PRIMORSKI DNEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto V • Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din JTRST sobota \k. maja I9k9 Poštnina plačana v gotovini Spedizione1 in abbon. postale Otev. 114 (1204) ; PREDVOLIVNE i METODE : FRAHCIONAŠEV I j Zadnje dni so Vidalijevi'frak- ■ c‘°uaši ojačali svojo klevetniško h OOnjo proti novi Jugoslaviji 'n ■' Pr.oti vspm tistim, ki ne sledijo njihovemu besnemu sovraštvu it . Tnoti vsemu, kar je dosledno {n [esnično demokratičnega in ki no-j ceio pljuvati na slavne tradicije * osl'Obodilne borbe tržaškega Ijud-, *tua ob strani jugoslovanskih na-g '°dov. Na to ojačanje klevetniške i. a°nje je frakcionaše prisilila i J3!edvolivna zaskrbljenost, da ne e } tr~aško delovno ljudstvo in vsi - ',e*”icni demokrati na junijskih j molitvah oddali svoje glasove e d i~ * dosledno revolucionarni in de-i. okratični listi Slovansko-itali-i, lanske ljudske fronte. * . t^etode, ki se jih pri tem po-."‘‘Ujejo v svojem glasilu Vida- * kevi razbijači demokratičnega o>ba n ja v Trstu, so še vedno iste h ; [°t so bile vseh preteklih deset i- I mesecev: falzifikati, zmerjanje, H I jj* ,!^- t°ri tistih svojih zatrje-h 'atijih, pa, za katera je preveč o- I tla ne obstajajo nikakršni “ \ .5*’ se Poslužujejo «spretno» e ['Mišljenih načinov kot n. pr. v j četrtkovi številki njihovega glasi-i- a objavljeno «Pismo jz Rimaš, ki 'r bj ga bil prejel od neke ose- [2 e>> iz Rima, ki pripada enekomu- a ' [čni opoziciji» neki njen eprija-i- *‘j v Trstu«. Toda tudi v tem i!SV]u so Previdni in. se takole '>azajo: «Sembra invece che esi-| jja dualcosa come un’accordo... * aceordo esisterebbe in segreto ra Tito, De Gasperi e glj Anglo- I ^ricani, silila base di un orien-i ,anient0 comune antisovieticos, n l'e^a vse v c^iu’ do b; cona A Ppadla Italiji, cona B pa ostala *' Jugoslaviji... Vsekakor V idoli- - ' »On* uredniki kaj nizko cenijo š?s°b»ost za razmišljanje svojih če mislijo, da jih bodo „.mele «trovate» iz enekomuni-‘Ctie rimske opozicije« prepriča■ 4p ■j- P^uQi primer podlosti predvo-f »tafrakcionaških metod pa - >demo v včerajšnjem članku Vi-” i jjtjevega glasila pod naslovom (a°iode Titove klike«. Po staro* i-* frakcioi)(tiki falzifikatorski I*- Vacl': ja globokoumni pisec tega » iztrgal dele nekaterih . p^av iz .poročila tovariša Moše ’ ni'^a 0,} 'i®- obletnici Komuni- , l^ne partije Jugoslavije in na | 0 Prehodu Titove Jugoslavije 'imperialistični tabor. *«tn, :e,hf teh brez zveze izločenih prišel do presenetljivih za-lVa'. 0v o sedanjem stališču KPJ. 1 navedemo samo dva takšna jjlfe*./ Prvi: «Vodilr.a funk-komunistične- hiednarodneea ________________ sukanja ne pripada več Sovjetih , _xvezi, Komunistični partiji Eov >> temveč Titu in nie- klikis. — Drugi: «Titov «teo-definira funkcijo Sovjetske lin?e kot »najbolj škodljivo oko-,j. lri0l)- Naš dnevnik je objavil 0h 10 t> celoti poročilo tov. Pijada ijh • obletnici. KPJ in si ga vsa-r lahko prečita ter se prepriča, I ie v resnici tov. Pijade pove-\io' Videl bo, da takšnih trditev, i/ul kakršnih je prišel frakcionaški ta Morski (lankar Vidalijeve-| glasila v omenjenem poročilu, ^ sence. Toda kaj se hoče! Uj krinko resolucije Informacij- in se ne morejo spričo dosledne .vv i itMtvu;- (_0 3a Urada je pač vse dovoljeno, >1 Hp, "a \ _ kpj }°sne revolucionarne linije ti„ nikakor spoprijeli v diskusiji tia . °nkretnih vprašanjih in priti an : dokazi, ker jih enostavno tena tfm sl0(,u te v iud! % članku zapi-pra- C’l . “I«yu fVl-ct/rvu, n-i, u.- klik V Trstu «kjer agenti tiste medtem •• ko se privatno iz-Vjv )0 pokrito (Abbasso Stalin * HgCj: , ueiajo svoje luiioimc 50 k5e. 611 Pod geslom «Staliru- Tito«, T (ADD3SS0 olnlin • acii delajo svoje «manlfe- Sekal- >sUo.j0r je pričakovati, da bodo i % klevetami in v tem srni- intr, ' nadaljevali ter da bodo t> 'Tr T?ttt3iaali kako «Titova klika Prejema denar od An-kaj 'n Amerikancev ali pa o!,uega. Te pred« olivne l»e °naške metode so vsekakor ^dgnt- k°t dostojne in jih tudi '•'iiitj l’Jna borb<‘ ne more opra-farjat)) raii tega ie sedaj opo- ■ alii° ,lse demokrate da bo iz a0j(| fjCLe Predvolivne zaskrblje-lOff 0 22. junija napisano v nje-Olasilu še mnogo klevet I U J«* na račun resničnih in do-in borcev za tednih racnn r< Hnotaostd6mo,cratot' --------- - hlokmfl11 strnjenost tržaškega atičnega gibanja. Nfb skupščina UBI aE,!0 sestala 25. maja 'plr "ino 2a.„jS skupščino na sedmo f 1a)a, (2a'tje, ki se bo pričelo 25. 11v ^trstvr, •’ ~ francosko zunanje ; e. ilt0,iugo.i jav|2a’ da se bodo fran-<)an)a. ki °Vons2 delavec Piseli Bruno in Kralj Ana Marija, trgovec Tram VABILO NA SEJO Odsek za balincanje pri ZDTV vabi vse predstavnike ekip, da se udeležijo seje, ki bo v ponedeljek 16. t. m. ob 19 na sedežu v ul. Ca-nova 25, II. PRIHOD VELEPOSLANIKA POSTERJA V TRST TRST, 13. (ECA) — Danes prispe ob 10.30 na letališče v Mirnu na uraden obisk Trsta veleposlanik William C. Foster, namestnik posebnega predstavnika upravnika ECA v Evropi. Veleposlanik Foster, ki ga spremlja več visokih funkcionarjev ECA, bo na kratko obiskal naše pristanišče in glavne industrijske naprave mesta. Nato se bo udeležil seje misije ECA v Trstu, kjer bodo razpravljali o perečih vprašanjih obnove našega področja. Veleposlanik odpotuje nato v Rim. Oscar in uradnica Schulze uradnik Gaila Federik in 8°sP°a‘ nja Michelazzi Klara, šofer Cein glia Ermano in gospodinja Cruc, Karla, mizar Varin Tullio in s lja Marchese Ana, trgovec Can lieri Gilfredo in frizerka Vattovam Marta, mehanik Micka Ernest gospodinja Periz Vinčenca, s Ferrigno Silvester in gospo01 Pinat Bianca, učitelj Cucagna Aleksander in uradnica Fellug® gliola, učitelj Marini Ivan m _ teljica Rossi Bianca, direktor spardo dr. Diego in učiteljic8 dino dr. Antonija, ladijski niF{fali Gradara Turidu in šivilja G*. Pierina, mehanik Gragoretti N8 in Frausin Pierina, mornar ne, masco Walter in frizerka Od f Amaiija.il bolničar Altemb Franc in gospodinja Vilce* landa. ■ ru- Umrli so: 77-letni Mantova01■ g dolf, 66-letni Scabar Ivan. Slock Pierina. vd. Malatesta. ^ vdpaol*$ 86-letna Miška Ivanka, vd. K0^ reete Kepic. 