KRALJEVINA JUGOSLAVIJA UPRAVA ZA ZAŠTITU RAZRED 21 (1) PATENTNI SPIS INDUSTRISKE SVOJINE IZDAN 1 JANUARA 1941 ŠT. 16435 Fides Gesellschaft fur die Vervvaltung und Venvertung von geiverblichen Schutz-rechten mit beschrankter Haftung, Berlin, Nemčija. Stikalna razporeditev za telefonske naprave z izbirnim obratom. Prijava z dne 4. avgusta 1938. Velja od 1. junija 1940. Naznačena prvenstvena pravica z dne 5. avgusta 1937 (Nemčija). Prediležeei izum se nanaša na telefonske naprave z izbirnim obratom, v katerih so udeleženčevi vodi in zvezni vodi, ((aterih klici obstanejo, priključeni v odhodni smeri na isti klicni iskalnik in se v nasprotni smeri dosežejo preko prejemnikov za številčne tokovne sunke. Ker se izvrši to zbiranje klicev tako, da se po prejemu klica potom klicnega stika zveznega voda isti zapira proti zasebni potom prejemnika za številčne tokovne sunke, medtem pa se po prejemu klica potom klicnega stika udeleženčevega voda isti vod ne odtegne prihajajočemu prometu, so pri znanih razporeditvah te vrste klicni stiki za udeleženčeve vode in zvezne vode z ozirom na število njihovih stikalnih elementov (število relejev) različno izvedeni po njihovi povezavi. Če smo hoteli izvršiti spremembo priključkov klicnih iskalnikov, da smo na primer priklopili namesto enega udeleženčevega voda zvezni vod ali pa narobe, na kontakte klicnega iskalnika, bi to zahtevalo znatne spremembe glede števila stikalnih elementov 'in njih medsebojnih zvez. Predležeči izum omogoča, sedaj’ tako izmenjavo priključkov v napravah baš opisane vrste, ne da bi bilo potrebno izvršiti' Znatnih sprememb v povezavi klicnega stika. Izum doseže to s tem, da se pipremijo 'udeleženčevi Vod in zvezni -vodi na enak način s pripravami za prejem kli- cev, in stikalnimi pripravami, ki odtegujejo priprave. za prejem klicev neposrednemu vplivu vsakokratnega., voda, pri čemer so stikalne priprave ter udeleženčevi in zvezni vodi v svrho vplivanja po nastavitvi klicnih iskalnikov na enak način povezami z istimi, medtem ko so v svrho vplivanja po nastavitvi prejemnikov številčnih tokovnih sunkov z zadnjimi povezani na ta način, da se upravljajo stikalne priprave udeleženčevih vodov v tokokrogu, ki je nezavi-sen od stanja vzbujanja priprav za prejem klicev, ter stikalne priprave zveznih vodov pa v tokokrogu, ki je zavisen od stanja vzbujanja priprav za prejem klicev. V sl. 1 in 2 je prikazan izvedbeni primer izuma. Sl. 1 kaže za izvedbeni primer izbrani sistem polsamodejnega telefonskega omrežja, ki sestoji iz treh podpostaj Ui, U2 in Us in iz glavne postaje HA. Podpostaji Ui in Us ležita zaporedno s podpostajo U2 in dosežeta isto preko glavne postaje HA, v kateri je uradnica, ki posreduje predmet med udeleženci poedinih podpostaj. Namesto uradnice imamo v glavni postaji HA lahko tudi vmesno pripravo, ki sprejema bd kličopih .udeležencev podpostaje poslane tokovne sunke in jih potem pošilja v svrho zgraditve željene zvezne poti. Šl', 2 kaže stikalni) 'tehrtičhe podrbbnb-sti v sl. r.shematično prikažanega izbirnega para v podpostaji U2, ki sestoji iz klicnega : iskalnika AS in vodovnega izbirača LW s j klicnim stikom, ki nas tu zanima. Ko! vodovni iz.birač služi v tem primeru v nasprotju s shematično skico, sl., 1 izbirač na dvig in zasuk. a ® 1 appgmb tdinoqu oirrang Din 25.