Bili smo v Srbiji
V soboto, 17. 5.1986, smo se zjutraj ob petih z majhnim avtobusom odpeljali v Tršič, ki je v re-publiki Srbiji. Dolgo smo se vozili in si ogledali veliko zanimivih reči. Videli smo hiše, zgrajene nekoliko drugače kot v naših krajih, džamije, ki jih vnaših krajih ni, veliketovarne, iz katerih se je valil črn in smrdljiv dim, videli smo celo medve-da, ki se je po pločniku sprehajal z Ijudmi. Zelo čudno in nekoliko smešno se mi je zdelo, ko smo videli prašiče, ki so se pasli na vrtovih. Toda s tem sem se sprijaznila, ko sem pomislila na to, da je to bolj zdravo, kot pa da so živali zaprte v hlevih.
Po deseturni vožnji smo končno prispeli do šole v Tršiču. Učenci te osnovne šole so nas lepo sprejeli. Odšli smo v razred, kjer smo izbrali vsak svojega pri-jatelja, pri katerem smo prenočili. Izbrala sem si Janjo iz 6. razreda. Moram reči, da sem se pri njej prav lepo imela. Bila je dobra prijateljica. Tudi njeni domači so me lepo sprejeli. Večkrat so m i postregli z velikimi obroki dobre hrane, ki jih je pripravila Janjina mama. Vsakič sem se dodobra najedla. Z Janjo sva se pogovarjali o prijetnih stvareh in se ob pogovoru nekajkrat nasmejali. Večer je kar prehitro minil. Zju-traj smo vstali ob sedmih. Ob osmih naju je Janjin oče odpeljal z avtom do šble. Od tam smo si odšli ogledat rojstno hišo Vuka Karadžiča in tamkajšnjo cerkev. Videli smo tudi spomenik, iz katerega je tekla voda iz desetih pip. Vsi smo pili to vodo, kajti na
spomeniku piše, da kdor pije to vodo, bo še veliko-krat žejen. Zatem smo si ogledali program, kjer so nastopali pevski zbori, folklorne skupine in godba. Nato smo odšli vsak k svojemu prijatelju kosit. Imeli smo tudi nekaj prostega časa. Ta čas mi je Janja izročila veliko lepih spominkov. Ko smo spet odšli do
šole, smo se le stežka poslovili od dobrih prijateljev. Med vožnjo domov sem malo pomislila nazaj. Vse misli pa so bile enake. Bili smo pri dobrih Ijudeh. Izlet je bil enkraten.
Bilo je več kot samo lepo, zato tak izlet želim vsa-komur.                                     Magda Konjar, 7. a