katera smo vsi ponosni.
Lučka Stopinšek, 7. b Fotografije: različni avtorji
PROJEKT NA OSNOVNI SOLI DUŠANA FLISA HOČE
Na Slovenski Karitas so v začetku leta 2010 začeli s triletnim mednarodnim projektom ozaveščanja in izobraževanja za razvoj o problematiki podnebnih sprememb v državah v razvoju z naslovom "V smeri podnebne pravičnosti v državah v razvoju, s poudarkom na podsaharski Afriki.
Ob zaključki projekta so izdali tematsko publikacijo Živi preprosto in solidarno v smeri podnebne pravičnosti. S projektom smo tudi na naši šoli želeli sporočiti, da bodo posledice podnebnih sprememb najbolj prizadele revne države, ki so najmanj prispevale k tem spremembam.
Zaradi različnih naravnih nesreč, kot so suše in poplave, prebivalci revnih dežel že sedaj občutijo veliko pomanjkanje pitne vode in hrane, razširjajo se številne bolezni, ogrožena so številna življenja ljudi.
V okviru projekta je potekala delavnica in pripravili smo simbolično razstavo.
Učenke, ki so sodelovale v delavnici, so tudi svoje sošolce seznanjale o vplivu podnebnih sprememb na življenje ljudi v podsaharski Afriki.
Sodelovale so učenke in učenci 7. in 8. razredov.
Mentorica: Jelka Zamuda Fotografije: Jelka Zamuda
EVROPSKA VAS
8. 5. 2013 sem se s sošolkama in mentorico Jelko Zamuda odpravila v Maribor na Evropsko vas kulture. Naša šola je letos predstavljala eno od treh Baltskih držav, Litvo. Že ob osmih smo se odpravile izpred šole in kar hitro prispele na Trg Leona Štuklja v Mariboru. Pripravile smo stojnico in postregle krompirjeve palačinke, ki smo jih spekle ob treh zjutraj. Že takoj so ljudje
začeli prihajati in si ogledovati različne zemljevide, zloženke, slovarje in seveda so vsi poskusili krompirjeve palačinke s kislo smetano. Okoli trinajste ure popoldan smo začele pospravljati stojnico in se odpravile proti šoli.
Lučka Stopinšek in Nika Merkuš, 7. b Fotografije: Jelka Zamuda
Predaja ključa
V ponedeljek, 10. 6. 2013, je na naši šoli potekala predaja ključa, kar pomeni, da so se za vodenje šole v naslednjem šolskem letu borili učenci 8. a in 8. b.
Kljub temu, da so bile igre korektne, zanimive in izvirne, so se učenci morali zelo potruditi, kajti izidi po vsaki igri so bili skoraj neodločeni.
Oba razreda sta imela zelo močne predstavnike, ki so se za zmago potrudili po najboljših močeh.
Čeprav je ekipa 8. b na začetku povedla, se ji je ekipa 8. a na koncu močno približala in končni rezultat zmanjšala na 38:41 za 8. b.
Tako je šel ključ v roke razredničarki 8. b, Maji Pavlič.
Novinarka: Nina Murks, 9. b
SLOVO OD OSNOVNOŠOLSKIH KLOPI
Tako, pa ste prikorakali do konca. Nekateri s slabšimi rezultati, nekateri z boljšimi, vendar vsi srečni, zadovoljni in ponosni na svoje rezultate.
Pred vami so počitnice, ki jih dodobra izkoristite. Naj se vam v poletnih mesecih zvrsti polno nepozabnih doživetij, kajti za vas se začenja novo obdobje.
Skratka, uživajte v njem!
Vsi učitelji pa vam želimo veliko uspeha na nadaljnji življenjski poti.
Kolektiv OŠ Dušana Flisa Hoče
Učenci 9. a
Fotografije: Foto Tatjana
USPEHI UČENCEV V ŠOLSKEM LETU 2012/2013
MATEMATIKA:
Na področnem tekmovanju so srebrno priznanje prejeli:
7.r.:	Nina Dobaj, Žiga Pečar, Nika Merkuš
8.r.:	Staša Kučer, Matej Janžekovič, Tilen Kodrič Staša Kučer je prejela zlato Vegovo priznanje.
LOGIKA:
-	Staša Kučer iz 8. a je osvojila zlato priznanje.
-	Matej Janžekovič iz 8. b je osvojil srebrno priznanje.