82-letna Rangan ja, vd. Biagi. letna Jaskitz Amalija, 78-letna Cosoli Ana, vd. EEB'I RADIO ^ TRST 11. Sobota 14. maja 1949- 11.30: Simfonična antol « j. 12.00: Ljudje in nazori. ^'pLoči13, ja znanih orkestrov. 12.4j: ‘ ° vcn-13.00: Pestra glasba. 53-40:p"rOčlia-ske narodne pesmi. 14.00: 1 ” neg* 14.15: Dnevni pregled svet -g. tiska. 17.30: Plesna glaS°3-,aia ta Iz opernega svela. 18.30: Od j3.4^ najmlajše, nato Lahka R|aSClt;'onik1>' Poročila. 20.00: Športna ** rSn)'. 20.10: Klavni pevci. 20.oO: P ,jasbsj ski periskop. 20.45: Zabavna -eretJ 21.00: Sobotni večer. 22.00: ettU 22.15: Večerni •'•Peči- ne melodije. 23.15: P*&, 22.45: Plesna glasba. ,«01*. la. 23.30: Citanje jutrišnje«8 05 da. 23.35: Polnočna glasDa-Zaključek. Prisostvoval sem ponovitvi le psihologistične, morbidnost obdelujoče in tudi morbidne drame iz vojnih časov, ki pa pozna od vojne samo brnenje bombnikov, N jena vsebina je v kratkem sledeča: Rodbina nekega inženirja, mož Uonato, žena Vera tn petna,stiet-na hči Bianca, se e zatekla pred nevarnostjo bombardiranja iz mesta v vilo na deželi. 'Z njimi sta tudi dva gosta: gospodična, študentka medicine, in dva in petdesetletni profesor Caire. Mladoletna Blanca, ki se sploh ne pokaže na odru in slišimo samo v tretjem dejanju njen krik, zboli za nekimi čudnimi živčnimi napadi, o katerih misli podeželski zdravnik, ki prihaja v hišo, da so simptomi paranoje, a jim ne more najti izvora. Mati, ki uidi, kako ji hčerka dan za dnem propada, je vsa obupana. Bombniki preletavajo vilo, posebno v mesečnih nočeh, a se jih nihče ne boji, razen profesorja, ki ga navdajajo z neko nerazumljivo in nepremagljivo grozo in pred katerimi beži — ne v klet, kot bi pričakovali, marveč v svojo sobico v zgornjih prostorih, kamor se vselej zaklene. Čudno, prav takrat doživi dekle, ki se sicer bombnikov ne boji in ki tudi ni mesečnica, svoje izčrpujoče napade. Kot razkrinkujoči činitelj, ki sproži plaz dejanja, se nenadoma pojavi nič Vfč in nič manj kot samo — sneto pismo. Da bi našli kak oprijem za izvor Blanki ne bolezni, pozovejo ob neki priliki študentko medicine, da odpre sveto pismo na poljubni strani. Prvič ni pravega rezultata, drugič tudi ne, a tretjič, glej, iztaknejo mesto, ki pravi, da je vzrok zid. go-t n hiši in da bo bolezen minila ko bo post odšel. Roma locuta, cau- sa finita. Gost v hiši je poleg gospodične edino še stari profesor. Zdaj je treba nesrečneža samo še prisiliti k priznanju. Besedni dvoboji, ki se gibljejo med neza-vestnostjo, misticizmom in vraževernostjo, so ostro izbrušeni in mestoma kar duhoviti. Profesor je osumljen, da se v svojih mislih in fantazijah ukvarja z bolnim dekletom in da se njegove pregrešne misli po telepatični poti prenašajo na dekle, ki trpi in se zvija v seksualnih ekscesih. Profesor, ki se svoje krivde ne zaveda, se brani, se sam raziskuje in razkrinkuje. Zenski ves čas neusmiljeno vrtata vanj. Naposled ga prisilijo, da ostane v trenutku, ko letijo bombniki nad hišo, v skupni sobi, in jim ne po-begne kot običajno. Profesor se vda in se v brezumnem strahu sesede na stol. Tedaj se zasliši iz sobe obupni krik bolne Bianke, dokaz je doprinesem in nesrečni profesor, razkrinkan v svojih tajnih pregrešnih mislih, ki iz daljave mučijo nesrečno dekle, gre prostovoljno v samomor. Inženir, ki je edini ohranil košček razsodnosti, bi ga rad ustavil, toda neizprosni ženi ga zadržita. Nesrečni profesor je bil v sc življenje preveč plah, da bi se oženil, zalo pa na stara leti kruto plača svoj davek, da je zanemarjal ženske. Seveda je hotel avtor s svojo težko In morečo dramo dokazati nekaj povsem nasprotnega Hotel je povedati, da so tudi grde in pregrešne misli že zločin in da je za človeka, ki jim le podvržen, najbolj primerno, da se sam pogubi. Ce bi avtor imel prav, bi bilo človeštvo že pred davnimi tisočletji izumrlo. Igra je dvignila v Trstu prerej prahu in zanimanja in zato se mi zdi umestno, da ji posvetim ne- GAEDALIŠČE VERDI Silvio Giovaninettij^ ,,Pr©p0c) (ali, recenzent bi dejal: zločin iz vraževernosti) koliko več pozornosti. Pa o glejmo si stvar še z druge plati. V drami se veliko govori o psihoanalizi in tudi nekaj tukajšnjih kritikov jo je smatralo za psihoanalitično. Meni se zdi, da bi se Freud, ustanovitelj psihoanalize, v grobu obrnil, če bi videl, kako zlorabljajo njegovo doktrino in njegova odkritja. On, ki je bil, kot pravi Stefan Ztoeip, veliki rušitelj tabel in vseh meščanskih predsodkov, bi se zgrozil nad tolikšno mistifikacijo. Psihoanaliza je izrazito materialistična doktrina in nima s prenašanjem misli, svetopisemskimi izreki in čarovnijo nobenega opravka. Nasprotno, s psihoanalitičnega stališča je treba avtorjevo tezo postaviti na glavo. Psihoanalitik bi iskal vzrok dekličine bolezni v njej sami oziroma v njeni podzavesti. Pomisliti moramo namreč, da ima dekle že petnajst let in je kot juž-njakinja že spolno dozorela. Verujem, da ni avtor pograbil snovi iz praznega, marveč da mu je služil za podlago konkreten dogodek ali pa vsaj nekaj izkustvenih dejstev. Zamislimo si situacijo: v hiši živi med tremi ženskami poleg povsem nezanimivega in brezpomembnega Verinega moža duhovit, ironičen in malce zagoneten profesor, ki sicer res ni več med najmlajšimi, je pa visok in ugleden intelektualec, po vrhu neporočen in znan kot za ženske nedostopen. Tudi v hiši se ne zmeni bolj, kot se olikanemu možu spodobi, niti za poročeno Vero niti za neporočeno in jezično medicinko. Najbolj ljubezniv je vsekakor nasproti mali Blanki, ki pa je, odkar je zbolela, več ne vidi. Toda zanima se zanjo in za njeno bolezen. Stara resnica je, da ženske ničesar teže ne odpustijo moškemu, ko da je do njih brezbrižen. Mislim, da prav iz tega razloga zasovražita zrelejši ženski nesrečnega profesorja, zlasti še, ker izkazuje svojo ljubeznivost do najmlajše v hiši. Zato pa je njun srd nasproti profesorju še podeseterjen, saj jim po njihovih nazorih ne more biti dopuščeno, da bi sovražili malo Blanko. Kriv vsega zlega je samo profesor, mož, ki se zanima za mladoletne deklice, mesto da bi obračal pozornost sebi primernejšim. Tak človek je zmožen sleherne grdobije. Zato tudi zenski planeta z vsemi razpoložljivimi