Leto LXXO., št. 240 Ljubljana, sobota zL oktobra 1039 Ona Din i.— SLOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne tzvzemfi nedefte In praznik*. // do 100 vrst 6 Din 2J50. od100do300vrstoDtnl vee9 Popust po dogovoru, inseratni davek posebej fj »Slovi V Jugoskrrip Din 12^ n inoxe«nstvo Dfs 25*— f Narod" veJkj UftEDNttfVO N UPtAVNtSTvO UUELJANA, Pod r si si c e t JL7 f novo *e5to. . rot Jkoeieiuveiievu eOco V, telefon it. «L Z Uifu u 190 H JESENICE* Ob kolodvoru 101 Sgl f Mbo kersiilnlm t Ljubljani it Dalekosežni pomen ankarske pogodbe Vsa svetovna javnost je pod vtisom pakt morda odločilnega pomena za v Sredozemlju • PARIZ, 21. oktobra, br. Vsi svetovni listi so posvetni cele strani vsebini in pomena pogodbe, ki je bila sklenjena med Turčijo, Francijo In Anglijo. Vsi listi v svojih komentarjih poudarjajo, da je pogodba odlično jamstvo za konsolidacijo miru in varnosti v Sredozemskem morju in na Balkanu. Pri tem podcrtavaj o, da so pogodbo sprejele z zadovoljstvom vse države, ki jim je na srcu mir in varnost, ter poudarjajo, da pogodba ni naperjena proti nobeni državi, temveč je v glavnem samo garancija za vzajemno pomoč med Turčijo, Francijo in Anglijo v primeru napada. Pogodba je tudi močno jamstvo, da se sovražnosti ne bodo mogle razširiti na Balkan in na bližnji vzhod. Turčija je lahko srečna, da ji je uspela akcija, s katero služi miru in varnosti v času nevarnih dogodkov v severni Evropi. pakta med Anglijo, Franci** in Turčijo ter eoglamo ugotavlja, da bo ta frtnlIntransigeant« piše med drugim: Nemčija se bo morala za vselej odreči Darda-nelam in panislamski politiki. Kjer je imela cesarska Nemčija pod Viljemom leta 1914 trden položaj, je danes izgubila važno postojanko. Hitlerjevski Nemčiji ni uspelo, da bi se zasidrala v tem delu Evrope. Podpis pogodbe so zlasti pozdravili v balkanskih državah, ker vidijo v njem doprinos k svoji težnji, da se v južno-vzhodni Evropi ustvari blok nevtralnih držav. Trojna pogodbn namreč dokončno ustavlja prodiranje Nemčije v južno- vzhodno Evropo. Pogodbo ima značaj stalnosti, ker je sklenjena za 15 let. Tudi ostali francoski listi prihajajo v oceni an-karskega pakta soglasno do zaključka, da pomeni ta pogodba onemogočenje nemškega prodiranja na Balkan in na Crno morje. Ce bi Nemčija še sedaj poskušala uresničiti svoje cilje na Balkanu, bi se neizogibno zapletla v vojno s Turčija Po Rusije, ker v ničemer ne ogroža statusa quo na Balkanu in ob Črnem morju. Zaupanje v besedo Turčije London, 21. okt. s. Sir Edvard Clark, ki je bil od leta 1926. do 1933 angleški poslanik v Ankari, je imel snoči po radiu predavanje o Turčiji. Dejal je, da je spoznal tekom svojega delovanja v Turčiji kot tipični lastnosti turških državnikov in turškega naroda hvaležnost in lojalnost Turčija je izkazovala ves čas hvaležnost Rusiji, ki je bila njena edina prijateljica prva leta po svetovni vojni Ob njegovem prihodu čustva do Anglije v Turčiji pod vtisom svetovne vojne niso bila najboljša. Ko pa je bila enkrat sklenjena turško-angleška pogodba o Mosulu, se je Turčija do pičice natančno držala pogodbe in je nikdar ni skušala prelomiti. Tako tudi v zadnjih mesecih ni moglo biti za Clarka niti najmanjšega dvoma, da bo Turčija držala besedo glede začasnih pogodb, ki jih je tedaj sklenila z Anglijo in Francijo. Clark je nato v posebno toplih besedah poveličeval delo Kemala Atatorka in omenil ogromni napredek Turčije po Ke-malovi zaslugi. V Nemčiji : Popolnoma nov položaj Berlin, 21. okt. mp. Nemški poročevalski urad je včeraj ob 14. po radiju samo kratko objavil, da je bila v Ankari podpisana angleško-francosko-turška pogodba o vzajemni pomoči. Podrobnosti pogodbe niso bile objavljene. Komentarja niso dodali, pač pa so pristavili samo kratko ugotovitev, da francosko-angleška pomoč Turčiji v pogodbi ni bila določena Nemški listi o tej pogodbi sploh molče. V ostalem se v nacionalno socialističnih krogih vprašujejo, v koliko ie sodelovala Rusija pri sklepanju te pogodbe, ker je v tem pogledu obljubila Nemčiji diplomatsko podporo, ki pa ni uspela. V službenih krogih izjavljajo, da je Turčija sledila primeru Poljske in da lahko zato računa z enakimi posledicami, na katere so jo ie dolgo opo- zarjali Turčija ne sme pozsMii, pravijo, da so na Sredozemskem morju razen Francije in Anglije tudi se drug* sito, U imajo besedo. Posebno pa so v Berlinu presenečeni, ker so v Moskvi povsem mirno sprejeli ankarski pakt ter priznavajo, da se ie z njim močno ojačil položaj Francije in Anglije na Sredozemskem morju. V Berlinu so prepričani, da predstavlja otvoritev Dardanel za francoske in angleške vojne ladje sredstvo, s katerim bi se mogla Rusija prisiliti k nevtralnosti na jugovzhodu. Kako dalekosežan pomen pripisujejo v Berlinu tej pogodbi, najbolj dukazuje dejstvo, da so bili nemudoma pozvani m kari in Rimu. Pri kaneelarju Hitlerju so od včeraj dalje skoro neprestano posvetovanja, v berlinskih krogih ne prikrivajo, da je ta pogodba popolnoma spremenila položaj na jugovzhodu Evrope in se boje. da ne bo ostala brez posledic na same odnosa je med Nemčijo in Rusijo. Berlin, 21. okt. e. Nemški poslanik v Ankari von Papen je bil včeraj pozno popoldne sprejet pri kancelarju Hitlerju. Raz- govor med njima je trajal več ur m se bo danes nadaljeval. O vsebini razgovora ni ničesar znanega. Rim, 21. okt. mp. Berlinski dopisnik »Stampe« je svojemu listu v zvezi s trojno pogodbo sporočil, da je Nemčija želela, da bi bile Dardanele zaprte za angleške in francoske vojne ladje, kar bi Nemčiji omogočilo, da bi se lahko brez motenj po tej poti oskrbovala z ruskim bencinom. Nadaljnje prodiranje Rusije in Nemčije na Balkan ustavljeno Rim, 21. okt, mp. Italijanski vladni krogi so sprejeli vest o podpisu trojnega sporazuma z zadovoljstvom, čeprav se drže rezervirano. Naglašajo le velik uspeh turške diplomacije, pri čemer ne prikrivajo da ima tudi Italija svoj posredni delež, da razgovori v Moskvi niso uspeli. To je velikega pomena tudi za Italijo in sicer iz naslednjih razlogov: 1. Crno morje je ostalo svobodno za plovba za vse države in s tem tudi za Italijo. 2. Ustavljeno je bilo prodiranje Rusije in Nemčije na Balkan in s tem tudi neposredno odstranjeno ogrožanje Jadrana kar nikakor ne bi bilo v skladu z italijanskimi interesi 3. Zaustavitev ruske ekspanzije proti Balkanu omogoča Italiji, da lahko mirno nadaljuje svojo politiko v tem delu Evrope. 4. Italijanski interesi so ostali neokrnjeni, kar Je zasluga moJ^ Mussolinijeve politike. 5. Sovjetsko prodiranje na Balkan bi zmanjšalo italijanski prestiž in je zato Italija s svojim vplivom podprla akcijo Balkanske zveze, ki je bila v Moskvi zastopana po Saradzoglu. 6. Italiji se zdaj ni treba bati, da bi se vojni zaplet prenesel tudi v južnovzhodno Evropo in s tem tudi v Sredozemlje. Italijanski tisk se vzdržuje prezgodnjih kritik o ankarskem paktu, beleži pa angleška poročila, po katerih žele še nadalje v Londonu in Parizu, da bi se uredili ru-sko-turški odnosi, na način, ki bi ne bil v nasprotju z interesi zapadnih velesil. Zdi se. da na zapadu še vedno upajo, da bi lahko uporabili Turčijo za zbliža nje z Rusijo. Italijanski listi poudarjajo, da se bodo odslej balkanske države še jačje kakor doslej orientirale napram Italiji. Turčija priznava vpliv, ki ga ima italijanska diplomacija na Balkanu. Zato pričakujejo da bo vse to rodilo blok nevtralnih držav pod vodstvom Italije. Kljub vsemu postavljajo italijanski listi vprašanje, kakšen namen bi lahko imel ankarski pakt, ki jamči medsebojno pomoč proti morebitnemu napadalcu ali izzivalcu vpjne na Sredozemskem morju, ker je Turčija že v naprej oproščena vseh obveznosti v primeru, če bi se kompromitirah' njeni odnosi z Rusijo. To vprašanje je tembolj zapleteno, ker se jamstvo Anglije in Francije ne bi moglo izvršiti s pomočjo Turčije, Če bi se izvajalo proti Rusiji. V Rusiji: Prijateljstvo Turčije in Rusije ostane neskaljeno Moška, 21. okt. e. Ha vas javlja, da ruski tisk ni priobčil še nobenih pomembnih komentarjev o sklenitvi pogodbe med Turčijo, Francijo in Anglijo, obširno pa ruski listi pišejo o prijateljskih odnosih med Rusijo in Turčijo. Vsi listi so priobčili vsebino brzojavk Saradzogla in Mo lotova. v katerih je poudarjena z obeh strani želja za ohranitvi najboljših odnosa jev. Stockholm, 21. okt. mp. Snočnji »Stock-holmsk Tidningen« je objavil celo besedilo trojne pogodbe v Ankari in dodaja nato naslednje informacije svojega moskovskega poročevalca: Rusija je po-sredoavla pri Turčiji le na prošnjo rajha, ni pa se za posredovanje zavzela v toliki meri. da bi zaradi tega izvajala na Turčijo pritisk. V Moskvi so turškemu zunanjemu ministru Saradzoglu le prijateljsko nasve-tovan, naj bi Turčijo v sedanjem času V Rumunijl: opustila podpis pogodbe z zapadnima velesilama. Ko pa je Saradzoglu to prošnjo z vso odločnostjo zavrnil, je ruska vlada smatrala, da je svojo obljubo rajhu s tem izpolnila, kar je v ostalem prišlo do izraza v uradnem komunikeju agencije Tas, ki pravi, da so se razgovori med Mol o tovi m in Saradzoglom razvijali v prijateljskem duhu in so ponovno potrdili prijateljske odnosa je med obema državama, ki tudi za bodoče niso bila skaljena. Dopisnik lista v zvezi s tem tudi naglasa, da je agencija Tas takoj z vso odločnostjo demantirala vest, ki je bila lansirana ravno v času Saradzoglovega bivanja v Moskvi, da bi se namreč ruske čete zbirale na Kavkazu. Agencija je z vso odločnostjo izjavila, da je ta vest popolnoma izmišljena in brez sleherne podlage. Dopisnik dodaja, da je to vest prvi sporočil nemški radio. Sedaj še blok balkanskih držav SI. okt e. Sklenitev pogodbe med Turčijo, Francijo in Anglijo je napravila v Rumunijl v vseh krogih najgloblji vtis. Listi poudarjajo, da je pogodba izredno važen činitelj za ohranitev ravnotežja v vsej jugovzhodni Evropi. Ko je turški zunanji minister Saradzoglu odpotoval v Moskvo, so bile vse točke rurško-rrancosko-angleške pogodbe že definitivno redigirane in je bil o njih poučen tudi Molotov. Saradzoglu se Je pogajal z rusko vlado poimn 23 dni ter si je prizadeval, da bi spravil v sklad ruske zahteve z vsemi člern pogodbe med Turčijo. Francijo in AngHJo. Čeprav Saradzoghi ni dosegel pri teh pogajanjih končnih pozitivnih rezultatov In Rusija nt sklenila s Turčijo prijateljstvo med Turčijo m Rusijo zaradi tega ni bilo omajano. Kljub temu so bili doseženi važni rezultati s pomembnimi posledicami za Turčijo, kakor tudi za vse balkanske države, katerim je bilo zagotovljeno s podpisom pogodbe med Turčijo. Francijo in Anglijo zatišje v besneči vojni vihri na severnem delu Evrope. V splošnem se lahko reče. da je ankarski pakt v Rumuniji izzval največje zadovoljstvo in olajšanje. V poutičnih krogih priznavajo, da Je Turčija pokazala svojo odločnost ter so vsi pre-priačni, da se more sedaj pričakovati osnovanje solidnega nevtralnega balkanskega bloka. Pričakujejo skupno sodelovanje vsen balkanskih držav pod vodstvom rtafije in Turčije. V AmerOd: Z ankarsko pogodbo je zagotovljena sedaj tudi nevtralnost Italije zl.dkt mp. Evropski poročevalci meri Brih agencij an poslali obširna poročila o pomenu podpisa trojnega sporazuma. Ugotavljajo, da bo podpis povzročil konsolidacijo italijanske nevtralnosti. V ostalem najbolj izpričuje pomen tega sporazuma dejstvo, da Je Nemčija storila vse, da bi ga preprečila. Sporazum ni bil sklenjen preko noči in ni bilo nobenemu diplomatu potrebno, da bi zaradi njega priletel z letalom v Ankaro. V na-d^val^voJSSđ^^ <** toa^ogrx!bg tu- fmevi v svetovni vojn! do— volj prfnke spoznati m ceniti hreni »ust turške«! ve Jaka, U Je med najboiJ9mi na sveta in so zseo veseli, ds Imajo zdaj te vojake za prijatelje. Turčija Je odkar Je postala repubhka, vodna realno politiko, ki so jo znali ceniti tudi v svetu. Najboljši dokaz temu Je, da Je bite Turčiji dovoljene Vsa poročna Neuspeh nemške diplomacije Amsterdam, 21. okt. mp. Hoianđski tisk je objavil podpis trojne pogodbe v Ankari na vidnem mestu in naglasa, da bo imeto na Sredozemlje pomirjajoči učinek. Bruselj, 21. okt- mp. Belgijski listi naglašajo. da pomeni trojna pogodba velik uspeh zapadnih demokracij, obenem pa tudi osebni Rib bentropov poraz in pora* njegove politike. V Nemčija so šele včeraj popoldne po radiju razglasili vest o podr-pisu pogodbe, ne da bi navedli podrobnosti. V Berlinu so do zadnjega upali, da bo Rusiji uspelo preprečiti sporazum v Ankari, ki pa je bil podpisan kljub odsotnosti turškega zunanjega ministra. Belgijski tisk spravlja v zvezo s tem tudi nujne pozive nemškim poslanikom v Ankari. Rimu in Moskvi, da pridejo v Berlin ker z njihovim delovanjem niso zadovoljni. Važne poljske usluge zaveznikom LONDON, 21. okt s. Angleški vojaški strokovnjaki v razpravah o vojni na Poljskem naglašajo, da se nikakor ne sme podcenjevati koristi, ki sta jih imeli Anglija in Francija radi junaškega poljskega odpora proti nemški vojski. Predvsem so angleški in francoski načrti za primer vojne proti Nemčiji predvidevali, da bi bila angleška ekspedicijska nrmada pri prevozu čez Kanal izpostavljena najhujšemu bombardiranju z nemške strani. Tako pa je Nemčija skoro vsa svoja bombna letala morala poslati na Poljsko in prevoz čez Kanal se je izvršil popolnoma nemoteno. Nadalje je treba upoštevati, da je Francija začela s pripravami za popolno mobilizacijo sele, ko je bila podpisana rusko-nemška pogodba. Nemčija pa je imela tedaj že zelo mnogo vojaštva tajno pod orožjem. Poljaki »o prizadeli Nemcem tudi mnogo več izgub nego jih priznavajo nemška poročila. Posebno znatne so nemške izgube na tankih. Najvažnejša je ogromna poraba bencina nemške vojske na Poljskem. Bencin pa je za Nemčijo v vojni posebno dragocen. Končno sta angleška in francoska vojska na podlagi vojne na Poljskem zbrali zelo mnogo izredno važnih podatkov o taktiki nemškega vojskovanja, zlasti pa o nemškem letalstvu in tankih. Nemško svarilo nevtralnim ladjam Berlin, 21. okt. br. Uradno poročajo, da je nemška vlada poslala vsem nevtralnim državam noto, v kateri jOi opozarja na to, da bo smatrala vsako nevtralno trgovsko ladjo, ki bo sprejela spremstvo angleških stražnih ladij, za sovražno ladjo m bo temu primerno proti njej nastopila. 