CANKARJEVO TEKMOVANJE:
-	Matej Janžekovič in Tia Zagernik sta osvojila srebrno Cankarjevo priznanje.
-	Matej Janžekovič iz 8. b razred, je osvojil zlato Cankarjevo priznanje.
FIZIKA:
- Vasja Pirc in Staša Kučer sta prejela srebrno Štefanovo priznanje.
ODBOJKA-STAREJSA DEKLETA:
- ekipa naše šole (Ana Kristina Šali-novič, Aneja Tancer, Brina Bračko, Ema Vrecl, Špela Belec, Nina Murks, Lana Kučer, Staša Kučer, Urška Špela Pregl, Tia Zagernik) je osvojila 2. mesto v 1/2 finalu državnega tekmovanja.
FINALE ODBOJKE—STAREJSI DEČKI:
Ekipa naše šole (Gašper Kavnik, Alen Drevenšek, Tim Pilih, Marcel Škorjanec, Tadej Weber, Uroš Planinšič, Gregor Colnarič, Rok Zidar, Vasja Pirc, Andrej Ledinek) je zasedla 1. mesto.
Učenci OŠ so postali državni prvaki.
ŠAH:
-	Tile Kodrič je v štajerski kadetski ligi osvojil 1. mesto.
-	na državno prvenstvo posameznikov sta se uvrstila Tilen Kodrič (osvojil je 3. mesto v skupini fantov do 12 let) in Klemen Korže (osvojil je 3. mesto v skupini do 12 let).
ODBOJKA NA MIVKI—STAREJŠI DEČKI:
- ekipa naše šole (Uroš Planinšič, Rok Zidar, Gregor MALA ODBOJKA—DEKLETA: Colnarič, Andrej Ledinek, Vasja Pirc) je osvojila 1. Ekipa naše šole (Brina Bračko, Sara Žvaj-mesto. Postali so državni prvaki.	ker, Sara Repnik, Nika Merkuš, Nina Jug,
Anja Ertl, Ana Ledenik, Nika Brumec, Nika Babič, Pia Pravdič) je osvojila 1. mesto.
Na tem nivoju se tekmovanje zaključi.
LITERARNI KOTIČEK
Neže Maurer: Zlati copati (poustvarjalno pisanje)
ZLATI COPAT
Pride oktober -zajce zazebe v podplate.
Pride oktober -že jim drevesa iz listov sešijejo zlate copate.
Topli copati kakor cekini zvenijo. Zato jih zajci sezujejo, kadar bežijo.
Nato pa pridejo ptice, ki so zvite kakor lisice. Ptice zlate copate bi obule, lisice pa jih sezule.
Lisice rade bi jesen, še rajši pa bi plen. Lisice in ptice začnejo, skupaj presti prejo.
Ana Ledenik, 6. c
Zlati copati
Pride oktober -zajce zazebe v podplate.
Pride oktober-
že jim drevesa iz listov sešijejo zlate copate.
Topli copati kakor cekini zvenijo. Zato jih zajci sezujejo, kadar bežijo.
Zdaj hitro prihiti nekdo, ki tačko ima vso mokro. Kdo je to? Kaj počne? Okrog taca in zajčka čaka.
Je zvita kot presta, nagajivka z mesta. Zajčka lovi in s copati zvoni.
Zdaj veter zapiha tako močno da tatico odpihne v deročo vodo. Ker nevarnosti več ni, zajček na plano prihiti. Nove copatke dobi in spet z njimi zazvoni!
Daša Lukic, 6. c
Deklica prva
Ta deklica prva zna biti prava nadloga. Sedi na koncu razreda In cel pouk skozi okno gleda.
Ko v razred pride nov fant, je prva čisto očarana nad imenom Rant.
Prva ni več tisto, kar je bila, sedaj samo še o njem sanja.
Sedaj pouk obožuje,
učiteljico posluša
in celo sodeluje.
Prvo kličejo sedaj Nuša
in nihče ne verjame,
da se uči kot najboljša učenka
Maruša.
Nika Brumec, 6. c
Fotografije: vir internet
obnp	s"""0
Tone Pavček: Junak (poustvarjalno pisanje)
MOJ JUNAK
Sem deklica Prva, in on je moj prvi, se drživa za roke in skupaj skače-va po brvi.
Včasih so ga imeli za prvaka, Od kar je z mano imajo ga za bedaka
Vidim ga kot junaka želi si ga deklica vsaka
Sonček,ptički in marjetice. Vse veselo je, ker njega vidim le, ob njem srček zažari, ko pogled nameni mi.