sredstvi po njem. In to tako temeljito in tako do kraja, kakor zmorejo sama sovražeče ženske. Naivni in neizkušeni profesor, ki je bil vse svoje življenje moralno čist, naenkrat odkrije, da se je resnično nezavedno udajal grdim in pregrešnim mislim. Resnicoljuben in odkritosrčen je in se zato izpove. Bianka bi kajpada pokazala, če bi jo spravili z zasliševanjem v podobno stisko, vse bolj kremenit karakter. Mislim, da si ne bi dala iztrgati svojih polzavednih misli in fantazij niti, če bi jo rezali na kose. V tem pogledu ima avtor teh vrstic nekaj izkušenj. Pred mnogimi leti sem v neki ljubljanski reviji popisal primer iz neke vasi na Notranjskem. Kot mlad doktorand sem bil poklican od nekaterih tovarišev z univerze, ki so bili v tisti vasi doma, da bi razrešil čudno stanje dveh šestnajstletnih deklet: prvo je «mučila» in «preganjala» neka tajinstvena družba iz daljave, druga je zapadla v neko bolestno spanje, ki je takrat trajalo že več ko deset dni Moji tovariši so dolžili vseh teh strahot nekega potujočega čarovnika in hipnotizerja, ki je romal z ženo in otroki v oslovski vpregi, Prišel je vil tudi v t sto vas in priredil čarovniški večer, na katerem je med drugimi hipnotiziral tudi obe deklici Bil je že davno zunaj države, ko sta dekleti začeli zapadat: v svoja bolestna stanja. Stvar ju prišla tudi orožnikom na uho in vrl kmečki gospodar, pri katerem je služili ena izmed deklic, te vložil ovadbo proti hipnotizerju, ki preganja dekleta s svojimi telepaVčnlmi zmožnostmi. Ličinki so bili tu. krivec je bil znan in oblast ne pozna nikjer na svetu šale. Toda naključje mi je dalo v roke dokaze, da sla dekleti na pol vede, na pol nevede vodili vso vos za nos. krivda za njihova bolezenska stanja je tičala v njih samih. Najboljši dokaz je bil ta, da so ta stanja takoj prenehala, čim sta bili deklici razkrinkani. Mnogo podobnih primerov je obdelala tudi znanstvena in leposlovna književnost. Zato sodim o Giovaninettijevi drami, da ni samo z znanstvenega stališča popol- noma zgrešena, marveč da ja tudi s socialnega stališča precej nevarna. Skoraj ne mine namreč teden, da ne bi brali v italijanskih časopisih o krvavih zločinih nad povsem nedolžnimi ljudmi, ki so bili izvršeni iz vraževernosti. Linčanja učaravnikov» in »čarov-nic« so žal še zmerom precej pogosta. Drama »Prepad« ni po mojem mnenju nič drugega, kot prikaz in zagovor takega linčanja nesrečne žrtve, ki ji iz neumnosti ih misticizma pripisujejo čarovnijo. Nevarno je to delo še posebej zato, ker je napisano tehnično zelo spretno m uporablja mnogo navidezno znanstvenih izrazov in pojmov. Priznanje Pa zasluži odlična igra, v kateri se je zlasti ukazala Diana Tom eri s svojo naravnost pošastno prikazano materjo, Ici V svoji slepi in brezumni strasti do otroka požene staiega profesorja v smrt. Tino Carrare je ustvaril pretresljiv lik profesorja, ki mora spričo take ženske zarote tako klavrno poginiti. Tudi Lida Ferro je bila močna kot inkvizitorska študentka medicine. Ivo Gavrani in Filippo Plcrhi sta bi la na višini. Režija ;n inscenacija sta doprinesli velik lelež k odrskemu uspehu te težke, srednjeveško mračnjaške in kot take negativno učinkujoče drame. VLADIMIR BARTOL KINO gane* KINO V NABREŽINI Predv!,ii lil1" in jutri najnovejši Jl°ven »Na svoji zemlji«. ntudec2111’! KINO OB MORJU. 15.30: pi)rr, ® (Auschvvitz). Poljski d nscl' trpljenju internirancev p fašizmom. CeveUiKi*‘ EKCELSIOR. 15: «RdeC! Anton VValbrook, M. G° yrfli J* FILODHAM.MAT1CO. 15.30- a]> O. domov, Lassi!«, R- Mac Crips- n, ne V* FENICE. 16: «Vljuden, P8 več», VVallace Beery. re5H** ITALIA. 16: «Jaz te bom Bergman, G. Peck. pom8°J' AL A BARDA. 16: »iJullJ* Howard-Norma Shearer in L ier,j!-.», VIALE. 16: «Leglja »bsoJ Povvell, M. Toren. «st«ln»e<:K!!, IMPERO. 15.30: ((Biser« P° dari5 1(1 vem romanu. Petfro A Maria Marques. R bin GARIBALDI. 15.30: »Srn ",jOV,ise „ da«, Cornel VVilde. An jnov«. MASSIMO. 16: «Mcsto 08 Tracy in M Roone.v. i,orid0tl3 ' NOVO CINE. 16: «Crne oct Gela Lugosi. IDEALE. 16: »Sestanek B. Grablc, D. Amecne, SAVONA. 15.30: Gasstnann ln V. Cor r‘.-‘&arnaritan ARMONIA. 15.30: Gary Cooper, Ana sh u p3' ODEON. 16: ((Hči vetra«, in Henry Fonda. flt) P» MARCONI. 16: »TarM« P strni«, J. vvelssmuelier. IoVd AZZUHRO. 16: ((Tarzan m John vvelssmuelier. en m 16: »Dve dekleti m neche. .d„ ((Blodeči a RADIO. nar». BELVEDEH* I6n M!sSOlr f' pustolovk"3"’ Gable In ADUA. 15: »Trije m«5 riJa,>- - veliko deževje”’ G. VITTORIA. 16: »Veliko^ Power, M. Loy, G. j,-|eraib° VENEZIA. 16: ((Ht‘kt°r KINO v N A BREŽjji NEDELJO ob 1 j 1" j2“M: predvaja DANES ob 20.30, JUTRI v nldii.i.j'-' ',,.K1 f in v PONEDELJEK ob 20.30 NAJNOVEJSI SLOVE • MA SVOJI ZE Ker boste iz filma slišali nalo lepo slovensko besi ne zamudi te prilike, da si ne bi ogledal tega fil',,a SL Ji naj nf Odb(,r GORIŠKI D NE V NI K ^gPRUŽNiCA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI . SVETOGORSKA ULICA 42 ■ TEL. 749 SEJA OBČINSKEGA ODBORA ritev del na cesti Standrež-Sovodnje Sadni trg v Krminu Današnji obisk ministra za javna dela v Gorici - Županovo poročilo o potovanju v Rim • Podaljšanje vodovoda v Pevmi {e, ,VI del seJe občinskega odbora v Bern..2ve{er ie veljal županu dr. lu . su in njegovemu poroči- nain,-• °vanju v Rim- 2uPa" )e ne? , r"POveda*> da bo Prišel da- •»inister za° verjetno ob 12'15 15* predsedrdk uri javna dela on. Tupi-odbora Unrra- po svojem prihodu bo od-®mister na Rojce pri Šlandre- >LTj ? polozd temeljni kamen moni? dni° begunske vasi. Cere-jevn» , 0 Prisostvovale vse kra- bodoV-T-i ■in predvidevajo, da a.-i5 Tv, ze konec novembra iz- stan„, kUuče novih hiš ‘^va c ^ tem Wn™sl mesto in odšel na Pmlovif10® 14i Ure. se bo minister Nat Zn od^ei v Pistoio. ljai ° obeinski odbor razprav-^vn.-?°r0žilu Raiijanske zveze to i ‘ ‘ske radiologije (SIRM), ki tri Bi>na- V f,Prstu svoj kongres za °biskal CC.