— Kakor je razvidno iz sl. 1, sp predvideni v podpostaji Ui izbirni pari, ki sesto-jijo iz klicnega iskalnika in iz vodovnega izbirača, od katerih pa vidimo v sliki samo izbiračev par, ki sestoji iz klicnega iskalnika ASi in iz vodovnega izbirača LWi. Od teh izbiračevih parov se odcepijo zvezni vodi k podpostaji U2, ki končujejo tam v kpntaktnih nizih izbiračevih parov, ki sestojijo istotako iz klicnega iskalnika in vozovnega izbirača. Na kontaktne nize teh izbiračevih parov so poleg zveznih vodov, ki prihajajo od podpostaje Ui, priključeni še udeleženčevi vodi podpostaje U2, kakor tudi zvezni vodi, ki prihajajo od podpostaje U3, ki je enako izvedena kakor podpostaja Ui. Od podpostaje U2 vodijo preko, priklopiinih izbiračev AW zvezni vodi do glavne postaje HA. Enako, kakor je prikazan v podpostajah samo po en izbiračev par, je narisan samo en priklopilni izbirač A\V in eii zvezni vod od podpostaje U2 do glavne postaje HA. Njih število pa je lahkp poljubno. Če kliče sedaj na primer udeleženec Tm podpostaje Ui, tedaj se stavi na znan način v obrat najprej prost klicni iskalnik, na primer A81, ki se nastavi na kličočega udeleženca in ga zveže z zveznim vodom, jci vodi do podpostaje U2. Tedaj, začne u-čiakovati klicni dražljaj v podpostaji U2 ter povzroča, da steče nadaljnji prosti klicni iskalnik, na primer iskalnik AS. Čim se ta klicni iskalnik ustavi, se zažene priklopilni izbirač prostega zveznega voda, ki vodi do glavne postaje HA, na primer prildopilni izbirač AW, da vodi klic do delovnega prostora uradnice v glavni postaji HA. Tam dobimo klicni signal. Uradnica vtakne vtikalo na znan način v kljuko, ki je označepa po klicu, ter vpraša kličočega udeleženca po njegovi želji, če je isti ostal pri aparatu. Če pa kličoči udeleženec ni čekal na to, da se poveže klic do glavne postaje HA, ga kliče uradnica preko poti, ki se je zgradila pri klicu. Kličoči u-deleženec tedaj lahko dobi s pomočjo uradnice zvezo preko glavne postaje HA z u-deleženci drugega telefonskega o m reč j a ali po primerni nastavitvi vodovnega izbirača LW v podpostaji U2 z udeleženci te podpostaje, ali pri drugih vplivih na vodovju izbirač in po nadaljnji nastavitvi vo-dovnega izbirača LW2 oziroma LWi z udeležencem podpostaje U3 oziroma lastne podpostaje Ui. V slučaju zadnje imenovane zveze se mora vodovni izbirač LW nastaviti na zvezni vod, ki se je zasedel pri klicu, da se sploh lahko zgradi zveza pri obstoju kakega zveznega voda ali da se izognemo uporabi drugega zveznega voda za željeno zgraditev zveze v slučaju, da imamo več zveznih vodov. Vodovni izbirač LW v podpostaji U» je lahko samo vrtilni izbirač, na katerega kontaktni niz so priključeni posamezni u-deleženci in zvezni vodi k posameznim podpostajam v eni smeri gibanja; lahko pa se uporablja pri večji kapaciteti naprave izbirač na dvig in zasuk, pri katerem so razdeljeni ti priključki na različne dekade; posamezne skupine zveznih vodov ležijo tedaj ali istotako v različnih dekadah, ali pa so dosegljive v isti smeri gibanja, če So priključene v eni dekadi. V sl. 2 ležijo priključki udeleženčevih vodov in posamezne skupine zveznih vodov v različnih dekadah (prva, druga in tretja dekada). V prvi dekadi ležeči udeleženčevi priključki niso narisani, pač pa sta prikazana v drugi dekadi ležeča zvezna voda ene skupine, medtem ko so prikazani izmed zveznih vodov druge vodovne skupine, ki ležijo v tretji dekadi, samo priključki na preiskus-nem kontaktnem nizu vodovnega izbirača LW. Iz tega vidimo, da je priključen vsak izmed obeh zveznih vodov prve vodovne skupine i na govorilnem kontaktnem nizu i na preiskusnem kontaktnem nizu na dveh kontaktih, in sicer ležijo na govorilnih kontaktnih nizih prvi priključki zveznih vodov na zaporedoma ležečih kontaktih, katerim sledijo kontakti