AMER?KAN5ki 7 SLOVENEC torek', IS. junija 1939 ^ poželjivim pogledom evropskih velesil, ki bi rade svojo sredozemsko veljavo raztegnile tja po Anatoli ji, ali ki bi rade iz Evrope čez njeno ozemlje prodrle do Bagdada in dalje do Indijskega morja. Zato je Turčija Rusiji hvaležna, da ji krije hrbet. Med obema Potjomkinoma, onim iz 1. 1774 in onim iz 1. 1939, je preteklo 165 krvavih let v zgodovini rusko-tur-ških odnošajev. Videli bomo, 'če Potjomkin II. ni lepše uresničil ruskih sanj, ki jih je prvi zasanjal Potjomkin I. Ponosen človek je le redkokedaj tudi hvaležen človek, ker misli, da ga svet ne plačuje, kakor zasluži. • Ponosnost je taka, da če vedno ne koraka pred nami in v ospredju, postane nezadovoljna. Rajši se umakne, kakor pa da bi zadnja capljala za nami. Dogodki |i' Miril Stownd ptt iS** UboerikS M Poroka Chicago, 111. — Na North Side sta se pred kratkim poročila v cerkvi sv. Andreja Francis Lon in Miss Maimy Blatnik, hčerka Mrs. Antonije Blatnik. — Blatnikova družina se je pred petimi leti preselila iz Spring Valley, 111. v Chicago. —Mlademu paru želimo veliko sreče v zakonskem stanu! V domovino na obisk Cleveland. O. — Preteklo nedeljo sta z avtom odpotovala iz Clevelanda Mr. in Mrs. Joseph Birk. Mr. Birk vodi gostilno na St. Clair Ave. Odpeljala sta se v New York, odkoder se odpeljeta s parnikom Normandie v staro domovino na obisk prijateljev, sorodnikov in znancev, med njimi tudi g. in go. Birk ki krčmarita v Kamninu in sorodnike na Viču. — Z istim parnikom se odpelje v staro domovino v Črno vas pri Ljubljani Mr. Ciril Jevec, na obisk k svojim staršem. Sporazum med Rusijo • m v • • m Turčijo Štorklja se je zglasila Colorado Springs, Colo. — Pri družini Mr. in Mrs. Leo in Jennie Kolman, se je pred kratkfm' zglasila gospa štorklja in jima prinesla krepkega sjnčka. Mrs. Kolman je hči naše dobre naročnice Mrs. Frances Nolan. — Čestitke! Graduiranci Cleveland, O. — Na višji šoli Najsv. Imena so graduira-li; Ann Rozman, Dorothy Zi-danič lin Nick Predovich'. — Na višji šoli Maple Heights pa; Dorothy Jelusič, E,dward Kaplan, Frances Mack, Ana Martinšek, Justina Stavec in Therese Vrček. — Na Notro Dame univerzi v Indian! je gradniral John Sporar, sin dobro poznane družine Mr. in Mrs. John in Mary Sporar na La Salle Ave. Nesreča Iiock Springs, Wyo. -r- PrJ delu v premogovniku TJ. P. C. kompanije je med delom zadela železna vrv ki vleče vozičke po "slopu" Jožeta Faigl in ga vrgla preko rova ob steno premogorova s tako silo,da mu je zlomilo ključnico ter levo nogo in ga močno poškodovalo po glavi in prsih. Odpeljan je bil v Wyoming General bolnišnico. men deležin milosti sv. maše. Z Bogom za narod. Za odbor Jakličevega doma: Mr kun Anton, župnik preds. Strnad Jože,župan I.podpreds, Nahtigal Fr. kaplan II. podp Kline Z. tajnica Hren Fr. blagajnik. Darovi se naj pošiljajo na: John Germ zastopnik za USA 817. East C. Street. Pueblo, Colo. (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BuiTOUgilS »dor Wwr«itM. loc.-Tm V«, if I; rll <" Plodu'.wl u, '.„ . , . ........... , iiv.r^lM l, VNITED FEATURE SYNDICATE In" Kako neki,: so ,'se 'nasinihali, si upajo misliti, da bo i njihov1: naskok na to močno ; obzidje 11 venpan z uspehom? Nekoliko so ostrmeli, ko so videli med ljudmi tudi opice, ki so na Tarzanovo povelje prijele Chonove svečenike in jih s svojimi močnimi kosmatimi rokami kot žoge zmetale, na obzidje. Ko so bili Chonovi svečeniki na obzidju, so za njimi priplezale tudi opice in Tarzan. Kakor hudournik so se nato napadalci vrgli z obzidja v notranjost mesta. Po Tarzanovem zgledu so se tudi Chonovi svečeniki junaško borili in prva straža, ki je bila vpoklicana, je bila premagana. Atka je visoko na balkonu stoje opazovala strašen boj in videla pokolj svojih hrabrih stražnikov. Malo je osupnila, toda takoj zapovedala novim vojaškim četam prihiteli nasproti sovražnikom, ki so se drznili napasti prepovedano mesto. Strašen boj je divjal, kakoršnega mesto še ni doživelo, Tapanoyo.p'og^tje je■ .bilo z .vsakega.