^e in bo ob tei Priliki šlo 2«9 ‘ G°rico. Tako bo prislov v p111*.!3 okrog 180 kongresi, orico in ob 10. uri jim bo na gradu slove- nj ihovim bo mini- Priredila , sprejem. Nato Hedavn 2uPan poročal o svojem = *vnem potovgnju ljali še o dobavi pitne vode skupini hiš v Pevmi, ki je sedaj nimajo in za katero se vaščani že dalj časa potegujejo. Večina odbornikov je bila za to, da se poveže tiste hiše, ki so doslej brez vodne napeljave z glavno vodno cevjo in da se zato podaljša obstoječi vodovod še za nekaj J 00 m. Za to delo računajo, da bo treba potrositi okrog pol milijona lir. Po razpravljanju o zdravniški službi so odborniki ob 21.30 prekinili s svojim delom in ga zopet nadaljevali včeraj ob 17.30. minister iaunm del u Gorici st . vjvju v Rim, kjer strstvih • V stike pi'r raznih mini-tiiHj : m osrednjih uradih, s kate-e razpravljal o problemu cone. Predvsem šo govorili I>roste 0 nekal iiT‘ ilcuv3em so govorm tičrie i,erib Pritožbah glede prak- j( s u^Vedb® te uredbe S u '—15 ureooe, ki UrejU ieg te n®ent; razne dobave. Po-tudi n°a pr°blema je razpravljal 'srih j,ne . erih javnih delih, kameri ,_ Vr^>tev je treba pospešiti ed t«m. cv Je rrepa pospešiti. : trtnih1- 3e-tUdl prob*ern mestnih 0^7“ rgrišč. r‘°ve °dbor Je odobril župa. b» ^učke v smislu, da je tre-; c°ne PaviR. pri vprašanju proste ki p- tiste neugodne priveske, Ka otežu’ ■ ^vilnn ‘n hirajo njegovo ttpaj0 a. delovanje. Na ta način tozitj' 3 b* P°s,ala prosta cona Sstvo • ktor 73 mestno gospo-'1 Se ne bo ostala omenjena n ~ 2 njo okoriščali % : >d<> j ^«1,. l . uis.urij.caii sa- v ljudje, kakor smo že t>0 , 1 iistu opisali. 'ih Sq" ončanih županovih poroči-'*h un.2až,-li razpravljati o teko-,avnih problemih in o ukre- Bih !'klenifiede nameščencev. Tako so h določiti posebno nagrado bili j*? ^ ir - •%J>Vn°st tistim H. ki občinskim našo nepretrgoma in Rti ^ši]l službo 25 ali več let. *Prt>,r!lZpravi o javnih delih so fi8bavoaSlednie sklePe: , . Sramoza in peska za 1o a.yzdl;ževanj, -- n0. -—uje cest, za kar borilk: ,oslIi 1.400.000 lir. Ob tej d. M o h:i J* Se bdo dokončno sklenjeno, , ito Popravi 3 in pol -k1* ve^e 8tandrež s So-J*lt Ra to cesto bodo nape- Nlilrarn°z j trj ] Po ma in jo bodo na novo makadamskem sistemu. le določenih 2.600.000 lir. >hv,,e so odborniki odobrili % > lope °bčj df. na dvorišču obrtne Vfitti», kjer bodo uredili '"hip 4h in Prav tako so h.. * 190.ono ......__________ i■uVored,!°’-500 lir za Popravilo na ls'» > NX. Septembra do kri- h!*1*! bn^i’ Rav'a- kjer bodo pred-"krbeli za ureditev odtoka b konc v u®litev kave in*' i'azdrn'Jtk lfi' ma-’a bodo za' - v S0VrJrvali v goriikj občini . Cetiji ' potrošnikom kavo c Znas Proste cone. Obrok za n-„ a p° 300 gr surove, ali vi -1* bn p,ra2ene kave. Razdelje-tt t. aključeno 31. t. m. Pra-L°5biki, ?^a obroka imajo vsi po-L^ico 2 1 P^cduiejo sivo na-kib°do >. Potmžnike proste cone linvQ sj _i.Q °ddalj odrezek št. 4. “bi tr„J J*n>alcj nabavijo v po-80vmi. Danes ob 10. uri bo v Tržiču minister za javna dela on. Tupini izročil ključe hišnih vrat 56 družinam brezdomcev, kj so dobili stanovanja v novih ljudskih hišah Unrra-casas. Istočasno bo položil tudi temeljni kamen za gradnjo nadaijnih 22 štiristanovanjskih hiš. Seveda bo s temi gradnjami le delno in v zelo majhni meri po-magano brezdomcem, ker je samo v tržiški občini še okrog 1100 družin, ki čakajo, da bodo dobile primerno streho nad svojo glavo. Po končanih obredih v Tržiču se bo pripeljal minister Tupini v Gorico, kjer bo položil temeljni kamen za zgradnjo esulskega naselja na Rojcah pri Standrežu. Kakor smo že pisali, nameravajo zgraditi tukaj 22 štiristanovanjskih hiš za begunce, ki so jih zadnja leta na- gli pot, ko je hotel iti na bratov dom. Orožniki so obvestili rešilno postajo Zelenega križa, ki je s svojim vozilom odpeljala nazaj v u-moboinico nenavadnega romarja. Kakor druga leta so tudi te dni otvorili sadni in zelenjadni trg v j Krminu. na trgu 24. maja, kamor se bo stekalo sadje in sočivje, ki ga bogato rodi bližnja okolica. Crenje so začele prihajati v vedno večjem številu na trg in tudi njihova cena se temu primerno stalno niža. Za prodajo je trg odprt od osme ure dalje, vendar pa stehtajo blago že pred to uro, da se potem ne motijo. Letovanje uradniških otrok y Avstriji Prefektura sporoča, da je zavod za socialno skrbstvo in pomoč državnim uradnikom razpisal natečaj za 200 mest v avstrijski gorski koloniji v Salzkammergutu za otroke obeh spolov tistih staršev, -ki so elani zavarovalnega zavoda. Otroci bodo radeljeni v dva oddelka po 100 jn bodo ostali v koloniji mesec dni. Prvo letovanje se bo začelo 1. julija in drugo 1. avgusta. Otroci morajo dopolniti 22. aprila t. 1. najmanj 10 let in ne smejo biti starejši od 14 let. Bolniki ali okrevajoči ne pridejo v poštev. Podrobnejša pojasnila daje urad ENPAS v Gorici, ul. Randaccio 14, v uradnih urah. IZPITI ZA STROJNIKE PRI PARNIH KOTLIH Po 1. juliju t. I. bo v Vidmu zasedala posebna komisija za izpraševanje in usposobljenje strojnikov pri parnih kotlih. Interesenti lahko dobijo podrobnejša pojasnila pri Delavski zbornici v ul. XXIV maja št. 1. Bombe med gredicami Ko so pred nekaj dnevi na nekem vrstu v ul. Morelli hoteli prekopati gredice, so odkopali pet izstrelkov za možnar in eno ročno bombo. Takoj so obvestili topniško poveljstvo v Vidmu, ki je poslalo tja svoje izvedence s sposebnim električnim iskalcem za mine. Pre-gledal; so ves vrt in našlj še pet zažigalnih bomb, od katerih je imela vsaka skoro po en kg, tri ročne bombe različnih tipov in nekaj drugih nabojev. Ugotovili so, da je vse strelivo nemškega izvora in so ga tukaj pustili Nemci, ki ga na na svojem vratolomnem begu pred partizani niso utegnili vzeti s seboj. Vojaki so strelivo spravili v svoja skladiča in prebivalci hiše so se globoko oddahnili, ko so videli, da sedaj lahko kopljejo na vrtu brez nevarnosti. Delavci za Francijo GLOBE V APRILU Na posredovalnici pri uradu za delo v Gorici vpisujejo sedaj sku. pino delavcev, skupno okrog 300, ki naj bi šli na delo v Francijo proti koncu prihodnjega junija. V to skupino sprejemajo vpise naslednjih delavcev: težki ročni de-davci, izurjeni rudarji, topilci, strojniki, stavbni kovači, monterji, cevarji, čistilci kovin in tehnični risarji. V preteklem mesecu aprila so mestni stražniki in cestna policija v Gorici naložili 277 denarnih kazni. Od teh jih je bilo največ za prekrške proti prometnim predpisom in