Zvezki polni srčkov so, v glavi od sreče skačejo. prva sem postala, ko mojega junaka sem spoznala.
Maša Gajzer 6.c
mmiiiittMW t«"1'®
LEPO ŽIVLJENJE
Vsa zgodba gre nekako takole: Majhno dete se z jokom prebudi in že veseli so vsi!
Ljudi spet med seboj poveže, mir in spravo med njimi vpreže. Tu so že prve besede in noge na tleh že stoje.
Veselo koraka po poti
in gre dogodivščinam naproti.
V šolo že hodi,
slovensko odlično zna
ter prekaša marsikaterega učitelja.
A, vse ni tako gladko,
ker spoznal je ljudi,
ki so potrebni človekove pomoči,
zato se odloči,
da jim na pomoč priskoči.
Čeprav prijatelja sta prava, družba zna biti velika težava. Dostopi do javnih ustanov, grenijo mu vsak dan njegov.
POCITNICE PRED VRATI
Šolarji naporno delajo in se učijo, da še zadnje ocene pridobijo. A na nekatere učitelji se jezijo, da premalo se učijo.
Na spričevalih ždijo različne ocene, odlične za pridne in slabe za lene. Torbo spravili smo v kot, ter pričeli počitniško pot.
Sonce se smehlja, ko gleda nas z neba, sinje morje valovi, skok v vodo otroke ohladi.
In že je tukaj sladoled, plaža, pesek, podmorski svet, športne igre, dobra družba ta prava je to služba.
Lana Fanedl, Matic Čelofiga, Tinkara Primec, 7. b
ONSTRAN
Kaj je v daljavi? Kaj je tam onstran? Kaj je za robom sveta?
Ah,
nekaj zelo, zelo ... nekaj prelepega..
Le kajje tam onstran? Mogoče ni nič,
mogoče planet, ki osvetljuje naš svet.
Mogoče je dežela ,
ki vesela je in debela.
Kaj veš, mogoče se zdaj, zdaj razpoči
in v tvojo domišljijo skoči.
Maša Gajzer 6. c
Tinkara Primec in Matic Čelofiga, 7. b
Fotografije: vir internet
TEKMA ŠOLSKE ODBOJKE DEKLICE
V četrtek, 28. 2. 2013, je na naši šoli potekala šolska tekma v dekliški odbojki. Našo šolo so zastopale učenke 7. in 6. razreda. Tekmovale naj bi štiri ekipe, vendar se igralke iz Ruš niso udeležile tekmovanja. Naše učenke so premagale igralke iz Miklavža na Dravskem polju in Selnice ob Dravi, ter tako zmagale. Zadnji set so dobile s kar 25:11. Vsi smo se izredno razveselili zmage. Še pred začetkom tekme, pa smo o občutkih povprašali kapetanko ekipe Brino Bračko.
1.	Kakšen je občutek pred tekmo?
Vzdušje je odlično in vesela sem, da je na tekmo prišlo toliko navijačev, ki vzpodbujajo nas, igralke. S tako vzpodbudo menim, da dobro igra vsaka ekipa.
2.	Kdo te je navdušil za odbojko?
Za odbojko me je v prvi vrsti navdušil moj oče, saj sem celo otroštvo hodila na njegove tekme. Sedaj pa jih velikokrat skupaj gledava tudi po televiziji. Zdaj, ko oče več ne igra odbojke, pa prihaja na vsako tekmo spremljat mojo igro.
3. Koliko let že treniraš odbojko?
Odbojko sem začela trenirati v 6. razredu, kar pomeni, da jo sedaj igram drugo leto. Žal mi je, ker se nisem že prej odločila trenirati ta odličen šport.
4.	Kako se počutiš kot kapetanka ekipe?
Biti kapetanka mi je v ponos in čast, da sem lahko kapetanka tako dobre in uspešne ekipe.
5.	Si že kdaj igrala proti tem ekipam, s katerimi boste igrali danes?
Da, s temi nasprotniki smo že igrali velikokrat. Nekatere izmed igralk, so tudi moje soigralke v klubski odbojki, zato poznam njihov način igre.
6. Meniš, da boste danes zmagale?
Seveda, verjamem v našo zmago. Na tekmah sem se naučila, da moram pred tekmo razmišljati, kar se da pozitivno.