z drugimi priključki v enaki razporeditvi, pri čemer sta oba kontakta istega voda vsakokrat mnogokratno priključena in zvezana z ustrezajočimi prihajajočimi govorilnimi žilami v govorilnih kontaktnih nizih klicnega iskalnika AS. V preiskusnem kontaktnem nizu so kontakti vodovnega izbirača LW, ki ustrezajo prvim priključkom, zvezani z onimi kontakti posebnega kontaktnega niza klicnega iskalnika AS, ki ustrezajo priključkom zveznih vodov na kontaktnem nizu klicnih iskalnikov, medtem ko vodijo drugim priključkom ustrezajoči kontakti k ustrezajočim vodovnim žilam v klicnih stikih zveznih vodov, preko katerih se označijo ti zvezni vodi na kontaktnem nizu klicnega iskalnika AS kot kličoči vodi. V klicnem iskalniku so tedaj zvezni vodi priključeni samo na en kontakt, in sicer enako kot udeleženčevi vodi. Njih klicnih stiki (R, T) so zaradi ite medsebojne povezave med klicnim iskalnikom in vodovnim izbiračem lahko izvedeni na isti način, kot oni udeleženčevih vodov. V sl. 2 prikazani klicni stik sestoji i pri udeleženčevih vodih i pri zveznih vodih iz relejev R in T. Radi enotnosti se lahko predvidi tudi kondenzator Co, ki se premosti pri klicu z istosmernim tokom in ki učinkuje le pri klicu z izmeničnim tokom. Povezanje klicnega stika je sedaj, tako, da so pri udeleženčevih vodih zvezane medsebojno točki 1, 2 oziroma 3 in 4, medtem ko so pri zveznih vodih zvezane točki 1 in 3 in imamo pri točki 5 prekinitev. Posamezni stikalni postopki potekajo sedaj na naslednji način, če jih zasledujemo na podlagi sl. 2: Če kliče udeleženec Tm podpostaje Ui (sl. 1), to je, če dvigne slušalko, zavrti ročico induktorj.a ali pritisne na tipko itd., se zažene v podpostaji prost klicni iskalnik, na primer ASi, ki poišče kličočega udeleženca. Če trenotno ni prost nikalk klicni iskalnik, tedaj obstane klic na znan način, kar povzroča, čim postane kak klicni iskalnik prost, da isti steče. Pri nastavitvi klicnega iskalnika ASi na kličočega udeleženca Tm je isti na primer preko zveznega voda a2/b2 (sl. 2) zvezan s podpostajo tJ2. Tam se nato vzbudi na primer potom izmeničnega toka od podpostaje Ui preko žile b2 navitje I releja R, ki se'sklene s klenitvijo svojega kontakta Ir preko istega in preko kontakta 5t v dr-žalni tokokrog. Tudi po klicu poljubnega udeleženca se položi rele R v držalni tokokrog po tem, ko se je vzbudil z istosmer-nim tokom (pri premoščenem kondenzatorju) ali z izmeničnim tokom. Če je v podpostaji Ua prost klicni iskalnik AS, tedaj se s sklenitvijo kontakta 12r vzbudi rele Mt in sicer v naslednjem tokokrogu: zemlja, baterija, rele Mt, kontakt' 16sp, 14g, 13t, 12r, zemlja. S sklenitvijo kontakta 22pit se vzbuja rele S preko: zemlja, baterija, rele S, kontakt 22mt, zemlja. Preko kontakta 18s se sklene tokokrog za vrtilni magnet Das, ki poteka preko: zemlja, baterija, vrtilni magnet Das klicnega iskalnika AS, kontakti 20rl, 19p, 18s, IBsp, 14g, 13t, 12r, zemlja. Klicni iskalnik se premakne tedaj za eno stopnjo naprej, če se odpre kontakt 21 das vrtilnega magneta Das, se prekine kratki stik na navitju I releja Ri tako, da se vzbudi rele Ri v odcepu k vrtilnemu magnetu Das in da odklopi na svojem kontaktu 20rl vrtilni magnet Das klicnega iskalnika AS. Tedaj nastane znana izmenična igra med vrtilnim magnetom Das klicnega iskalnika AS in relejem Ri tako, da se klicni iskalnik AS stika toliko časa stopnjema naprej, dokler ne doseže od kličočega udeleženca zasedeni zvezni vod a2/b2. V tem slučaju dobimo naslednji tokokrog; zemlja, baterija, navitje II re'eja T, kontakt 