sicer 222 in proti predpisom glede psov (30). Med ostalimi je bilo 10 prekrškov proti pravilniku mestne policije in 3 proti onemu cestne milice. Konjederec je v aprilu polovil 24 psov, ker jih je zalotil brez predpisanega nagobčnika. IZPRED SODIŠČA Ni bil kriv otrokove smrti Vse prometne nesreče, ki zahtevajo človeško žrtev, imajo svoj zaključek pred sodnim; oblastmi, ki obdolžijo preživelega krivca namernega umora. Tako je moral včeraj pred soriško kazensko sodišče 35-letni šofer Purin Alojz iz Trsta, ki je u-služben pri tržaškem prevoznem podjetju Ivana Mar-chija. Purina so dolžili, da je maja 1947 leta povozil v Tržiču 7-letnega dečka An-cora Klavdija in povzročil njegovo smrt. Poleg tega je bil obtožen tudi, da je vozil prenaglo. Na razpravi pa se je izkazalo, da je bil kriv nesreče sam deček, ki je nenadoma pritekel iz neke hiše na levi strani ceste in šel naravnost proti vozilu. Zaradi tega pa bi ne bilo še nič hudega, ker je Purin takoj zavrl in obrnil kamion na levo. Toda deček, ki se je ob kriku zavor prestrašil, je stekel v hipu nazaj in tako prišel pod vozilo, ki je v istem trenutku zavilo na drugo stran ceste. Javni tožilec je po dolgem zasliševanju prič zahteval, da se obtoženec oprosti obtožbe umora zaradi pomanjkanja dokazov in prekrška cestnega pravilnika pa zaradi nastale amnestije. Po zagovoru odv- Poiluccija so sodniki odšli v posvetovalnico, kjer so odredili oprostitev Purina obeh obtožb, ker nj zakrivi! kaznivega dejanja. Ponarejevalnica za domačo rabo Nato sta zasedli zatožno klop 22-letna Fedon Licija iz ul. Carducci št. 6 in njena 20-Ietna prijateljica Mariano Edda. Obe sta bili obtoženi, da sta s ponarejenim denarjem osleparile trgovko s sadjem in zelenjavo De Rocco, ki ima trgovino y, ul. Ballila. Pri De Roc-covi sta Fedonova in Mariano kupili nekaj sadja in ga plačali z zavezniškim bankovcem od 500 lir, ki pa je bil v resnici le od 50 lir in sta mu dodale s temnim črnilom ničlo in tako zvišale njegovo vrednost. Trgovka, čeprav ni dobrega vida, je to ponareditev takoj opazila in bankovec spravila v predal. Smola pa je hotela, da se tik za tema dvema pojavi v trgovini še mali deček, brat Eedonove z isto tako ponarejenim denarjem. Tedaj ga trgovka zgrabi za lase in ga preda naravnost policiji. Zadeva se je včeraj zaključila na sodišču, kjer so Ličijo Fedon in Ed-do Mariano, čeprav sta trdili, da nista tega napravili, obsodili vsako na 4000 lir globe in poravnavo sodnih stroškov pogojno. Voziček je sumljivo šepal Zaradi nameravane tatvine je moral pred sodišče 44-!etni delavec Kobec Karlo iz Tržiča, usluž-ben v tržiški ladjedelnici. Kobec je novembra 1947 naložil pod nekaj slame na voziček, s Jcaterim je prevažal blago iz ene delavnice v drugo, 7 bronastih plošč, ki so bile vredne okrog 6.600 lir. Plošče je hotel odpeljati domov in si jih prisvojiti. Toda na poti ga sreča neki stražnik ladjedelnice, ki opazi, da voziček nekam sumljivo šepa. Tedaj iz radovednosti ‘pogleda pod slamo, kjer je ležalo lepo uvrščenih 7 plošč. Po raznih izpraševanjih v ladjedelnici je Kobec včeraj izpovedal svojo krivdo tudi na sodišču, kjer so ga obsodili na 4 mesece zapora in 2000 lir globe ter poravnavo sodnih stroškov pogojno. Oboroženi ropar Včeraj popoldne okrog 15.30 je prišel v urad apnenice Vriza Ivana pri Foljanu ropar, ki je držal v roki samokres. Zahteval je od gospodarja denar. Toda Vriz, ki ni izgubil prisotnost; duha, je zgrabil za stol in hotel predrzneža počiti po glavi. Toda ropar, ki tega ni pričakoval, se je prestrašil in zbežal s kolesom, ki ga je čakalo pred vrati. PADLA JE V NEZAVEST Včeraj ob dveh popoldne se je 20-letna Giglio Silvia iz ul. Volta št. 2 vračala z dela domov. Ko je prišla do ul. Morelli, se ji je nenadoma zavrtelo v glavi in padla je na pločnik, kjer je ostala nezavestna. Mimoidoči so ji takoj nudili prvo pomoč, nakar je prišel Zeleni križ, ki je dekle odpeljal v bolnišnico k Rrdeč; hiši. KINO VERDI. 17: «Ce me boš hotel«, G. Garson. VITTORIA. 17: «V imenu zakona«, M. Girotti. CENTRALE. 17: «Zalujoče mesto«, L. Tosi. MODERNO. 17: «Hočem biti ljubljena«, M. Roekk. EDEN. 17: «Nov program«. selih Gorici in sedaj stanujejo pretežno v bivši vojašnici na Solkanski cesti, tik nove državne meje. Javna dela na Kornu Ze ves ta teden odkopavajo v ul. Formica in preko trga Korna doli prot; potoku Kornu star odtočni kanal, da bi ga prenovili in povečali, ker ne ustreza svojemu namenu. Tako so do predvčerajšnjim izkopali do 4 m globok jarek poleg starega kanala in so na spodnjem delu že začeli z betoniranjem novega odtoka. V četrtek pa se je ob začetku ul. Formica, verjetno pod težo na rob nagrmadenega izkopanega materiala, podala stranska stena in zasula del jarka na dolžino več kot 10 metrov ter odkrila star odtočni jarek, k; je kaj kmalu novega napolnil z vodo. Na srečo ob udoru ni bilo več tam delavcev in tako se ni nobeden ponesrečil. Predvidevali so, da bo delo dovršeno v enem mesecu, sedaj pa se bo še bolj zavleklo baš zaradj tega udora. Sov odtije Le malo ur je bil na svobodi Ze dolgo vrsto let je 44-letni Tomšič Anton iz Sovodenj gost u-mobolnice na Sempetrski cesti, kamor so ga pripeljali, ko se mu je začelo blesti, ker je bil nekoč predolgo razoglav na pekočem soncu- Po tolikih letih životarjena med pustim; zidovi se mu je zlasti sedaj, ko je pomlad in je vse v zelenju in cvetju, zopet zahotelo, da bi se vrnil v svoj domači kraj in si zopet ogledal od blizu znane njive in livade. Ko se mu je pred nekaj dnevi ponudila prilika, se je v resnici izmuznil iz neprijaznih prostorov umobolnice in se napotil po cesti protj domu. Vendar pa mu ni bilo dano. da bi dolgo užival zlato svobodo. Ze pri prvih hišah v Sovodnjah so ga namreč vaščani prepoznali in. čeprav je Tomšičeva bolezen take narave, da ni nikomur nevaren, so se vendar zbali zanj in so obvestili orožnike, kj so mu prestre- ISTR I DNEVNIK t»OPRUZN8CA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301/a PRITL. . TEL. 70 KORAK NAPREJ V ZDRAVSTVU OMEeu Njen Milice v Ko so ljudske oblasti v Istrskem okrožju začele načrtno reševati gospodarske, kulturne in socialne probleme, je bila ureditev