-t vidika popolnoma •. nesmiselno, cd fta- ■ terega ni mogel pričakovati uspeha Stražniki, ki so se na klic zbrali na obzidju, so se ob pogledu na tako pisano družbo sovražnika bolj zabavali, kakor pa da bi se ustrašili. Smešno se jim je zdelo vse skupaj. manjem čitale med Slovenci P po svetu in doma. Pred osmimi leti sem imel prijetno čast da sem se zopet sestal in se pozdravil s tem vrlim Slovencem. Bilo je to v uradu zadružne zveze v Ljubljani ob času mojega obiska v stari = domovini. Takoj sem ga spoznal dasi ga nisem videl dolgih 25, let. Stopil sem k njemu ter sem mu predstavil kot i j ego v nekdanji učenec in sin Dobrepolja. Spoznal me je in ' me očetovsko ljubeznivo sprejel. Delj časa sva se pogovarjala in si pripovedovala do- n življaje |iz življenja. Povedal mi je marsikaj ki se je dogo- ^ dilo Zci časa svetovne vojne. Imel je bridke izkušnje. Ne-šteto razočaranj, Vse to ga u-žalostilo da se je odločil za preselitev iz svojega rojstnega kraja Dobrepolja. Po vojni se n je preselil v Št. Janž na Do- '1 lenjsko, od tam pa kmalu v J Moste pri Ljubljani, kjer je v S skromnem domu v krogu svo- P je družine mirno užival živ- k 'j en je svojih poslednjih let. > Na starega leta dan $1. dec. 11 1937 pa se je z letom tudi on k poslovil iz tega sveta. In kaj naj še dostavim. Nič ^ drugega kot da rečem, da je prav, da so se Dobrepoljci za- ^ vzeli, da postavijo spomenik ^ temu odličnemu Slovencu. Si- c. cer pa velike in lepe stavbe v Dobrepoljah ostanejo trajni spomeniki ki bodo pričale poznim rodovom, da je vse to delo omogočil veliki domo- f 'jubni učitelj in pisatelj Franc i Jaklič, vrli sin Dobrepolja. I Tudi mi slovenski izseljenci i' v daljni Ameriki se z globo- i , kim spoštovanjem spominja- r , mo njega, ki je toliko dobre- * ga storil za naš narod. Zato i pa z veseljem sprejmem nalo-. go sprejemati prostovoljne da-t rove za "JAKLIČEV DOM". ž , Apeliram na vse slovenske ro- * , doljube posebno pa na naše ' . Dobrepoljce, da vsak po svoji * j skromni moči nekaj daruje za 1 i Jakličev Dom v Dobrepoljah'. ] i Vse darove naj se pošlje na i . moj naslov ali pa na uredni- 1 . štvo Glasila K. S. K. Jednote. ; Dosedaj nabrani prostovolj-. ni darovi za Jakličev Dom v . .J Dobrepoljah so: Glasilo K. S. ; - K. Jednote $25.00, John Germ 1 I $10.00, John Tisel $5.00. 3 Ignac Prelesnik $2.00; Po , $1.00 so darovali: Joseph Za-I - lar, Rev. M. J. Butala, Matt . - Pavlakovich, Ivan Zupan, j Frank Bam'bie, Mary Zupan- , - čič, Josephine Meglen, Agnes ' a Stepanjch, Jennie Jarc, in i i. John Oblak. Cecilija Steblaj ' - 50c; po 25c Anna Grebene, ; i Louis Velkovrh, Louis Gornik . a in Frank Bregar. Skupaj do- a sedaj nabranega je $53.50. ■ e Zbiranje teh-prostovoljnih da- - rov se bo nadaljevalo do dne : a 1. septembra t. 1. Imena daro- : e valcev bodo vred z denarjem i- poslana na Presedništvo Ja-i. kličevega Doma in to je časti->t ti gospod Anton Mrkun, žup- -e nik v Dobrepoljah. Kajti za ', vse dobrotnike Jakličevega doma bodo ustanovili ustanov-a|no sv. mašo, ki se bo opravi-n la vsako leto za vse žive in )- mrtve darovalce. Tako bodo i- vsi, ki kaj darujejo v ta na- ISTI i! tso : — i ! g- a * ' » S t3 O ( O § ^ ] ;; & m & ! l> o' b> 3 \ »■ 2. £ * t ! e o a ! ► ^ «5 ► 8 a & ► 3 E » » » 2f < ► » " i i! o w e 3 a ! & : S t? 1 ! s i « \ i % i 8 • i i9 B" (AA A. jl A J*. AAA*. "TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO" (130) "ZA JAKLIČEV DOM V DOBREPOLJAH" Pueblo, Colo. Iz stare domovine prihajajo vsakojake prošnje ene in druge vrste. In naše dobro slovensko ljudstvo tukaj v novi domovini, kaj rado ako mu je.le mogoče, denarno pomaga temu ali onemu. Prošenj pa prihaja čedalje več, in ker ima naš narod tukaj v novi domovini obligacije, da skrbi poleg za svoje vsakdanje življenje, tudi nebroj svoj,ih lastnih narodnih ustanov, ki jih mora sam podpirati, ako hoče da uspevajo, zaradi tega je vsem prošnjam nemogoče ustreči. So pa med prošnjami prošnje, ki so velikc-ga pomena in tako je treba, da take prošnje po svoji zmožnosti upoštevamo in podpiramo. Ena taka prošnja leži sedaj pred menoj, katera se mi vidi, da je vsega poštevanja vredna. Zato jo predložim slovenski javnosti v Ameriki, posebno jo pa priporočam našim dobrepoljskim rojakom, živečim na ameriškem kontinentu, da jo po svoji zmožnosti podpirajo. To KDO JE BIL FRANC JAKLIČ ? 1. Vzoren katoličan, plemenit človek, najčistejši značaj, vzor vsem drugim. 2. Naš priljubljeni ljudski pisatelj, dobro znan vsem Slovencem. 3. Velik narodni organizator. zlasti odličen pospeševa-telj zadružništva. Ustanovil je prvo Slovensko ljudsko posojilnico v Sloveniji skupno z Dr. Janez Ev. Krekom. 4. Vzoren krščanski učitelj in vgojitelj. 