0*1°, 21. okt. br. V nordijskih krogih je ta vest izzvala le malo vraiemlrjenja. Današnji >Morgen Avisenc razpravlja o tej nemški grožnji, o kateri so se prve vesti razširile fte snoči in ugotavlja, da praktično nima nobenega pomena. Nevtralne ladje so bile že doslej naoadane, če so sarme plule po Severnem ali Vzhodnem morja. Dejstvo pa je, da nemške podmornice doslej se niso z uspehom napadale onih ladij, ki so bile v spremstvu angleških a* francoskih rueilcev. NemJko ruska gospodarska pogajanja ▼ zastoju London, 21. oktobra e. V Berlinu pričakujejo rusko gospodarsko delegacijo, ki bo določila rok in pogoje za dobavo blaga, katerega bo Rusija dobavljala Nemčiji v zameno za nemško blago. Nemška gospodarska delegacija, ki ima nalogo urediti to vprašanje, se nahaja že v Moskvi. Toda pogajanja v Moskvi so zastala, ker ruska vlada pričakuje poročilo o uspehih ruske gospodarske delegacije v Berlinu. Budimpešta, 21. oktobra mp. Nekemu madžarskemu izumitelju je uspelo izdelati rastlinsko meso. Meso, pridobljeno iz rastlin, ima baje prav prijeten okus in rodi veliko hranilno vrednost. Predvajanje izdelave ki poskusno kuhanje je dobro in Turčijo pomemben doprinos k miru in Jutri volitve v ruskem delu Poljske Moskva, 21. oktobra o. Jutri bodo v napadni Ukrajini in zapadni Beli Rusiji voft-tve v parlament, ki bo imel nalogo, da proglasi priključitev obeh pokrajin k Sovjetski uniji. V krajevnih sorjetih >e tretjina zastopnikov intelektualcev, tretjina delavcev in tretjina kmetov. Poslovati so pričele rodi posebne delavske kontrolne komisije, ker so ugotovili v mnogih podjetjih' ni tovarnah sabotažo, da bi se onemogocM sovjetski režim. Prav tako ao pričele poslovati kontrolne komisije za pobijanje ds* gmje. Zacefi bodo graditi tudi avtomobilske ceste od Lvova do Kijeva in Moskvu, fVeostsle brezposelne bodo »poslih" v pes- Strem 2 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 31. oktobra 19». Stev. 40 Prekrasna francoska filmska umetnina po nesmrtne« GATHEJE VEM RaftUA: MAKS OPUtJLS KINO SLOGA, teL Premiera danes pb 16-, 19. In 21. uri, jutri (v nedeljo) ob 1&, IT, 19., 21. Film velike in globoke ljubezni, poln nežnosti, ljubezni, ki se Je rodila pri prvem srečanju dveh mladih romantičnih src, ljubezni, ki je spojila dve harmonični duH v nerasdružljivo enoto, ljubezni, ki je morala po prvih pomladanskih sončnih dneh okusiti kalvarljo odpovedi in brezupne tuge, ljubezni, ki je trajala preko groba... Sodelujejo: Pierre Rlchard WUlm. Annle Ver nmy, Jean Gallaad la drogi. Nabavite »I vstopnice aa ta film ie v predor odaji! MATINEJA v nedeljo ob 10.30: lati film po znižanih cenah! 1101JE P ANIN (FRAN JUG FILM) Francoski salonski film po romanu GEORGA OHNETA. — Dve sestri iz bogate, ugledne hiše ljubita istega moža. Mlajša se z njim poroči, starejša mu je ljubica. — Katera bo zmagala v tej ogorčeni borbi? Piere Renoir — Fraaoolae Sesaj — Andree Gulze —- Sylvia BataiUe Predstave ob 16., 19. in 21., Jutri (v nedeljo) ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. KNEZ J. TRUBECKO J t«l ai-z4 kino matica t«l ai-24 a fec ponudila Franciji separaten mir? Očitno obzira«? postopanje proti Franciji v propagandi in na fronti London, 21. okt. e. V tukajSnjih diplomatskih krogih se je včeraj razširila vest. da pripravlja Nemčija novo mirovno ofenzivo in ima že pripravljene nove mirovne predloge, s katerimi se bo pa obrnila samo do Francije in ne tudi do An* plije. Zaradi tega so Nemci v zadnjem času v svoji bojni propagandi skoraj že obzirni do Francozov, dočim napadajo Angleže čedalje huje in zaradi tega vodijo tudi vojaške operacije na zapadni fronti predvsem v smeri, kjer mislijo, da se nahaja angleška vojska. •. Na frsnti nič novega Pariz, 21. oktobra, s. Na zapadni fronti zaradi modnega deževja še vedno ni pose enih dogodkov. Tako Francozi kakor tudi Nemci so zaščitili svoje postojanke z boicčo žico. V francoskih vojaških krogih ugotavljajo, da so nemške trditve o mrtvih *n ranjenih na zapadni fronti neto ine in da ne odgovarjajo normalnemu prcrcicu v sedanjih bojih. Tudi število n-^iLSkih letalskih izgub je po francoskih poicčilih netočno. Po francoskih podatkih je bilo samo meseca septembra nad francoskim ozemljem nedvomno sestreljenih 2S nemških letal. V Berll&u zanikajo vesti o nemški ofenzivi Bcr^n, 21. okt. e. Glede na vesti iz frasi ~^?kih in angie-ških virov, da se Nemci pr pravljajo na vel'ko ofenzive Bs zapleni fronti, so nemški vojaški strokovnjaki izjavili, da so te vesti brez podlage. Francozi so sami zapustili nekatere dele nem-kega ozemlja med Siecfriedovo in Msg^notovo črto, ki so jih prej zasedli. Hitrost nemškega prodiranja v ozemlje, ki so ga Francozi zasedli, pa je francoske vojaške strokovnjake kljub temu presenetila. Pri tem pa ni prišlo do nobenih bojev večjega obsega. Večji spopadi šele na pomlad? Pariz. 21. okt. p. Čeprav so razširjeni glasov* o skorajšnji veliki ofenzivi na zapadni fronti, kaže vendar vse na eni in drugi strani, da je še ne bo kmalu. V. splošnem prevladuje mnenje, da bodo preko vse zime le večji ali manjši lokalni boji brez posebno velikega premikanja čet in da ne bc bojev v obsegu iz svetovne vojne ter da se bodo veliki boji pričeli šeie spomladi. Pogreb nemških letalcev EtLnburg, 21 okt. mp. Včeraj so z vojaškimi častmi pokopali oba nemška letalca, ki sta bila sestreljena pri napadu na Scapa Flow. Podlegla sta ranam od krogel iz strojnic. Sest angleških letalskih oficirjev je preneslo njuni krsti iz kapelice na iafeti, na kar je vojaška godba zaigrala škotsko žalostinko. Ko so krsti spuščali v grob, je častna straža oddala tri salve. Na grob so položili več vencev, med drugim zlasti lepa venca angleški letalski oficirji in škotske matere. Reorganizacija angleSke informacijske službe MOSKVA 21. okt. mp. Po poročanju londonskega »Daily Heralda« so se v angleškem zunanjem ministrstvu izvršile razne spremembe. Na svoje položaje so podali ostavke vodja oddelka za informacije v inozemstvu, vodja oddelka za informacije v Britaniji in vodja oddelka za tajne informacije. Vsi ti oddelki bodo na novo organizirani. Angleško mnenje o nem* ških letalskih akcijah LONDON, 21. okt. mp. V zvezi z včerajšnjim ponovnim dvakratnim poletom nem ških letal nad Škotsko, pri čemer jih je protiletalski ogenj prepodil in jim onemogočil, da bi izvršila svojo nalogo, ugotavljajo v angleških letalskih krogih, da nemško letalstvo ni tisto odločilno orožje, za kar so ga smatrali v Nemčiji. Letalski napadi na Firth of Forth in Scapa Flow so pokazali, da slične ekspedicije bržkone ne bodo plodonosne in da je njih učinek v primeri z rizikom prav neznaten. LONDON, 21. okt. s. Vlada je sklenila, da iz vojne luke Rosvth in okolice železniškega mostu čez Firth of Forth evakuira nadaljnih 15.000 otrok. Razlastitev Poljakov v bivšem koridorju Poljaki se morajo izseliti v notranjo Poljsko, na njihova posestva pa pridejo baltiški Nemci BERLIN, 20. okt. br. Službeno objavljajo, da je nemška vlada sklenila razlastiti vse poljske posestnike v koridorju in sicer brez odškodnine. Na njihova posestva bo naselila Nemce iz baltiških držav. BERLIN, 21. okt. z. Iz zanesljivega vira se izve, da je nemška vlada že izdala ukrepe za novo organizacijo Poljske. Vse zapadne pokrajine, to so bivši koridor, poznanjska pokrajina in Slezsko okrožje se priključijo Nemčiji. Tu bodo naseljeni Nemci iz baltiških in drugih evropskih držav, dočim so Poljake s tega ozemlja že začeli seliti v izrazito poljske pokrajin*. V merodajnih berlinskih krogih računajo s tem, da bo preseljevanje Nemcev končano najkasneje v treh letih. BUKAREŠTA, 21. okt. s. Po poročnih Iz Cernovic in ostale Bukovine pričakujejo tamkajšnji Nemci skorajšnjih navodil za izselitev v Nemčijo ter se pripravljajo na odhod. • Angleži zavračajo nemške trditve e uporabi strupenih plinov svoje obtožbe proti Angliji ie nadalje neprestano ponavlja po radiu in v pamfletu. Vojno ministrstvo še enkrat ugotavlja, da ni Anglija dobavila Poljski nobenih penih plinov v nobeni obliki. Te obtožbe smatrajo za stičen med svetovno vojno, da bi se samt poslužili tega prepovedanega vojnega London, 21. oktobra s. Angleško vojno ministrstvo je snoči objavilo komunike, ki ugotavlja, da se Nemčija po vseh znakih sodeč pripravlja, da prelomi obveznosti glede uporabe strupenih plinov v vojni. Komunike pravi dalje, da obtožbe, da je Anglija dobavljala Poljski strupene pline, spominjajo popolnoma na slične nemške obtožbe proti Angliji leta 1915, nekaj dni preden je začela nemška vojska takrat uporabljati strupene pline. Angleško vojno ministrstvo jc sedaj prejelo kopije pamfletov. ki so bili iz Nemčije razširjeni po nevtralnih državah in ki obtožujejo Anglijo dobave strupenih plinov Poljski. Temu nasproti ugotavlja vojno ministrstvo, da je nemški radio dal prvo poročilo o eksploziji mine strupenih plinov na Poljskem 16. septembra. 23. septembra je sledilo po radiu poročilo, da je bilo v Gdinji odkrito skladišče strupenih plinov. Sde 12. oktobra pa so sledile obtožbe, da je te strupene pline dobavila Anglija. Angleško vojno ministrstvo je s posebnim komunikejem to obtožbo takoj odločno zavrnilo in opozorilo ns možnost, da Nemčija s tem pripravlja 1 itt". "» ur *M?*nii" 'trupenih p;.n.\ k';"'« : • v Nemčija Amerika svari Japonce Tokio, 21. oktobra br. Ameriški poslanik, ki se je po daljši odsotnosti te dni vrnil v Tokio, je imel na zborovanju japonsko-ameriškega društva govor, ki je zbudil v tukajšnjih političnih krogih veliko ©osornost. Njegov govor je izzvenel v resen opomin Japonski, naj spoštuje ameriške interese na Kitajskem, ker si bo v nasprotnem primeru nakopala sovraštvo Zedinjenih držav. Sorzna poročila. 17.« Bruselj 74^0 »36.75. Berlin lan 22.50, Amsterdam 236.70, Berlin* 178, stockhoim 106.20, Oafto 101.25, Kopenhagen 86.075. ____ I Nande Tušar 1 MBmommommmasmmnaonomn Ljubljana, 21. oktobra Davi je po kratki mučni bolezni preminil g. Nande Tušar, pekovski mojster v Ljubljani. Rodil se je leta 1898 v Gorenji vasi na Gorenjskem. Osamosvojil se je leta 1925. Osamosvojitev in ustvaritev tihega zadovoljnega doma pa še ni zadoščalo njegovemu delavnemu duhu, da bi ne posegel tudi v javno življenje. Skromen kakor je bil vedno ni silil v ospredje, ali njegovo tiho in mirno delo ga je samo pripeljalo na vodilna in socdločujoča mesta. Tako ga najdemo v prvih vrstah v sokolski družini. Kaj je bil Nande Tušar Sokolskemu društvu L'ubljana&ška, bo sokolska javnost vedela pač najbolje Med brati in sestram: po svojem značaju izcedno priljubljen in poieg požrtvovalno de'aven, je bil izbran šole preteklo leto za starosto. Pod njegovim vodstvom so se vrste šišenskega Sokola jačale in delovno razgibale. Kot nacionalen delavec, prežet slovanske ideje je z velikim veseljem sodeloval na vseh sokolskih in narodnih pridobitvah. Kako vesel se je udeleževal vsesokolskih zletov v Pragi in Sofiji, ki jo je še v letošnjem letu bratsko pozdravljal. Zvestega sodelavca izgubi tudi obrtništvo našega mesta. Kot dolgoletni odbornik Obrtniškega društva v Ljubljani in preko njega tudi član uprave Zveze obrtniških društev za dravsko banovino je našel mnogo prilike, da je s svojo delavnostjo pripomogel pri delu svoje stanovske organizacije. Preko obrtniške organizacije je bil večletni zastopnik obrtništva v davčnem odboru, marljivi član združenja pekov v Ljubljani, poznan strokovni predavatelj v pekovski stroki itd. Najdemo ga pri dete in skrbi za onemogle in podpore potrebne. Na njegovo iniciativo se je lansko leto ustanovilo Društvo »Skrb za mladinoc-Siška, kateremu je bil tudi izbran zs predsednika. Tolažil in pomagal je lajšati gorje podpore potrebnim kjerkoli je pač mogel. Udejstvoval se je tudi z velikim veseljem pri delu Krajevne organizacije JNS za Šiško, kjer je bil njen blagajnik. Strelsko društvo »Bel-levue« izgubi z njim svojega zvestega in družabnega člana. Izgubili smo z njim delavnega moža. ki je bil eden redkih v vrstah obrtniških delavcev, strokovno visoko naobražen, blaga ^ duša, svest sodelavec in plemenit značaj. Naj počiva mirno v mnogo preranem. grobu, kamor je legel, ne da bi dovršil svoje naloge. Samomor Ljubljana, 21. oktobra Včeraj popoldne, ko se je železniški uradnik Viktor Hren sprehajal v gozdiču med letališčem in Sneberjem, je našel obešenega na drevesu m ie mrtvega nekega moškega. Takoj je obvestil orožnisko postajo v Vevčah pri Devici Mariji v Polju. Orožniki so sneli ob esenca z drevesa in odredili prevoz njegovega trupla v mrtvašnico v D. M v Polju. Pri obešencu so našli listine, a katerimi so ugotovili, da je nesrečnež železniški švaničnik Franc Kovač Is Novih Jarš, star 49 let. Pokojni Franc Kovač je bil v službi v skladišču Glavnega kolodvora v Ljubljani. Bil je poročen in oče hčere, ki je že poročena. Živel je razmeroma v dobrih in urejenih razmerah ter se razumel dobro s svojo ženo, zadnje dni pa se ga je lotila potrtost in domači so s veliko skrbjo gledali nanj ter ga nadzorovali, ker je tu pa tam rekel, da se je naveličal življenja. Včeraj popoldne se mu je posrečilo neopaženo izginiti s doma. Domači so takoj poizvedovali sa njim, s ga niso mogli izslediti. Nesrečni Kovač je odšel v duševni zmedenosti ▼ gozdič, kjer si je končal življenje. Med uslužbenci v skladišču glavnega kolodvora kakor