deloProstovoljno Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 43 Na vprašanje, komu bi priporočili prostovoljno delo, ob koncu prostovoljskega leta veliko prostovoljcev v programu Človek za druge, v katerem delujem tudi sama, odgovori, da bi ga priporočili vsem, ki si želijo novih izkušenj. Tudi sami tako delo velikokrat ocenijo kot 'pozitivno izkušnjo', 'življenjske izkušnje' ipd. Lahko bi rekli, da so ravno izkušnje tisti presežek, ki bogati tako prostovoljce kot uporabnike. Pogosto pa je želja po pridobivanju novih izkušenj tudi eden izmed razlogov, zakaj se posameznik odloči za prostovoljno delo. Prostovoljno delo – bogato z izkušnjami Iva Željko, prof. specialne in rehabilitacijske pedagogike, zaključuje magistrski študij na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. V programu Človek za druge je bila 3 leta prostovoljka, od septembra 2016 pa je mentorica. Namen prostovoljnega dela Pomembno je, da prostovoljcu na začetku predstavimo, kaj prostovoljno delo sploh je in kakšen namen ima. V Zakonu o prosto- voljskem delu je prostovoljno delo definira- no kot delo, ki ga opravlja posameznik v dobro drugih ali za skupno javno korist po svobodni odločitvi in brez pričakovanja materialnih koristi (Gornik idr., 2007). Na spletni strani prostovoljstvo.org so o name- nu prostovoljnega dela zapisali: »Prosto- voljsko delo ima velik pomen za razvoj in za prihodnost. Prispeva k razvijanju obstoje- čih sistemov, k razvijanju vrednot solidar- nosti, k socialnemu in drugemu napredku družbe, zato ga je potrebno negovati in ustrezno vrednotiti.« Prostovoljno delo pa poleg življenja uporabnikov in družbe na- sploh krepi tudi prostovoljca samega – z ži- vljenjskimi izkušnjami. Čeprav obstajajo različne oblike prostovoljnega dela, se bo- mo v članku osredotočili predvsem na for- malno obliko, kjer med prostovoljcem in uporabnikom posreduje organizacija. Or- ganizirano prostovoljstvo omogoča upo- rabnikom priti do virov pomoči, prosto- voljcem pa daje priložnost za izkušnjo prostovoljnega dela v ustanovah, do katerih bi sami težko dostopali. Motivacija in prostovoljno delo Motivacija ima izreden pomen na vseh po- dročjih življenja, saj nas žene k nadaljevanju in vztrajanju tudi takrat, ko se pojavijo ovire. Zelo pomembna je tudi pri prostovoljnem delu, saj vpliva ne le na odločitev za prosto- voljno delo, temveč tudi na vztrajanje pri njem. Iz psihologije vemo, da so osnovni vi- ri motivacije povezani s posameznikovimi potrebami. Pri prostovoljnem delu posame- znik zadovoljuje tako potrebe nižjega kot višjega reda. Potrebe po varnosti in sprejetosti lahko v veliki meri pomaga zadovoljevati orga- nizacija, tako da skrbi za dosledno slede- nje pravilom in dogovorom, odprto ko- munikacijo ter prosto izražanje skrbi, pomislekov in tegob prostovoljcev. Iz- polnjeni zunanji pogoji prostovoljcem omogočajo, da se posvetijo tistemu, za- radi česar so se tudi pridružili prosto- voljnemu delu – uporabnikom. Motiva- cija pa ni zgolj zunanja, ampak tudi notranja in izvira iz posameznika same- ga. Tukaj lahko poiščemo sam izvor oz. razlog, zakaj se prostovoljci za prosto- voljno delo sploh odločijo in ne naza- dnje pri njem tudi vztrajajo. Naši prostovoljci, ki jih vsako leto ob zaključ- ku povprašamo po razlogih za vključitev v program, različno odgovarjajo; veliko jih navaja, da si želijo pomagati, da jih prostovoljno delo veseli in si želijo po- svetiti svoj čas drugim. Pomemben dejavnik za vključevanje je tudi čas. Imamo kar nekaj izkušenj s prostovolj- ci, ki so se vključili v program v obdobju prehajanja med službami ali po upokojitvi. Zadnjih nekaj let pa prevladuje predvsem želja po pridobivanju novih izkušenj ter poglabljanju znanja. Ker je v našem pro- gramu večina prostovoljcev študentov, nas to pravzaprav ne preseneča. Prostovoljno delo je v zadnjih letih namreč postalo na- čin in sredstvo, kako z izkušnjami in novi- mi znanji podkrepiti svoj življenjepis pri is- kanju prve zaposlitve. Posamezniki si pogosto izberejo področje prostovoljstva ravno na podlagi svoje strokovne usmerje- nosti oz. smeri študija, saj z izkušnjami bo- gatijo in krepijo svojo usposobljenost za iz- brani poklic. Raznolikost področij prostovoljnega dela – raznolikost izkušenj V Sloveniji obstaja več kot 1362 prostovolj- skih organizacij, ki nudijo različna podro- čja, na katerih lahko