9r, navitje II releja R, kontakt lir, stikalna ročica c klicnega iskalnika AS, navitji 1 in II releja P, kontakti 62mt, 63cl, čelni kontakt 66khv vodovnega izbirača LW, zemlja. V tem tokokrogu, ki bi nastal na enak na- čin, če bi se bil nastavil klicni iskalnik AS na kličoči udeleženčev vod, se sprožita releja T in P, medtem ko se drži rele R. S prekinjenjem kontakta 5t se prekine nabiranje klicev, medtem ko ostanejo s prekinitvijo kontakta 13t releja Mt in Ri in vrtilni magnet Das brez toka. Zaradi prekinitve kontakta 22mt izpade rele S. Zaradi vzbujanja releja P se povežejo govorilne žile na kontaktih 44p, 45p, medtem ko se zapira s sklenitvijo kontakta 60p od klicnega iskalnika AS doseženi zvezni vod na znan način. S sklenitvijo kontakta 30p se vzbudi rele Sp, ki sedaj preklopi s sklenitvijo kontakta 17sp zagonski tokokrog pripravljajoče na sledeči klicni iskalnik, ki tu ni prikazan, tako., da lahko prihajajo nadaljnji klici ali od udeležencev podpostaje Ua ali preko zveznih vodov na drug par izbiračev podpostaje Ua. Po vzbujanju releja P se je sklenil nadalje preko kontakta 3ip naslednji tokokrog: zemlja, baterija, upor Wi3, kontakta 31p, 32g, rele An, zemlja. Rele An. se v tem tokokrogu sproži ter povroča na poljuben način, ki naj nas tu ne zanima, zagon priklopilnega izbira-če} AW za nastavitev na izbiračev par AS/LW, ki ga je zasedel kličoči udeleženec. Preskusni rele Po se priklopi preko kontakta 4lan na stikalno ročico d priklopilnega izbirača tako, da nastane, čim se doseže vod, ki je označen s kontaktom 37sp, naslednji tokokrog: zemlja, baterija, navitje II releja G, kontakt 33g, osni kontakt 34wlvv vodovnega izbirača LW, kontakt 37 sp. stikalna ročica d priklopilnega izbirača AW, kontakt 41 an, navitji I in II releja Po, zemlja. V tem tokokrogu se sprožita releja G in Po. Zaradi prekinitve kontakta 32g ostane rele An brez toka ta-ko, da se prepreči nadaljnje stikanje naprej priklopilnega izbirača AW. Rele Po zapira s kratkim stikom svojega visoko-ohmskega navitja I preko svojega kontakta 40po doseženi vod, medtem ko se vrši s sklenitvijo kontaktov 107po in 108po povezanje zveznega voda ao/bo do glavne postaje HA. Medtem se je priklopil zaradi prehodne sklenitve kontakta HOan ali zemeljski potencial na žilo bo do glavne postaje HA, ali pa se je priključil vir izmeničnega toka, da proizvaja v glavni postaji HA klic. Razume se, da bi se bila namesto glavne postaje HA lahko dosegla preko zveznega voda ao/bo še nadaljnja podpostaja, v kateri bi se bil vzbudil na enak način, kakor pri podpostaji U?, ustrezajoči R-rele potom zveze z zemljo ali izmeničnim tokom (kondenzator Co je sklenjen na kratko ali je priključen), da izvede tam iste stikalne postopke (nastavitev klicnega iskalnika) v svrho poveza- nja do glavne postaje HA. Pri tem nimamo nikakih drugačnih stikalnih postopkov. Če radi enostavnosti predpostavljamo, da smo v predležečem slučaju že dosegli preko zveznega voda ao/bo glavno postajo HA, tedaj se tam pojavi klicni signal. Uradnica se vključi s tem, da uvaja vtikalo v kljuko. S tem nastane preko žile ao zveznega voda tu neprikazani tokokrog za rele J, ki se sproži. S sklenitvijo kontakta 84i se vzbudita releja C in Ci, ki se skleneta s sklenitvijo kontakta 80c v držalni tokokrog. Če je kličoči udeleženec čekal pri a-paratu, tedaj je preko udeleženčeve zanke v podpostaji Ui releju Y ustrezajoči rele vzbujen ter je priklopil preko svojega kontaktu 70y ustrezajočega kontakta in preko dušilki Dr2 ustrezajoče dušilke na žilo bž baterijski potencial, s