DELEGATSKA VPRAŠANJA IN ODGOVORI 17. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI, 22. 12. 1988 KS ZGORNJA ŠIŠKA VPRAŠANJE: Zahteva za pojasnilo pridobitve ustreznib dovoljenj za gradnjo garaže na Sleraenovi nlid ODGOVOR ¦ Investitorju Jež Radotu-Jakobu, Sternenova 8 je bilo izdano lokacijsko in gradbeno dovoljenje za gradnjo garaže na zemljišču parc. št. 591 k. o. Zg. Šiška. Lokacijsko dovoljenje je bilo izdano dne21. 5.1986, gradbenodovoljenjepa 13. 4.1987. SosedaLegat Marija iz Sternenove 10 je sodelovala v lokacijskem in gradbenem postopku. Stanovalci bloka PavSičeva 6 pa v lokacijskem postopku niso sodelovali, ker je blok od garaže oddaijen 20 m in s postavitvijo garaže stanovalci ne morejo biti prizadeti. ODGOVOR PRIRPAVIL: KOMITE ZA UREJANJE PROSTORA Majda Mlakar KS VODICE VPRAŠANJA V ZVEZI Z UREJANJEM PROSTORA ODGOVORI: Glede vseh postavljenih vprašanj in zahtev KS Vodice je Komite za urejahje prostora organiziral dne 2. 2.1988 sestanek v prostorih KS Vodicc. Sestanka so se udeležili Komite za urejanje prostora, KSLO, DO Vodovod-Kanalizacija, ZIL TOZD Urbanizem in TOZD Urejanje, Komunalno podjetje Domžale, Ribogojnica Vodice, Agroemona TOZD P. G., ter predstavniki KS Bukovica--Šinkov turn in Vodice. Na sestanku so v večurni razpravi strokovni delavci odgovorili na delegatska vprašanja in jih v stmjeni obliki podajamo: — Prostorski ureditveni pogoji (PUP) za Vodice so po družbe-nem planu občine Ljubljana Šiška v III. prioriteti in se v letošnjem letu začenja njihova izdelava. Za območje ŠS 14/1 (prej 218/3) pa vleja Zazidalni načrt, do izdelave PUP-ov, ter krajani glede izde-lave teh dokomentov niso prizadeti. — Ne moremo govoriti o prestavitvi prograraskjh zasnov iz I. v H. oziroma III. prioriteto, ker ne poznamo klasificiranja pro-gramskih zasnov po prioritetah. Izdelava programskih zasnov kot prostorskih sestavin družbenega plana se časovno opredeli z druž-benim planom za srednjeročno obdobje. — Vzrok, da se ne prične melioracija vodiške kotline do POLJKA, ni v stališčih Ribogojnice Povodje. Tako je pojasnil tov. Braničar in dodal, da vnaprej soglašajo z željami po regulaciji vodotokov, v koiikor le-te ne bodo ogrožale proizvodnje rib. DO Vodovod-Kanalizacija je naredila strokovne podlage za kanaliza-cijo v Vodicah, kar zahteva spremembo dolgoročnega plana KSLO, vendar način zbiranja sredstev ne omogoča hitrejše uresni-čevanje planov izgradnje. To je tudi vzrok, da se ne prične melioracija vodiške kotline do Poljška. Odlok o programskih zasnovah za »novo« Skaručno se ne sprejema. To območje urejanja je šele v proučevanju. Predvidena izdelava prostorskih aktov je po letu 2000. ODGOVOR PRIPRAVIL: KOMITE ZA UREJANJE PROSTORA Marina LEKIČ 16. SKUPNO ZASEDANJE, 2. 3. 1988 KS KOMANDANT STANE I, II, III VPRAŠANJE v zvezi z letnim či&enjem zračnih taljav ODGOVOR: Skupščina mesta Ljubljane ne ureja z odločbo in ne z odlokom obveznega čiščenja tuljav v zračnikih. Pristojni republiški upravni organi so sprejeli pravrlnik o rokih in načinu čiščenja in pregledo-vanja kurilnih naprav, dimovodov in prezračevalnih naprav, ter o merilih dimne ali druge emisije kurišč (Ur. 1. SRS, št. 1/76). Ta pravilnik določa podrobnosti čiščenja kurilnih in prezračevalnih naprav in dimovodov in je obenem edini predpis, ki ureja to problematiko. Zato se morajo vsa dimnikarska podjetja ravnati po tem praviiniku, za njegovo podrobno tolmačenje pa je pristojen le Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora. ODGOVOR PRIPRAVIL: MEŠTNI KOMITE ZA KOMUNALNO GOSPODARSTVO, PROMET IN ZVEZE KS KOMANDANTA STANETA I, II, in III VPRAŠANJE v zvezi s plačevanjem prispevkov za vzdrževanje plinskih regulacijskih postaj ODGOVOR: Mestna uprava za inšpekcijske službe Ljubljana je to delegatsko vprašanje proučila in na podlagi ugotovitev tržne inšpekcije podaja naslednje: 1. Pri kontroli je ugotovljeno, da je v 9. členu Pogojev za dobavo in odjem zemeljskega, mešanega in mestnega plina iz distribucij-skega sistema TOZD Plinarna Ljubljana določeno, da so naprave odjemalca plina sledeče: hišni prikijuček, hišna regulacijska postaja, notranja plinska instalacija, stanovanjski regulator tlaka, plinomer in plinska trošila. S tetni napravami upravlja in razpolaga odjemalec. »Pogoji« veljajo 8. dan po objavi v Ur. I. SRS, št. 24/87 z dne 12. maja 1987, enako določilo pa so vsebovali tudi prejšnji »Pogoji«, kiso biliobjavljeni v Ur. 1. SRS, št. 20/80,26/80 in 23/84. 2. Plinarna Ljubljana je v letu 1987 pričela s prehodom z mest-nega na zemeljski plin. Zaradi tega je morala predeiati nekatere instalacije pri odjemalcih plina, za kar je z njimi sklenila pogodbe. Iz pregledanih pogodb je razvidno, da so tako samoupravna stano-vanjska skupnost kot skupnosti stanovalcev te pogodbe podpiso-vali na podlagi izdelanih predračunov. Iz predračunov in računov je razvidno, da so dobavljeni in vdelani tudi regulatorji določenih tipov. Ker so hišni sveti te regulatorje plačali, so torej tudi njihova last. 3. Hišne regulacijske postaje je potrebno tekoče vzdrževati in opravljati preventivne preglede delovanja, da bi onemogočili pre-kinitve pri dobavi plina oziroma omogočili normaino delovanje. Zato je TOZD Plinarna lastnikom regulacijskih postaj (skupno-stim stanovalcev), ki opravljajo s hišami, v katerih so regulacijske postaje, poslala ponudbo o tekočem vzdrževanju in rednih kon-trolnih pregledih hišqe regulacijske postaje. S skupnostmi stano-valcev so bile sklenjene pogodbe o kontrolnih pregledih hišne regulacijske postaje, s čimer izvajalec prevzema tekoče vzdrževa-nje in kontrolo delovanja navedene hišne regulacijske postaje. Osnova za obračun po pogodbi je 11 vzdrževalnih ur in porabljeni material vsakih 6 mesecev v določeni periodiki. Fakture se poši-ljajo 2 x letno in sicer po veljavni ceni servisne ure in porabljcnega materiala po ceniku. 4. Za regulacijske postaje, za katere je sklenjena pogodba o vzdrževanju, so nastavljene kartoteke regulacijskih postaj in sicer ena na sedežu regulacijske postaje, druga pa v TOZD-u Plinarna. Na kartici je poleg naslova, prostora kjer se regulacijska postaja nahaja in .tipa regulatorja tudi podatek o odgovorni osebi v hiši. Pri tem je ugotovljeno, da so odgovome osebe samo v nekaterih kartotekah navedene poimensko, ponekod piše »vse stranke« ali »več strank«, na nekaterih karticah pa je rubrika prazna. V kartoteko regulacijskih postaj kontrolor oz. vzdrževalec vpiše datum kontrole, vrsto pregleda in svoje ime. Ugotovljeno je, da se kontrole tegulacijskih postaj opravljajo 4-krat letno v enako-mernih razmakih. Kontrola regulacijske postaje mora biti vpisana .V kartoteki, ki je na sedežu regulacijske postaje. 5. Na podlagi opravljenih pregledov TOZD Plinarna 2-krat letno pošlje podpisniku pogodbe račun za tekoče vzdrževanje plinske regulacijske postaje. Pri kontroli teh računov za leto 1987 je ugotovljeno, da je Plinarna Ljubljana zaračunavala prvo letno kontrolo v letu 1987 po ceni 2.950 dinarjev za uro, to je po ceniku storitvene ure, ki je veljala do 29. 