Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c, kr. kmetijske družbe vojvodine kranjske. Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. „Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., Da »/a strani 8 gld., na strani 5 gld in na '/8 strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila ki reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3. Obseg-: Najcenejša in najhitrejša obnovitev opustošenih vinogradov. — Konjerejčeva opravila meseca januvarija. — Cepljenje drevja po zimi, — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene. — Inserati. Najcenejša in najhitrejša obnovitev opustošenih vinogradov. Splošnje opomnje. Z ozirom na to, da mi vedno dohajajo vprašanja glede pravilne vzgoje ameriških podlog in cepljenk, pa tudi glede obrezovanja in glede gnojenja vinogradov z umetnimi gnojili, smatram za umestno, da podam tu kratka navodila o vsem tem delovanju. Kar zadeva dobavo ameriških podlog, to sera opisal že 1894. leta v »Kmetovalcu" na strani 148. Tam sem povedal, kako naj se napravi matičnjak, kakšne vrste je treba izbrati itd. Tu naj še dostavim, da naj si sleharni vinogradnik (to sem že opetovano povdarjal pri svojih predavanjih) v svoj vinograd, kadar ga je prerigolal, nasadi nekoliko ameriških trt riparije portalis in rupestris montikola. Množina naj se ravna po velikosti posestva. Kakih 40—60 trt zadostuje vsakemu vinogradniku. Te trte bi zavzemale, sajene po 1-40 m v kvadratu, 56—84 m2 prostora, torej majhen Podoba 3, vrtič pred hišo. Od vsake teh trt bi vinogradnik dobil od 3. leta naprej po 15—25 ključev, dolgih po 40 m, in, ako bi te ključe eno leto zašolal (zabilfal), t. j. ako bi jih vsadil za eno leto v trtnico, imel bi vsako leto na razpolago kakih 1000 bilf, ktere bi potem cepil ali v suho, ali pa bi kar take posadil v vinograd ter bi jih potem cepil na zeleno. Naprava takega matičnjaka je prav velike važnosti, kajti vinogradnik, ki ga je zasadil, nima le vsak čas dovolj in čistega ameriškega blaga na razpolago, marveč se tudi sam prepriča, ktera vrsta trt bode sposobna za njegov vinograd. Prav pogosto so zemlje v enem in istem kraju jako različne, tako da mogoče pri enem vinogradniku portalis prav močno raste, v sosednjem vinogradu pa ista trta le slabo poganja, zbledi in pogine, ker je zemlja preapnena. Naša domača trta ni bila prav nič izbirčna glede zemlje; vse drugačna je v tem oziru amerikanka. Tudi se lahko pripeti, da portalis 2—3 leta na novo prerigolanem svetu prav bujno raste, pozneje pa, ko se je zemlja zopet usedla, začne hirati, ker ji dotična prst ne ugaja. Kdor bode nasadil tak matičnjak (in to bi moral storiti vsak previden vinogradnik *]), naj kupi ali izprosi čisto portalis in čisto rupestris montikolo. Od portalis se posebno one vrste priporočajo, ki prav močno rastejo, ki imajo prav velike in bolj gole liste, se malo košatijo, temveč le kvišku rastejo in imajo bolj rudečkast les. Rupestris montikola se od riparije portalis razločuje po rasti m po listju. Listi rupestris montikole so bolj svitli, usnjati in manjši, bolj okrogli ali srčasti (srcu podobni); od drugih vrst rupestris se montikola razločuje v tem, da je na mestu, kjer se listnega peclja drži listna ploskev (Stielbucht), rob listne ploskve skoraj popolnoma raven (pod. 3.), dočim je ta del lista pri drugih vrstah trte rupestris tako upognjen, kakor pri listu riparije portalis (pod. 4.). Kadar bodo zasajeni vsi vinogradi in se ne bo rabil ameriški ma-terijal, precepile se bodo te trte kar na mestu v matičnjaku, in bodo za malo časa prav obilno rodile in močno rastle. S tem se prihrani mnogo denarja, kterega bi bilo drugače treba izdati za nakupovanje ključev, bilf, cepljenk i. t. d., in mnogo časa, ker