katerim se vzbuja preko stikalne ročice u klicnega iskalnika AS, kontaktov 45p, 53u, 56b, 57k, 67e, releja Y, zemlje. Rele Y položi preko kontakta 70y in dušilke Dr2 baterijski potencial na žilo bo zveznega voda tako, da n'astane zaradi tega signal pri uradnici v glavni postaji HA. Če pa udeleženec ni počakal pri aparatu, tedaj nimamo tega baterijskega potenciala in uradnica ne dobi signala. Ona pokliče tedaj udeleženca nazaj k aparatu. To povratno klicanje se uvaja z ukrepom, ki učinkuje na znan način preko žile bo v podpostaji U2 na rele E, od koder se prenaša preko kontakta 68 e do podpostaje Ui, iz katere se pošilja nato klic. Čim se udeleženec javi, se odklopi klicni tok, uradnica povpraša in napravi eno izmed prej navedenih zvez. Če želi na primer kličoči udeleženec Tm udeleženca svoje lastne podpostaje, to je podpostaje Ui, tedaj mora v tem slučaju uradnica vplivati na vodovni izbirač LW potom označalne številke kličoče podpostaje Ui. Ker ležijo, kakor prej navedeno,zvezni vodi k podpostaji Ui v drugi dekadi vodovnega izbirača LW, pošilja uradnica najprej dva tokovna sunka. Ta dva tokovna sunka nastaneta zaradi tega, ker se dvakrat prekine preko žile ao potekajoči vzbujaini tokokrog releja J. Med drugim se sklene zaradi tega kontakt 78i dvakrat prehodno tako, da dobi dvižni magnet H vodovnega izbirača LW dva tokov-na sunka preko: zemlja, baterija, dvižni magnet H ypdayn(ga jzbir^mU^, 'j^sni kontakt 79\v!\v vodovnega izbirača L\\, kontakta ,78i, 77č, zemlja.; Med oddajanjem .tokovnih sunkov se rele V sunkoma vzbudi .preko, kontakta 83i, in rele Vi se drži kot zadrževalni 'rele stalno vzbujen. Na vodov-nem izbiraČu LW imamo še en dekadni kontakt 29dk, ki se sklene vsakokrat, če se nastavi vodovni izbirač LW na eno dekado, na katere kontakte so priključeni zvezni vodi. Skelne se tedaj tudi v predležečem slučaju tako, da nastane naslednji tokokrog: zemlja, baterija, rele Q, kontakt 27u, dekadni kontakt 29dk vodovnega izbirača LW, zemlja. Vtem tokokrogu se vzbudi rele Q; preko svojega kontakta 28q se sklene v držalni tokokrog. Če ispade po tej vrsti tokovnih sunkov rele Vi, tedaj nastane preko kontakta 75q, po tem, ko se je sklenil pri prvem dvižnem koraku vodovnega izbirača LW tudi čelni kontakt 71klw vodovnega izbirača LW, tokokrog: zemlja, baterija, vrtilni magnet D vodovnega izbirača LW, kontakti 75q, 74pl, 73rl, 72vl, čelni kontakt 71klw vodovnega izbirača LW, zemlja. Vrtilni magnet D se v tem tokokrogu vzbudi in zavrti vodovni izbirač LW v doseženi dekadi. Z za-vrtenjem vodovnega izbirača LW se sklene osni kontakt 100 wlw vodovnega izbirača LW tako, da se vzbudi preko tega kontakta in kontakta 98pl rele K. S sklenitvijo kontakta 54k se priklopi rele B na žilo b2 od podpostaje Ui prihajajočega zveznega voda. Ker je priklopljen na žilo b2 baterijski potencial, ko se kličoči udeleženec javi — kar je bilo že opisano — se vzbudi rele B, ki se drži preko svojega kontakta 55b nezavisno od kontakta 54k. Medtem se je odklopil s prekinitvijo kontakta 57k rele Y od žile b2 zveznega voda tako, da rele Y izpade. Zaradi tega se sklene na kontaktu 97y držalni tokokrog za rele K. S prvim vzbujanjem vrtilnega magneta D vodovnega izbirača LW se je nadalje vplivalo na navitje II releja Ri preko sklenjenega kontakta lOld vrtilnega magneta D in preko kontakta 103q tako, da se je sedaj zopet prekinil na kontaktu 73rl vzbujaini krog za vrtilni magnet D. Na znan način nastane izmenična igra med vrtilnim magnetom D vodovnega izbirača LW in relejem Ri tako, da se stika vodovni