5. Požrtvovalen in skrben deželni in državni poslanec. Temu velikemu in za ves slovenski narod velezaslužne-rau možu hočejo postaviti trajen spomenik v njegovem rojstnem kraju v Dobrepoljah. Ta spomenik ne bo iz brona, temveč VELI ČASTNO POSLOPJE, v katerem bo prosvetni dom in razne dobrodelne in druge koristne naprave. Predsednik odbora za gradnjo Jakličevega doma mi piše med drugim: Začeli smo zidati Jakličev dom na Vidmu poleg cerkve. Nujno rabimo razne prostore za razne kulturne in gospodarske organizacije. Zato smo začeli zidati poslopje katerega smo posvetili spominu pokojnega Jakliča, vrlega sina Dobrepolja. Smo pa v denar-■ nih stiskah in se zopet obračamo za pomoč k našim ljublje-• nim rojakom v Ameriki. Kar i bojimo se k vam obrniti ker i'smo neradi nadležni vendar vas prosimo, da bi to stvar vi i prevzeli, ker ste že vajeni ta- i ki h zbirk in imate ve liko t spretnost in sijajen nastop, c Torej vas vprašamo, ali bi 1 hoteli vi sprejeti zbiranje de- c narja za Jakličev Dom.? Pro- c simo vas priobčite prošnjo v ( Glasilu K. S. K. J. in v Ame- c rikanskemu Slovencu i.t.d. - Slede podpisi različnih or- 1 ganizacij kot Zupni urad Do- ' brepolje, občina Videm Do- 1 brepolje, Prosvetno društvo, Fantovski odsek, Zdravstvena \ zadruga, Razvoj, Prijatelj bol- 1 nikov. Dobrodelno društvo, i.t.d. i Franc Jaklič se je rodil v < vasi Podgorica 6. decembra i 1868 v Dobrepoljski f a r i. J Ljudsko šolo je dovršil v Do- j brepoljah. Zatem se je šolal v , Ljubljani na gimnaziji in uči- j teljišču. Leta 1889 je postal šolski učitelj, nato je uči,l nekaj časa na Grabnu, in zatem v Škof j i Loki, odkoder je bil : leta 1893 premeščen v s voje rodno Dobrepolje, med svoje ' ljubljene Dobrepoljce, katerim je bil ves čas svojega bivanja skrben vzgojitelj,učitelj in graditelj vseh javnih naprav v Dobrepoljah. Poleg učitelja-vzgojitelja je bil Jaklič tudi izvrsten pošten politik. Že leta 1900 je bil izvoljen za poslanca v tedanji deželni zbor vojvodine Kranjske. Leta 1907 pa v takratni avstrijski državni zbor, kjer je ostal poslanec, vseskozi do prevrata. Bil je pa tudi naj-priljubljenejši slovenski ljudski pisatelj. Že v svoji rani mladosti je napisal več mičnih povesti za tedanjo slovensko revj-;o "Dom in Svet". Njegove ■ povesti so pričele izhajati v , tem leposlovnem listu že leta 1890. Še prej so njegovi spisi i bili objavljeni Tržaški "Edi- ■ nosti". "Selška Slika" je izšla v "Dom in Svetu" leta 1890. v ■ tej sliki nam Jaklič opisuje - Suho Krajino in njene prebi-; valce iz onih časov, preden je - privozil v to pokrajino prvi : vlak in jo zvezal z ostalim svetom. V nastopajočih ose-j bah so večinoma opisane osebe ki so živele in deloma še i žive Zagorico in Podgorico. Imenoval jih je nekaj s pravi-, g mi imeni in druge zopet s hišnimi imeni in zopet tretje pod izmišljenim imenom. Tako so prava hišna imena v Zagorjci, (Kovač, Kopec, Jernač, Martinov, Primček, Grvoliček, Ko-rine, Sel, Lovše, Brezar, Škrl, Bratec, Potem v Bruhanji vasi, Fižolek, Dražek, in še na ducate drugih sličnih imen. Vse to je opisano v selski sliki. V svoijh povestih in spisih 6 je ves sin svojega kraja. Suha Krajina, \ Ribnica in sploh vsa v Dolenjska, so glavno torišče s. njegovih povesti. Pozneje vi-e dimo Jakliča kot pisatelja za t- Mohorjevo družbo in razne o druge slovenske leposlovne re-!- vije. Spisal je nešteto povesti. Naj omenim le nekatere, Kot a — "Za Možem" "V Pustiv je šla", "Od Hiše do hiše","Sin", i- "Ob Srebrnem studencu", "Pe-3- klena Svoboda", "Zadnja na r grmadi", "Vaška Pravda", in sr še nešteto drugih. Njegove po-iv vesti se bodo še dolgo z zani- LORAINSKE NOVICE i Lorain, O. 1 ) Dne 27. maja sta slavila 28 i letnico poroke Mr. in Mrs. Jo- 1 seph Udovic na 112 W. 23rd Street. Isti dan se je v cerkvi sv. Cirila in Metoda poročila njuna hči Miss Hermina Udovic z John Strankarjem iz Clevelanda. Častitke so na mestu obema paroma. Srečno se je povrnila s konvencije Slovenske Ženske Zveze Miss Jančar z 32. ceste. — Z zapada se je povrnil na počitnice za tri mesece vjsokošo-lec Ciril Perusek. — V nedeljo 18. junija prirede otroci šole sv. Cirila in Metoda pod vodstvom čč. šolskih sester le- ■ po prireditev z raznimi igricami in petjem. Vsi prav prijazno vabljeni, od prvega do . zadnjega farana, da se te ve-, selice udeleže, ker je ta pri-l reditev ena izmed najboljših v celem letu in bo prav gotovo ! tudi letos. Pridite v nedeljo ' 18. junija vsi v Narodni dom ■ in vam prav gotovo ne bo žal. X. jje prošnja za prostovoljne prispevke za pomoč plačevanja stroškov Jakličevega doma, ki ga točasno grade v Dobrepoljah. c Pred 165 leti — 1.1774 — je neki Potjomkin razlagal 'f carici Katarini ruski, da se bo potrudil, da bo njena zasta- , va zavihrala na minaretih Svete Sofije v Carigradu. Ca- \ rica Katarina je zasanjala lepe sanje, a Potjomkin si je < postlal zlato posteljo in postal veliki državnik. 