3.1987. Zaenkratno kontrolo je zaračunano 5,5 ure. Druga kontrola v letu 1987 je zaračunana po ceni 5.000 dinarjev za uro. Iz cenika storitvene ure, ki velja od 30. 3. 1987 dalje je razvidno, da je delavski svet dne 27. 3.1987 potrdil cenostoritvene ure v višini 4.450 dinarjev in je o tej ceni obveščen Mestni komite za gostinstvo in turizem in cene - Mestni urad za cene Ljubljana dne 27. 3. 1987. Tretjo kontrolo in vzdrževanje regulacijske postaje je TOZD Plinarna zaračunala po ceni 5.000 dinarjev, četrto pa po ceni 7.640 dinarjev za uro. Tretja in četrta sta izračunani na skupnem računu, ki je naročnikom poslan v mesecu decembru 1987. Pri kontroli je ugotovljeno, da je cena storitvene ure od 15. 10. 1987 dalje 6.400 dinarjev, kar je potrdil delavski svet TOZD-a na seji dne 29. 9. 1987 in o čemer je Mestni urad za cene Ljubljana obveščen 1. 10. 1987. Pri kontroli je ugotovljeno, da sta druga in tretja kontrola vzdrževalnih postaj zaračunani po ceniku za obrtne storitve in montaže pri novogradnjah oz. rekonstrukcijah in gradbeno-inšta-lacijskih delih, ki je veljal od 1. 4. 1987 dalje, četrta kontrola pa je ¦ zarafunana prav tako po ceniku za obrtne storitve in montaže pri novogradnjah, ki je veljal od 15. 10. 1987 dalje. Pri kontroli je ugotovljeno, da je nepravilne podatke za obračun storitvene ure dal službi za obračun pri DSSS DO Energetika 35 referent za pripravo in obračun vzdrževalnih in investicijskih del v TOZD-tf Plinarna. Skupno zaračunani stroški za vzdrževanje ene regulacijske postaje v letu 1987 bi morali biti torej din 100.375, zaračunani pa so bili v višini 132.245 din. Zaradi nepravilnega zaračunavanja vzdrževanja plinskih regulacijskih postaj v letu 1987 smo izdali ureditveno odločbo za vrnitev preveč zaračunanih zneskov plač-nikom. ODGOVOR PRIRPAVILA. MESTNA UPRAVA INŠPEKCIJSKIH SLUŽB KS STANŽIČE-MEDNO POBUDA za premaknitev meje zazidabiega otoka ŠS 6/5 ler pobuda za skupni sestanek ODGOVOR: Vaška cerkev je pod režimom spomeniškega varstva. Prostor ob cerkvi bi se v bodočnosti lahko hortikulturno uredil in bi služil novoselcem in staroselcem kot park. Obenem pa bi odmik soseske od cerkve ločil stari del vasi od nove urbane celote. Predstavniki komiteja za urejanje prostora, ZIL - TOZD Ure-janje inTOZD Urbanizemso se dne 24. 2.1988 udeležili razširjene seje sveta KS, temeljne delegacije KS, predsedstva KK SZDL, v prostorih krajevne skupnosti Stanežiče. Na sestaku so obravnavali programske zasnove za Š 6 Stanežiče, ki so zajete v resoluciji za leto 1988, oz. planirane prostorske posege na območju Stanežič po družbenem planu občine Ljub-Ijana-Siška za obdobje 1986-1990. V tolmačenju strokovnih gra-div so sodelovali tov. Lekičeva (KUP), tov. Vovk (ZIL-LUZ) in tov. Jarc (ZIL-Urejanje). Med ostalimi vprašanji je bilo postavljeno tudi vprašanje varova-nja čim širšega pasu okrog obstoječe cerkve. Predlog projektanta je, da je ta varovalni pas širok 80 m. S predlogom so se tudi krajani strinjali. Ker pa so strokovne podlage šele v začetku izdelave, predvidevamo že vpliv. ostalih faktorjev na širino varovalnega zelenega pasu. Upamo pa, da bo predlog za 80 m širine le-tega upoštevan. CJDGOVOR PRIPRAVIL KOMITE ZA UREJANJE PROSTORA Marina LEKIČ KONFERNCA DELEGACU ŠT. 40 - ZDRAVSTVENI DOM ŠIŠKA ( VPRAŠANJE: Ali je res, da toplarna Moste kuri premog »KOLUBARA«? ODGOVOR: V preteklem letu smo v TE-TO pokurili 800.000 t preraoga. Od tega je prišlo 500.000 t premoga iz rudnikov rjavega premoga Slovenije (Trbovlje, Zagorje, Senovo, Kanižarica) in 300.0001 lig-nita iz rudnika lignita Kolubara. Premogovnik % S % pepela Trbovlje Kolubara Kanižarica Senovo 3 0,5, 2 3,5 37 18 37 25 Iz tabele je razvidno, da je ekološko primernejši premog iz rudnika lignita Kolubara, saj vsebuje manjši procent žvepla, ravno tako pa je tudi vsebnost pepela in jalovine manjša v primerjavi z rjavimi premogi. Na splošno velja pri premogih v Jugoslaviji pravilo, da iraajo Ugmti najmanjši procent skupnega žvepla, rjavi premogi nekaj več in največ najkaloričnejši črni premogi. Iz teh primerjav je verjetno neutemeljena bojazen delegata, da se v naši kotlarni troši premog, ki ima visok procent žvepla. V TE-TO se kljub temu zavedamo pomembnosti varstva okolja in posle-dic, ki bi nastopile pri malomarnem odnosu do narave in okolja, v katerem živimo. Zato smo v preteklemm letu, čeprav glasovanje za samoprispe-vek za ekološko sanacijo ni uspel, pričeli s pripravami na rekon-strukcijo starih kotlov. Ta bo poleg tehnološke' sanacije zajemala tudi ekološko rešitev, saj bo po takoimenovanem zgorevanju v fluidiziranem sloju v večji meri rešeno odžveplovanje diranih plinov. Emisija trdnih delcev (pepela) bo manjša, kar bodo pred-vsem občutili občani, ki stanujejo v bližini našega objekta. Ker se začetek sanacijskih del na starih dveh blokih predvideva šele po letu 1992, poskušamo do takrat zagotoviti premog iz nekaterih bosanskih rudnikov lignita, ki vsebujejo še nižji procent žvepla in pepela. V kolikor so v zvezi s tem še kakšne nejasnosti, vam. bomo dodatne informacije z veseljem posredovali. ODGOVOR PRIPRAVILA TE-TO MOSTE Janez DEBEUAK 17. SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORL, 25. 2. 1988 VPRAŠANJE: Kdaj bodo v Sloveniji registrirana kolesa s pomožnim motorjem? ODGOVOR: V zadnjih letih prihaja vedno več pobud za uvedbo registracije koles z motorjem in za spremembo pogojev za vožnjo teh vozil v cestnem prometu. Zato bomo v okviru danih možnosti te pred-loge upoštevali ob pripravi sprememb in dopolnitev Zakona o var-nqstni cestnega prometa, h kateritn bomo pristopili po sprejetju novega zveznega Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, t. j., predvidoma jeseni tega leta. Menimo, da je predlog za registracijo koles z motorjem sprejem-ljiv. Ob tem pa pripominjamo, da bo izvajanje te obveze glede na to, da je v Sloveniji približno 200.000 koles z motorjem, terjalo dodatna finančna sredstva in dodatno zaposlitev v občinskih upravnih organih za notranje zadeve. ODGOVOR JE PRIPRAVIL: REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE Doroteja STIPANIČ 18. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI, 25. 2. 1988 KSDRAVUE VPRAŠANJE: Kdo je kriv za nekraiitetno gradnjo zgradbe OS Milan Mravlje? ODGOVOR: Gradnja OŠ in vrtca, ki se funkcionalno navezuje na šolsko zgradbo, je bila vključena v program II. samoprispevka. Investitor — Skupnost samoprispevka I., je na podlagi javnega razpisa, na katerega so se prijavile tri izvajalske organizacije, izbraJ kot najbo)j ugodnega ponudnika takratno gradbeno podjetje GP Megrad, ki je šolski in vzgojnovarstveni objekt pričelo graditi v mesecu juniju 1979 in končalo z deli vjuniju 1981. Brutto kvadratura OS v KS Dravlje znaša 4.820 m , vrednost po končanem obračunu pa 70.029.000 din (cena za m2 14.529 din), brutto