delajo prostovoljci (Slovenska filantropija, b. d.). Bodoči pro- stovoljci lahko izbirajo med raznovrstno ponudbo, ki omogoča tudi raznolikost Zgodbe prostovoljcev pričajo, da obstaja nekaj več kot denar – pristen stik s sočlovekom, medsebojno zaupanje in spoštovanje, ki vračajo vero v osnovne človeške vrednote. deloProstovoljno 44 Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 Posamezniki si pogosto izberejo področje prostovoljstva ravno na podlagi svoje strokovne usmerjenosti oz. smeri študija, saj z izkušnjami bogatijo in krepijo svojo usposobljenost za izbrani poklic. izkušenj. Pri odločanju za področje prosto- voljnega dela jim pomagajo predvsem na- slednje smernice: • področje v družbi, ki je pomembno za posameznika; • ciljna skupina, s katero želijo delati (npr. otroci, mladostniki, starejši, migranti, bolniki, živali); • koliko časa so pripravljeni nameniti prostovoljnemu delu; • katera znanja in veščine imajo, da z nji- mi lahko prispevajo h kakovosti prosto- voljnega dela. Prostovoljno delo sega na različna podro- čja: socialno, športno, rekreativno, izo- braževalno, zdravstveno, kulturno, okolj- sko, turistično ter pomoč v kriznih situacijah. Tako omogoča posamezni- kom, ki se odločajo za prostovoljno delo, vključitev glede na njihove zmožnosti in interese. Tudi v programu Človek za druge, ki deluje znotraj Društva katoliških peda- gogov Slovenije, lahko prostovoljci izbi- rajo med različnimi področji dela: delo v vrtcu, učna pomoč, pomoč para- in tetraplegikom na domu, obiskovanje starejših, delo z begunci, druženje z otroki s posebnimi potrebami, pomoč na bazenu pri rehabilitaciji otrok, obi- skovanje bolnikov in delo s slepimi osebami. Zaradi različne starosti, druž- benega statusa in značilnosti uporabni- kov na omenjenih področjih so izku- šnje naših prostovoljcev res raznolike. Sama lahko (podobno kot mnogo pro- stovoljcev) potrdim, da je včasih dobro zamenjati področje prostovoljnega de- la. Drugo področje predstavlja nov iz- ziv, drugačen pristop k delu in tako širi naša obzorja. Izkušnja prostovoljnega dela nam omogoča, da se vedno znova učimo – ne le o delu samem, ampak tu- di o sebi. Kaj lahko izkušnja da prostovoljcu Prostovoljno delo temelji na delu z ljudmi, zato prostovoljci v prvi vrsti razvijajo ko- munikacijske in medosebne spretnosti. Ključen za uspeh sodelovanja uporabnika in prostovoljca je ravno kakovosten, odprt odnos med njima. Zlasti pri delu z otroki in mladostniki je treba znati postavljati meje, kadar gre za učno pomoč, pa tudi ustrezno predstaviti in razložiti učno snov. Prosto- voljci se učijo potrpežljivosti, odgovornosti, poslušanja in vodenja. Zaradi spreminjajo- čih se okoliščin in razpoloženja uporabni- kov morajo biti pri delu zelo iznajdljivi in fleksibilni. Znati se morajo vživljati v upo- rabnika, predvidevati njegove odzive in biti čuteči. Izkušnja prostovoljnega dela pa ni le iz- kušnja učenja ali pridobivanja spretnosti. Je nekaj več – občutek povezanosti z upo- rabnikom in skupnostjo. Možnost prispe- vati k spremembi, na videz majhni, a v re- snici ogromni za nekoga, ki potrebuje našo pomoč, podporo ali pogovor. Pro- stovoljci radi omenjajo poseben žar in energijo, ki se prenašata v odnosu prosto- voljec – uporabnik. Kljub temu, da vlaga- jo veliko sebe v ta odnos, vedno izposta- vijo, da od prostovoljnega dela sami dobijo veliko več, kot dajo. Včasih samo beseda ali nasmeh prostovoljca povzroči veliko spremembo. Kako zelo veliko, se pokaže v hvaležnosti uporabnika, ki je 'plačilo' in povračilo za ves trud. Na pod- lagi tedenskih srečanj se oblikujejo prisrčni, topli odnosi, ki velikokrat prera- stejo v prava prijateljstva. Veliko ljudi se sprašuje, zakaj se prosto- voljci sploh odločajo za prostovoljno de- lo. V svetu, kjer je denar pogosto na prvem mestu, si je včasih težko predsta- vljati, zakaj bi nekdo delal zastonj. Zgod- be prostovoljcev pa pričajo, da obstaja nekaj več kot denar – pristen stik s sočlo- vekom, medsebojno zaupanje in spošto- vanje, ki vračajo vero v o snovne človeške vrednote. Viri • Oblak, Alenka; Gornik, Jože (ured.) (2007): ABC prostovolj- stva: priročnik za mentorje. Ljubljana: Zavod Center za infor- miranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij – CN- VOS. Iva pri predstavitvi prostovoljnega dela (foto: arhiv programa Človek za druge) Foto: Marko Hrovat