Novinarki:
Lana Fanedl in Maruša Črešnar,
7. b
SKL ODBOJKA
Čez vse leto je naša šola sodelovala v tekmovanju ŠKL-odbojka. Prirejali smo tekme v naši športni dvorani, nekaj tekem pa se je odvijalo tudi na drugih šolah. Tekmovalci, ki so nas zastopali so se čez vse leto zelo trudili ter na vsaki tekmi pokazali odlično znanje odbojke. Žal se je na polfinalni tekmi med OŠ Kanalom in našo šolo nekaj zalomilo in smo zato pristali na vseeno dobrem tretjem mestu v celi državi.
A čeprav v finalu nismo igrali, smo se pred tremi tedni odpravili v Koper in navijali za ekipo Mežice, ki je na koncu tudi zmagala. Tam je potekala tudi slavna podelitev nagrad.
USTVARJALNI KOTIČEK
Prostorsko oblikovanje, 7. b (Anja Lazar)
I
Prostorsko oblikovanje, 7. a
Lena U., 6. b
Luka K., 7. b
Fotografije: Albin Lorber
Otročje
JOTA
Sestavine:
-	1/2 kg fižola
-	1 kg zelja ali repe
-	1/2 kg krompirja
-	1/2 kg prekajenih svinjskih reber
-	6 dag maščobe ali olja
-	4 dag moke
-	sol, poper in jušni koncentrat Priprava:
Fižol kuhamo skupaj s svinjskimi rebri. Ko je oboje na pol mehko, dodamo na koščke narezan krompir, ki se lahko razkuha. V drugem loncu kuhamo zelje ali repo. Če je zelo dolgo, ga pred kuhanjem narežemo. Na koncu vse skupaj zmešamo, dodamo prežganje (naredimo iz olja in moke), zboljšamo z jušno kocko, popramo in solimo, če je potrebno. Nato vse skupaj še kuhamo 10 min in postrežemo. Zraven lahko jemo kruh ali pekoče feferone.
Lena Uranjek, 6. b Fotografije: vir internet
Ingredients:
-	1/2 kg beans
-	1 kg cabbage or turnip
-	1/2 kg potatoes
-	1/2 kg smoked pork chops
-	6 dag grease or oil
-	4 dag flour
-	salt, pepper and soup concentrate
Directions:
Boil the beans together with the pork chops. When both is half cooked add sliced potatoes (which can be overboilt). Cut the cabagge or turnip and boil it in the other pan. Mix it all together and add roux (made of oil and flour), soup concentrate and salt and pepper if necesssary. Cook for another 10 minutes. Serve it with bread or hot peppers.
Pripravili: Lena Uranjek in Kaja Kogal, 6. b
CICIČUDO IN CICIČUDO REKA
Ostanimo zdravi Projekt »MEDIMEDO«
ZOJA MALI, 1. d
Moj medo je imel zlomljeno roko. Zato smo odšli v Hoče k zdravniku. Tam so ga pregledali. Dali so mu injekcijo ter mu povezali roko.
NIKATURNER, 1. d
Danes smo se odpeljali z avtobusom v malo telovadnico. Tam so nas pričakali zdravnik in zdravnice. S seboj sem imela Lili. Pri zdravniškem pregledu so ji povili tačko, glavo in dala sem ji injekcijo.
ŠPELA ZUPAN KAPŠ, 1. d
Moja mucka je šla k zdravniku. V telovadnici so jo operirali. Imela je zlomljeno tačko in poškodovano glavo. Peljala sem jo na rentgen. Pogovarjala sem se z zdravnico.
MATIJA CVETEK, 1. d
Danes smo odšli v staro telovadnico. Tam smo s svojimi plišastimi prijatelji spoznali projekt Medimedo. Srečali smo zdravnika in tri zdravnice. S seboj sem prinesel svojega tigra Majč-ko. Star je šest let in pol. Tam so mu povezali desno roko,
levo nogo in rep. Dali so mu tudi obliž na roko in tablete.
TJANA VODUSEK, 1. d
Danes smo šli na avtobus. Odpeljali smo se v staro telovadnico. S seboj smo prinesli bolne živali. Tam so nas pričakale tri zdravnice in zdravnik, ki so operirale in zdravile živali. Mojega levčka Matica je bolel slepič. Zdravnica je zanj na listku obkrožila počitek in čaj in sirup.