izbirač naprej. Ker je vodovni izbirač LW nastavljen potom označalne številke podpostaje Ui, se vrti vodovni izbirač LW toliko časa, dokler njegova ročica c ni dosegla kontakta, ki je označen preko stikalne ročice d klicnega iskalnika AS. Tedaj nastane naslednji tokokrog: zemlja, baterija, navitje II releja U, kontakti 105u, lQ4p, .stikalna, rpčicu d klicnega iskalnika AS, .kontakt.3'kontaktnega 1 niza,-ki ga obvlada ta stikalna ročica, .kontakt 2 druge dekade, ki jo je dosegel vodovni izbirač LW, stikalna ročica c vodovnega izbirača LW, na-vitji I in IT releja Pi, kontakti 89vl, 91k, 95b, 94cl, zemlja. V tem tokokrogu se sproži najprej rele Pi in po nekem času: rele U, ki je dušen zaradi kratkega stika na navitju I preko kontakta 105u. Po vzbujanju releja Pi se prekine s prekinitvijo kontakta 74pl samodejni vrtilni krog vrtilnega magneta D vodovnega izbirača LW. S sklenitvijo kontaktov 86pl in 87pl se izvrši povezanje stikalnih ročic a in b vodovnega izbirača LW. S sklenitvijo kontakta 88pl se sklene na kratko navitje II releja Po Zaradi vzbujanja zakasnjeno se sprožečega releja U se prekineta kontakta 46u in 53u tako, da preneha povezanje od podpostaje Ui prihajajočega zveznega voda v klicnem iskalniku AS. Rele B ostane brez toka. Preskusni tokokrog klicnega iskalnika AS pa ostane sklenjen tako, da se drži rele P. S tem je podana možnost, da na primer tedaj, če zaželjena zveza ne nastane, uradnica lahko izklopi s posebnim ukrepom vodovni izbirač LW, ne da bi se razrušila preko klicnega iskalnika AS k u-radnici zgrajena pot. Uradnica namreč na določen način vpliva v svrho razrušitve poti na releja J in E tako, da sicer ispade vodovni izbirač LW (C in Ci nista vzbujena), da pa ostane klicni iskalnik AS v nastavljeni legi (kontakt 65e je siklenjen). U-radnica tedaj lahko napravi takoj nadomestno zvezo, ne da bi moral udeleženec še enkrat zgraditi pot do uradnice. V teku zgraditve gornje zveze se je bil vzbudil rele U. Nadalje preneha vzbujanje releja Q zaradi prekinitve kontakta 27u in s sklenitvijo kontakta 92u obstane vzbu-jalni tokokrog releja Pi. Ker je sedaj rele J po vrsti tokovnih sunkov, ki jih je poslala uradnica, zopet vzbujen, se po povezanju preko kontaktov 86pl in 87pl in preko kontakta 51i vzbudi releju J ustrezajoč rele v podpostaji Ui preko: zemlja, baterija, upor Wi2, dušilka Dr3, kontakti 51i, 86pl, stikalna ročica a vodovnega izbirača LW, žila a2 zveznega voda do podpostaje Ui. Na ustrezajoč način se vpliva sedaj potom kontakta 51i u-strezajoče nadaljnjemu vplivanju releja J v podpostaji U2 pri pošiljanju prihodnje vrste tokovnih sunkov na releju J ustrezajoči rele v podpostaji Ui, kateri rele povzroča dam nastavitev vodovnega izbirača LWi (sl. 1) na željenega udeleženca, in sicer bo prihodnja vrsta tokovnih sunkov Zavrtela vodovni izbirač LWi na željeno dekako in nato sledeča vrsta tokovnih sunkov v doseženi dekadi na željenega udeleženca, nakar sledi na znan način pošiljanje klicnega toka do zaželjenega udeleženca, če je pripadajoči preskusni rele dognal, da je željeni udeleženec prost. V tem času potekajoči stikalni postopki v podpostaji Ui ustrezajo stikalnim postopkom, ki smo jih imeli v podpostaji U2, ker je stikalno- tehnična gradnja izbiračevega para v pod-postaji Ui v tem oziru ista, kakor je za podpostaje U2 v sl. 2 prikazana gradnja. Čim se javi željeni udeležene, učinkuje v podpostaji Ui preko udeleženčeve zanke rele, ki ustreza releju Y po sl. 2, ki povzroča preko kontakta, ki ustreza kontaktu 70y, da se priklopi baterijski potencial