tudi v domači vasi je bil pokojnik spoštovan in priljubljen mož. Truplo so danes prepeljali v Ljubljano in ga bodo pokopali na pokopališču pri Sv. Križu. Naj ▼ miru počival SOKOL — S*hol I Tabor vabi svoje moške Stane m moški naraščaj na redne telovadne večere v torkih m petkih ob 20. uri. Do nadaljnjega telovadita oba oddelka sicer ločeno, toda istočasno. — Posebej vabimo starejše člane m vse one, ki se želijo včlaniti In telovaditi v starosti nad 40 let. Ni-kdo nt prestar sa Soaerno, letom odgovarjajoče gibanje. Taktna telovadba bo osvežujoči lak srn brate m poklici po pi—mah Sprejem v tatovadnloo je na osnovi pogojev kot 50 razvkku* Is tozadevnega razglasa na oglasni deski pri vhodu a Vrhov-čeve UCea Prvi telovadni večer bo v torek 24. t. m. Za prve večere zadostuje, da prinesete m seboj navadne att telovadne Vlaki, ki pozimi ne bodo vozili Z M« oktobrom Ini zaradi slabega prometa ukinjenih ▼e« vlakov Ljubljana, 21. oktobra. Z odlokom prometnega ministra bodo z 28. oktobrom zaradi slabega prometa ukinjeni nekateri vlaki. Na področju ljubljanske železniške direkcije bodo ukinjeni tile vlaki: Zidani mest — LJubljana m. vlak št. 614, ki odhaja iz Zidanega mosta ob 6.00 in nazaj vozeči vlak št. 639, ki odhaja iz Ljubljane ob 23.22. Celje — Zidani most vlak 513, odhod Iz Celja ob 5.14, nazaj vlak 514 odhod z Zidanega mosta 4.04. LJubljana — Postojna vlak 636 odhod iz Ljubljane ob 23.23, nazaj vlak S33. odhod iz Postojne ob 7.25. Ljubljana — Vrhnika vlak 8034 odhod iz Ljubljane ob 11.19. nazaj vlak 8033 odhod iz Vrhnike trg ob 9.30. Čakovec — Kotorlba vlak 1132, odhod iz Čakovca ob 23.25, nazaj vlak 1133. odhod iz Kotoribe ob 1.34. bo vozil v bodoče samo ob sobotah in nedeljah. Kotorlba — Čakovec vlak 1135 odhod iz Kotoribe ob 6.33, Kot oriba — Murakerestur vlak 1114 odhod iz Kotoribe ob 14.34. nazaj vlak 1127 odhod iz Murakerestura ob 16.40. Rogatec — Grobelno vlak 2114, odhod iz Rotfatca 9.14 nazaj vlak 2115, odhod iz Grobelna ob 10.40. Zabok — Krapinske toplice — Krapina vlak 2166 odhod iz Zaboka — Kr=r>?n«kih toplic ob 9.19. nazaj vlak 2117 odhod iz Krapine ob 13 41. Celje — Grobelno vlaka 2132 in 2134 odhod iz Celja ob 7.17 in 19.50. nazai vlaka 2131 in 2133 odhod iz Grobelna ob 6.07 in 19.00. Poljčane — Zrec> vlak 8236 odhod iz Poličan ob 14 20. nazaj vlak 8235 odhod iz Zreč ob 12 40. Slovenske Konjice — Zreče vlak 8234 odhod hi «slov Knm"i> ob 1^>03. nazaj vlak «*>37 odhod iz Z^-pč ob 16*0. Slovenska R»«tri«»a, — S1r>v«>T>«Va RUtH-ca mesto vlaki 8332. 8336. 8340 8344 in 8350 odhodi iz Slov. Bistrice ob 7.57, 8.45, 11.15. 15.07 In 21.45 in nazal vlaki 8333. 8337. 8341. 8345 in 8349 odhodi iz Slovenske Bistrice mesto ob 6.24, 9.32, 13.32. 16.17 in 21.12. Kranj — Bistrica Boh. jezero vlak 920 odhod iz Kranja ob 6.36. bo vozil v bodoče samo ob nedeljah in praznikih. Bistrica — Boh. jezero — Ljubljana vlak 919 odhod Iz B?strice Boh jezero ob 1900 bo vozil v bodoče samo ob nedeljah in praznikih. Jesenice — Bistrica Boh. Jezero vlaka 932 in 934 odhod iz Jesenic ob 1145 ln 16.23. nazaj vlaka 913 in 925 odhod iz Bistrice Boh. jezero ob 9.20 in 15 15. LJubljana — Kamnik vlak 8424 odhod iz Ljubljane ob 21.21. nazaj vlak 8423 odhod iz Kamnika mesto ob 20.00. Werther Ali mm prispeval ta sokolski sfoM ti Trnovem? U l'M 11 M IIIIII III H H 11II11 PD Ljubljana, 21. oktobra (Danes je premiera tega francoskega filma v kinu Slogi) Ta film, ki je napravljen po klasičnem romanu velikega nemškega pisatelja in pesnika Goetheja, je umetnina, ki dela čast francoskemu filmu. Maks Ophuls (režiser) je v prelestnih zunanjih posnetkih božanske narave v izvrstnih režijskih do-mislekih ustvaril zunanji okvir, milje, v katerega je potem postavil svoje glavne junake izvrstne Igralce, ki so predstavljali Wertherja, Alfreda, šarloto (Jean Pierre V/lllm, Jean Galland in Annie Vernav). In tako mu je uspelo, da je odlično in prepričevalno mogel podati veliko tragedijo mlade, z najnežnejSimi čustvi prepojene ljubezni, ljubezni dveh src, ki sta utripali za vse kar je bilo lepo, vzvišeno, dveh src, ki sta vedeli že pri prvem srečanju, da spadata drug k drugemu. Temu notranjemu povelju sta sledila podzavedno in sele ko ju je iz sladko opojnega sna prebudilo k zavesti življenje, sta občutila, da stoji njuni sreči v življenju napoti ovira — druž ba s svojimi predpisi — morala! Ona je bila že zaročena in to z Wertherjevim drugom in prijateljem! Opadlo j« cvetje prve ljubezni in duša je občutila trpljenje. Pravijo, da ni pravila brez izjeme. Naš Wer-ther, veliki sanjač mehkega srca in duše ni prenesel težkega udarca, klonil je usodi, toda svojo ljubezen je ponesel lepo, neoskrunjeno, v trpljenju prečiščeno v svoj zgodnji grob. Tragedija velike, neizmerne ljubezni dveh mladih src se je za svet končala! Francozi so podali ta roman z vsem svojim finim okusom in občutkom. S solzami v očeh bodo gledalci spremljali Werther-jev roman od početka, ko mu je Sarlota prišla naproti, mlada lepa, v vsej svoji deviški Čistoti — pa do usodnega strela, ki je napravil konec Wertherjevemu bridkemu razočaranju. Film bo v Ljubljani našel mnogo razumevanja in hvale! 3017 Film »Zaljubljenca« Ljubljana, 21. oktobra (Premiera velikega pevskega filma s Jea-nette Macdonald ln Nelsonom Eddyjem v kinu Unlonu.) Ko je filmska produkcija dovršila tn dosegla brezhibnost v tonu je skušala polagoma izdelovati filme v naravnih barvah. V tem pogledu je v najnovejšem času družba Metro-Goldwin dosegla največje uspehe, kar dokazuje njen film s slavnim pevskim parom Jeanette Macdonald in Nelson Eddvjem, prekrasni muzikalni film »Zaljubljenca«. Ta, v živih naravnih barvah izdelani film, v katerem nastopata ljubljenca filmske publike povzroča prt vsakem gledalcu izredno svečano razpoloženje. Slavna ln nedosegljiva pevka Jeanette Macdonald je prišla šele v barvnem filmu dovršen in nedvomno se bo še marsikatero žensko srce zaljubilo v tega junaka filmskega platna. Jeanette Macdonald poje . v tem filmu šlager »Zaljubljenca« (Sweethearts) po katerem Je film dobil svoje ime. Nadalje poje Jeanette Macdonald istotako lepe šlagerje »Mademoiselle« ln »Lepa si kakor slika«. Povdarjati moramo tudi Nelson Eddvjevo popevko >Ps-rada«, ki bo prav kmalu last vse Ljubljane. Newyorška baletna šola AlbSrtlne Raschove Je izvedla v filmu obenem s obema glavnima igralcem ■ k-aani revijski balet ?I,e»enJ čeveljčki * ki predstavlja vso Kranj — Tržič vlak 8518 odhod iz Kranja ob 20.27 nazaj vlak 8517 odhod iz Tržiča ob 19.09. Jesenice — Fužine Lasi vlaka 8620 in 8632 Odhod z Jesenic ob 7.53 in 11.40, nazaj vlaka 8613 in 8625 odhod iz Fužin Lagi ob 9.22 in 14.55. Jesenice — Rateče Planica vlak 8618 odhod z Jesenice ob 22.22 in nazaj vlak 8619 odhod iz Rateč-Planica ob 1915. Rateče-Planica — Fužine Lagi vlak 8014 odhod iz Rateč-Planlca ob 15.06 in nazaj vlak 8617 odhod iz Fužin Lagi ob 16.55. Ormož — Murska Sobota vlaka 8712 in 8720 odhod iz Ormoža ob 7.23 in 10 17, nazaj vlaka 8713 in 8729 odhod iz Murske Sobote ob 7.08 in 10.32. Murska Sobota — Hodoš vlak 8734 odhod iz Murske Sobote ob 9.10, nazaj vlak 8733 odhod iz Hodoša ob 13 00. Ljutomer — Gor. Radgona vlaki 8812, 8820 in 8814 odhodi iz Ljutomera ob 8.15, 11.16 in 14.08 nazal vlaki 8813 8820 in 8825 odhodi iz Gor. Radgone ob 7.01, 10.05, in 14 59. Gor. Radgona — Radkersburj? vlaki 8820. 8824 in 8816 odhodi iz Gor. Radgone ob 12.07. 1704 in 20.01 in nazaj vlaki 8821. 8827 in 8817 odhodi iz Radkersburga ob 12 40. 17.24 in 20 20. Čakovec — Dol. Lendava vlak 8940. odhod iz Čnkovca ob 23 30. na7ai vlak 8931 odhod iz r»ol T.en dave ob 1.40. Celfe — Velenje vlak 9114 odhod iz Celja ob 10 25 nazaj vlak 9117 odhod iz Celja ob 13.45. Velenje — Dravograd — Mcza vi i k fil8 odhod iz Ve! en i a ob 1^40. oa^ai vlak 9117 odhod iz Dravograda MA?e ob 1? 10. Slovenicradee — Dravograd M*** Vfsfc 9124 odhod ta B^ovenjsjrsdci oh l nsr zal vfak k9137 odhod iz E>ravoeradr> IfeSS oh *>o ?7. MT.-t.or — Preval ie v'nV ooir c1v»od ir Maribora r»h 10 1? ^a^aj vlak 0010 odhod iz Prevali ob 14 43 Preval le — PVfburg vlak 9016 odhod iz Preval j ob 20 52. LJubljana — Novo me«te v^V odhod Iz Lmhliane ob 16.55. na^pi vlak 0226 odhod iz Novega me«=ta ob 15^° Novo mesto — Karlovac vlak 9211 odhod iz Novega mesta ob 3.45. Sevnica — Trebnje vlaki 9414. 9418 in 9422 odhodi iz Sevnice ob 8.30, 14.36 in 19.25 in nazaj vlaki 9413, 941? in 9419 odhodi iz Trebnjega ob 10.24. 16.30 in 19.00. Sevnica — Zidani most vlak 9432 odhod iz Sevnice ob 8.25. Novo mesto — Straža Toplice vlnka 9532 in 9540 odhod iz Novega me?ta ob 6.35 in 19.20, nazaj vlaka 9533 in 9541 odhod iz Straže Toplice ob 7.04 in 19.48. skupino najlepših gl risov v holandaklh kostumih. FIlm je poln razkošja, Jeanette Macdonald nosi najelegantnejse toalete ln nI čuda, da so si v raznih evropskih in ameriških velemestih dame ogledale film po večkrat tudi zaradi krasnih toalet ln mnoge dame so si v klnodvoranl naglo skicirale najnovejše modne kreacije, ki jih nosi lepa Jeanette Macdonaldova. se nikdar se ni dogodilo, da so dame prihajale in prosile za fotose na katerih so naslikani kostumi Jeanette Alacdonaldove, kar ae je ravno zgodilo pri filmu »Zaljubljenca«. Vsi, ki se spominjajo nepozabnih filmov »Rose Marie-r, »Beli jorgovan«, »Pesem zlatega zapada« itd. si bodo brezdvomno ogledali tudi ta najnovejši film najslavnejšega pevskega para na svetu. 3025 Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20 url Sobota, 21. oktobra: Antigona Premiera. Premierski abonma Nedelja, 22. oktobra: ob 15. uri: Pikica ln Tonček. Mladinska predstava. Znižane cene. Ob 20. uri 2ene na Nlska-vuoriju. Izven. Znižane cene Ponedeljek, 23. oktobra: Zaprto. Torek, 24. oktobra: Zaprto. Sreda, 25. oktobra: Kacijanar. Red Sreda. četrtek 2tV oktobra: Antigona. Red A. ★ OPERA Začetek ob 20. Sobota. 21 oktobra: Traviata. Gostovanje Zlate Gjungjenac. Izven Nedelja, 22. oktobra: Sabska kraljica. Gostovanje Josipa GostIČa. Izven Ponedeljek, 23. oktobra: Zaprto. Torek, 24. oktobra: Kjer Skrjanček žvrgoli Red B. Sreda, 25. oktobra: Zaprto. Četrtek, 26. oktobra: Glumač Matere božje Red četrtek. Petek, 27. oktobra: Ob 15. url Poljub. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. $}e(e} niča KOLEDAR Danes: Sobota, 21. oktobra katoličani: Uršula, Jutri: Nedelja, 22. oktobra katoličani: Kordula. DANA5NJE PRIREDITVE Kino Marica: Sergej Panin. Kino Union: Zaljubljenca, Kino Sloga: Werther. Kino Moste: »Ona ln njenih 100« in »Dan maščevanja«. Kino Šiška: Mozart. V. razstava Kluba neodvisnih v Jakopičevem paviljonu. v. neodvisna razstava Kluba neodvianib v Jakopičevem paviljonu DEŽURNE LEKARNE Danes m Jutri: Mr. BakarčiČ. Sv. Jakoba trg 9, Kamor. Miklošičeva cesta 20, ln Murmaver, Sv. Petra cesta 78. Me*tno dežurno zdravniško službo bo opravljal od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Ivan Uogar. Knezova ul. St. 34-1., telefon it. 41—52. prireditvi: v nedeljo lUnematograrl lati spored 1 Otvoritev razstave sodobne bolgarske knjige ob 11. v chorani Narodne galerije 4 (Narodni dornj Stran »SLOVENSKI HAiODc, sobota, a. ****** !»• Srev. 240 Nad 3.000 vreč človeških kosti... Evangeljsko pokopališče v f ju H jeni Ljubljana, 21. oktobra V dveh desetletjih se spremene telesni ostanki po skritem procesu pod zemljo doslovno v prah in pepel. Malo pomeni človek v življenju še manj po smrti. Vrečica kosti ostane od Človeka po 20 letih; nad 3000 pozemskih ostankov vojnih žrtev so izkopali iz vojaških grobov pri Sv. Križu, da jih vlože v novo kostnico. Vse to se da spraviti v srednje veliko stavbno barako. Doslej so bele vreče čakale v baraki, 31. avgusta je bilo izkopavanje končano. Tedaj pa še niso bile uporabne grobnice v novi kostnici, ki bo zdaj kmalu v grobem gotova. KAK OB POZABLJENI GROBOVI NEZNANIH VOJAKOV. . . Težko je zbrati kosti vseh vojnih žrtev, pokopanih v Ljubljani. Italijansko pokopališče je bilo urejeno pri Sv. Križu pred 10 leti. Tedaj pri nas še ni nihče resneje razmišljal o ureditvi naših vojaških grobov. Preproste gomile, ki jih je krasila selena ruša. so se vrstile na več pokopaliških parcelah ob »Janezu«, kakor imenujemo lep vojaški spomenik. Le nekaj grobov posameznikov je imelo križe z napisi skupinske grobove je pa izdajalo le rahlo valovito površje. Vojaški grobovi so bDi tudi na evangelskem pokopališču. Okrog 50 vojaških grobov, ki jih oskrbujejo zasebniki, je še razkropljenih po pokopaišču pri Sv. Križu. Iz teh grobov niso izkopali kosti. KAKO SO BILI POKOPANI — GROBOVI SO SPREGOVORILI. . . Ce bi ne bil ohranjen zapisnik pokopanih vojakov med svetovno vojno in ob prevratu v Ljubljani, bi ne mogli ugotoviti pri večini okostnjakov, kdo je bil pokopan. Na mnogih krstah ni bilo niti pločevinaste številke. V zapisniku so zapisana imena po vrstnem redu pokopanih vojakov v skupnih grobovih so bili pokopani v štirih plasteh, v drugi nad drugo) in po parcelah. Ko so izkopavali kosti, je bilo treba skrbno sproti voditi register. Ce so imele krste številke, je bila identifikacija lahka, zlasti še, če grobovi niso bili prekopani. Mnogo grobov je bilo namreč tudi prekopanih. Prekopali so jih Italijani, ko ao zbirali kosti svojih vojakov. Tu in tam po prekopavanju niso položili krst nazaj kakor so bile položene prej. Zato ni bilo mogoče ugotoviti pri Krstah, ki so bile pozneje prelo- žene v višje plasti, katera krsta je prav za prav ležala prvotno zgoraj in katera spodaj. Tako se je nabralo okrog 1000 vreč kosti, ne da bi mogli ugotoviti v posameznih primerih, čigar telesni ostanki so prav za prav. Naleteli so tudi na več grobov, ki so vsebovali po 12 in več okostnjakov, v enem so pa naSI1 celo 18 lobanj, Čeprav se je na zunaj zdelo, da so tam pokopani po eden. Kosti so se premešale. V skupne jamo je bilo vrženih več trupel OdkopaH so trupla, ki so bila pokopana v vojaški obleki in celo Čevljih- (Trupel vojakov, ki so umrli v bolnicah, niso pokopavali v oblekah.) Tam so bili pokopani vojaki, ki jih je smrt najbrž doletela ob prevratu, ko so šle skozi Ljubljano razpadajoče armade — morda na cesti aH v vlaku. Tedaj ni bilo niti časa za kopanje grobov m pokopavanje mrličev ni bilo svezano z nobenimi ceremonijami NEBAZDBU2LJTV POSMRTNI KOLEKTIV Ko so letos izkopavaB tudi te premešane kosti, niso mogli izbirati med njimi ter ne ugotavljati, ali spada ta piščal k oni lobanji ali ne. Vreče so polnili po številu kosti, kolikor jih pač k eni lobanji spada. Znana so Imena vseh teh okrog 1000 vojakov, kakor tudi njihova narodnost in veroizpoved, vendar ni mogoče reči. v kateri vreči in pod katero številko so kosti katerega koli izmed njih. To je nerazdruz-rjiv posmrtni kolektiv. 