1 Pred nekaj dnevi se je iz nove turške prestolnice Ankare vračal v Moskvo neki drugi državnik istega imena,!, podkomisar za zunanje zadeve Potjomkin, ki je prinesel s ; seboj sporazum, s katerim sta Turčija in Rusija po tolikih < stoletjih stopili v enotno fronto. S tem je končano zanimivo poglavje evropske politi- ] ke. Povsem končano morda ne, toda za enkrat je bila na- ; pravi jena pika na zgodovini rusko-turških sporov zaradi Carigrada. Več stoletij se je Rusija trudila, da bi pro- ■ drla na svobodno morje. Evropa je na vse načine skuša- . la preprečevati, da bi Rusija iz Črnega morja skozi Dar-danele in Bospor prodrla na takrat še svobodno, odprto Sredozemsko morje. Več stoletij je Rusija naskakovala Turčijo, da bi ji odvzela Carigrad in s tem dobila v roke morski rokav, ki veže Črno morje s Sredozemskim. Turčija je umirala. Udarci so padali po njej. Toda Rusija svojega cilja ni nikoli dosegla, Vsa Evropa je stala ob Turčiji in Rusijo odbijala proč od Carigrada. Vsakokrat namreč, so prihitele evropske velesile in so Rusijo potisnile spet nazaj za obale Črnega morja. Na tisoče francoskih in angleških vojakov je popadalo na Krimu, v okolici Se-bastopola in v Dobrudži samo za to, da ne bi Rusija prišla v Carigrad. Nikolaj I. je naskakoval Turčijo in jo zdrobil. Na berlinskem kongresu je podlegel, ne Turčiji, marveč evropskim velesilam. Za njim je prišel Aleksander, ki je doživel isto usodo. Ko so zavezniške velesile leta 1914, tik pred svetovno vojno, Rusiji same obljubljale Carigrad, ako se jim pridruži, niso mislile iskreno, marveč so že takrat delale račune, kako bi vojno izpeljale, da bi jim obljube ne bilo treba držati. — Sijajno so uspele, kajti v zadnji svetovni vojni se je ponovila ista igra. Dolge mesece so angleške in francoske čete naskakovale Dardanele, da bi odprle pot do Rusije, a niso uspele — zgodovina bo pa povedala, da niso hotele uspeti — in ko je bila vojna končana, se je Rusija valjala v boljševiški revoluciji, v Carigrad pa so prihitele prej kakor kam drugam zmagovalne sile, njim na čelu Anglija. Samo da ne bi Rusija mogla v Carigrad. Zato lahko rečemo, da je bilo v trenutku, ko sta tovariš Potjomkin in minister Saradžoglu podpisala sporazum, . ki obe državi stavlja v eno in isto politično in vojaško fronto, zares končano zanimivo poglavje, eno najbolj burnih poglavij evropske zgodovine. Ali je Sovjetska Rusija zares opustila vsake težnje po ' uresničitvi sanj, ki jih je sanjala pod svojimi carji? Kdo ve, kaj bo prinesla bodočnost, kajti zemljepisje in življenje narodov imajo svoje zakone, ki jih politika ne more spreminjati. Kvečjemu odložiti. Trenutno se nam zdi, da Sovjetska Rusija iskreno misli, ko je s Turčijo končala več sto let trajajočo borbo. ' Za Sovjetsko Rusijo Turčija danes ni več zaželen plen, marveč je za njo bolj ogromnia nepremagljiva utrdba, ki jo na Kavkazu in na Črnem morju loči od njenih velikih nasprotnikov v Evropi. Dardanele in Bospor Rusije danes ne zanimata več toliko kakor pod carji. Danes Sredozemsko morje ni več svobodno morje. Anglija ga lahko zapre na obeh ijzhodih, pri Suezu in pri Gibraltarju. Tudi plovba po tem morju samem ni več svobodna. Izpostavljena je topovom, ki daleč nesejo, in letalom, ki povsodi pridejo. Dardanele in Bospor niso več vrata v — svobodo, ampak v nekoliko večjo ječo. Ako današnja Rusija išče potov do svobodnega morja, jih mora iskati drugod. • Tja proti Vzhodni Aziji. Gori proti severnim morjem. Doli skozi Perzijo. A povsodi se kopičijo nove ovire. Turčija ji ne dela ovir nikjer več. Zveza z njo pa je koristna obramba. Tudi Turčija sedanje Rusije ne more smatrati za nasprotnika. Turčija je v svoji povojni dobi izpostavljena Amerikanski Slovenec gtvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene . list v Ameriki. Newspaper in Americat ( Ustanovljen leta 1|91. V Established 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon-Veljkov in dnevov po praznikih, day and the day after holidays. Izdaja in tiska: Published by S pDINOST PUBLISHING £0. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: j}849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago SPelefon: CANAL 554$ Phone: CANAL 5544 fe. ,—,—i Jj* —-1 Naročnina i Subscription: Za čelo leto____________________$5.00 For one year_____________$5.00 Zm pol leta________________2.50 For half a year_______2.50 ga četrt leta _______________________ 1.50 For three months ________________ 1.50 £a Chicago, Kanado in Evropo: .... Chicago, Canada and Europe: Za celo leto_____$6.00 For one year______$6.00 Za pol leta___ 3.00 For half year______3-00 Za četrt ife'ta __________1.75 For three months__1.75 Posamezna Številka_____________ 3c Single copy ______________________ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo »saj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas Bo četrtka dopbldne. — Na dopiše brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post .office at jChicafeo, Illinois, under the Act of March 3, 1879. «VGA K>ž»>-ii'S> fll'*JvtAv A •• Try-—-'i - \ * WELL!"'"' . - ■ j__ • t**'';' • * Nedeljski kotiček _ii__ J. M. Trunk. TRETJA NEDELJA V JUNIJU "Je pot, ki se zdi človeku pra- ognjem; tako sodi vsak razu- Tem