EMA LUBANJŠEK, 1. d
Danes smo obiskali zdravnike. Odšli smo v telovadnico, da bomo pozdravili svoje igračke. Učiteljica nas je razdelila v skupine. Odšla sem k zdravnici, ki mi je nadela rokavice in masko. Nato sem lahko poslušala bitje srca. Ob vstopu sem videla babico in sestrico Zalo. Pritekla je k meni, objeli sva se.
V aprilu so učenci 1. d podružnične šole v Reki sejali in sadili. Kmalu bodo sadike odnesli domov in čakali, da jim zrastejo okusni in zdravi plodovi ter zacveti-jo cvetlice.
Ker pa so se že dodobra opismenili, pa so pisali tudi zgodbo o Ostržku.
Siika: vir internet
OSTRZEK
ŠPELA ZUPAN KAPŠ, 1. d
Nekoč je živel revni mizar, ki je izrezljal lutko z imenom Ostržek. Ostr-žek ni hotel v šolo. Raje je pobegnil in se odpeljal v deželo igranja. Ampak tam se je spremenil v oslička. Skočil je v vodo in zaplaval naravnost v kitova usta. Tam je srečal Pepeta in ga rešil. Zato ga je vila Plavolaska spremenila v pravega dečka.
ALEKSANDER STIBERC, 1. D
Živela sta Pepe in Ostržek. Ta ni hotel hoditi v šolo. Odšel je raje v cirkus. Vila mu je povedala, da ga išče njegov oče Pepe. Ostržek je pobegnil na otok ubežnikov. Tam se je spremenil v oslička. Skočil je v morje in požrl ga je kit. V njegovem trebuhu je zagledal Pepeta. Da bi pobegnila, sta v kitovem trebuhu zakurila ogenj. Plavala sta na kopno. Ker je bil Ostržek pogumen, ga je vila spremenila v pravega fantiča.
POHOD
Na športnem dnevu - nekaj misli:
-	super dan je bil,
-	še več takšnih dni,
-	narava je bila zelo lepa,
-	igral sem se s prijatelji,
-	mama mi je naredila dober sendvič,
-	super, ni me mučila alergija,
-	hura, ni naloge!
2. a
CICI LITERARNI KOTIČEK
DEŽEVNA PESEM (Barbara Gregorič)
Ko je ozdravela, je dežnik vedno imela. Nekoč pa se je spomnila, da dežnik je spet doma pozabila. Nejc povabil jo je pod dežnik in ji podaril en lep glavnik. Šla sta čez en dolg prehod in potem se je začel sprehod.
Sara Sobočan, Eren G Kar asu
Potem sta v šoli skupaj hodila naokoli,
učiteljico prosila sta,
da skupaj domačo nalogo bi delala.
V šoli presedla se nista nikoli.
Tako vse leto je bilo
in rada imela sta se zelo.
To leto v šoli bilo je zelo lepo.
Nejc ima dežnik in jaz imam dežnik. Nejcu ga odpihne, takrat globoko vdihne.
Vabim ga pod mojega, on pa prime svojega. Takrat oba srečna sva, domov oba odideva.
Kavni k Tinkara, Jan Puič
Enej Mirič, Karin G. Dušič
Ko je ozdravela,
je pelerino dobila.
Mama ji je zamisel dala,
da ji bo ljubezensko pismo predala.
Nobene pesmi ni poznala,
zato je sama rimo napisala.
Rima je bila poskočna,
Kakor ljubezen je močna.
Ko pismo je oddala,
Nejčeva mama ga je raztrgala.
Rok Bračko, Marko Sibiia
Dušan Radovic MALIM SO VŠEČ
Malim so všeč čudne živali, kot recimo majhne bolhe, kot recimo ostrižene ovce, kot recimo, kot recimo,.
Malim so všeč čudne igrače, kot recimo majhen avtek, kot recimo pliško zajček, kot recimo, kot recimo, .
Marko Uranjek, Marica Bartol

Malim so všeč zanimive reči, kot recimo muzej in dvorane, kot recimo velike sobane, kot recimo, kot recimo, .
Malim so všeč zanimiva vozila, kot recimo mali avto, kot recimo avtobus, kot recimo minibus, kot recimo, kot recimo, .
Bor Senčar, Matej Lobnik
Srečko Kosovel: Kje? in otroci 2. b in 2. c razreda
Kje je štorklja?
Tam nad gnezdom mirno leta.
Kje lastovica sestrica?
Tam pod streho gnezdo si gradi.
Kje kukavica?
V drugem gnezdu jajčeca vali.
Kje je gnezdo?