na žilo b2 tako, da deluje v podpostaji U2 preko te žile rele Y, ki položi s sklenitvijo kontakta 70y baterijski potencial na žilo bo tako, da vidi uradnica v glavni postaji, da se je željeni udeleženec javil. Če potegne tedaj uradnica vtikalo iz kljuke, ostane rele J v podpostaji U2 brez toka. S sklenitvijo kontakta 83i se vzbudita releja V in Vi preko: zemlja, baterija, rele V oziroma Vi, kontakti 85s, 83i, 80 c, zemlja. S sklenitvijo kontakta 82 v se sklene na kratko rele C tako, da ostanejo s prekinitvijo kontakta 80c sedaj brez toka releji Ci, V in Vi. S prekinitvijo kontakta 84cl preneha vzbujanje relejev Pi. in U tako, da se povzroča s sklenitvijo kontakta 74pl na znan način sprožitev vodovnega izbirača LW. V času, ki leži med prekinitvijo čelnega kontakta 35klw in sklenitvijo osnega kontakta 34wlw vodovnega izbirača LW, ostaneta releja G in Po brez toka tako, da postane s tem prost do glavne postaje HA vodeči zvezni vod ao/bo. Klicni iskalnik AS postane s prekinitvijo kontakta 64cl in zaradi tega, ker preneha vzbujanje releja P, prost in se lahko ponovno zasede. Istočasno s tem ostaneta brez toka releja R in T. Ker se prekine sedaj v podpostaji Ui s prekinitvijo kontakta 51i v podpostaji U2 tudi tokokrog za tam predvideni releju J v podpostaji U2 ustrezajoči rele, isti tudi izpade tako, da se tam vzbudi preko kontaktu 83i ustrezajočega kontakta releju V ustrezajoči ,ele. jKer pa se je v podpostaji Ui vzbudil releju S ustrezajoči rele tedaj, ko se je javil željeni udeleženec, in sicer preko kontaktu 24y ustrezajočega kontakta in se je držal preko kontaktu 23s u-strezajočega kontakta, se nadaljnji stikalni postupki ne uvajajo tako, da ostane v podpostaji Ui iz klicnega iskalnika ASi in vodovnega izbirača LWi sestoječi izbiračev par zaseden. Ta se sproži šele tedaj, ko je pogovor med udeleženci končan. Iz prej navedenega opisa razvidimo, da se nastavi vodovni izbirač LW v podpostaji U2 po označitvi k podpostaji Ui vodeče prometne smeri, ker imamo povratno izbiro, na zvezni vod, ki se je označil že potom klicnega iskalnika AS neposredno preko stikalne ročice d in ki se je zasedel že pri klicu. Če pa gre za povratno izbiro, tedaj se izvrši po dvižnem gibanju vodovnega izbi-rača ustrezajoč označalni številki enega zveznega voda sicer istotako prekrmilje-nje na samodejno vrtenje vodovnega izbi-rača LW, vodovni izbirač LW pa sedaj ne preskuša vodovne kontakte, ki so zvezani s posebnim kontaktnim nizom klicnih iskalnikov, temveč preko naslednje priključenih preskusnih žil, ki končujejo v točkah, ki ustrezajo točki 3, in so tam zvezani s točkami, ki ustrezajo točki 1. Preko teh išče tedaj vo.dovni izbirač prosti vod preko svojega releja Pi. Rele Pi se vzbudi na znan način preko te preskusne žile, da ustavi vodovni izbirač. Če pa se nastavi vodovni izbirač na udeleženčev vod (dviganje in vrtenje), tedaj vodi preskusna žila (točka 3) do točke, ki ustreza točki 4 klicnega stika. Spoznamo tedaj, da so udeleženčevi vodi in zvezni vodi glede klicnega stika o-premljeni na enak način in da je potrebna le majhna sprememba povezave (udeleženčev vod 3—4, zvezni vod 3—1 sta zvezana), da se lahko uporablja klicni stik za udeleženčeve vode ali za zvezne vode. Po-vezanje točke 1 in 2 pri udeleženčevih vodih je potrebno le tedaj, če služi klicni stik za odklopitev motenih udeleženčevih vodov, tedaj pa ne smemo imeti prekinitve na točki 5. Patentne zahteve: 1. Stikalna razporeditev za telefonske naprave z izbirnim obratom, v katerih so udeleženčevi vodi in zvezni vodi, katerih