vsakdo svoje delo lahko hitro opravi, ker bode imel vse kar pri rokah, dočim se sicer marsikomu lahko pripeti, da mora svoj prerigolan svet pustiti celo leto neposajenega, ker mu nedostaja potrebnega materijala za nasaditev. Kdor je pa še bolj previden in premeten, napravil si bode več nego prtrebuje za svojo rabo, ter bo za lep denar prodajal drugim. Za uzor naj bode g. M. Colarič, posestnik v Sli-novcah pri sv. Križu; on odda vsako leto do 80.000 ključev in bilf, poleg tega pa še mnogo cepljenk, komad od 15 kr. naprej. Ta me ž ni kapitalist, pač pa ima glavo Podoba 4. na pravem mestu in pa pridne roke. Kadar se vrše cepilni tečaji, naj bi se jih povsod v obilnem številu udeležili vinogradniki, osobito mlajši, za taka dela zanimajoči se in sposobni mladeniči. Dobro izurjeni požlabtnjevalci dobivajo po 2 gld. in še več na dan. Tukaj, na domači zemlji je treba skusiti pridobiti si denarja, doma se je treba z vso odločnostjo in marljivostjo poprijeti obnovitve opustošenih vinogradov, nikar pa hoditi zgubljat zlati čas v Ameriko. S tem, da gredo najboljše moči iz dežele, peša vse kmetijstvo, kajti de lavni in podjetni ljudje se oddalijo, ostali se pa ne mo- *) Iver večina njih ne žita „Kmetovalca", čeravno je prvi slovenski strokovni list. navajali naj bi jih k temu gg. duhovniki, učitelji in župani. rejo gibati, ker nimajo prave podpore, niti ne odločnosti in poguma. Ali bi ne bilo vse drugače po vinorodnih krajih, ko bi se zopet vrnili nekdanji zlati časi, ko bi se zopet razlegalo milo in veselo petje po vinskih goricah, kakor se je to godilo prejšnje čase, ko bi zopet gorenjski kupci začeli hoditi po Dolenjskem. Sadaj pa je vse tiho. Oče zapusti ženo in nedorastle otroke ter se poda daleč po svetu, od koder se vrne še le čez več let. Kaj naj neki brez podpore počenja sama gospodinja z otročiči? Res je, da možje nekaj pošljejo in pozneje nekaj s saboj prinesejo, ali za koliko časa pa izda to! Ravno tako za-puste mladeniči in dekleta svoje priletne stariše za m logo let. Ko se vrnejo, hočejo nekoliko bolj složio živeti; ne ljubi se jim poprijeti se dela in, kar niso potrošili za vožnjo, potrosijo kmalu doma, in naposled so tam, kjer so bili pred leti. Ker jim je kmetsko delo pretežavno, žene jih zopet od doma. Ko bi pa dotičniki dobro premislili, da ne bode moglo vedno tako biti, da tudi v Ameriki ne bode vedno tak zaslužek in da človek pozneje vender le začne hrepeneti po svoji domovini ter ga z vso silo vleče nazaj, naj se mu še tako dobro godi, gotovo bi raje ostal doma in bi obdeloval zemljo, na kteri so se trudili že njegovi predniki, ter bi srečno živel s svojo družino. Z izseljevanjem se gotovo tudi demoralizuje mladina, kar bi bilo posebno treba omeniti o ženskah, kajti one, ki se nauče službovati po velikih mestih, spoznajo mestno življenje, in ker imajo tam bolj zložno življenje, jih gotovo ne bode več veselilo ubijati se s kmetijstvom, temveč bodo raje ostale v mestih. Večje revščine nego je sedaj na Dolenjskem, osobito po Belokranj- skem, si človek ne more predstavljati, kajti premnogi ljudje stanujejo po zelo slabih kočah. Mnogo ljudij je, ki celo leto ne užijejo košček mesa. Tej revščini se je mogoče izogniti le na ta način, ako se ljudje marljivo in z vso odločnostjo poprimejo obnovitve pokončanih ali sploh hirajočih vinogradov. Ako store to, prepričani naj bodo, da bodo v desetih letih zopet pridelali toliko žlahtne kapljice, kolikor so je pridelali pred 20 leti, in sicer že tedaj, če bodo imeli zasajenih polovico vinogradov. kajti na amerikanko cepljena domača trta rodi še enkrat toliko, kolikor necepljena. Vrhu tega bode pa kapljica tudi boljša, ker bodo trte izbrane in pravilno posajene, vsled česar bo vse grozdje