Tam na mahu poležava.
Kje je štorklja?
Tam na gnezdu spava. Kje lastovica sestrica? Tam na gnezdu travo zlaga. Kje kukavica? Na livadi išče hrano Kje je gnezdo? Tam pod streho mirno čaka.
Veronika Krečič, Melanie Jurko, Živa K. Kadič, 2. b
Urša Pauiin, Tian L. Haiiiagič,
Anej Videčnik Ajnihar, 2. b
Kje je štorklja?
Tam pri brezi zdaj čepi. Kje lastovica sestrica?
Ona gnezdo dela si.
Kje kukavica?
Gnezdo išče si v goščavi. Kje je gnezdo?
Na mogočni bukvi se nahaja.
Maja Frangež, 2. b
Luka Gselman Toplak, 2. c
KJE?
Kje je raca? Tam v lužici plava.
Kje je konj?
Tam na travnikih se pase.
Kje je muca? Tam v hišici spi.
Kje je sonce? Tam na nebu žari.
Eva Rečnik, 2. c
KJE?
KJE?
Kje je ribica? Tam plava.
Kje je ptiček? Tam leti.
Kje je kužek? Tam lovi svoj rep.
Nika Vodušek, 2. c
Kje je kuža?
Kuža doma v svoji hiški
leži.
Kaj pa dela? Kuža stalno spi.
Alex Strnad, 2. c
Rumena in topla
Rumeno in toplo je sonce, ki sveti nad nami. Rumena je luna, ki je na nebu zvečer in ponoči. Rumen je sirček, ki ga miška grizlja in se z njim igra. Rumen in topel je moj pulover, ki me vsak dan greje. Rumene in tople so forzicije, pisani metulji letajo nad njimi in sonce greje jim v pozdrav. Rumene so čebele, ki nad nami brenčijo in nabirajo cvetni prah, ki nas spomladi jezi.
Mia Jagodic, Ema Rauter
Zelena in prijazna
Zelen in dišeč je list na cvetočem drevesu, mamičini zeleni čeveljčki, ki so pospravljeni v zeleni omari. Zelene in prijazne so mamine cvetlice, ki jih zalivam jaz. Zeleni in prijazni so škratki iz pravljic, ki se mi vsak dan smejijo in me izzivajo.
Danaja Lovrenčič, Zoja Mlakar
Bela in nežna
Bela in nežna je mamica moja, ko zvečer me stisne k sebi. Beli in nežni so oblaki na nebu, ko v sanjah skačem po njih. Bela in nežna je rosa, ki jo zjutraj vidim na travniku ter tudi sneg, ko pozimi igram se z njim. Bela je servieta, v katero obrišem se ko jem. Bela je roža marjetka, ki diši mi pod nos. Bela, mehka in nežna je muca moja, moja mala mucica. Bela barva mi je res zelo všeč.
Marica Bartol, Vesna Visočnik
MOJA PRAVLJICA
DVA BRATA IN BOLNA MAMA
Nekoč sta živela dva revna brata. Imela sta zelo bolno mamo. Oče jima je predlagal, naj gresta kupit zdravila. Dal jima je sto zlatih cekinov. Ko sta odšla, sta zagledala trgovino z napisom Čarobne stvari. Vstopila sta v trgovino in res zagledala čarobne stvari. En brat je kupil zdravilne in čarobne borovnice, drugi pa čarobno preprogo. Po v vsem tem napornem dnevu sta odletela s preprogo hitro domov. Mama je V* \ pojedla borovnice in ozdravela. Na srečo so pa postali tudi bogati.
^^ ' J^	Adrian Dautoski, 2. b
* % '
ENA ŽELJA
Pred davnimi časi sta živela kralj in kraljica. Imela sta sina. Sin je nekoč šel lovit ribe. Ujel je prvo ribo, drugo ribo, ko pa je ujel tretjo ribo, mu je rekla, če jo spusti, mu izpolni tri želje. Med tem časom je kraljica zbolela. Kralj je poslal služabnika k sinu in mu povedal, da je kraljica zbolela. Sin je rekel ribici, da ima samo eno željo. Ribica ga je vprašala, katero željo ima. Sin je rekel:«Želim si zdravilo za kraljico.« Želja se mu je izpolnila. Kraljica je ozdravela.