kvadratura vrtca znaša 1.560 m2, vrednost ob končanem obračunu za vrtec pa je bila priznana izvajalcu del v višini 25.002.000 din (cena za nr 16.027 din). Izvajalec GP Megrad je uveljavljal plačilo dodatnih del v višini preko 10 mio din, kar pa mu investitor ni priznal, ker so bila vsa dela oddana na ključ. Ne glede na to pa je GP Megrad po tehničnem pregledu odpravil vse napake, ki so bile takrat evidentirane na obeh objektih, tako da je bilo možno za OŠ in vrtec v letu 1981 izdelati uporabno dovoljenje. V razdobju 8 let so se zlasti na osnovnošolski zgradbi pokazale določene pomanjkljivosti v zvezi s kritino in napakami pri izvedbi instalacij in zunanje ureditve, čeprav sta bila oba objekta grajena v skladu z glavnim projektom, ki je bil pred pričetkom gradnje obravnavan in sprejet v pristojnih komisijah in odborih Skupnosti samoprispevka II. Šola ima pripravljen program sanacije, ki je v izvajanju, sredstva za postopno odpravo pomanjkljivosti pa bodo šoli zagotoljena iz amortizacije, ki jo tudi ta šola združuje v okviru ljubljanskih osnovnih šol pri Mestni izobraževalni skupnosti. OŠ Milan Mravlje pa se, razen z ugotovljenimi pomanjkljivostmi na zgradbi, šooča tudi s skrajno neodgovornira odnosom posamez-nih učencev in nekaterih krajanov, ki so v preteklih 8 letih veliko »prispevali« k uničevanju fasade, lomljenju električnih stikal ter steklenih površin v šolskem objektu in uničevanju inStalacij v avli pred glavnim vhodom v šolo, ki je bila ob izgradnji šole namenjena izvajanju doloienih programov. V preteklem letu si je eden od učencev dovolil odpreti hidrante v I. nadstropju šolske zgradbe, kar je imelo za posledico, da je voda zalila vse prostore itd. Gre torej za skrajno neodgovoren donos do naše skupne druž-bene imovine in za pojave vandalizma, ki jih bo možno omejiti le ob intenzivnejšem sodelovanju staršev s šolo in krajanov. S to problematiko se namreč soočajo tudi druge osnovne šole v občini, kot tudi vrtci, ki sami, brez širše pomoči, ne bodo mogli uspešno preprečevati teh in drugih skrajno negativnih pojavov. ODGOVOR PRIPRAVIL KOMITE ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI KS VAŠE-GORIČANE VPRAŠANJE: Kje na območju KS je zaklonišče za 200 Ijudi: ODGOVOR: V odgovoru delegacij LEK o stanju zaklonišč in številu zaklo-niščnih mest smo upoštevali javna zaklonišča in zaklonišča v orga-nizacijah združenega dela. Tako pnkazani podatki kažejo, da ima v vaši KS zaklonišče DO AERO, katerega boste, po prejšnjem odgovoru, koristili tudi vi. ODGOVOR PRIPRAVIL SEKRETARIAT ZA LO Hubert OCVIRK KS MILAN MAJCEN VPRAŠANJE v zveri z vzdiževanjem zaklonišča BeUevue ODGOVOR: V odgovoru delegacij LEK smo pravilno ugotovili, da OZD skrbijo za vzdrževanje zaklonišč. Pri navedeni trditvi nismo upo-števali javnega zaklonišča Bellevue, ker ga je Mestni sekretariat za LO praktično že brisal s seznama javnih zaklonišč. Trdnost oz. takratni sistem gradnje ne omogoča več absolutne varnosti ljudi, ki bi se tja zatekli v primeru jedrskega napada. Ta ugotovitev pa seveda ne pomeni, da krajani ne bi več računali na ta objekt. Se vedno pa ga je z veliko mero sigurnosti mogoče koristiti pri klasičnih napadih letalstva kot zaklonik ali pa kot pribežališie v primeru naravnih nesreč. "ODGOVOR PRIPRAVIL SEKRETARIAT ZA LO Hubert OCVIRK KS GUNCLJE-MALE VIŽMARJE VPRAŠANJE v zvezi s telefonskimi priključki ODGOVOR: Območje KS Gunclje—Male Vižmarje je vključeno na PATC Šentvid, ki je