bolj nevarno viena; njen konec pa pelje v smrt" (preg. 14, 12). P°t v bližjo priložnost, je pot v greh. Tako je. Najbolj se ljudje varajo, ako smatrajo pridnost v greh za nekaj neznatna, manj važnega. Priložnost v greh je zapeljala one, ki so padli. umrli v grehu in so zdaj v Peklu. Pogostoma se jim je ta Prilika ponujala. Niso je prostovoljno iskali, le zmenili se zanjo mso< ko je prišla. Bežali niso Preti njo. Cesa se more nadejati 0lll> kateri se sam prav predrz-no Poda v nevarnost, v priliko Sreha? Ce bi kdo dirjal, drvel Naravnost in vedoma v ogenj, in Pričakoval, da ga ogenj ne ožge, Požre, ali bi to ne pomenilo, da Pričakuje od Boga čudež, kakršnega je Bog storil nad tremi ttožmi v babilonski peči? Kdor *Sce in pospešuje lastno nesrečo, »e zmeni za nobeno nevarnost ben za nesrečo, ne zasluži no- *e£a sočutja, niti človeškega božjega. Kaznjivo in nespametno je, če se nemarno igraš z men človek je, in tudi tem bolj kaznjivo, če se igraš z grehom, ker v njem je ogenj peklenski. Mnogim priložnostim v greh se izogneš, ako ne pohajkuješ, ne lenariš, temveč pridno delaš. "Lenoba je vseh grdob grdoba", pravi vrlo resnično pregovor. Modri Sirah uči isto, ko pravi: "Veliko hudega uči lenoba" (Sir. 33, 29). Pridno in marljivo delaj od ranega jutra do poznega večera; brzdaj samega sebe kakor hlapca. Svoj lastni in božji hlapec si, vse nič ne pomaga. "Klaja in palica in breme je za osla: kruh in krotitev in delo pa za hlapca. V krptitvi dela in išče počitka; ako mu pa pustiš praznovati, išče prostosti" (Sir. 33, 25, 26), prostosti namreč, da bi mogel grešiti, in to je najnevarnejša prostost. Za prostost in svobodo si, boš tudi prost in svoboden, ampak prostost v lenobi pomeni za te toliko ko smrt, izgubo prave prostosti in svobode. $ ^ < PARADIRALI PRED FRANCOM Zmagoslavne parade v Madridu so se udeležile tudi nemške in italijanske cele in gornja slika.jih kaže, ko so korakale pred generalom Francom, ki ga kaže puščica, stoječega na odru v ozadju. IZ GORIŠKE, PRIMORJA IN ISTRE Ob smrti slovenskega . renegata Senožeče, maja 1939. — Pred kratkim so ljubljanski dnevniki, naJo pa tudi "jstra" prinesli po ročilo o smrti Emila Šturma, dolgoletnega občinskega tajnika Senožeč. Izrazili so ob tej pri- ki sožalje, kot se to ob smrti navadnih smrtnikov spodobi. Smatramo, da pok. Šturm ne sPada med navadne smrtnike, 2ato naj na tem mestu objavimo j^kaj podatkov o njegovem živ-'Jenju. Naš trg spada med one redke, J®. ^ morda edine občine; v Ju-št-t ^rajini> ki ima za pode-Med S*°Venca> domačega kmeta za tGna' *n Je imel istočasno koi Slovenca, v osebi po- Šturma, ki je bil ob-en 111 fašističnega delovanja v J11 *udi duša vsega italijan-enožečah, od okupacije do vjXe sr«rti. Zato je ob Šturmo-^smrti upravičeno vzkliknil bds- tajnik Gian Porcalo: "Kaj v.0"10 Pa sedaj?!" Bil je prvi fa-. v_ Senožečah a ne samo to, .le izvrsten organizator, krat-b'mal° stroj, ki je bruhal iz se- kor,raZne ideje in domisleke v '1st raznarodovanju, raznim ^stičnim akcijam — in jih m v°dil. ^ —-o- vedo kam z njimi Se ^eka;. -— Pred sodiščem bi tih zagovarjati zaradi .papstva konj Luka Filip- h' i!lUdo1 CerSo1 in Pavel Su-gt' ^ so ga izvršili v "bližini je" e.tra na Krasu. Še predno d do razprave, je so- , ^ izjavilo da ni kompe-0(1no in je sodbene listine ža?i?Slal0 V 1Vst- Toda tudi tr" lSko sodišče je zadevo odklo- diš°- m Vprašalo kasacijsko so-stoCe.komu pripada sodni po- fšo t-t 1 maja 1939. — Dne 10. a zjutraj je bila v tržaški 4ravireVih,ta' ki jG t0 POt fclekt - ko škodo mestni vn0! ricni instalaciji. Med gr- vai in strelami so prebiva*®1 Rojana in okolice začuli nek° eksploziJ'o in ko so po ci •1 ^.lnutah pridrveli gasil-ie jJV vsem jasno, da se dim ' moral° ugoditi. Gost se je valil iznad transfor- Goriški Slovenci na Sv. Gori Tretjo nedeljo po noči na praznik Varstva sv. Jožefa, romajo goriški Slovenci, združeni v cerkvenih družbah Skalnica, Apostolstvo molitve in Tretji red, vsako leto na Sv. Goro. Tudi letos ob 400 letnici so se šli v obilnem številu poklonit svetogorski Materi. Udeležba bi bila še veliko lepša, če bi ponoči ne deževalo, kar je marsikoga 0-plašilo. V Marijinem zavetišču so imeli dve sv. maši z dvema pridigama in z lepim ubranim petjem najnovejših pesmi v čast Materi božji svetogorski. Popoldne je "'bila ura češčenja, nato lavretanske li-tanijQ s svetogorskimi odpevi. Ta dan je bil na Sv. Gori general frančiškanskega reda iz Rima, ki je ob 10 daroval slovesno sv. mašo. Pred popoldansko pobožnostjo Goriča-nov je imel nanje kratek in jedrnat nagovor, v katerem jih je izpodbujal k obisku Matere, ki se je prav naši Urški prikazala na Skalnici. -o- Smrtna nesreča Pred dnevi se je v tržaškem pristanišču