javnega zdravstva ena r.ajbolj perečih vprašanj, ki ga je bilo treba nujno rešiti. Ce izvzamemo dva sanatorija, Valdoltro in Ankaran, ki sta bila otvarjajo danes ljudske oblasti sodobno, z najmodernejšo kirurško aparaturo opremljeni kirurgični oddelek. Spričo težav, v katerih se nahaja naš teritorij, zlasti v zadevi dobave specialne kirurške aparature, centralnih ogrevalnih naprav in keramičnih izdelkov, je jasno, da podvig ustanovitve ki- SLOVESNA OTVORITEV NOVE BOLNIŠNICE V IZOLI BO DANES OB 12. pred vojno odlično opremljena in med vojno evakuirana, ni imel ves teritorij ene same bolnišnice, oziroma ustanove, ki bi imela približno značaj bolnice. Ta sektor je pustila Italija na tem teritoriju vseh 25 let vladanja v skrajno zanemarjenem stanju. Zato, da naglo in smotrno reši vprašanje javnega zdravstva, so ljudske oblasti pristopile takoj k organizaciji zdravstvene službe in poskrbele za izdelavo načrta, po katerem naj bj ljudstvo istrskega okrožja imelo vse, kar pravilna zdravstvena politika zahteva in premore v prid ljudstva. Tako je tudi 2 obstoječimi sredstvi začela obnavljanje bolnic in prepotrebnih specialnih oddelkov, predvsem pa s kirurgijo. Danes je kirurgični oddelek stvarnost. V Izoli, v bivši stavbi obmorske kolonije, katera je ob času epidemije tifusa 1943 bila urejena kot zasilna bolnišnica. rurgične bolnišnice ni bil lahak in da je zahteval nemalo truda. Danes je ta trud poplačan. V Izoli, v teritorialnem središču Istrskega okrožja, na zavidanja vredni iegi, ob zapadni obali mesta leži na novo urejena bolnišnica s tremi modernimi oddelki -kirurgijo, interno in rentgenskim oddelkom. Bolnišnica, ki jo danes .-.tavljamo v obratovanje, se deli na spodnje in zgornje prostore, V zgornjih prostorih (kirurgija in interno) je 8 prostornih dvoran, dve manjši sobi za težke bolnike po operaciji, laboratorij, moderna, s temnozeleno oljnato barvo popleskuna in z velikimi kristalnimi okni opremljena operacijska dvorana in predsoba, zdravstvena uprava zavoda ter soba za fizikalno terapijo, kopalnice in stranišča. Tako v operacijski dvorani kot v predsobi, kjer se vrši priprava ALOJZ REBULA Dve poglavji romana iz tržaškega življenja pred štiridesetimi leti «o 0® je rekle sreil kipenja svetlih V^dost,- Jtv°ie ?itTjenja tej- %aV kobra?.za'nomcnovana, \ joe** Z: p°utem pi(- ' P°stfarta,? PIL*.0t"ew — % '-As s,,,-. - “• na)ti V tastneeja bivanja. ' 'k oX«™* od alasbe pi- scbe <" «** V »e, i« najti v umetno- H i w'us'-lc m. pi• ^ttla Sred.i upnem lokalu, V " ečep,, mesta sla l^a -Vei.erni uri drug o S/„ 9tm y Tl arU!l vQn da bi se pozna- HiJ Zrl<- drun j160’ in brez **•£' taenP„Ldni»epa; eden rnen T3^ is male ■bi ’ tn,d ‘s Tnale in k Hori tn gmajnami .-um« —i fnn*e. u$£-/. V» r- r P* I > 7^2 ____________J Rado Krošelj; MOTIV S PRIMORSKEGA. Gorenjsko, a nisem bil strašno truden. šel, ker sem 10 apr. 1907 V nedeljo sem imel dva shoda: dopoldne v Liliji, popoldne v Zagorju. Bolje je, nego sem mislil; zmage sicer sedaj ne moremo pričakovati, pač pa je mogoče, da pri prihodnjih volitvah predere-mo. Okraj je tako umetelno skrojen, da kljub vsemu delu ne moremo mnogo opraviti. Vendar tudi kmetje niso tako neumni, kot sem si na Dunaju predstavljal. Pravo veselje jim je govoriti. V Litiji, takoj na mojem prvem shodu, se mi je primerilo, da je bilo med vsemi poslušalci — m dvorana je bila polna — komaj deset somišljenikov, ostalo sami uradniki in kmetje. Kljub temu sem bil dovoli pogumen, da sem dal svojo kandidaturo na glasovanje — na so se vse roke dvignile v zrak! Sijajno je bilo v Zagorju. Doslei nisem vedel, kako krasen občutek ima človek, če govori ti soč ljudem. Prej sem si sicer bil zabeležil nekaj stvari, a sem potem govoril popolnoma drugače. 19. apr. 1907 V sredo se odpeljem v Trst in ostanem tam do petka; tam moram imeti dve predavanji, da pojdem tudi v Gorico. Mor- 26. apr. 1907 Oprosti, da Ti pišem tako pozno. Pravkar prihajam iz Trsta, kjer sem bil od srede. Tam sem dvakrat predaval, in sicer, kar me je zelo veselilo, z velikim uspehom. Sicer sem precej truden in zbit. a moram jutri ponoči spet na Dolenjsko, kjer bom v nedeljo imel v dveh različnih krajih dva shoda. V «mojern» volivnem okraju je sedaj tako, da sem prepričan: v šestih letih bo moj. — V dveh važnih krajih na žalost ne morem imeti shoda, ker so ljudje tako zagrizeni in naščuvani, da niti prostora za shod ne morem dobiti. 30. apr. 1907 Pretekli teden sem bil zelo vprežen. Mnogo bi bil dal, da bi bila Ti z menoj v Trstu. Tako krasno vožnjo sem redkokdaj doživel. Tudi vreme je bilo sijajno. Skoda, da sem imel tako malo časa, da si ogledam mesto in okoli- co; vendar sem šel na zelo prijeten izlet na Opčine pri Trstu in sem tam užival razgled brez primere in prav tako izvrsten «te-ran«. Pri tem drugem užitku sem se moral bolj skromno držati, ker je bilo zvečer treba poldrugo uro predavali. S predavanjem sem si pridobil nekaj sovražnikov, a upam, da še več prijateljev. Strašno pa je bilo v nedeljo. Se danes, v torek, so mi čevlji popolnoma premočeni. Navsezgodaj sem se odpeljal z vlakom v. Zagorje. Gazil sem (od postaje) najprej po globokem blatu do vasi. Tam sem stoje popil en brinjevec — potem pa smo korakali celi dve uri po čevelj visokem snegu do gorske vasi St. Lambert, Shod je bil originalen. Dobiti nismo mogli drugega prostora kot neko kmečko izbo; bila je natlačeno polna, ljudje so sedeli tudi na veliki kmečki peči. Prav med mojim govorom pozvoni poldan — in molili smo glasno in pobožno; molitev je vodil občinski sluga. Župnik, falot, je prejšnji dan zaklinjal kmeta, naj nam ne prepusti sobe, ker ga bo drugače vzel hudič. Kmet pa je moža nagnal skozi vrata. Po shodu sem doživel veselje, da so kmetje sami prihajali k meni s svojimi glasovnicami; en sam rudar, moj spremljevalec, je moje ime napisal na štirinajst glasovnic. Neki kmet. ki je bil v Ameriki (ti so najbolj prosvitlje-ni), je napisal na svojo in svojih dveh sosedov glasovnico: «Ivan Cankar, slovenski pisatelj z Dunaja». Nato pa spet po isti strašni poti v dolino. Mnogokrat smo bili v nevarnosti, da se skotalikamo •navzdol. Moji spremljevalci so bili vsaj v