klici obstanejo, priključeni v odhodni smeri na isti klicni iskalnik in se v nasprotni smeri dosežejo preko prejemnikov za številčne tokovne sunke, označena s tem, da so udeleženčevi vodi in zvezni vodi na enak način opremljeni s prejemnimi pripravami za klice (R) in stikalnimi pripravami (T), ki odtegnejo prejemne priprave za klice neposrednemu vplivu vsakokratnega voda, pri čemer so stikalne priprave (T) udeleženčevih vodov in zveznih vodov v svrho vplivanja po nastavitvi klicnega iskalnika na enak način z istimi poezane, medtem ko so v svrho vplivanja po nastavitvi prejemnika številčnih tokovnih sunkov s slednjim tako povezane, da se upravljajo stikalne priprave (T) udeleženčevih vodov v tokokrogu, ki je nezavisen od stanja vzbujanja priprav za prejem klicev, ter stikalne priprave (T) zveznih vodov pa v tokokrogu, ki je zavisen od stanja vzbujanja za prejem klicev. 2. Stikalna razporeditev po zahtevi 1, označena s tem, da so prejemne priprave za klice (R) v svrho, da se vpliva nanje potom klicnega toka, ne glede na elemente (galvanična zveza ali kondenzator), ki služi za prilagoditev na način klicnega toka, pri udeleženčevih vodih in zveznih vodih vključene na enak način v klicni krog. 3. Stikalna razporeditev po zahtevi 2, označena s tem, da se držijo prejemne priprave za klice (R) po tem, ko se je nanje vplivalo potom klicnega toka, v svrho obstajanja klica preko mirovnih kontaktov (5t) stikalnih priprav (T) vzbujene v tokokrogu, ki poteka pri udeleženčevih vodih in zveznih vodih enako. 4. Stikalna razporeditev po zahtevi 1, označena s tem, da se za označitev kličočega voda pri udeleženčevih vodih in zveznih vodih položi enako preko stikalnih priprav (T) in delovnih kontaktov (lir) priprav za prejem klicev (R) potencial na ustrezajoče kontakte klicnega iskalnika. 5. Stikalna razporeditev po zahtevi 4, označena s tem, da se po dosegi ustrezajočih kontaktov klicnega iskalnika upravljajo stikalne priprave (T) preko označal-nega potenciala, ki je položen na enak način na udeleženčeve vode in na zvezne vode, da se prekine obstajanje klicev. 6. Stikalna razporeditev po zahtevi 1, označena s tem, da so od prejemnikov za številčne tokovne sunke v svrho določitve zasedbenega stanja izhajajoče žile (c) povezane pri udeleženčevih vodih s točkami (4), ki ležijo med stikalnimi pripravami (T) in med delovnimi kontakti (lir) priprave za prejem klicev, kateri kontakti služijo za označitev klica na klicnih iskalnikih. 7. Stikalna razporeditev po zahtevi 6, označena s tem, da so od prejemnikov številčnih tokovnih sunkov v svrho določitve zasedbenega stanja izhajajoče žile (c) pri zveznih vodih povezane s kontakti (8r) priprav za prejem klicev (R) kateri kontakti ležijo na mirovni strani pred stikalnimi pripravami (T). 8. Stikalna razporeditev po zahtevi 6, označena s tem, da se po nastavitvi prejemnika za številčne tokovne sunke na nek udeleženčev vod preko od njega izhajajoče žile upravljajo stikalne priprave (T) i tedaj, če je udeleženčev vod prost, kakor tudi pri obstajanju klica, ki pa še ni bil sprejet od klicnega iskalnika v svrho od-klopitve priprav za prejem klicev (R) oziroma v svrho prekinitve obstajanja klica. 9. Stikalna razporeditev po zahtevi 7, označena s tem, da se po nastavitvi prejemnika za številčne tokovne sunke na zvezni vod upravljajo stikalne priprave (T) le tedaj., če je zvezni vod prost, v svrho odklopitve priprav za prejem kficev (R). Ad pat- br. 164 3 5 fji —J ! B JM i__________________ N ^ N -K •dr--- >»■ v -• V ’V .' s; v. V’ » V ' ’ ?' - ,»