smrtno ponesrečil carinski inšpektor Lojze Lo-vat. V nekem skladišču se je povzpel v 4. nadstropje in na zunanjem hodniku pregledoval neko blago. Nenadoma je na hodniku izgubil ravnotežje in padel z njega na kamnita tla pred skladiščem. Skladiščni hodniki namreč nimajo 0-graje. Lovat si je razbil lobanjo in dobil še druge smrtne notranje poškodbe. Umrl je v tržaški bolnišnici nekaj ur po nesreči. ,. a; '.. ——o- kratke novice Otrok utonil v kalu. V bližini Ajdovščine je v nekem ka- Na sodišču v Gorici je bila pred dnevi razprava proti 40 let staremu Albinu Mijanu iz Ločnika,ki se je lani brez potnega lista odpravil čez mejo. Mi j an se je pred nekaj tedni sam vrnil in se je prijavil oblastem. Bil je aretiran in sedaj obsojen na 6 ^mesecev zapora ter plačilo sodnih stroškov. * Beg v Nemčijo. Lani v juliju se je 22 letni Anton Ko-mavli iz Smartna pri Kojskem odpravil zdoma, ne da bi domačim povedal, kam se je namenil. Odtlej se ni več oglasil. Karabinjerji so uvedli pre-V e 1 i k iliskavo in po nekaj tednih do-' gnali, da je fant zbežal čez mejo. Na začudenje vseh se je iz Brd odpeljal na Južno Tirolsko in v bližini Brenner-skega prelaza Skrivaj prestopil mejo. Sedaj so ga prijavili goriškemu sodišču. svoj izvir zelo visoko levo od Ribjaka. Oba vrelca ležita višje kot dosedanja voda in sta skupaj tako močna, da bodo imele Bor o vi je odslej 30 enkrat toliko vode. Tudi Pod-ljubelju obljubujejo vodovod. -— Izpred Dobrača poročajo, da se je na čajniški žagi pri- petila huda nesreča. Ko so drvarji spravljali s cepini hlode, je drvarju Feliksu Lachu padel cepin iz rok. mož je padel, nanj se je pa prevalil težak hlod, ki ga je stisnil k tlom in mu nalomil hrbtenico, da bo tudi bo ozdravitvi ostal pohabljen. J. J. NA ZAPAD IN PO ZAPADU w (Dalje) selbini. TO IN ONO IZ DOMOVINE Trst. — Na ulici jo umrl Simeon Vučič, star 60 let, zadet od kapi. VES1]I S SLOVENSKE KOROŠKE V Sv. Jakobu v Rožu je srčna kap zadela Terezijo Nage-le, sestro posestnika Nagela. Ko se je hotela njena sestra Katarina Dobernikova it Srej udeležiti njenega pogreba, ji ie na poti nenadno postalo dab o, da je umrla. — V Go-renčah so pokopali 71 letnega posestnika Valentina1 Kle-pernika, ki je 50 let vzorno gospodaril na kmetiji in 40 let opravljal mežnarijo pri farni cerkvi. — V Grebinju se je smrtno ponesrečil Rudni-karjev sin. Strel mu je šel v glavo, ko je v gozdu streljal vrane. Nesreča se je zgodila, ko je padel čez neki plot. — Strašna nesreča se je zgodila v vasi Drevlje pri Zahomcu. Posestnica in mati štirih otrok Marija Lackner je bila pred svojim domom, ko je neki mladi fante sprožil pištolo in krogla ji je prebila srce. — Borovi je bo imelo dovolj vode, ko bo končan vodovod, ki so ga začeli urejevati. "Jager-wirtova" voda, ki ima več vrelcev, je popolnoma zajeta, bazena v Malem Volgu jfc zgrajena in tudi cevi od Bo-rovelj do vrelca so že v zemlji. Razen te vode se pritegne še "Damkova" voda, ki ima Velika škoda Kakor poročajo iz Kranja, je povzročilo par fantov iz Ru-pe nad 2000 dinarjev škodd. Fantje so namreč kradli iz fa-zanovih gnezdeč, jajčka in jih potem cvrli in pekli. Največ škode trpi trgovec Rudolf Illebš iz Kranja, ki ima svoj lovski revir na Rupi in je šele nedavno naročil iz Hrvaškega večje število fazanov z namenom, da bi se v okolici Kranja za'redile lepe živalice. -;o-- Pogrešani Okrožno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanja, da ko proglase za mrtve naslednji vojaki, ki so odšli v začetku vojne na bojišče,pa ni od njih nikakega sledu: Franc Zore, delavec v Šujici, Martin Golob, čevljarski pomočnik na Dvoru, občina Šmartno pri Litiji, Jakob Šubič, hlapec na Gornjem Brdu, občina Poljane nad Škofjo Loko, Janez Aljaž, posestnikov sin na Jami, Blaž Kos, delavec na Ga-berški gori in Matija Trebu-šak, posestnikov sin v Trebel-nerc, Mož in žena hkratu na mrtvaškem odru Na Razsteneku pri Laškim sta v mirni zakonski slogi kmetovala zakonca Andrej Klinar in njegova žena Jera. Žena je bila zadnje čase priklenjena na posteljo, dočim je mož še vedno delal. Pred kratkim se je tudi on vlegel. Žena je nekaj tednov za tem umrla, drugi dan za njo je izdihnil še mož. Sosedje so oba skupaj položili na mrtvaški oder. Žalostno dejanje mladega delavca Blizu graščine v Škofiji vasi pri Celju so našli ljudje nekega jutra obešenega 30 letnega delavca Elerja. Ta je pred kratkim zbežal z orožnih vaj, kamor so ga vpoklicali in se je potikal po Vojniku. Medtem je bil v Sm'arjeti izvršen vlom in so tega dejanja obdolžili Elerja. Ko je za to izvedel, se je sam javil orožnikom v Vojniku in vstrajno zanikal vsako krivdo pri vlomu. Drugi dan so ga iskali celjski orožniki,ker so ga osu- mili napada. Eler se je skril