škornjih — jaz pa v .svojih čevljih na trakove. Komaj pridemo v Zagorje — okrog tretje ure — takoj spet v drugo smer po blatu in snegu do Ko-tredeža, ki je prav tako velika kot umazana vas. Trajalo je celo uro. Osupnilo m(. je, da je. bil prostor — neka gostilna — docela prenapolnjeni. Tesno stisnjenih je tam stalo in sedelo kak ih 450 ljudi, skoro samih kmetov, ki so že dolgo čakali na nas. Shod je bil izvrsten; v tej vasi moj nasprotnik ne bo mnogo o-pravil. Nato sem si privoščil kuhanega vina, župan nam je dal svoj voz in peljali smo sc nazaj v Zagorje, proti večeru pa na postajo. Bil sem, .truden, do kosti premočen (dež in sneg je šel nenehoma) in komaj sem bij u kupeju, sem tudi že zaspal. Jutri ob vetih zjutraj se spet odpeljem v Zagorje, v svoj glavni stan. Prvi maj je, rudarji bedo praznovali ves dan; na postajo me pridejo iskat s rudarsko godbo, takoj nato bo shod, popoldne veselica. — Jutri grem res rad tja. a se že bojim nedelje. 2. maja 1907 Včeraj smo v Zagorju praznovali prvi maj. Tako prijetno je bilo, da mi danes malo po glavi brni. Pa ne prehudo! — Tamkajšnje preproste duše prav trdno verujejo, da bomo vrni» zmagali, Kar se tiče zmage, sicer sšmtny» kaže, a osramotili se tudi ne bomo; zbrali bomo prav spodobno število glasov. Predvsem nam je do tega, da pokažemo, da imamo že tudi med kmeti mnogo pristašev. Zato moje muke! — A neznansko me veseli, da naše delo ni zaman. Ko ANGELO V I V A N TE J IDENTIZEM PRVO POGLAVJE. Prvi početki gibanja za združitev Italije in Julijska krajina. — Zakaj se Trst loči od italijanske zgodovine. — Mednarodna prosta luka. — Prebujenje italijanske narodne zavesti in vlada. — Leto 1848.; kratka idila med Trstom in Benetkami. — Nasprotstva narodne misli. — Avstrijski vpliv ponovno na površju in ogorčenje Benečanov. — Prva zarja narodnega odpora. — Frankfurt in dunajska ustavodajna skupščina. — Tržaški in istrski poslanci. — Pietro Kandler in »La societd det triestinh. — Zmaga vladnih pristašev na upravnih volitvah. — Odmevi dunajske oktobrske vstaje. — Oklevanje časopisa «11 Giorna-le di Triesteu. — Sodba nepristranskega opazovalca o letu 1848. v Julijski krajini. — Nagrada za zvestobo: statut iz leta 1850. — Desetletni sosvet in preokrenitev narodne zavesti v Trstu. — Železna roka in Židana rokavica. — Solferino in zaton absolutizma: cesarska okrožnica iz leta 1860. in ustava iz leta 1861. — Zedinjenje Italije in narodna zavest. Gibanje za zedinjenje Italije ima skoraj svoj rojstni list. Julija 1799. je namreč devetnajst Italianov z raznih strani polotoka poslalo zakonodajnemu svetu petstotih v Pariz prošnjo, »da bi proglasili vse narode Italije od Alp do Sicilije za svobodne, da si na podlagi na rodnega sporazuma izberejo tisto obliko demokratične vladavine, ki jo smatrajo za primerno za svojo srečo«. Misel narodnega zedinjena, ki je prej spodbujala le pohlep knezov ali pa je bila le težnja pesnikov in samotarjev, je postala mno- žičen napor mož misli in dejanja, to je, postala je politična težnja in politično gibanje. Ali je zarja tega gibanja za zedinjenje, ki je vstala ob koncu 18. stoletja na italijanskem polotoku, ožarila tudi Julijsko krajino in predvsem njeno največje središče Trst? Na to vprašanje bi lahko kratko in malo odgovorili, da ne, in šli dalje; toda menim, da bi to pomenilo opoteči se že na začetku poti. Ni torej dovolj ugotoviti, da je neko kakršno koli težnjo po združitvi mogoče zaslediti v Julijski krajini skoraj sto let pozneje kakor v sedanji italijanski kraljevini; poiskati je treba vzrok te zamude. Razumljivo je, da je izraz iredentizem nastal šele po zedinjenju Italije. Da namreč Italijani, ki so ostali izven države, lahko težijo za tem, da bi bili «odrešeni» s priključitvijo, je potrebno, da prej ta država nastane. Kot nujna podlaga za iredentizem pa mora vsekakor obstajati neka poprejšnja težnja po zedinjenju, osnovana na zave ti vsaj nekaterih družbenih plasti, da jih veže z Italijo skupna usoda, in na hotenju, da to usodo skupno izvršijo. Tej zavesti, ki se je razvila kot plod neštetih sotočnih činiteljev skozi stoletja, je pripisati najprej gibanje za zedinitev, potem pa politično enotnost italijanskega polotoka. Starejše sledove te težnje po zedinitvi bi morda lahko našli v Istri, kar pa se tiče Trsta, lahko rečemo, da je tam ni opaziti vse do nastanka italijanske kraljevine. Zakaj? Zato, ker sta odpor proti združitvi z italijanskimi po krajinami in pa trdoživa navezanost na državne tvorbe z onkraj Alp dve osnovni značilnosti v poteku tržaške zgodovine. Trst je bil v teku stoletij zaporedoma rimska kolonija, gotsko i bizantinsko mesto, dvakratni plen longobardskega zavojevanja, nat cesarski fevd, dan v uživanje svojim škofom, končno pa srednjeveška komuna, ki se je z denarjem polagoma osamosvojila od svoje cerkve ne gosposke. In to mesto, odkar mu je dano popolnoma svobodni razgledovati se po morju, ki pljuska ob njegove bregove, tn po gričevju, ki ga obdaja vse naokrog, to je od 13. stoletja dalje, ima pred sabo. ob straneh in celo za hrbtom sovražnika, ki hoče in mora zaradi svojega lastnega življenjskega obstanka tudi hoteti njegovo smrt: ta nasprotnik so — Benetke. Borba med Trstom in Benetkami — na to je treba zaradi boljšega razumevanja tržaške zgodovine opozoriti takoj — jvna prav poseben značaj. Potem ko so Benetke pretrgale poslednjo vez, ki jih je družila s Carigradom, nastopajo v začetku 2. tisočletja — de faeto, če že ne de iure — kot gospodovalec nad Jadranom in v tej vloži' bodo ostale celih šest stoletij_ Trst sam pošilja še naprej, tud; potem, ko se je predal Avstriji, in sicer do 1500, davek beneškemu dožu; in to je. trdoživa zunanja prispodoba neke nadvlade, proti kateri se Ir.,t bori skozi vso svojo zgodovino. Borba med tema dvema mesto- ma izstopa iz sporov italijanskih komun, ki jih podžigajo tnala obmejna ljubosumja ali strankarska težnja po maščevanju; niti veliki pomorski dvoboj med Benetkami in Genovo ji ni podoben. Genova namreč vlada nad Sredozemljem, Benetke pa nad Jadranom; zato gre tu za borbo med dvema ekspanzijama, ki trčita druga ob drugo Izven svojih notranjih morij in v