Anej Gabor, 2. b
Fotografije: vir internet
ČAROBNI GLAVNIK
Nekoč, pred davnimi časi, je živela deklica. Ta deklica je imela čarobni glavnik, ki jo je vsak dan sam nežno in lepo počesal. Deklica je živela v gradu. Ko je njena mačeha ponoči prišla v dekličino sobo, je zagledala čarobni glavnik. Tako lepo in zelo se je bleščal, da se ga njene oči niso mogle nagledati. Vzela ga je in ga hitro odnesla v svojo sobo. Čarobni glavnik pa se je pri mačehi nehal svetiti. Izgubil je tudi čarobno moč. Zjutraj se je deklica zbudila in želela si je, da jo glavnik počeše. Ker ga ni našla, je od žalosti odšla v gozd. Čez nekaj dni je mačeha umrla. Očeta pa je skrbelo, da se je njegovi hčerki zgodilo kaj hudega. Na omari je videl glavnik, ki se je spet svetil. Čarobni glavnik mu je povedal, kje je deklica. Zato je oče kralj poklical svoje vojake. V gozd so šli iskat deklico. V gozdu pa je bil tudi kraljevič. Zagledal je deklico in se takoj zaljubil. Poljubil jo je. Prišli so vojaki in ko so videli kraljeviča in dekle, so takoj vedeli, da bo poroka. Kralj je bil vesel, ker se je njegova hčerka zdrava vrnila domov. Kraljevič in princesa sta živela srečno do konca svojih dni.
Amanda Brglez, 2. b
SLADOLED
BILO ME JE STRAH TEME
Sladoleda polna skleda,
vsak otrok se veseli
obeda. Sladoled pa se upira, ker počasi pač umira.
Sara ga je pojedla, hitro ga je snedla. Takšna je usoda vsakega sladoleda... Kaj hočeš, to je prava zmeda!

Včasih me je bilo strah teme.
Ko sem bil star štiri leta, sem se tako kot vedno, skrival pod odejo. Ko je zaskovikala sova, sem se hitro stisnil k mami. Ko je na okno potrkala veja, sem se še bolj stisnil k mami. Mami je počasi to začenjalo iti na živce. V trdi temi me je odvedla iz hiše, mene je bilo neznosno strah. Takrat mi je mama razložila, da so ponoči stvari takšne kot podnevi.
Od te noči se več ne bojim teme.
Alen Gajšek, 4. c
Matic Bauman in Timotej Vodušek, 3. c
Rada se igra z rimami
MIRKO
Mirko je skočil na radirko.
Ti poredni Mirko, zakaj si skočil na radirko. Ti poredni Mirko, sam si kupi radirko. Svoj denar uporabi in ga hitro porabi.
KIP
Kip stoji kakor ti. Občudujejo ga vsi, to bi rad tudi ti. Kip ni zabavno biti. Samo pri miru tičiš, niti muhe ne loviš.
Spela Pehant, 3. a
Fotografije: vir internet
O PASTIRČKU
Star sem 7 let. Sem pastirček. Vsak dan pazim ovce, da mi ne uidejo.
Nekega dne sem med pašo počival. Ko sem se zbudil, sem ugotovil, da mi ena ovca manjka. Takoj sem jo začel iskati. Odšel sem v gozd. Bilo je zelo temno. Hodil sem samo naprej, dokler nisem zagledal svetlobe. Bila je ovčka. Hotel sem jo odvesti nazaj, a je bila kmalu na drugem hribu. Poskušal sem jo ujeti, a sem kmalu ugotovil, da me ovca želi nekam privesti. Sledil sem ji. Kmalu me je privedla do drugih ovc. Takrat sem bil srečen, da sem jo našel.
Po napornem dnevu, smo odšli skupaj domov.
KO BOM VELIK, BOM ...
Zanima me kmetijstvo. Hočem se ukvarjati z živinorejo in poljedelstvom. Ta poklic me zanima zato, ker želim podrobno spoznati kmetijske dejavnosti.
Predstavljam si, kako bom imel kmetijo, živali in delovne stroje. Delal bom na poljih in hranil živali. Imel bom velik hlev, v njem pa štirideset krav, dvajset pujsov in sto kokoši.
Na poljih bom imel koruzo, pšenico in ječmen. S strojem bom to požel in dal v mlin, da bom dobil moko iz raznih semen. Spremljal bom, kako rastejo pridelki.
Ko bo zapadel sneg, bom plužil ceste in skrbel za živali. Dal jim bom krmo, ko bo hladno.