in si ponoči vzel življenje. -o-- Utopljenec Pri Fali je Drava pred kratkim naplavila truplo utopljenca, v katerem so spoznali 71 letnega Žagarja Ferdinanda Ramjaka iz Padeškega vrha pri Konjicah, ki je služboval na žagi Ivana Kozjeka na Janževem vrhu pri Ribnici na Pohorju. Ramjak je prišel 23. aprila na postajo Ribnica-. Brezno, da bi kupil nekaj potrebščin, pa se je naenkrat premislil in rekel, da ničesar r.e potrebuje, ker bo izvršil samomor. Kmalu potem je rea skočil v Dravo. -o--- Nesreča Janez Smolnikar, 10 letni delavec iz vasi Vaseno pri Kamniku je v gozdu nalaga) hlode. Pri tem je orodje, s katerim je to delo opravljal odskočilo in ga močno pritisnilo v trebuh, da je dobil hudo nevarne poškodbe. Diplomirani Na pravni fakulteti ljubljanske univerze so bili diplomirani Koloman Horvat iz Fokovcev v Prekmurju in Ma-selj' Ivan ter Bogomir Javor-nik, oba iz Ljubljane. -o-- Nenavadna nesreča Pri kopanju vodnjaka se je pripetila Tomažu Žnidariču iz Murske Sobote nenavadna nesreča. Njegov pomagač je vlekel vrv z vedrom, napolnjenim s peskom, iz vodnjaka. Vrv se je utrgala in vedro je padlo možu na glavo in ga morno poškodovalo, da so ga morali odpeljati v bolnico. Zatem sva še isti večer, kakor že omenjeno obiskala še slov. pi-;jemirja g. Petra Majerle, ki je bil že zlezel k počitku, a ko mu je žena naznanila najin prihod, je kakor vojak planil po koncu in se oblekel ter prihitel naju pozdravit. Ker je g. Kostelec zaposlen z prodajanjem in razva-žanjem mesa po dnevu smo naredili načrt, da bo šel z menoj v -oboto g. Majerle, v nedeljo pa g. Kostelec, kakor je potem tudi bilo. G. Majerle je bil silno velel najinega prihoda. Svoji boljši polovici je brž izdal ukaz, da naj prinese polič rujnega, ki ga g. Majerle vsako leto sam napravi. Le žal, da rujnega ne smem več piti, kar se g. Majer-letu to ni preveč dopadlo. Potem smo se pa do skoro 11. ure raz-1 govarjali o tem in onem. G. Majerle je star veteran 11a polju razširjevanja katoliškega tiska. Ko si je še malo grlo pomazal 7 rujnim je začel navdušeno pra viti o raznih doživljajih na agitaciji itd. Popraševal je po starih znancih g. Leonu Mladiču in drugih, ki so mu znani iz potovanj za katoliško časopisje. Pozno zvečer smo se poslovili z 11a črti, da začnemo agitirati za "Novi Svet' 'takoj drugo jutro v soboto. Legel sem k počitku, ki se je prilegel. Drugo jutro sva z g. Majerle-tom začela. Še poprej je seveda poskrbela ža naju ga. Majerle z dobrim zajutrekom, nakar sva napregla in šla. Kar srečo sva imela. Povsod so naju dobrohotno poslušali, midva sva pa pisala in pisala zgodovinske podatke družin in nove naročnike. Samo poseben dober par midva z g. Majerletom pa le nisva bila. Ne mislim radi agitacije. V tem sva bila neprekosljiva. Ampak tu pa tam naši ljudje v svoji znani gostoljubnosti ponudijo časo vina. In ko so naju popra-ševali, sem se bil parkrat vtaknil vmes, da zato nisva prišla in da take reči ne ljubiva. Mislil sem, da sem govoril v imenu obeh. Zvečer, ko sva prišla do- Za drugo jutro sva pa naredila z g. Kostelcem načrt. H prvi maši sva šla, nato pa takoj na agitacijo. Proti večeru sva spre-gla. Lep uspeh je bil, nepričakovan uspeh. Nad 30 novih naročnikov je dobil Novi Svet. Vsi smo se čudili. Bilo je že kakih 20 naročnikov preje, zdaj jih bo precej nad 50, kar je za to naselbino že kar lepo. Zvečer sem se ustavil še 11a slovenski igri, ki so jo proizvajali v farni dvorani. Prav fino so igrali. Toda radi utrujenosti sem se poslovil še pred koncem igre in šel k počitku, ker ob pol 5. uri v ponedeljek sem sklenil že oddirjati proti Pueblo, Colorado, kar sem tudi storil. Ko je bila ura pet naslednje jutro, sva z mojo lizo že dirjala po 60 milj na uro preko kansa-ških polj proti zapadu. Mislil sem, da ne bom do večera pri-vozil do Puebla, toda ker je bila pot prazna, dan lep, sem lahko poljudno hitel. Opoldne sem bil že v -slavnem "Dodge Cityu", kjer je lani preminul dobro znani pokojni slovenski župnik Janez Smolej. Mestece je pa znano zlasti tudi po filmski sliki, ki jo še sedaj kažejo po deželi pod imenom "Dodge City". To mestece bi človek res lahko imenoval za nekako "skrito naselje". Ko privoziš po planoti, se naenkrat odpre pred teboj nižji svet in za nekakim polobronkom se ti v nižavi pod grebenom pokaže malo naselje, skupina rujavih streh, kakor kopica kakih prepelic v polju. Po poti, ki gre malo navzdol si kmalu na glavni ulici. Ustavil sem. Jaz in kara sva rabila že oba založka. V restavraciji, ki je združena z gostilno sem opazil že skupino kansaških "cowbojsov". Škornje, široki klobuki. Tu se menda začenjajo prvi znaki ameriškega zapada. Ura v gostilni me je opozorila z dvojnimi kazali, eni so kazali "Standard Central Time", drugi pa že "Rocky Mountains Time", ki je za uro poznejši od centralnega časa. Tu mov, ko je ga. Majerle vprašala, sem torej na času pridobil za Listen to and. Advertise over Folk Songs and Music. Tambwitza Orchestra Station WNVAJE, Every Sunday' 1 to 2 533 S. Clai'l: St., Chicago — Har. 300C DENARNE POŠILJAT VE nakazujemo za Jugoslavijo, Ita- J lijo in vse dele sveta po dnev-; nem kurzu. Prejemniki dobijo [enar na dom po poŠti. Včeraj jo bile naše cene: ZA DINARJE: Za $ 2.30................ 