tekmi po zavojevnju čim širšega privlačnega prostora Prav zaradi te svoje širokosti ta borba dopušča obema nasprotnicama možnost, da živita in uspevata druga poleg druge in proti drugi. Podobnejša je borba med Genovo in Piso, kajti s tem da Pisa propade pri Melorii kot pomorska sila, zagotovi prvenstvo v Sredozemlju Genovi. Med Trstom in Benetkami pa ne odloči orožje. Trst se pripravlja na svojo daljno zmago s tem, da se skuša iztrgati vsrkavanju Benetk, se pravi, da se dokončno oddaljuje od politične zgodovine Italije. Ni naključje, če se Trst drugič in tretjič preda Avstriji v letu, ki sledi mirovni pogodbi v Torinu (30 septembra 1332.), ki je bila priznala po posredovanju nekega savojskega vojvode neodvisnost tržaške komune. To neodvisnost so priznale, potem ko so si že za naprej zagotovile neke fevdalne pravice, tudi Benetke, čeprav so bile p.o 1200. štirikrat izgubile in ponovno osvojile to mesto, po katerem so tolikanj hrepenele. Pri tem so se krvavo borile proti oglejskim patriarhom, proti avstrijskim vojvodom, ki so bili vedno pripravljeni priskočiti Trstu na pomoč, pa čeprav jih je sproti ustavljalo orožje in denar beneške republike, predvsem pa proti Tržačanom samim, vedno pripravljenim, da se otresejo beneškega jarma. (Nadaljevanje sledi) bi bili prej šli pošteni ljudje med kmete, v te zakotne vasi — kdko bi že marsikaj bi Ig drugače. 1907 6. maja Rad bi le. da bi bil volivni boj kmalu v kraju. Sicer nisem preutrujen — a do sedaj nisem bil vajen tako intenzivnega dela. Tn če se povrhu še kaj zgo di, kot se je prav sedaj, po stanem tako zelo nervozen, da sem .po kakšnem razburjenem govoru popolnoma uničen. — Toliko pa kljub vsemu vem, da bi se mogel privaditi in vživeti — posebno, odkar sem skusil, da delo ne more ostati brezkoristno; in še, odkar sem videl, da me imajo delavci res radi in da željno poslušajo vsako besedo. — Volivni okraj, po katerem se sedaj mučim, bo nekoč eden najtrdnejših, kolikor se pač more sedaj presoditi položaj. 10. maja 1907 Včeraj se m bil v Radečah; dan je bil vroč, kraj čaroben. So-drugi ki naj bi bili pripravili shod, niso prišli zato pa tem več kmetov. Vendar se nisem zbal in uspeh je bil kar dober. Suhi kaplan se je prikazal na vratih, a je kmalu pobegnil. Ljubi Bog mi je predvčerajšnjim vdahnil misel, da si kupim ‘evangelije, kakor se morajo po vrsti razlagati ob nedeljah in praznikih. To je kaj koristna knjigal «Kakšen antikrist je to, če ima vse Sveto pismo v mezincu?» 15. maja 1907 Volitve so minile. Kako je mojim okrajem, že zmerom ne vem natanko. Gotovo je, da sem propadel, a s tako čedno manjšino. da pri prihodnjih volitvah okraj mora biti moj! Ko bi ne bil moj nasprotnik, ugledni, deželni poslanec Povše, potem bi bil moral že včeraj plačati šampanjca. — V mojem ljubem Zagorju sem dobil 495. Povše 73 glasov; v sosedni vasi Izlake: jaz 348, Povše 60 glasov. V južnem cf5?it okraja, kjer nisem mogel narti niti prostora za shod, sem dobil komaj 100 glasov, A sedaj moram vsekakor tja, četudi z revolverjem v žepu. Zelo jasno se je izkazalo, da tam, kjer ljudem govoriš, tudi kaj dosežeš. Le neumnost je treba ljudstvu izgnati, potem že gre! — Svojih 1000 glasov sem torej dobil, mdr-da (udi kaj več, in mojemu protikandidatu se gotovo že sedaj ježijo lasje. Zakaj pomisliti maraš, da pomeni V mojem malem okraju tisoč glasov skoro isto. kakor v kakem dunajskem okraju deset tisoč! 17. maja 1907 7'o je sramota za nas Slovence! Vsi narodi Avstrije bodo po- KITAJSKI ZNANSTVENIK IN PISATELJ KUO MU ZO JE POSTAL ČASTNI DOKTOR PRASKE UNIVERZE. slati nekaj socialnih demokratov na Dunaj — le mi ne! A smo tega tudi sami nekoliko krivi. Ne bili bi smeli delati samo tik pred volitvami, temveč že mnogo prej! No, sedaj ne pomaga stokanje. Kar se mene tiče, bom dela[ in tudi če drugi lenarijo. Na binkoštni ponedeljek pojdem takoj spet v Zagorje. Med vse. mi slovenskimi okraji mora la prvi postati socialističen. JORGE AMADO deli usodo /-svobodnih Ijui v Ameriki Ob priliki pariškega konpri-sa za mir se je ponovno imenovalo tudi ime tega bi alt skega pisatelja. Jorge Amado pripada tisti nov J generaciji brazilskih romanopiscev, ki se je pojavila okrog k 1930 in katere rojstvo je povzročil pohod Prestesove kolone sko»; pragozd (1924 do 1927) ter iev lucija leta 1930. J Brazilska literatura pred to °" bo je bila buržoazna literatur« priklenjena na forme in zve! portugalskemu jeziku. Nova gen* racija je nasilno prelomila s j tradicijo. Pretrgala je tradiOT jezika in položila v usta svopj junakov živ, brazilski jezik-trgala je tudi z vsebino in opisovati realnost, kar je latn storila tem bolj občuteno, ker , JORGE AMADO (Portret Mendeza, enega najbolj pomembnih slikarjev 1 Mehike), je dolgo prikrivano izrabljaj ljudstva še bolj izražalo y lk- t< ijuuubva ju u\jk j • • jt novih političnih dogodkov, k' pričeli buditi narodno zavest. Uspeh je bil že iz vsega zač* -* •» — — , . a ka pomemben. Romanopisci, aotlej morali izdajati svoja “ na lastne stroške, so dosegli n> go večjo razširjenost in prvič di naklado po 20 tisoč izvod vsekakor zelo lepo število, ce še upošteva nepismenost 1 juds ' ti Jorge Amado je kmalu P°j* J' najbolj pomemben romanop brazilske socialistične stvarn Po prvem delu o nemiru inte tuaine mladine je s svojim d setim letom izdal «Cacao», i'° iz nasadov kakaa v svoji roj deželi Bahiji. Nato je izdal ro bahijs® n, »Suor« o življenju V. beznicah. , ((Bahija vseh svetnikova, delo, ki je izšlo v Francij*, s"j?* že med klasična dela Tea.‘^Ji - 1 Tedaj se je zvedelo, da v ječi zaradi svojega potitlC j a delovanja v okviru tra ^Kt osvobodilne zveze, velik« j ^ ske demokratične stranke- ^ L* I. 1935 prišel fašizem n®. ;n . 1 žgali >n '»■ so njegove knjige sež„ -e sam je moral v izgnanstvo. nlj ni hotel povrniti v ječo. .u,,,. Amado, ki nikoli ni Izboriti se in pisati, je bil L — — ,----------- ! rezi Leta 1948 pa je diktatorski boriti se m pisati, je tfl( izvoljen za poslanca v Pal. eijiV ,j. < an^’ ”it generala Dutre odvzel P05 j Narodnoosvobodilne zveze dale ter pričel proti demok*^ J ^ novo preganjanje in s n rv irn.M i Ml/r#« g rrtCIfA O- •* T|lS1 K 'rQ|