336S VREČ KOSTI Po 20 letih se jim je posrečilo pridobiti na pristojnih mestih ljudi, ki so pokazali razumevanje za poveličanje rx*mrtnlh ostankov trpinov svetovne vojne. Zlasti mnogo si je prizadeval polkovnik V. An-drejka, da bi dobili kostnico pri Sv. Križu. Do odločitve je prišlo lani. Ministrstvo pravde je dalo kredit za ekshumacijo. Delati so začeli lani pod nadzorstvom zastopnika ministrstva pravde (načelnik D. Popović) in zastopnika ljubljanske občine. Ker so začeli kopati pozno, šele novembra, so delali le tri tedne. Izkopali so kosti 480 vojakov. Letos so začeto delo nadaljevali šele 1- junija Delali so natančno tri mesece, 31. avgusta je bilo izkopavanje končano. Napolnjenih je bilo s kostmi 3363 vreč. Lani so izkopali kosti iz grobov na kraju, kjer so potem začeli betonirati temelje velike kostnice. (Delo je prevzelo stavbno podjetje Fr. Terčelj.) Ob kostnici pa se obkrožajo vhod z monumentalnim stopniščem skupinski grobovi. Tam je Se pokopanih okrog 2000 vojakov, a v neposredni bližini kostnice je baje brez pomena Izkopavati kosti samo zato, da bi jih spravili v betonske grobnice. Tako so našle te kosti po naključju — samo zato, ker je bil poleg določen prostor za kostnico — mir. Kostnico bo obkrožal park — precej vrtnarskega dela je že končanega — zavladal bo mir. Vsaj v dogledni bodočnosti ne bo tam več nihče prekopa val grobov. Le drevesa bodo pognala korenine k zemeljskim sokovom in Življenjsko presnav-I janje bo nadaljevalo večen krogotok nad grobovi. KATOLIKI, PROTESTANTI, *TX>L MUSLIMANI. . . Na evangelskem pokopališču so izkopali kosti okrog 600 vojakov. Ti vojaki so pa bili po veri tudi muslimani in Židi, ne le protestanti V kostnici bodo kosti ločene v posameznih grobnicah po veroizpovedih umrlih vojakov. Zato je bilo treba predeliti podzemeljski del kostnice v več grobnic z zidovi. Največjo grobnico imajo katoliki, ki jih je okrog 1400. Skupno grobnico bodo imeli ostanki tistih 1000 vojakov, ki so neločljivi po imenih in ki so kot posamezniki anonimni. Sicer je pa končno vseeno, čigar telesni ostanki bodo vloženi pod to ali ono Številko, čim bodo kosti vložene v kostnico in bo grobnica zaprta, ne bo smel nihče več motiti zadnjega počivališča. Po zakonu ostanejo dohodi v grobnice zaprti za vedno. KOSTI BODO VLOŽENE V ZABOJČKE Zdaj, ko je končano izkopavanje, je najbolj kočljivo delo končano. Vendar ni tako enostavno tudi sortiranje vreč s kostmi glede na veroizpoved vojakov. Zdaj delavci nosijo na nosilnicah vreče v grobnice. Po sortiranju bodo kosti preložili iz vreč v lesene, ter katranizirane zabojčke. Prvotno so nameravali naložiti vreče s kostmi v grobnicah na policah, a pozneje so se odločili za zabojčke, ki jih lahko nalože drugega nad drugim. IHANA JE KOSTNICA Vse grobnice ao v kleti. Talni nacrt JBOajjJoa lasa obliko kroga. Nad zemljo v visini pritličja je zidovje kamnito* ls klesanega podpeškega kamna. V nadstropju so obodni nosilni stebri zidani iz opeke. Med temi stebri bo vzidanih 14 okenskih mrež iz umetnega kamna. Strehe se ni. Kostnica bo krita z bakreno pločevino. Nad dohodom v pritličje je na zunanji strani monumentalno stopnišče z d verni ploščadmi Enako stopnišče je v isti osi na drugi strani kostnice. Stopnice drže v nadstropje, na galerijo. Tla galerije, ali strop nad pritličjem, so hodnik ob obodnem zi-dovju v obliki kolobarja, med tem ko osrednji del kostnice ni presekan s stropom. V pritličju v sredini prostora bodo ostali kamniti sarkofagi s kostmi juden-buTSkih žrtev, kosti koroških borcev bodo pa vložene v zidni niši v nadstropju. — Stavbna dela bodo veljala okrog 500.000 din. Mmlatrsvo pravde prispeva 400.000 rHn — Ce bo vreme ugodno, bodo stavbna dela končana pred zimo. — Na prvi ploščadi stopnišča so postavili Dolinarjev spomenik judenbursidm žrtvam. Prihodnji iisunr bodo tsknpsB tudi kosti is grobov na Suhem bajerjn. i Spomenik v svetovni vojni padlim slovenskim vojakom^najgpkopališr»i pri Sv. Jubilej vzornega dolenjskega podjetnika Ob 60 letnici novomeškega tovarnarja Karla Jevščka Novo mesto, 20. oktobra. Pred 30 leti je prišel iz Ljubljane v naše mesto mlad, agilen mož g. Karel Jev-šček, čigar velika podjetnost in organiza-torična sposobnost je kmalu močno odjeknila po vsej Dolenjski. Naš jubilant je prišel v naše mesto L 1909. V družbi s pokojnim novomeškim mizarskim mojstrom V. Ume kom je ustanovil dolenjsko tovarno pohištva in ostala mizarska dela. ki so po svoji kakovosti in lični izdelavi Kmara zaslovela daleč naokrog. Ko je bilo podjetje v najlepšem razmahu, je rz-bntbnfla svetovna vojna, v katero je mo- ral tudi nas slavijenec, Id je romal z ga bojišča na drugo, dokler ni prišel v italijansko ujetništvo, od koder se je vrnil sele leta 1920. Z njegovim odhodom je podjetje mnogo utrpelo, ker nI bilo spretne in vešče roke, ki bi ga vodila. Takoj po povratku oomov je mož z izredno agimostjo spravil podjetje spet v prej šnji tir. Njegova strokovna sposobnost pa je postala najboljša reklama za solidno podjetje. Dasiravno je bil z delom doma preobložen, je našel dovolj časa, Oa ga je posvetu raznim organizacijam in društvom. Že v Ljubljani, kjer je obiskoval realko in obrtno šolo, je bil vnet član Sokola, kasneje kot poslovodja pri T&niesu in Naglasu pa član raznih ljubljanskih strokovnih organizacij in ustanovitelj Sokola II, kjer je bil tudi blagajnik, ko mu je starostoval br. Endlicher in Trstenjak. Že drugo leto po svojem prihodu v Novo mesto oziroma Kandijo, je ustanovil gasilsko društvo v K and. ji. ki mu je nače lova! do priključitve Kandije k Novemu mestu. Mera tem časom je bil nas slavlje-nec že tuđi župni podnsčelnik. Načelnik novomeške gasilske župe pa je postal takoj po priključitvi kandijakega gasilskega društva k novomeškemu in je ostal na tem mestu kot načelnik polnih 9 let, do svoje razrešitve, ki je nasilno sledila leta 1936. Med njegovim načelovanjem kan-dijskemai gasilskemu društvu je isto prvo dobOo in to že v predvojnem času. prepo-trebno parno brizgamo, kakršne dotlej ni imelo še nobeno gasilsko društvo na Dolenjskem. Jeveček ae je močno zavzemal ves čas svojega udejstvovanja pri gasilcih za zboljšanje in modernizacijo dolenjskega gasilstva m si je pridobi zanj veliko zaslug. Njegovo požrtvovalno delo v prid dolenjskega ga%ilstva je bilo n< hišno. Vsa čas svojega bivanja v naši di se je nas jubCant prav živahno udej-stvoval tudi pri Sokolu, kjer je večkrat sodeloval v društveni upravi. Brez njegove markantne pojave si človek niti misliti ne more sokolskih prireditev, pa naj bodo interne ali javni nastopi v poletju. Povsod ga vidiš v kroju, kljub težavam in skrbem še posebno mladeniško razgibanega. Tudi svoji strokovni organizaciji — mizarski zadrugi je načeloval že pred vojno in to vse do 1. 1936. v tem času je tal tudi v odboru Obrtnega društva in član uprave novomeške obilne, kjer je za- stopal interese občanov polnih 6 i?t. Deloval je v raznh odsekih, zlasti v gospodarskem in šolskem. Istočasno, ko praznuje 60. rojstni dan, proslavlja njegovo renomirano m zarsko podjetje 301etnico obstoja. S prekaljenimi izkustvi, ki ai jih je pridobil kot poslovodja dveh največjih nas h tvrd k Naglas m Tonies, je po smrti svojega, družabnika L 1928 tovarno izdatno povečal in izpopolnil strojni obrat. V njegovih moderno urejenih delavnicah ao bila izvršena vsa velika naročila za belokrajinsko železnico, razna naročila za šole. bolnice, javne m privatne ustanove in privatni]«, katerim lepšajo domove in notranjost — v njegovih delavnicah i zgotovljen i lični izdelki. Iz njegovega podjetja pa ni izšlo samo lepo pohištvo, temveč je izšel tudi že lep kader zavednih pomočnikov in danes uglednih mojstrov, ki so prve vpoglede dobili pri našem slavljencu. pri katerem so se izučili obrti. Našemu jubilantu, ki je vsej naSi javnosti znan po svojem javnem ud čustvovanju, plemenitem in krem enit eni mača ju. želimo tudi mi k njegovemu dvojnemu Življenjskemu iubileju: se mnogo zdravih in uspešnih let! smrtna nesreč v tovarni Kranj. 20 ^ktohrs V četrtek zvečer se je po Kranju bliskovito raznesla vest. da se je v tovarni Jugobnini prinetila huda nesreča, katere žrtev je postrl 25-letni delavec Remec Martin, doma iz Litije. TJsodm»sra dne je Remec v oddelku za barvanje tkanin odpiral škptlo. v kameri so bile strupene barve Te škatle odpirajo delavci vedno z zaščitno mask« na obrazu, ki jih varuje pred strupenimi plini, barva namreč razvija hudo strupen ckFid. Remec pa je to pot zagrešil veliko neprevidnost, da je škatlo odprl brez zaščitne maske. In ta neprevidnost je nesrečnika stala življenje, ko je odstranil pokrov, so puhnili vanj plini, ki jih je hipoma vdihnil s polnimi pljuči. V naslednjem trenutku so se že pokazali strahotni učinki. Nesrečni fant ie na mah posinel, nato pa se ie zerudil. V silovitih krčih je parkrat močno kihnil. potem pa je izgubil zavest. Delavci, Id ao mu priskočili na pomoč, so takoj poklicali zdravnika, toda tudi zdravniška pomoč je ostala brezuspešna. Zdravnik je ugotovil, da je nastala smrt zaradi zastrupi jenja z barvnim oksidom in nenadnega oalabljenja srca.. Nekateri pokojnikovi tovariši so izpovedali, da se je nesrečni eRmec ravno ta dan vrnil na delo. Prejšnji dan je ohskal namreč svojega na smrt bolnega očeta, aedaj pa js revež ■ pred njim odšel v večnost. | Letošnja letina na Dolenjsken Najprej poplave, potem pa suša —- Končni pridelek je prav pičel Novo mesto. 17 oktobra. Letošnja letina dolenjskega kmeta ni zadovoljua. Skoro vsi poljski pridelki niso od daleka dosegu količine, ki je potrebna za domačo porabo in preživljanje kmečkih družin in poleg tega že potrebna količina za odprodajo, da kmet plača davke, kupi družini potrebno zimsko obleko in obutev, plača posle itd. Saj ima tudi kmet dnevne potrebe, brez katerih ne more živeti. Dasi je pomlad obetala ugodno leto, sta deževje in poplava uničila mnogo obetajočega upa. Cesar ni vzela voda, je mnogo pokončala suša, tako da je končni pridelek prav pičeL Pšenico, rž in ječmen je precej poškodovalo deževje, ker so žita polegla. Le malo je gospodarjev, ki pri tem niso bih prizadeti in se morejo pohvaliti z dobro mlačvo. Več pa je takih, ki so komaj seme dobila povrnjeno. Prav slab je tudi krompir, ki spada med kmetu najpotrebnejšo hrano in po katerem je veliko popraševa-nja. V ugodnih letih so dolenjski kmetje prodali velike množine krompirja. Tudi letna se oglašajo kupci, a kako naj kmet prodaja, ko niti za svojo potrebo in za seme ne bo imel dovolj. Tudi krma za živino dela kmetu nemalo preglavic. Pred košnjo sena so bili mnogi, zlasti nižje ležeči travniki in se-nodteti, parkrat poplavljeni. Voda jih je onesnnfila in mnogo tega sena je za krmo nerabnega. Nekaj sena je celo takega, da ni za drugo rabo kot za nastiljo. V višjih legah ležeče kosenice pa tudi Bfcps dale toliko kot bi bilo želeti. Suša pa js zopet ovirala rast drugi košnji otave. IfjB detelje so obrodile dobro. Radi pri-raanjkovanje krme bo marsikateri kmet primoran nekaj živine prodati, da bo takn zmanjšal število glav, ki jih bo moral čez zimo prekrmitL Ajda, ki je bila zgodaj vsejana in je pred prvo slano že dozorevala, je lepa in polna m ni občutila slane. Pozneje vsejana ajda. in ajda, M je bila vsejana po dežju, ki je nekoliko namočil zemljo, da je bfio mogoče preorati preje zaradi suše trdo zemljo, je ob nastopu slane še cvetela al komaj odcvetevala. Tej ajdi je mraz Napad zaradi meje Novo mesto. 20. okotbra V prijaznem dolenjskem naselju št. Jur-ju pri Mirni peči se je pripetil krvav dogodek, katerega povod je bila meja dveh sosedov. Pri Draganovih so Zeli ajdo, katero sta vozila domov pod kozolec z volmi gospodar. 52-letni Dragan Jože in njegov lS-letni sin-edinec Jože. Ko sta prispela z naloženim vozom v vas po kolovozni poti tik hleva 70-letnega pos. Janeza Cesarja, je Cesar planil kot ris s kopačico nad Draganov a vola. da bi ju ustavil in pregnal. Dragan, ki se je bal za svoja vola, je nastavil proti kopačici ves preplašen svojo levo roko. Sledil je močan udarec in Dragan je imel presekono roko nad zapestjem. Zaradi silnih bolečin se je pričel mož takoj opotekati. Videč, da oče krvavi, mu je sin priskočil na pomoč. Cesar je takoj pograbil kol, s katerim je podrl tudi sina na tla. Dragan, ki se je bolj bal za sina-edinca kakor pa zase, je vkljub slabosti skočil med razjarjenega Cesarja in sina, da jra je obvaroval udarcev, ki jih je sam prestregel. Napadalec, je Dragana poškodoval še na glavi, nosu in levi nogi. Ko je Cesar videl svojo Žrtev okrvavljeno in onemoglo, se je rohneč umaknil z nečastnega bojišča, katero bo imelo za napadalca, oz. starega borca ie prav neljube posledice. Dragan se je moral zateči po pomoč k zdravniku v mesto, da mu je spral in obvezal rane. Križanka Pomen besed Vodoravno: 1. Vsakdanja hrana, 4. ustanovitelj budizma, 7. domača žival 9. vrsta pesnitve, 11. jugoslovanski otok, 12. kazal ni zaimek, 13. število, 14. gora na Primorskem 15. dva enaka samoglasnika, 16. del strehe. 