100 Din Za $ 4.50................ 200 Din Za $ 6.60................ 300. Din Za $10.25................ 500 Din Za $20.00................1000 Din Za $39.00................2000 Din ZA LIRE: Za $ 6.30.................. 100 lir Za $12.00................. 200 lir Za $29.00.................. 500 lir Za $57.00..................1000 lir Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 W. Ccrmak Road, CHICAGO, ILL. če sva dobila kaj mokrega, se je pa g. Majerle odrezal da ne, ker da jaz ne pijem, pa še on ni hotel. Še le zdaj sem sprevidel, da sem ga polomil. Le kaj sem odklanjal tako reč, če jo sam ne ljubim, s tem ni rečeno, da jo še kdo drugi ne. Naredil sem obljubo, da bom v bodoče v takih slučajih bolj previden. G. Majerle pa, ko je doma mati prinesla zo-*pet polič na mizo, je dobil takoj drug obraz in se je zopet veselo smejal. Ta pregrešek pa upam, da mi bo g. Majerle dobrodušno odpustil, če j^a že ni in bova radi tega še večja prijatelja, kakor sva bila doslej. Zvečer v soboto že skoro ponoči sva obiskala z g. Kostelcem še slovenske farmarje po okolici. Vsi so se naročili. Zopet je bilo že pozno zvečer v soboto. In kako ne? Z g. Majerletom sva govorila o vsem, kar se je godilo v slovenski naselbini tekom njenega obstanka. Ugotavljala sva, kdo je bil prvi Slovenec, ki je prišel v to našel bino, kdo so bili ti in oni. Jaz sem vmes zapisaval in tako sem dobil res pravo zbirko zgodovinskih podatkov. Veliko smo jih pa tudi nabrala in zapisala, ko sva tekom dneva obiskavala slovenske pijonirske družine v na- čelo uro. Ko sem se pokrepčal in malo pogledal po mestu, sem se vsedel in zopet dirjal naprej proti svojemu cilju. "Dodge City" je nekako na sredini med Kansas City in Pueblo. Ce sem do tu privozil do poldne, moram odtod do Pucble do večera. In zopet smo dirjali. Pot do "Ddge City" je še nekako tu in tam zanimiva. Sicer se od mesta Newtona naprej vedno bolj opazuje manj naseljen svet, vmes mnogo zapuščenim farm itd. Okrog Silvije in do St. Johnsa je opaziti precej oljnega polja, po katerem so razstavljene oljne sesalke, ki sesajo olje. Tu in tam so čistilnice olja in druge razne naprave. Toda pot od "Dodge Citya" naprej pa je vedno bolj osamljena. Polja postajajo, vsaj takrat so bila skoro gola. Le tu pa tam kaka flika podobna pašniku, kjer se pase goveda, ali ovce. Kmalu naletiš na pokrajine, kjer umetno namakajo zemljo potom irigaci-je. Izkopane imajo po polju kanale, po katerih spuščajo vodo, iz teh pa napeljujejo vodo po polju, po malih grabnih. (Dalje prih.) --o- Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vsikdar uspeh! Društvo ® sv, J ozefa ŠT. 169, K. S. K. J„ CLEVELAND, (Collinwood) OHIO Društvo zboruje vsak tretji četrtek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 7:30. Ako še niste član tega največjega društva v Ameriki, se vas opozarja, da se takoj vpišite dokler niste še prestari. V društvo sc sprejemajo moški in ženske v starosti od 16. do 55. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Poleg izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, goji društvo tudi razne vrste športa za mladino. Frank Matoh, predsednik, Frances Dolinar, blagajničarka, John Pezdirtz, tajnik, 778 E. 156th St., Tel. Gl. 7120 John Trček, boln. tajnik, 15508 Holmes Ave., Tel. Lib. 9876 Zdravniki: Dr. Skur, dr. Perme in dr. Stosny. JUNIJ 1 Č Juvent f? 2 P Kv.-Marcel + 3 S Kv.-Klotiida -1 4 N Sveta Trojica 5 P Bonifac 6 T Norbert i7 S Filip, diakon 8 6 Rešnje Telo 9 P Primož + • 10 S Marjeta U N 2. pobink. 12 P Janez, spoz. 13 T Anton Pad. 14 S Bazil 15 č Vid 16 P Presv. Srce + AMERIKANSKI SLOVENEC wm mmmm EXSH I oteriki Pote h 9«fi N Burp* — rr M cmfia 7^(93111 GESSffiQ SLOV. KATOE. DEE&VSTVS V AMERIKI IN URADNO GEXSEHJ DRU2BB SV. DRUŽINE M T0I3ETTT; S. P. DRUŽBE SV. HOHDRX5 9 CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH, lOfficial Organ »t font Slovenian Qrganii*tiw wwwwwwwwvwwww ww w w ww »www wwww wwmwww w w tw w t^t w » »tftwVir Sveto pismo - novi zakon Vsebuje Sv. Evangelije in Dejanja Apostolov. Knjigo je priredil in sestavil č. g. Jožef Zidanšek, duhovnik lavantinske škofije. Vsebuje 5lil strani in je primerne žepne oblike. t STANE S POŠTNINO