Kmet želim postati zato, ker sem bil že na kmetiji in sem se peljal s traktorjem. To se mi je zdelo zanimivo. Ko sem se peljal s traktorjem, sem opazoval pri volanu gumbe, bil sem visoko in vse se je treslo.
Žak Karo, 4. c
KO BOM VELIKA, BOM ...
Zanima me frizerstvo ter risanje. Risanje mi že od otroštva dobro gre. To bi bil morda moj hobi. Frizerstvo mi je že dolgo všeč. Oblikuješ pričeske in se pogovarjaš s strankami. Zraven tega pa bi stranke še naličila in jim uredila nohte. Imela bi svoj salon, ki bi se imenoval SNIK SNAK. Tako bi se imenoval zato, saj ko škarjice režejo, se oglašajo šnik šnak. Imela bi tudi svojo pisarno, kjer bi si urejala dokumentacijo. Rada pišem referate v programu Word. Morda bi bila tudi medicinska sestra ali zdravnica ali pa zobozdravnica. Pomagala bi reševati življenja oseb. Rada se tudi ukvarjam z otroci. Morda bi bila vzgojiteljica ali pa učiteljica. Veliko otrok mi govori, da sem zabavna in smešna. A znam se tudi razjeziti in zakričati!
Ne vem še, za kateri poklic se bom odločila. Vsi ti poklici me zelo zanimajo, čeprav vem, da ne bom mogla vseh opravljati.
Mojca Kop, 4. c
Jakob Dolenc, 4. c Fotografije: vir internet
NA ŠOLSKO OKNO JE POTRKAL STRAŠNI STRAH
Bila je nevihta. Imeli smo slovenščino, moj najbolj grozen šolski predmet.
Ko sem pogledal proti oknu, se mi je zdelo, da me gleda coprnica. Čez nekaj minut se je začela tresti učilnica, z menoj vred, luči so se začele izklapljati in zavese so plapolale. Mislil sem, da se mi je zmešalo. Gledale so me oči iz zvezka. Imel sem občutek, da so se sošolci pomnožili krat deset. Zazvonil je šolski telefon, ki je delal HUU HUU HUU HUU. Sošolec Metod si je obrisal nos. Z robčkom in smrkanjem je naredil neznosen hrup.
Potem pa je naredilo KK in sem se zbudil.
Denis Jurč, 4. c
Eko frajerka
EKO FRAJERKA SEM JAZ
IN OČISTIM CELO VAS.
LOČEVALA BOM ODPADKE,
DA NE BO PRIŠLO DO NAPAKE.
SEVEDA VARČEVALA S PITNO VODO BOM,
DA JE BOMO IMELI VSI DOVOLJ. ZA OKOLJE ME SKRBI, ZATO ŽELIM, DA ZANJ POSKRBIMO ZDAJ VSI!
Nika Nunčič. 4.c
Eko pesem: PESEM SVETU
TO MOJA PESEM JE, DA SVETU PREDSTAVI SE. NA SVETU VEČ MILIJARD JE LJUDI, ZATO PROSIM, PAZITE NA NAŠE SMETI. SMETI LOČUJMO TAKO, DA GRE VSAKA SMET V TISTI KOŠ, KI JE NAMENJEN ZA TO. TE SMETI BODO PONOVNO PREDELALI, IZ NJIH PA ŠE ENKRAT UPORABNE STVARI IZDELALI. BODIMO SKRBNI Z ELEKTRIKO IN VODO, DA NE BI Z ONESNAŽENJEM
NAREDILI ŠKODO. NARAVA BO NAM HVALEŽNA, ZATO NAJ BO TUDI ONA SPOŠTOVANJA DELEŽNA. KAKŠEN SVET BOMO ZAPUSTILI, TAKŠNEGA NAŠI OTROCI BODO DOBILI. ZATO SKRBIMO ZA NJIH ŽE ZDAJ, DA BODO TUDI ONI UŽIVALI LEPOTO NEKDAJ.
Anej M um, 4. c Fotografije: vir internet
CICI USTVARJALNI KOTIČEK
Risanje po pravljici Ostržek, 1.d
Risanje na temo šport
Marko Uranjek, 2. a	Živa L. Vajnger, 2. a
Učenci so se igrali tudi z risanjem sadja in zelenjave s slikarjem na računalniku.
Nika Lajmsner, 2. c
Zala Gradišnik, 2. c
Lucija
Colnarič, 4. c
Kevin Omanovic, 4. c
Anej Mum, 4. c