18. dva enaka samoglasnika, 19. spremljevalec, 20. grška črka, 21. pripadnik slovanskega naroda, 22. ni kal niča, 24. japonski otok, 25. podoba, 26. nota v lestvici, 27. slovenski pisatelj, 29. oziral-ni zaimek. 30. domača žival, 32. gora v Grčiji. 33. poljski polotok. Navpično: 1. grški otok, 2. učenje, 3. vzklik, 4. nadnaravno bitje, 5. mrčes, za-jedalka. 6. grška boginja, 8. zaliv v Ka-spiekem morju. 10. ena izmed vsakoletnih Vodnikovih knjig, 12. slovenski slikar, 16. oziral ni 17. del oblačilne opreme, 20. star ples. 23. vrsta pesništva, 27. slo* venski kipar' 28. pripadnik zasužnjenega slovanskega naroda, 30. veznik. 31. veznik. ReUtev križanke, objavljene danes teden Vodoravno: 1. Ortnoko, 7. Eden, 8. soba, 10. ped, 11. vek, 12. Iran, 14. Tara, 15. rogač 17. ep, 18. tor, 19. se, 20. retor, 22. Irua. 24. kadi, 26. Job, 27. daj, 28. a zA, 30. doma, SI. An aha me. Navpično: 1. oder, 2. redar, 3. za, 4. oa, 5. kovač, 6. Ober, 7. epidemija. 9. akademija, iS. notes, 14. tarok, 16, Got 20. rabin, 21. Rador. 23. Rosa, 25. *— — -30. da. zelo Škodil in jo uničil. Tako mnogi kmetovalci tudi s pridelkom ajde ne morejo biti zadovoljni. Koruza kaže različen pridelek. Zadnja koruza je se zadovoljiva, a poznejša drobna je slaba. Mnogo je se tak?, ki ni dozorela. Tudi koruza kaže v splošnem manj zadovoljiv pridelek. S fižolom je ista. Tudi temu je suša zelo škodila, da ga je prav malo Dasi je bil ponekod videti lep, a pri odtrgavanju in pri ruženju se je spoznalo, da ao stroki prazni m imajo le malo zrn. Zelje., ki je poleg • krompirja kmetu glavna hrana, dela le slabo glave in tudi repa, ki se že bliža času, ko bi jo bilo treba izkopavati, saj se bliža sv Luke ž, ki je repni pukež. ne kaže nič kaj prida. Tako je letošnja letina na Dolenjskem prav slaba in kmet s skrbjo gleda v bodočnost, kje bi dobil danes za najnujnejše potrebščine. Sadna letina je bila res dobra, a kaj mu to pomaga, ker sadja prodati ne more, niti ga ne osušiti, ker je žari bog vse premalo sušilnic po Dolenjskem, V tem ozri.ru bd morala banovina v bodoče priskočiti na pomoč z nasveti in podporami, da bo dolenjski kmet zopet pričel s sušenjem sadja tako. kakor v prejšnjih letih. Bogata sadna letina $• v današnjih razmerah kmetu celo v poeubo. ker ne ve, kam s sac]jem, pa kuha žganje. Zle poele»-dice prevelike množine sadja so kažejo ze sedaj, še hujše pa bo. ko bodo pričeli kuhati žganje iz sliv, ki so sedaj še zabite v sodih. Grozdje, ki je tudi bograto obrodilo, m se povsod hvalijo z dobro letine vendar ni tako, da bi se moglo povsod prištevati med prvovrstne letine. Grozi ju. ki c;a je bilo res veliko, je tudi škodovala ob^ut.ra suša v tem. da ni tako sočno temveč ve bolj lupinasto. Zato tudi n*» vrSC toliko, kakor bi človek ob obilici grozdja pričakoval Kar sta dali ob drugih letinah I tropini soka. je potrebno letos tri tropine. Tega pred prešanjem grozdja v most ui-srno opazili. Tako tudi grozdna letina ue bo tako bogata, kakor smo pričaka ^]\ kljub temu. da moremo letošnje Teto ?*^U glede na grozdje med eno najooljsih let. Praznik gospe Trobejeve Ljubljana. 21. oktobra Danes je dočakala v Gornjem gradu 75 let splošno priljubljena Trobejeva grwpa, Trobejeva hiša je znana daleč po naši domovini in letoviščarji jo zelo radi obiskujejo. Ga. Franja Trobejeva vodi že od L 1901 sama gostilno, ko je postala vdova. Gospa j** moSko prenašala \-se ularoe usode, ki niso bili Lahki. V vojni je izgubila sina Antona. Umrla jI je tudi hderka. Pavla in živi le še sin Matija, ki je pa strokovni učitelj na Jesenicah, živijenjske preizkušnje ji niso mogle vzeti prirojene šegavoati in optimizma, ki ga vedno šin v svojem krogu. Vedno vedra in delavna se zanima še zdaj tudi za javno življenje. V svojem kraju je bila vedno med najpo-ZTtvovalnejširru in najde Lavne jšimi društvenimi delavci- Delovala je v bivši Čitalnici, Pevskem društvu, pri CMD, podpirala je Sokola in še vedno je akt vna planinka. Sefl vedno zelo ljubi naše lepe planine in leta je ne ovirajo, da bi ne napravila vsaj po ene težje ture v.cako leto. Lani je napravila turo po Turškem žlebu na Skuto. Prištevati jo moramo torej med najstarejše hriboiazce pri gsjSV Njena družna je mnogo pretrpela med vojno. Ker je bila ga. Trobejeva vedno zavedna Slovenka, česar ni skrivala nikdar, je bila njena hiša tedaj pod policijskim nadzorstvom Vrh ženi želimo še mnogo plodnih let ter da bi ostala še dolgo tako zdrava in čila in da bi jo lahko še večkrat sreča vali na naših lepih planinah! Iz Gernfe F?*i!«?©ne — V mlaki je utonil Pri Knodlovih v Grabah je vladalo že dalj časa nevzdržno razmerje, ker so bili družinski prepiri na dnevnem redu. Tudi te dni Je prišlo med 701©tnim Francem Knodlom in njegovo mlajšo ženo Jožefo do prepira in Knodl je vse zapodil od hiše. Ker je bil vdan pijači, je v jezi pil naprej in se precej opijanil. Proti večeru je hotel napojiti živino ra odšel je k bližnji mlaki s škafom po vodo. Pri zajemanju vode pa mu je spodrsnilo, tako da je padel na trebuh v mlako, ki je bila globoka okrog 80 cm Čeravno se mu je to že poprej večkrat primerilo in se je vedno rešil, je tokrat obležal v vodi in utonil. Našla ga je v poznih večernih urah žena, ko je bil že mrtev. Ker se je kmalu raznesla po vasi govorica, da je pokojni Franc Knodl umrl nasilne smrti je bil poklican banovinaki zdravnik dr. Julij Mat-thev iz Apač. ki pa ni mogel ugotoviti ni-kakih znakov nasilja ter je odredil pokop pokojnikovega trupla. Ali 25 prlspmvai za sokolski atom v Strem 4 »SLOVENSKI RARODc, soneta, n. oktobra 1989. lhibavni in pevski par na sveto — zopet združen v superšlagerju bajnega razkošja, božanskega petja, glasbe in rajskih melodij Ure predstav: Zaradi dolžine filma so ure deloma spremenjene in sicer: danes (v soboto) ob 16., 19. in 21.15, jutri (v nedeljo) ob 10.30 dopoldne (po znižanih cenah) ter ob 14.45, 17., 19. in 21.15 uri Zaljubljenca TECHNICOLOR/ VSA LJUBLJANA JE NAVDUŠENA! Vsakdo si bo ogledal ta spored! Zaradi velikega zanimanja Vam priporočamo nabavo vstopnic v predprodaji! r VES FILM JE IZOOTOV-LJEN V PRELESTN1H NARAVNIH BARVAH! Predvajamo najnovejši foxov tednik! Kino Union Telefon 21-21 Spomnite se nepozabnih filmov »Rose Marie«, »Bell Jorgovan« itd.! Se mnogo lepši In razkošnejši je ta najnovejši film! VNE VESTI — Vodnikova družba v Ljubljani je pripravila letos svojim Sanom in prljate-ljem lepe knjige prijetno presenečenje. V svojih letošnjih publikacijah bo namreč izdala malomeščansko kriminalno povest »Neznani storilec« izpod peresa mlade veliko obetajoče pisateljice Ljube Prenner-jeve. Napeti zaplet in razplet detjodkov. presenetljiv konec in zdrav humor, ki veje iz te knjige, bo nudil obilo razvedrila tudi razvajenim čitateljem. Ljubitelji lepe knjige — včlanite se takoj v naši ljudski fcnjižni družbi. Poleg te knjige dobi vsak član Vodnikove družbe še tri druge knjige: b°gato ilustrirano V°dnikovo pratiko za leto 1940, Ivana Albrechta povest »Nebo gori« ter v^aki družini neobhodno potrebno knjigo zdravnika - specialista dr. Janka Hafnerja »O boleznih ušesa, nosa in grla« za mai zneseK, borih 20 din. — General Tartaglia prevzel svoje posle. Včeraj je prevzel general Kvintilijan Tartaglia posle orožniške brigade banovine Hrvatske, polkovnik Bojič in njegov pomočnik podpolkovnik Pavelić sta pa prevzela poveljstvo orožniškega polka v Zagrebu. Z današnjim dnem je začelo torej poslovati orožništvo banovine Hrvatske, brigada šteje okrog 5.000 mož. Hrvatsko orožništvo se bo tudi po urriformi nekoliko razlikovalo od ostalega orožni-štva. — Promocija. V torek 24. t. m. bo promoviran za doktorja prava na univerzi v Ljubljani g, Savo Zužič iz Gorice. Čestitamo! — Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Marjan Bartol iz Ljubljane, Ivan eLnič iz Plešivice pri Ljubljani in Anton Skubic iz Višnje gore. Na tehnični fakulteti sta bila diplomirana gospod Borut Janežič iz Ljubljane in g. Jože Majdič Iz Kranja, oba na gradbenem oddelku tehnične fakultete. Čestitamo! — Plemenit čin. Kakor izvemo je UNGŠ — sekcija Ljubljana, to je Udruženje nastavnikov meščanskih šol — podarilo vsaki meščanski šoli v dravski banovini po 10 šolskih knjig iz lastne založbe za revne učence na šoli Tako bodo torej dobili najrevnejši potrebne knjige, katerih si pod nobenim pogojem ne morejo kupiti, na račun onih sTečnikov, ki si knjige lahko kupijo. V poštev pridejo Šolske knjige od čitanke za I- razred pa do državo-znanstva za IV. razred, ki jih je sekcija izdala tekom zadnjega leta in s tem obenem povzročila, da knjige niso predrage, na drugi strani pa da so naše meščanske šole enkrat dobile v resnici dobre knjige, ki bodo dvignile ugled meščanskih šol na vse strani Od izdaje šolskih knjig pa bodo imeli tudi učitelji meščanskih šol sami veliko koristi Iz dobička pri prodaji založenih knjig namerava sekcija sezidati Dom učiteljstva meščanskih šol, kjer bodo vsi potrebni poslovni prostori pa tudi stanovanja za samce, dalje stalna prenočišča za one člane udruženja, ki prihajajo v Ljubljano po opravkih, pa morajo tu prenočevati. Sekcija se pogaja za nakup stavbne parcele nekje v Rožni dolini, načrti za dom so že gotovi. Tako delavnost je treba na vsak način javno pohvaliti in postaviti drugim za vzgled. — Švicarska trgovinska delegacija v Beogradu. V četrtek zvečer je prispel v Beograd ravnatelj odbora za zunanjo trgovino iz Berna Erbar kot član švicarske delegacije, ki bo vodila pogajanja z našim Zavodom za pospeševanje zunanje trgovine. Včeraj zjutraj je pa prispel iz Berna v Beograd še drugi član švicarske delegacije Vlisinger. Prizadevanje naše delegacije pojde za tem, da se poveča izme-njeva blaga med obema državama, zlasti izvoz nase živine v Švico. — Reorganizacija Jadranske straže. V zvezi z upravnimi reformami naše države Je nastala potreba, da se reorganizira tudi Jadranska straža. Pobudo za to sta dala oblastna odbora v Zagrebu in Splitu. 19 novembra bo seja glavnega odbora, na kateri bo padla končna odločitev o reorga-nfczacijL Potem bo sklican kongres, ki bo potrdil sklepe glavnega odbora. Z izpre-membo pravil se bo zagotovila širša avtonomija oblastnih odborov. — O dijaških Koledarčkih. Trgovci s šolskimi potrebščmami žele ob pričetku vsakega šolskega leta privezati kurmjočo mlađ'no nase In zato izdajajo različne vabe v obliki dijaških koledarčkov, urnikov, pivnikov, beležnic itd. Vse do letos so imeli navado, da so naročali urnike s koledarji na pribl'žno tak način, kakor jih naročajo dimnikarski pomočniki za i^voja novoletna voščila. Vse je zgledalo po enem in Istem kopitu, nobeden izmed urnikov pa ni imel za dijaka kaj pripravnega in primernega na sebi. Učenci so sicer sprejemali urnike, toda rabili so jih kvečjemu par dni ali pa do prve spremembe urnika, nakar so jih vrgli v staro šaro. Letos pa je s šablon skimi urniki pometi a ljubljanska tvrdka Baraga, ki je izdala -Koledarček slovenskega dijaka«, ki zasluži vso pohvalo. Poleg trojnega urnika, preglednice šolskih nalog m drugih zanl-mivih šolskih navodil ima kar dve strani na katerih prvi beremo želje naše Jugoslavije, kakšni naj postanejo dijaki, na drugi pa zgodov nske resnice, na katere ne smemo nikdar pozabiti. Za vzgled navajamo: »Jugoslavija pričakuje od svojih dijakov, da postanejo ljudje, mladi možje in mlade žene, ki znajo ravno in nezavisne hoditi, medtem ko se drugi priklanjajo in skrive hrbte za službo in moč!« Od Zgodovinskih resnic pa tudi eno: »Da bo Jugoslavija večna, če bo imela verne in zveste državljane.« Iz teh dveh primerov je -n<5v?dno **a *e ubrala tvrdka Baraga nora pota ko je stopila v krog onih ljudi n državljanov, ki se zavedajo, da je vsak zmed nas, pa čeprav je pridobitnik, dol->n pr*srebati k državljanski vzgoji na-'ega naraščaja. Naj žive posnemale!! — Dvajset let po smrti Svetla Antona. Včeraj, 20. t. m. je minilo 20 let, odkar je izdihnil v Mariboru naš glasbenik in skladatelj Anton Svetek. Bil je sin pok. ravnatelja Mestne hranilnice in predsednika Glasbene Matice Svetka. Rojen 13. junija 1875 v Ljubljani, je absolviral ju-ridične študije In je nazadnje služboval kot finančni komisar v Mariboru. V Ljubljani je deloval v Glasbeni Matici in bil pevovodja pevskega društva »Ljubljane«, v katerem je ustanovil pevsko šolo pod vodstvom Lili Gerbičeve. Obnovil je med našimi pevci zanimanje za pesmi Frana Gerbiča in je njegova zasluga, da se po-jo Gerbičeve pesmi še danes. Tudi sam je zložil precej pevskih in klavirskih točk ter so zlasti znani zbori »Ponte dei sospi-ri«, »Kaj bi te vprašal?