naročniško popolnoma zasedena. Omenjena centrala je med najstarejšimi njene generacije in je dolgoročno predvidena za ukinitev. Perspektivna rešitev je uvedba koncentratorja Stane-žiče, ki bo med drugim prevzel tudi naročnike omenjene KS. V rebalansu srednjeročnega plana 1986-90 postavitev omenje-nega koncentratorja ni predvidena. Pogoj za vključitev koncentratorja Stanežiče je revitalizacija mestne mreže Ljubljana (razbremenitev prometnih žarišč z digi-talno tehnologijo), ki je eden od prednostnih ciljev tega srednje-ročnega obdobja. Možnost za pridobitev novih naročniških kapaci-tet v omenjeflih KS se torej odpira v naslednjem srednjeročnem obdobju - 1991-1995, ko bo predvidoma v sklopu izgradnje soseske - ŠP 6/4 in SS 6/5 - Stanežiče zgrajena tudi stavba PTT Stanežiče. ODGOVOR PRIPRAVIL KOMITE ZA UREJANJE PRO-STORA Leopold KOVAČ KS LJUBO ŠERCER VPRASANJE v zvezi s pridobitvijo tehnične dokumentacije za gradnjo vročevodnega omrežja ODGOVOR: Problem priključevanja obstoječih objektov na vročevodno omrežje KS Ljubo Šercer, katerega primar je že zgrajen, je pred met razprav že 3. obdobja srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana-Šiška. V ta namen je bila sklicanih že vrsta sestankov in sprejeti zaključki, vendar je stanje še vedno nespremenjeno. Krajani v tej KS so se dejansko že utrudili in izgubilii vsakršno zaupanje v naj-bolj odgovorne strukture v občini. Hkrati se starostna struktura občanov v tej KS nenehno zvišuje in so že prisotni socialni pro-blemi. Tudi politično razpoloženje ni najbolj ugodno. Program priključevanja objektov v tej KS na vročevodno omrežje je bil prioritetno vključen v program samoprispevka IV, ki pa ni bil sprejet. Zato se KS Ljubo Šercer zavzema, da se njihov problem začne reševati postopno in sicer tako, da se najprej naroči izdelava tehnične dokumentacije: - za izgradnjo omrežja in toplotnih postaj ter - notranje inštalacije ogrevalnih naprav. V tem stnislu je bil sprejet tudi zaključek na zadnjem sestanku, ki ga je organiziral naš izvršni svet dne 4. 3. 1988, na katerem so bili prisotni odgovorni delavci s strani DO Energetika Ljubljana, Stanovanjskega podjetja Ljubljana, predsednik Mestnega komiteja za energetiko, predsednik zbora KS SO Šiška ter predstavniki KS. Glede na dejstvo, da so stanovanja v objektih, ki so predvideni za priključitev na vročevodno omrežje družbena, predlagamo, da stanovanjska skupnost občine poskuša v okviru razpoložljivih finančnih sredstev vnesti to nalogo kot prioritetno v program za, leto 1988. Izvršni svet se zaveda, da so ob sprejeti nalogi načrtnega priklju-čevanja obstoječih kotlovnic v Ljubljani na plinsko omrežje vsa-kršne dodatne obveznosti vprašljive, vendar podpira navedeno pobudo prav z vidika nenehnega prelaganja iz enega planskega obdobja v drugo. Za začetek izvajanja te naloge se bo predhodno naročila ustrezna projektna dokumentacija. Le tako bo možno v naslednjih letih ta problem v celoti odpraviti. ODGOVOR PRIPRAVIL IZVRŠNI SVET Maruška LETNAR, Izhaja od leta 1964 namesto Občinskih razgledov, ki ]lh |e leta 1961 začel izdaiati občinski odbor SZDL Ljubljana-Šiška. Nsslov: »Javna tribuna«, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1, soba 405 - Gradivo pripravil za tisk: Sekretariat skupščine občine Ljubljana-Šlika - Tisk: Tlskarna ČGP Delo, Ljubljana - Po mnenju sekretariata za informacij« Izvrsnega sveta SRS it 421/1/72 z dne 26.9.1977 je Javna tribuna oproičena prometnega davka.