«. »Za zvezdico je zvezdica« i. dr. Tudi v ostalini je gotovo nekaj rokopisov ki bi bili vredni, da se izkopljejo za dobrodošlo uporabo našVh zborov, saj so sveži In v moderni smeri ter zasluži njih ustvaritelj. da ostane pevcem nepozaben. Pokojnika se spominjajo naši pevci kot izredno prikupnega, živahnega in v družbi ljubeznivega moža. — Iz državne službe. Imenovani so za zrvaničnici državni dnevničarki zvaničnici Ivana Demšar pri banski upravi in Jerica GoleŠ pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, za zvaničnika dnevničar zvaničnik pri sreskem načelstvu v Krškem Rudolf Kolesa, za služitelja dnevničar slu-žitelj pri sreskem načelstvu v Litiji Karel Kovačič in za policijskega stražnika pri upravi policije v Ljubljani »straža k pripravnik Egidij Rode; upokojen je policijski nadstražnik zvaničnik pri upravi policije v Ljubljani Ivan Obreza, — Iz »Službenega Usta«. »Službeni list kar. banske uprave dravske banovine« št. 84 z dne 21. t. m. objavlja sporazum o razširitvi jugoslovensko italijanskih pogodb tudi na bivšo kraljevno Albanijo, dopolnitev pravilnika o pogodbenih poštah .odločno o ukinitvi carine na suhe neetuirane slive, odločbo o nadzorstvu pre gledovanja m žigosanja tokomerov m reduktorjev, razveljavitev prepovedi uve^a glodavcev iz Slovaške, pojasnilo ministr- Strti v neizmerni boli sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je prenehalo biti zlato srce ljubljenega soproga, zlatega očka, dobrega, nenadomestljivega sina, brata in svaka, gospoda Tušarja Nandeta pekovskega mojstra dne 21. oktobra ob 4. uri zjutraj. Pogreb nepozabnega blagopokojnika bo v nedeljo 22. oktobra 1939 ob 4. uri popoldne izpred Sokolakega doma v Sliki na pokopališče k Sv Križu. LJUBLJANA, dne 21. oktobra 1988. TONČKA TUŠ AR, soproga; ŽARKO In MAGDALENA, otroka; HELENA TUŠ AR, mati; OLGA, por. PRAPROTNEK, ANGELA, STEFI, por. MA JERIC, JULKA, por. VREČEK, sestre; ALBIN, brat, ter ostalo sorodstvo. stva za socialno politiko in ljudsko zdravje o dajanju popusta na recepte, in objavo o telefonskem prometu med Jugoslavijo in Slovaško čez Nemčijo in Madžarsko. »Službenemu listu c je priloženo kazalo za prvo polletje 1939. — Vreme. Vremenska napoved pravi da bo spa?enienljivo nekoliko manj toplo vneme, od časa do časa dež. Včeraj je deževalo v Ljubljani in Mariboru. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 27, v Sarajevu 26, v Splitu, Kumboru in Dubrovniku 23, v Zagrebu 22, na Visu in Rabu 20, v Ljubljani 18.2, v Mariboru 16. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761, temperatura je znašala 8. IVOCN] KINO SOKOLSKI DOM V Mg — Telefon 41-79. Glasbeno delo o življenju in ljubezni enega od največjih glasbenikov MOZART V naslovni vlogi Stephen Hag gard, nadalje Liana Heid, Victoria Hopper. Predstave: danes ob *£9., jutri ob 3., 5., 7. in 9.. v ponedeljek ob %9. Prihodnji spored: SISI šičem. Niti najstarejši ljudje ne pomnijo tako dobre sadne letine. — Samomor vinogradnika. Iz Petrinje je izginil oni dan SOletni vinogradnik Janko Ivičič. Za mošt je dobil precej denarja in z njim je izginil, čez pet dni je bila pa policija obveščena, da so našli Iviči-čevo truplo. Mož je za pil ves denar, potem je pa kupil 3 del oetove kisline in se zastrupil z njo, — Velik vlom v Zgosah na Gorenjskem. V hišo posestnlce Ane Jurič v Zgošah pri Begunjah na Gorenjskem, je bilo snoči vlomljeno in ukradeno 12.420 din. V hišo je vdrl vlomilec zvečer med 19. in 20., ko ni bilo gospodinje doma. Vlomilcu so morale biti domače razmere znane, zato je tudi izkoristil kratko goepodinjino odsotnost. — Dve tatvini denarja. Pri Sv. Urhu nad Zagorjem sta se pridružila te dni rudarju Josipu Šinkovcu dva neznana potepuha, ki sta mu ukradla iz žepa telovnika 2800 din. Potepuha sta po tatvini pobegnila. V gostilno Josipa Dežmana v Druž-mirju sta vdrla te dni ponoči dva neznanca in mu odnesla iz omare 2000 din ter 250 din vredno pištolo. — Nesreče. Marija Blatnik, 22-letna po-setnikova hči iz iKten vrha pri Krki, je včeraj doma sekala koruznlco in si odsekala kazalec na desni roki. — Rudarjeva hčerka Frida šterk iz Ljubljane je doma tako nesrečno padla, da si je zlomila levo roko. — Žagar Robert Zavtar iz Most pri Žirovnici je včeraj gnal konja v sosedno vas. Konj pa se mu je naenkrat splašil in podrl Lavtarja, ki si je zlomil nekaj reber. — Mizarski pomočnik Alojz Mehle, zaposlen v Mizarski zadrugi v Ljubljani, je v delavnici padel in se potolkel po životu. — Pri podiranju drevesa si je poškodoval desno roko posestnik Ivan Oven s Peruzzijeve poti v Ljubljani. — Mestni reševalci so snoči prepeljali v bolnico služkinjo Brigito Dežmanovo, ki je padla s kolesa in dobila hude notranje in več zunanjih poškodb. tkanine za damshe Uostume in plašče — prip&roca Ae& Es Skaberne Iz Lfnblian LJUBLJANA. — Smrtna obsodba. V Karlovcu je bila včeraj razglašena obsodba v procesu proti Lazi Eremiju in Simu Djakoviču. Oba sta bdla obsojena zaradi zločina, storjenega v noči od 29. na 30. aprila, ko sta dogovorno umorila Djakovičevo ženo Milko, da bi prišel njen mož do zava.ovalnine v znesku 75.000 din odnosno 110.000 din, za kolikor je bila zavarovana njegova hiša s trgovino in pohištvom. Eremija je Djakovičevo ženo pobil, da se je onesvestila, potem jo je pa odnesel pred trgovino, polil s petrolejem in zažgal. Nagovoril ga je k zločinu Djakovič in mu plačal 2.000 din, 10.000 mu je pa obljubil, ko bo zločin storjen. Eremija je bil obsojen na dosmrtno robijo, Simo Djakovič pa na smrt na vešalih. — Umor Iz političnih nagibov. V vasi Kesunji blizu Bjelovara je bil umorjen ugledni posestnik Petar Vrtar. predsednik mestne politične organizacije in poveljnik ! Seljačke zaščite. Vračal se je od vojakov, j pa so ga napadli neznanci s koli in mu i zdrobili lobanjo, da je kmalu po prevozu v bolnico izo^ihnil. Deana Durbin in Leopold Stokowsky „Oaa in njenih ICO" » „Dan maščevanja44 Danes: KINO MOSTE — 30 let sta bila zaročena. V vasi Si-kirovici blizu Djakova so imeli te dni redko svatbo. Poročila sta se Mato in Stana Rekitič, ki sta bfla zaročena že od leta 1905., ko je bil fant star 18, dekle pa 16 let. Pred tridesetimi leti je Stana obolela in zato je bila poroka preložena. Potem je moral fant k vojakom in prišla je svetovna vojna, iz katere se je vrnil s pre* taesenirni možgani in silno nervozen, tako da se je moral dolgo zdraviti. Domov se je vrnil sele L 1935. Dekle ga je čakalo in zdaj sta se končno poročila. — prašiče krmijo z breskvami. Okolica Daruvara je imela letos rekordno sadno letino. Ljudje niso vedeli kaj bi počeli s sadjem. Po vinogradih so breskve obrodile tako bogato, da so krmili z njimi praoče. Tud* hruške in Jabolka, so dajan nra- —lj Smrt uglednega ljubljanskega zdravnika. Po dolgi, mučni bolezni je danes ponoči na svojem domu v Prešernovi ulici 3 za vedno zatisnil oči znani ljubljanski zdravnik dr. Ivan Geiger. Smrt ga je pokosila v 76. letu starosti. Plemeniti pokojnik je bil rojen v Košani na Primorskem in se je kmalu po promociji naselil kot praktičen zdravnik v Ljubljani. Dolga leta je bil šef sanitete državne železniške direkcije v Ljubljani in je šele pred leti stopil v zasluženi pokoj. Pogreb blagega pokojnika bo v ponedeljek ob štirih popoldne iz hiše žalosti v Prešernovi ulici 3, na pokopališče k Sv. Križu. Bodi blagemu pokojniku ohranjen svetal spomin. Žalujočim ostalim naše najiskrenejše sožalje! —lj Delo v Ljubljanici zopet ustavljeno. Včeraj smo poročali, da so v Ljubljanici začeli nadaljevati regulacijska dela pri cukrarni po 14dnevnem zastoju, ker je bila poškodovana zapornica v Trnovem. Ponoči je pa zaradi močnih nalivov voda tako močno narasla, da so jo morali zopet odpreti na špici, zlasti še, ker je zopet nekoliko poškodovala zapornico. Zato zdaj delo pri cukrarni zopet počiva in brez uspeha je bil ves trud In zaman stroški dela zadnjih dni. Voda je nalila temelje in napravila precej škode. —lj Pred otvoritvijo razstave bolgarske knjige. Priprave so bile v glavnem končane že danes. Razstava napravi v veliki dvorani Narodne galerije po svoji preprosti, a tem bolj učinkoviti ureditvi vtis res reprezentativne razstave. Otvoriev bo lepa kril urna slovesnost, ki se je bodo udeležili tudi številni zastopniki bolgarskega kulturnega življenja in delavci za kulturno zbližanje med nami in Bolgari. Bolgarski zastopniki se prepeljejo zvečer okrog 20. v Ljubljano. Med njimi bo tudi predsednik Bolgarsko-jugoslov. društva Nikola Zahariev. Slovesnost se začne jutri ob 11. —lj Umrli so v Ljubljani od 13. do 19. t. m.: FlorjančiČ Marija, roj. Poni kvar, 75 let, vdova potov, uradn. banke >Slavlja«; Lužar Frančiška. 75 let. posestnica, Šela, obč. Dobrunje; Ušen Marija, sestra Avrelija, 89 let. usmiljena sestra sv. Vinc. Pavi. — V ljubljanski bolnici so umrli: Dolinar Lovro, 47 let, poljski delavec, Brod, obč. Zminec pri škof ji Loki; Pavšek Marija. 1 leto, hči kovača. Slap, obč. Sv. Katarina pri Kranju, Belič Anka, 35 let, žena obč. tajnika, Tomišelj pri Ljubljani; žnidar Marica 4 leta, hči tesarja, Rašica, obč. Šmartno pod Šmar. g.; žnidaršič Frančiška, 59 let. posestnica, Peščenik pri Višnji gori; Berlec Anton, 4 mesece, sin zidarskega pomoč. Vič: Bucik Jožef, 39 let, delavec, Koseze; Dobrajc Milan, 13 let, sin žel. strojevodje: Petrič Antonija, 25 let. delavka Depala vas; Miklavc Neža, 66 let, vpokojenka tob. tov.; Srna Katarina 27 let, hči posestnika, Obernah pri Ribnem. srez Radovljica. —lj Obvezen sestanek staršev prirede v četrtek 26. oktobra vse ljubljanske ljudske šole. Na tem sestanku šolski upravitelji pouče starše, kako se bo ravnalo z otroci v primeru nevarnosti zračnih napadov. Udeležba je za vse matere, ki imajo otroke do 16. leta starosti, obvezna. Šolam je strogo naročena kontrola udeležbe, da pridejo k pouku vse matere ali očetje brez izjeme. Starši naj gredo v ono šolo. kjer imajo svoje otroke, a če imajo otroke po več šolah naj se pouka udeleže v ljudski Šoli svojega okraja, _lj »Ona in njenih 100«. Po dolgem Času se boste zopet enkrat imenitno zabavali, obenem pa imeli velik glasbeni užitek pri prekrasnem velefllmu, ki je imel po vsem svetu senzacionalen uspeh. »Ona in nlenih 100«, Dina Derbin, novi škrjan-ček in Leopold Stokovvskv. Edini film, ki nudi pravi pevski in glasbeni užitek. Kot drugi film teče »Dan maščevanja«, gang-sterji na delu. Ta film bo pa navdušil drugi del publike, tako da je preskrbljeno za vse. Kino Moste. _lj Iz Koleri je smo v četrtek objamn prošnjo občinski upravi zaradi razdrtih hodnikov, ki so jih razkopali pri navperja-vanju telefonskega kabla. Z magistrata imamo pa se pojasnOo. da morajo tisti, ki so hodnike razkopali, hodnike spet soraviti v red. Tudi v Kolezijl Je gotovo znano, da mestna občina s teVefonaklml kabli nima nobenega opravka an tudi nobene pravice do njfh, zato naj se pa prebivalstvo Kopališke ulice obrne se na pravi naslov. Kar se pa mosta čes Gradasči-co tiče, so te dni ox* davkoplačevalci ob Gradaačlci gotovo čitali raspis mestne ob- čine, ki je z njfcm razpisala natečaj sa ureditev velikega, modernega ljudskega kopališča v Kolezijl in samo za nagrade projektantom, ki predlože najlepše, najbolj smotrne in najbolj praktične nacrte, določila lepo vsoto 18.000 din. Kolezije torej sedanja mestna uprava nikakor ni prezrla ali cek> pozabila nanjo, ker ji hoče nakloniti največje in najlepše ljubljansko kopališče. Tudi novi most je že v osnutku novega proračuna, prav tako bo pa brea dvoma urejena tudi cesta onkraj Grada-ščice, da Koiezija postane najvabljivejse zbirališče Ljubljančanov, seveda v največjo korist kolegijskih davkoplačevalcev. Zato naj pa blagovolijo nezadovoljni davkoplačevalci v Koteziji tudi upoštevati, da bo te izredno velike pridobitve za Koleri jo plačala vsa Ljubljana, —lj Tatvine v mestu. Delavcu Antonu Peliharju je nekdo ukradel na novi stavbi v Zg. Šiški 500 din vredno nikljasto žepno uro, ki ima na notranji strani pokrova njegovo ime. — Izpred kleti v Zeljarski ulici je tat odpeljal 250 din vreden štirikolesni ročni voziček Simonu Rekarju. Neznan zlikovec je te dni poskusil vlomiti v gostilno Antona Novaka v Stepanjl vasi, pa se mu vlom ni posrečil m je odnesel samo sveženj ključev. —lj Ukradena kolesa. Izpred MenduSi-čeve gostilne v Trnovskem pristanu je nekdo odpeljal 1600 din vredno kolo znamke »Viktorija« Vinku Simončiču. Modro pleskano kolo, znamke >Paris<, vredno 1000 din, je bilo ukradeno izpred Marin-škove gostilne v Prečni ulici Fricu Vabri. — Slavomir Oman je prijavil, da mu je tat odpeljal 800 din vredno kolo znamke > We~ kada« izpred neke trgovine na Mestnem trgu. Dalje je prijavil tudi Ivan Krese, da mu je bilo ukradeno 1000 din vredno kolo, znamke vPuch« izpred neke gostilne v Šiški. _lj Plesni zavod »Jenko« v Kazini otvori svoje plesne tečaje v ponedeljek HO. t, m. ob 20. uri z začetnišklm tečajem za novince — dame in gospode. V torek H L t. m. otvoritev >nadaljevalnih tečajev« z revijo letošnjih novosti: Boonips a Dalsve in »The Park Parade«. Informacije tn vpisovanje od 28. t. m. dalje dnevno v Kazini. Dijaki (-nje) imajo popust. 510 —n —lj Plesna šola na Taboru ima jutri ob 20. (in ne danes kot je bilo pomotoma javljeno v današnjem »Jutru«) redno P,esrao vajo. Pouk začetnikov se prične točno četrt ure preje. _ Moderne pletenine KARN1CNIK Nebotičnik. _lj posetnlke motodirke na Večni i»otl vabi in se priporoča gostilna i Strelišče« pod Rožnikom. Domače kolne, izborno krvav ce, pečenice. Izbrana vina- Portugalka. — 507—n_ _lj Vodstvo po V. razstavi kluba »Neodvisnih« ima jutri v nedeljo priznani ak. slikar prof. Ivan Vavpotič, Po tako vzorno urejeni in kvalitetni razstavi bo prav gotovo vodstvo dobrodošlo. Naj nihče torej vsaj v nedeljo ne zamudi obiskati razstave, ki je po sodbi mnogih najboljša, kar jih je bilo v zadnjih letih. —lj Večna pot zaprta. Občinstvo opozarjamo, da bo Večna pot danes med treningom, t. j. od 14. do 17. ure kakor tudi v nedeljo 22. t. m, ob času dirke t. j. od 14. do 17. ure za ostali promet zaprta, _lj Krajevna organizacija '*NS za sp* šišenski okraj poroča, da je umrl njen vestni in delavni blagajnik g. Nande Tuv šar, pekovski mojster. Pogreb nepozabnega se vrši v nedeljo 22. t. m. ob 4. url popoldne izpred sokolskega doma v Sp. Šiški na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo članstvo, da se pogreba pomostevilno udeleži. „_ _„ _lj Društvo Skrb za mladino v "P- »isict poziva članstvo, da se pogreba prembulega predsednika Tušarja. pek. mojstra polno- ^3-^ krab BeOevne v Sp. S**kl poziva članstvo. da se udeleži pogreba preminilega g- Nandeta Tušarja, ki se vrši v nedeljo 22. t. m. ob 4. popolekle Ispred Sokolskega doma v Sp. ftJski na pokopališče pri Sv. Križu. _rj Ob priliki razstave bc4trar*ke kntt- ge v Ljubljani bo v petek 27. t. m koncert bolgarske pianistke prof. Ženi Kovačeve iz Zofije v mali rnliarmonični dvorani. Ženi Kovačeva le ena najboljših go-ienk znamenitega francoskega pianista Cortota. Na glasu je kot odlična baterpret-ka dei domačih, francoskih in klasičnih sklada tel jen-. Opozarjamo na njen prvi koncertni nastop v Ljubljani in že danes vabimo koncertno občinstvo na ta klavirski večer odlične Rolgarke. Podrobni spored in pretprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. _ —lj Kino Sokolski dom v ftlš*q javlja, da zaradi pogreba brata Tušarja odpadalo predstave ob S. In ob 5, url popoldne. —Ij Lotkovno gledališče Ljubljanskega Sokola naznanja svojim malčkom da prične s predstavami v nedeljo 22. t. m Na sporedu so v novi seaoni Izbrana dela: Svanda dudak SovJL grad. Gasperček p*-lot, Potovanje okoli sveta. Začarani gerad, Robinzon, itd. Prva predstava se uprizori v nedeljo 22. t. m ob 15. uri. Na sporede je pravljična igra v štirih dejanjih »Sovjl grad«. Vabimo vse prijatelje lutkovne umetnosti. —rj Krajevna orjran*zar*Ja TSH za L|nbljaao.atepa«y> vas, trne redni tetrd občni zbor v nedeljo 22. t m. ob 10. dopoldne v gtjetlhiiških prostorih g. 1 Briolja v stopanji vasi z običajnim d n »m redom. Pozivamo vse somišljenike, se občnega zbora zanesljivo udeležijo. Sofcoli! Posečafte tn podph rajte Sokolski Map v itifef! Stev. "?40 Iz Celfa —c V proslavo Jadranskega dne bo priredila Jadranska straža v Celju akademijo v Mestnem gledališču. Na sporedu bodo ao-lotočke za violino in klavir, simbolična vaja »Jadransko morje«, nastop malih harmonikarjev, i astop mladinskega deškega zbora in predvajanje simbolične pesnitve Anice Cernejeve »Pravljica o moriu«. Te točke bodo izvajali podmladkarji Jadranske straže celjskih SoL Sodelovala bo tudi vojaška godba, ki bo izvajala samostojne glasbene točke, nekater« točke pa spremljala Sodelovanje pri svečani večerni akademiji SO obljubila Se nekatera druga društva. N"a akademijo opozarjamo vso narodno iavnost. Poleo večerne akademije bodo v Mestnem gledališču tudi akademije za posamezne Sole. —c Mariborsko Warodno gledališke bo uprizorilo v- sredo 25. t. m. ob 20. v celj sktm gledališču znano dramo Bratka Kref ta »Celjski prof je« v režiji g. Jožka Kovi ča. Predstava je za abonma. Neabonenti dobijo vstopnice v predprodaji v Slomškovi kn j:carni. —c Smrt otroka \ vodniaku. V četrtek je šla Žena posestnika MandiČa s Pečovia pri Teharju od doma v gozd po stelio. Doma je pustila svojega triletnega sinčka Ivana. V odsotnosti matere je deček stopil iz hiše k vodnjaku. Povzpel se ie na vodnjak, v tem pa je izgubil ravnotežje in padel vanj. Ko se je mati vrnila domov, je takoj po-grc'i'a sinčka. Iskala ga je povsod, a ga ni na^la nikjer. Slednjič je pogledala v vodnjak in z grozo opazila, da leži njen sinček spodaj v vodi. Potegnila ga je hitro iz vodniška, otrok pa je bil že mrtev. —c Avtomobilska nesreča na Teharju. V petek okrog 13.30 se je peljal avtoprevoz-nik Alojz Jokan iz Zagrada pri Celju s svojim tovornim avtomobilom iz Štor v Celje. Blizu Pocajtovega mlina na Teharju je srečal tovorni avtomobil avtoprevoznika So-vinka s Sp. Hudinje. Jokan je zavil na desno, avtomobil pa je začel na spolzki cesti drčati in je zadel v tri otroke delavca Krajnca iz Creta, ki so stali ob cesti. Avtomobil je podrl vse tri otroke na tla. Eden izmed otrok je dobil težje poškodbe, ostala dva na je avtomobil samo lažje poškodoval. Ponesrečene otroke so prepeljali v celjsko bolnico. Težje poškodovanega otroka >o obdržali v bolnici ostala dva pa so po zdravniški pomoči poslali v domačo oskrbo. —c Tragična smrt mladega delavca. V četrtek okrog 17.15 si je p-i talskem daljnovodu v Trnovljah pri Celju končal življenje 191etni poljski delavec Martin BincI iz Trnovelj. Sezul si je čevlje, si ovil okoli vratu žico, pritrdil na konec žice pol kilograma težak kamen in zagnal žico s kamnom xa žice daljnovoda. Električni tok visoke napetosti je Bincla takoj usmrtil. Zgorela je na njem obleka, dobil pa je tudi težke opekline. Truplo so prepeljali v mr-tva:nico na pokopališče v Vojniku. Bincl je bil brez staršev. V zadnjem času je bil zelo potrt. Vzrok njegovega dejanja ni znan. —c Franc Senker je podlegel poškodbam. Pred dnevi smo poročali, da se je v Slivnici pri Celju težko ponesrečil 471etni posestnik Franc Senker. Ko je Senker podiral v soboto 14. t. m. v gozdu drevesa, je treščilo podžagano drevo nanj ter mu zdrobilo levi kolk in mu prizadejalo tudi težke notranje poškodbe. Senkerja so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je v sredo podlegel poškodbam. —c \apad in dve nesreči. Te dni je 19-letni posestnikov sin Miha Krajne od Sv. Petra na Medvedjem selu v prepiru zabodel 201etnega dninarja Martina Pergameša a Kriatanvrha pri Sv. Petru z nožem v desno roko. V Prešernovi ulici v Celju si je 171etni Milko Kukovič pri sekanju drv odsekal s sekiro levi kazalec. V četrtek zvečer si je 471etna Ana Madilejeva, žena občinskega uslužbenca v Tržišču pri Rogaški Slatini, pri padcu v stanovanju zlomila levo nogo v členku. Poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici. —c Atletika in nogomet. Atletska sekcija SK Celja bo priredila danes in jutri velik atletski miting na Glaziji. Sodelovali bo do številni odlični atleti iz Celja, Ljubljane. Maribora in drugih krajev. Pnčetek mitinga je določen za danes ob 14.30 in jutri ob 9. dopoldne. Jutri ob 15. se bo pričela na Claziji podsavezna prvenstvena tekma med SK Celjem in SK Olimpom. Tekmo, za katero vlada veliko zanimanje, bo sodil g. Kopic iz Maribora. —c Dijaški kuhinji v Celju je poklonila Celjska posojilnica d. d. v Celju 300 din V spomin na pokojnega g. Vinka Kukovca, stavbenika in člana upravnega sveta Celjske posojilnice. Namesto cvetja na krsto g Vinka Kukovca je poklonil fotograf g. Josip Pelikan v Celju Slovenskemu obrtnemu društvu v Celju 200 din za revne otroke. —c Zdravniško dežurno službo za člane OVZD v Celju bo imel v nedeljo zdravnik dr. Drago Mušič na Cankarjevi cesti. Franc Klemenčič 70 letnik VIČ, 21. oktobra Krepak in zdrav praznuje danes v krogu svoje družine ugledni naš meščan, posestnik in slikarski mojster br. Franc Klemenčič svoj 70. rojstni dan. Naš jubilant je pristen Siškar. kjer je pred 70 leti na današnji dan zagledal luč sveta. Rojenice mu niso ob zabeli bile posebno naklonjene, saj je že v zgodnji mladosti izgubil skrbne starše in so ga morali vzgajati sorodniki. Po končani ljudski Soli se je šel učit si karskega in pleskarskega obrta ki se je v njem tako zpopolnil. da je postal kmalu samostojen obrtnik. Svoje ^nanie s-1 je izpopolnil v tujini — v Amerik: in drugih evropskih državah, med katerim- je prepotoval peš skoro vso Italijo Po vrnitvi iz tujine je delal v Ljubljani pri raznih obrtnikih, ki sc spoznali v mlad en slikarskem pomočniku bodočega odličnega mojstra. V Ljubljani se je seznanil s svojo sedanjo ždvljenjFko družico go. Antonijo, roj. Vadnou iz Postojne, s katero se je poročil 16. oktobra 1897. S svojo pr d-nostjo se je kmalu osamosvojil in si ustanovil na Glincah svoje lastno podjetje ki slovi še danes po svoji sol idnosti . Med svetovno vojno je moral k vojakom, odkoder pa se je leta 191S srečno vrnil domov in 3e spet posvetil svojemu poklicu. Naš jubdant se je krepko udejstvo-val tudi v javnem življenju. V bivšem občinskem svetu je bil dolgo let občmski odbornik, med svetovno vojno pa je moral nekaj časa voditi tudi odgovorne posle župana. Kot zaveden nacionalist in Slovan je bil tudi on med onimi brati, ki so 1 maja 1909 polagali temelj vaškemu Sokolu, ki je letos proslavil svoj 301etn; jubilej. Od ustanovitve do danes Je br Kle-menčič njegov zvesti član, dolgo let je bil njegov pregledovalec računov in še danes se vkljub svojem letem udeležuje vseri javnih sokolskih manifestacij Nevenljivib zaslug pa si je naš jubilant pr dobu z? viško gasilsko četo katere član je že polnih 40 let. V viški gasilski četi je bil n^ kaj let tudi predsednik danes pa je predsednik nadzornega odbora in vod: te no sle z vso požrtvovalnostio in ljubeznijo Za svoje zasluge za gasilstvo ga je odli Brez posebnega obvestila. t Po težkem, dolgem, mukepolnem trpljenju nas je danes za vedno zapustil naš preljubi papa, dedek, brat, stric in tast, gospod dr. Ivan Geiger šef zdravnik državne Železnice v pokoju K večnemu počitku ga spremimo v ponedeljek, dne 23. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Prešernova ul. štev. 3, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica za blagopokojnim se bo brala v torek, dne 24. t. m. ob 8. uri v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. LJUBLJANA, dne 21. oktobra 1039. Rodbine: Geiger]eva, dr« R. Kobalova, Vaničeva in ostalo sorodstvo. Dotrpela je v petek zvečer naša ljubljena mati, stara mati, sestra in tašča, gospa TEREZIJA SCHROTT roj. SO VIC K večnemu počitku jo bomo spremili ▼ nedeljo ob 4.30 popoldne izpred mrliške veže na Vidovdanaki cesti. ČAKOVEC, LJUBLJANA, SENOVO, POLJ6ANK, 91. oktobra 1939. Rodbine: SCHROTT, RROZOVI6, VUCNUt kovala Gasilska zveza v Beogradu s gasilskim kr-iem SSL stopnje, leta 1932 pa je prejel za svoje nesebično delo zlato kolajno za državljanske zasluge. Tudi stanovska organizacija. Obrtniško društvo v Ljubljani ga šteje med svoje zveste člane. Kakor sam vzgojen v narodnem in naprednem duhu. tako je vzgojil tudi svojo številno družino 5 sinov m 4 hčere, k. so vsi na uglednih mestih. Naročnik naših naprednih listov je dolga desetletja, tako našega najstarejšega dnevnica »Slov. Naroda« in »Jutra«, ki sta mu bila in sta mu še danes zvesta spremljevalca v jeseni njegovega življenja. Vrlemu narodnjaku, gasilcu in Sokolu br. Kiemenčiču k njegovemu jubileju naše bratske m iskrene čestitke, z vročo željo, da bi mu USOda naklonil« Se dolgo in »rečno življenje. Se na mnoga zdrava in srečna leta! —zt Za mestne reveže Ljubljana, 21. oktobra Vsi ljubljanski uradi Ul Zavodi ter podjetja so od vsesvetske akcije dobili povabilo za zbiranje odkupnin od razkošja na grobov.h v pr:d mestnim revežem. Hkrati so predstojništva nap r oš ena. da napravijo sezname vseh onih uslužbencev, ki so se odkuoili od razkošia. in jih čimprej pošljejo pisarni vsesvetske akcije v pritlčju Mahrove h-Se. Upamo, da bo javno in pri- vatno uslužbenstvo znalo upoštevati olajšavo pri odkupninah in gotovo storilo svojo dolžnost, da svojo plete to združi z dobrim delom za mestne reveže. Po vsem mestu tja do skrajn h meja mestne občine so tudi te razširjeni lepaki s povabilom lupana dr A d le* ča. naj prebivala c so počasti rajne z dobrimi deli in se odkupi od razkošja na grobovih v korist mesUvm revežem. Posebno zanimivi in poučni so v Zupanovem razglasu podatki o uspeh h mestnih dobrodelnih zavodov v stari cukrarni. ki pač najprepričljiveje dokazujejo, kako koristno je bil uporabljen denar, ki so ga Ljubljančani zbrallza reveže pri lanski vsesvetak: akciji. S prehodnim otroškim domom smo naglo odpravili nadležno beračenje otrok in jib spet pripeljali na pravo pot k poštenemu zaslužku. Ta splošno koristni zavod je pa vedno prenapolnjen in misliti moramo že na povečanje. S stro^Jcl zanj bo pa ljubljansko prebivalstvo prihranilo ogromne izdatke, ki bi jih moralo plačevati, če bi se ti otroci izgubili in postal: stalni gostje kaznilnic Ko bi Odrasli in ogrožali premoženje in življenje Ljubljančanov. Kar se pa tiče koristi mestne kuhnje za najbednejše v stari cukrarni. ki je darovala odraslim revežem in njih družinam terubogim blizu 80.000 kosil in večerij ter reveže tudi prenočevala in očedila. pač ni treba Še posebej dokazovati njenih mnogoterih koristi za Ljubljančane vseh slo- jev. Da bo pa mogoče mestne humanitarne zavode v stari cukrarni vzdrževati m povečati ter dopolniti, so potrebne ie se- lovelikevsote, ki j-h je mogoos zbrati samo s pomočjo občanov. Privatna dobrodelnost ima tu najlepše polje deaovanja in gotovo na pokopališču ne bo groba brez sveč in venca vsesvetske akcije, slasti pa vsft za razkošjem prekrite bogate ^grobnic* brez be loze lenih sveč in preprostih vencev vsesvetske akcije ne bodo več abujale splošnega ogorčenja in trpkih opazk Oslo na pokopališčih drugih krajev in m set. 1e bilo lam dosti sveč in vencev ljubljanske vsesvetske akcije, zato pa uTjems v našem mestu ne smejo kvariti slovesa o zlatem srcu Ljubljane. Vsi dobrotniki rs-vežev so prav toplo naproSem, naj na OSp kaznice zabeležijo svoje ime ln naslov da bo Vrhovni socialni svet poznal vas dobrosrčne Ljubljančane «n •poznal tudi v*s Izjeme. —Železniška dela. Razpisana je licitacija za oddajo del na devetero odseku nove železnice Ca čak—Banjaluka, ln sicer v dolžini 0 km. Proračunska vsota znaša 42.230.000 din. Licitacija bo 6. novembra v Beogradu. Dela na tej železnici zelo pospešujejo. Razpisana je tudi licitacija za železniška dela na petem odse ku proge v dolžini 11.200 m Proračunska vsota znaša 27,720.410 din Licitacija bo 4. novembra. ALI OGLASI Seseda dO par. davek posebej Preklici, izjave beseda Din l.—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. ^□□□□□□ngpnnoa u h h kjuuulojlo lu julh um ji n o izgotovlm na željo takoj po izbiri perja. Razno PERJE in PUH vedno v veliki izbiri na razpolago. SEVER RUDOLF — Marijin trg Z □□□□□□□□□□□□^□ODLTO Pernice Pozor! Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek Din. PRVOVRSTNA VLNA cei pristno žganje si nabavite po sledečih konkurenčnih cenah namizno belo liter din 8.— srbski prokupac > > 8.— rizling dolenjski cviček Portugalka jabolčnik sladki silvanec 9.— 10.— 10.— 5.— 12.— 12.- žganja tropinovec slivovka brinjevec rum oorovničai 24-24-34.-36-36.- Mrzla jedila! Se priporoča Buffet« J Jeraj. nast. Minka Videnič, Ljubljana. Sv Petra c. 38. 12. T. OGLAŠUJ v mali oglasnik »Siev. Narod« HUBERTUS PLAŠČI a din 250.— vse vrste dežnih piaščev, trenč-kotov. sukenj. toplega perila itd. nudi po priznano nizkih cenah P R E S K E R, Sv. Petra c. liso PAR ENTLAN JE ažuriranje, vezenje zaves, perila monogramov, gumbnic. Velika zaloga perja po 7.— din. »Julijanac, Gosposvetska c. 12. 3. T Sveže najfinejše norveško ribje olje lz lekarne dr. G. PICCOL1JA v Ljubljani se priporoča bledim ln slabotnim osebam KDIS EJE Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8. Din. KUHARICA z dobrimi spričevali, perfektna, dobi takoj zaposlitev pri manjši družini Zglasiti se pri Mariji Oset, Maribor, Glavni trg 22-1. 3004 MLINAR išče službo. Takojšen nastop v kmečkem ali trgovskem mlinu za poslovanje. — Kolar,Alojz, nadmlinar Murska Sobota — Cvetna ul. 23. 3016 PRODA JK ;.. ENO JUzama«, srebrnkasta kovina, ki je v mne gih industrijskih panogah izpodrinila brons. Ime zama je sestavljeno iz zaCetnu italijanskih imen glavnih sestavin zlitine cinka, aluminija in magnezija. SardmeJo cm, ki tvori glavni sestavni del nove ko vine, temeljito predelajo, preden ga čiste ga mešajo z neznatno količino medi, alu minija in magnezija. Mehanične lastnosti r^zame« odgovarjajo lastnostim bronsa in zato novo kovino mnogo rabijo. Iz nje izdelujejo kljuke in ograje, okrasne in uporabne kovinske ščitke in ključavnice, ker se srebrnkasto sveti je nevaren tekmec bronsa v kiparstvu tembolj, ker lahko dosežemo tudi bronsovo patino. Italijanskemu narodnemu gospodarstvu je prinesla nova kovina veliko korist Ležišča cinka na Sardiniji so v vrednosti visoko poskočila, znižal se je uvoz medi ki je znašal doslej letno do 50.C00 ton Končno so se pa pocenili tudi razni kovi-nasti izdelki. Avstralska pustolovščina Neka nemška zemljepisna revija poroča, da sta doživela letos dva Angleža, m 02 in žena, v Avstraliji neprijetno pustolovščino, ki je malo manjkala, da ni zahtevala njunega življenja. Zakonca sta imela lastno jadrnico na dva jambora, m s pomožnim motorjem. Sama sta krenila z njo iz javan ^ke^-a pristanišča Sura baje v Port Darvvin na obali severoavst.ralskega ozemlja. Med potjo je prihrumel strašen ciklon. Tri dni in tri noči so premetavali valovi ladjico in končno so jo vrgli proti avstralski obaV daleč na zapadu od Port Darvina. Bila je prava sreča, da sta zakonca sploh dosegla obalo Toda ^bala ie bila pusta, pokrita samo z gostim praeo-r^iom. Pet dni sta tavala po pragor/iu in porabla sta že vso vodo. kar s»ta jo resila z ladjice. Gotovo bi bila našla tragi- čno smrt, da se ni pripetilo nekaj izrednega. Po obali je sel domačin, postni sel in opazil je zapuščeno ladjico. Zlezel je v njo m opazil, da je na krovu nekaj napisanega 8 kredo. Napisano je bilo: sva brez hrane, pomagajte nama! Fant pa ru znal citati, toda bil je tako bistroumen, da je s svinčn kom prerisal vse črte in znake z napisa na zadnjo stran nekega pisma. Ko je pokazal to na posti v mestu Broome. so takoj poslali policijsko patrolo k ponesrečeni ladjici. Patrola je našla na krovu razen nap sa še znak. ki je ka- I zal. kam sta zakonca krenila. Najprej so • našli ženo, toda ležala je že onesveščena od strahu in utrujenosti. Moža so rešili | malo pozneje. Prišel je bil do brzojavnega voda, ki ga je prerezal, kakor store vsi, ki v Avstraliji zablodijo. S tem je bila opozorjena naj bi ž ja stanica, ki je poslala delavce da bi vod popra vih, m ti so nesrečneža rešili. Vulkansko delovanje predlanskim gele zdaj so bili znanstveno obdelani vsi podatki, nanašajoči se na delovanje vseh vulkanov na svetu v letu 1937. Predlanskim je delovalo 30 vulkanov. V 18 primerih so bili to samo plinski izbruhi, v 10 primerih so bruhali vulkani tudi lavo. v dveh primerih je pa tekla i z žrela lava brez izbruhov. Ponekod so našli tudi mnogo lave *n raznih drugih snovi, vrženih iz žrela ognjenika. Tako je ognjenik Baluan na Avstralskih otokih izbruhal iz sebe od maja dc junija predlanskega leta 7.000.000 kub metrov lave in drugih snovi. Afrški ognjenik Nvamlagira je bruhni lani od januarja do juniia iz sebe blizu 100 mi-1 ijonov kub. metrov lave. Mnogo trdih --novi je tzbruhml iz sebe tudi ognjenik Klju^evskaja na polotoku Kamčatki. Človeške žrtve so bile ob bruhanju ognjenikov predlanskim samo 00 izbruhu ognjenika Baluana Tam je izgubilo življenje 424 ljudi Zloglasni ognjenik Krakatau je oživel 6 avgusta 1937. m deloval je do 21. septembra Oblaki, pare in oer>el so se dvieali z nieera do 4.000 m visoko. 11. avgusta je bruhal Iz sebe žareče kepe. sredi novembra se je jel znova kaditi iz n^eero dim, toda do večjega h nihanja ni prišlo. Nedelja. Ti. oktobra 8: Vesel nedeljski pozdrav (plošče). — 9 Napo\edi. poročila. — 9.15- Solistični -coneert (violoncello): g prof Cenda Sedita u^r prt klavirju g prot M Lipovšak. — TO Verski govor (g dr Lambert Ehr-:cr.» — 10 IV Prenos cerkvene glasne iz '.avoda sv Stanislava v St. Vidu nad ..ruoljano. — U: Otvoritev razstave bolgarske knjige. — 11.15: Komorna glasna plošče). — 11 30 Nedeljski koncert ra-dijsk^e-a orkestra — 13: Napovedi. — 13.20: •\r>nrert ruske pesmi: g prof. Lav Vrba-nič pri klavirju g pr»>f M L.ipo\'Aek. — 14 Kar želite, tc dobite (plošče no že-iah) — 17: Kmet. ura. Shranjevali)c ^?adia fg orrf. Priol). — 17 30 Doma'" Vi-gred«. igra radijski orkester, dirig. D. M. Sijanec. — 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Ruski sekstet. — 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Operetna glasba (radijski orkester). Konec ob 23. uri. Petek, 27. oktobra 7: Jutrnji pozdrav (plošče). — 7J.5; Napovedi, poročila. — 7.30: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 11: šolska ura: Razgled po škofjeloški okolici. Izvajajo učenci ljudske šole v fikofji Loki. vodi g. Janko SicherL — 12: Naša pesem (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 18: Ženska ura: Par tihih minut v družini za Vse svete (ga. Ivanka Veli-konja). — 18.20: Francoske pesmice (plošče). — 18.40: Francoščina (g dr. Stanko Leben). —19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Linijska služba naše pomorske plovidbe (Slavko Sirisčevič) Bgd. — 19.40: Objave. — 19.50: Zanimivosti: Kaj je izseljevanje in izseljeniško vprašanje (g Lado JviikliO. — 20: Klavirski koncert bolgaiske glasbe (ga prof. Kovačeva), _ 21.30: Vesili go ci (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23 uri. Sobota, 28. o"tobra 7: Jutmji poz rav (plošče). — 7 15: Napovedi, poročila. — 7 30: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Plošča za ploščo, pisana zmes. godba vesela in pesmice vmes. — 1230: Poiočila. opjave. — 13: Napovedi. — 13 02: Plošča za ploščo, pisana zmes godba vesela in pesmice vmes. — 14: Poiočila, — 17: Otroška ura: a) B. Magajna: Razko in Lija 4. branie. Bere avtor sam: b) gdč. Mamca Komanova. — 17 50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust, igra radrsk: orkester. — 18.40: Ali naj varčujemo? (g. dr. Vladimir Murko). — 19 Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Milica lan-kovič (Siniša Kodiič )BgJ. — 1940 Objave — 20: O zunanji politiki (g dr loj-zij Kuhar). 20.30: Za konec mese-a — pisan variete s šalami, godtn in pet m Izvajajo znanci in nezn^ci 22 "a>o vedi poročila. — 22 15 Zr vse' konec tedna :gra radijskj orkestei Konr -3 5? ^f*-"^ — Drze- vlom V stan anje trgovske-ga potnika Terč ma Vladimiria na Hu ah pri Kranju ie te dn; vomil drz n vlom lr»c v op ldan k h urah ko je b:l g n odai ->d *oten S ponarejenim ključem ie >dprl vrata pretaknil hitro vse predale in v/ei z nezaklenjene miznice 1000 din R< tev ne nato r>a brez sledu izginil — Huda prometna nesreča Na Savskem mostu ie neki kolesar n dr) Idav-ca Ma ovrha Franca s tako s lo da 10 ta pn padca zadobil hnde notranje n " i be m -o ?a moraB liMi v bolnice T'-» lesar se ie izgovarjal, da se ie nT ' * 'hj sicer mikal ta pa se ie umak ;' n [sto >tran :n tako ie prišlo do uelfliulnegi trčenja — KAV APNA -»STARA POSTA« — vsak veter koncert Ples: 509-n l>v VTadvka: ? MOŽ, KI JE UGMSNIL SOLMCE FANTASTIČEN ROMAN — Človeštvo nočem rešiti vojne. — Toda človeštvo vendar hoče vojno. — Človeštvo ne vidi niti konca svojega nosu. Jaz si upam kratkomalo trditi, da bom ustavil vojno. Zopet je bilo vse tiho, Symplom si je od jeze grizel ustnice, Erwein je pa potuhnjeno mežikal z očmi. On je prvi zopet povzel besedo: — Petdeset milijonov faraov je lep znesek, — je iaBgovoi.il brezpomembno to resnično misel. — Kajti sa deset faraov si lahko kupite avtomobil, za trideset pa družinski heliokopter. (Po tečaju z dne 6. januarja 1931 se je dobilo za 50,000.000 faraov 100 milijard KČ.) Havel se je komaj vidno nasmehnil. — Tma m toliko denarja, da bi lahko z njim tlakoval cesto Praga—Berlin. — Na svetu so tudi stvari, ki se ne dajo kupiti z denarjem, — se je znova lokavo oglasil Erwein. — Nad Bosporom stoji palača, zvezana s podmorskim gradom. To je bilo čudo človeške tehnike, ki ga je bil dal nekako pred tridesetimi leti zgraditi neki prismuknjeni papež. Duminačna cerkev. Več sto milijonov ljudi je brezglavo plačevalo (končno bi se našli taki ljudje tudi zdaj) ogromne cerkvene davke za to šalo. Podmorski vrtovi, paviljoni in labirinti v globo- kem morju, kjer so čudovite prikazni ter nestvori fantastičnih rib in rastlin služili v olepševalne svrhe. Svetlobne žarnice so okrasili najslavnejši slikarji. Stekleni vodometi so bili življenjsko delo slo-večih umetnikov. V podmorskem gradu je lahko človek slavil orgije naslade ali pa se predajal znanosti... Pa tudi to mamilo ni moglo omehčati Ha vi a. — Ne sprejmem. Če bom hotel, si lahko zgradim kabinet za vsako potrebo na Marsu. Znane so mi t linične možnosti, o katerih se nikomur niti ne sanja. Lokavi Enveinov glas je utihnil, pač je pa bruhnil Svmplom iz sebe: — Torej se sploh nočete pogajati! — Kdo pravi, da ne? Pripravljen sem pogajati se, toda samo pod pogojem, da ne bo vojne. — Nesprejemljiv pogoj. Samo eno ponudbo imamo še: pet sekund v stolpu neobičajnih dojmov, — je dejal in zaničljivo skrivil ustnico. Ta stolp je bil rabljev stolp. Najbolj sloveča berlinska atrakcija, Tri sto metrov visoka železna konstrukcija z najfinejšim vodom v sredini, spodaj pa gladko, ostro brušeno kovinasto tnalo. Prav tako gladko brušen tolkač, točno prilegajoč se z gladko, dva kvadratna metra obsegajočo ploskvijo na tnalo, se je pomikal po vodu gori in doli. Tehtal je kakih trideset ton. Pred usmrtitvijo so potegnili tolkač na vrh stolpa, spodaj so pa privezali na tnalo obsojenca z obrazom navzgor, kakor na križ, potem so pa spustili tolkač. Nad sedem sekund je padal- Tflc nad obsojencem so ga lahko ustavili Mnogi so shlasnaH in mnogi osiveli od groze. Govorilo se je, da se je eden razletel celo od avtosugestije, ne da bi ga bil tolkač dosegel. Učeni doktorji so se zelo megleno prepirali o tem primeru, kakor je to pač navada. Ko je tolkač padel — prosim — zamislite si to m je sami. Ta predlog je sprožil Svmplom preteče in odločno. Tako odi očno. kakor je bil vajen vedno ravnati. Še nikoli se ni bilo zgodilo, da bi bil veliki Svmplom govoril tja v en dan. Prijetna zabava se vam obeta. — je dejal Havel malone šaljivo. — Imeli boste namestu velike vojne vojno z menoj. To bo nevarna zadeva, — je dejal odločneje in gospoda sta spoznala, da je to njegova zadnja beseda o tej stvari. 6. Milijoni ljudi so čepeli na tleh, roke so imeli sklenjene na trebuhih in sukali so palce okrog palcev. Milijonske armade so počivale. Konzorcij je preveč zaupal svoji moči in bil je prepričan, da je odveč začasno razpustiti armade, kajti Havel bo čez nekaj dni prijet. Samo en polk ni spal. Legija smrti. Samo trije ljudje na svetu so baje vedeli, kako velika je ta legija. V nji so bili dobrovoljci, ljudje, ki so imeli na čelu napisano eno samo besedo: smrt. Izgubljene eksistence, hazarderji z življenjem, na smrt obsojeni, predrzni do blaznosti. Skrivaj so se vpisali, vsak zase in skrivaj so ie pred leti odpotovali v sovražno deželo: v Ameriko. Drugega julija naj bi se pričelo njihovo delo. Iztirjati vlake, zažigati tovarne, z ognjem uničevati poljske pridelke, širiti kužne bolezni — moriti in pokonča vati. požigati in uničevati na vsak način, ki se more poroditi v njihovi bujni domišljiji. Če je že vojna — naj bo vojna. Ti ljudje so se razkropili po Ameriki kakor mravlje po poseki. Bili so surovo orožje, nečloveško — grozno. Pred njimi niso bile varne niti ženske, niti otroci. Vič jim ni bilo sveto. Razdejanje, razdejanje in smrt. Vsi ti so davno vedeli, kdaj se prične vojna. Toda koliko jih je moglo zvedeti, da se je vojna tako nepričakovano končala? To so bili izobčenci, ki so se izogibali stikov z ljudmi m se pehali samo za -vojim groznim ciljem. Tako so izbruhnili strašni požari, goreli so gozdovi, zastrupljene vode so širile mrtvaški smrad, na železniške tračnice so bile zavaljene cele skale, neznana roka je prestavljala kretnice, električni in telefonski vodi so bili prerezani, mostovi so se podirali pod vozečimi vlaki in trupla so se pojavljala na najbolj živahnih ulicah. A za vse to je bil le tu pa tam obešen na vejo drevesa krivec, kakor neznatno plačilo za težak dolg. Evropa je živela v miru, Američani niso bili prišli na ta izum. Seveda so evropske borze zabeležile divji trebušni ples, delnice so skakale, ničesar ni bilo, česar bi se mogel Človek oprijeti. In tako so se množili samomori tistih, ki se jim je na mastnem trebuhu lesketala zlata verižica, ker so se pač preveč zanašali na vojno. Poleg tega pa je bilo v Evropi še nekaj razburi jivejšega: vojna s Ha vlom. Havel. Mislite si. En sam človek. En sam človek mirnih, modrih oči in plavih malone otroških las. se je uprl... vsemu svetu. Ubogi komar — in tuleči nestvor, velik kakor gora. Urefuje Josip ZugcmSt K Za »Narodno tiskarno* Fran Jeran g Za upravo In bueroM dni Essa Oton Christof /i Vsi v Ljubljani