dozorelo. Cena vinu, kakeršna je sedaj, bode gotovo ostala še nadalje, posebno ko bodo vse železnice po Dolenjskem in Vipavskem zve- zane s zunanjimi, ker bode potem prevažanje le malo satlo, kupcev pa bode veliko. Tako se bode trud dobro poplačal. Torej na delo, dokler nas še podpirata država in dežela. Sedaj se dobi brezobrestnega posojila do 200 gld., ktero se vrne v 10 letih. Za taka posojila se je treba oglasiti pri županstvih, in ako prosilčevo premoženje ni tako zadolženo, da se dežela lahko nanje vknjiži za posojeno vsoto, dobi polovico dovoljenega posojila tedaj, kadar je prekopal dotično parcelo, v ozira vrednem slučaju tudi poprej, drugo polovico pa, ko je parcelo zasadil, oziroma trte pccepil. Ta denar se izplača pri davčnem uradu, kamor se posojeni denar zopet vrne, in sicer v desetih obrokih, počenši z enajstim letom. Tudi se sedaj ključi, bilfe in cepljenke dobe brezplačno, oziroma po nizki ceni. Vse to pa ne bode trajalo prav dolgo, in bo pozneje treba vse pričeti s svojim denarjem. Oni, ki se bodo tega poprijeli že sedaj, bodo izhajali po ceni in bodo kmalu vživali veselje, oni pa, ki bodo odlašali, bodo težko izhajali, ker ne bodo dobili podpore. Razmere so dandanes take, da ne kaže več držati rok križem. V vzgled naj nam bodo Bizeljci! Vzgojevanje cepljenk. Trte se cepijo ali v zimskem ali pa v poletnjem času. Zimsko ali suho cepljenje se nadalje vrši ali v roki, ali pa na stalnem mestu. Cepljenje v roki gre sicer hitreje od rok, pa je bolj negotovo kakor cepljenje na stalnem mestu. V roki se cepi na ključe ali pa na bilfe. Te cepljenke se potem posade ali naravnost v vinograd, na stalno mesto, (tega pa ne priporočam, ker bi posebno začetnikom in onim, ki slabo ravnajo, lahko izostalo do 80 °/0, vsled česar bi potem ostali v vinogradu prazni prostori), ali pa se poprej denejo za eno leto v trtnico, da se tam okcreninijo in zarastejo, ter se še le potem vsade v vinograd. To je pravilno, ker s takšnimi trtami pozneje ni nikakega opravila več, kakor le dobro jim je treba gnojiti, pridno jih okopavati in pravilno obrezovati. Pri poletnjem ali zelenem cepljenju je treba čakati, da trta postane dovolj visoka in močna, potem se pa v vi-80čini enega metra počepi, pridno čisti in naposled po-groba, ako ni bila cepljena prav nizko pri tleh. Tudi je suho cepljenje bolj priporočljivo od zelenega, ker so v suho cepljene trte bolj trpežne bolj vztrajne. (Dalje prihodnjič.) Konjerejčeva opravila meseca januvarija. Mesec januvarij je najmrzlejši, in ker nobena domača žival ne oboli tako hitro za prehlajenjem kot konj, zato skrbi za primerno in enakomerno toploto v hlevu, ki naj bo 15 do 18° C. Hleve pridno zrači, in če nimajo oddušnikov, glej, da jih prihodno pomlad priskrbiš. Čist in zdrav zrak v hlevu je prvi pogoj, da so konji zdravi, zato izkidaj vsak dan gnoj in imej snažne odvodne jarke za gnojnico. Ako je vzlic temu zrak v hlevu pekoč, to je tak, ki sili človeku solze v oči in ovira prosto dihanje, potem potresaj konjske staje z mavcem (gipsom), in sicer na dan in enega konja po eno polno lopato. Mavec veže amonijak iz zraka, to je tisti plin, ki dela zrak pekoč, boljša pa tudi gnoj in gnojnico. Kobile, zlasti one, ki so bile zgodaj pri žrebcu, postajajo sedaj uže široke. Če hočeš dobiti od njih lepo in zdravo žrebe, ne preteguj jih z delom, rabi jih le za lahko vožnjo. Težko delo opravljajo take kobile le na škodo mladiču. Posebno pazi na take kobile na slabih in posutih potih, ker voje tolče kobilo ob trebuh, kar škoduje mladiču, vsled česar pogosto take kobile izvržejo. Da se pa breja kobila redno vsak dan izprehodi, na to skrbno glej, in dobro jo je puščati ob toplem vremenu na piano, da se izprehodi. Brejih kobil, ki imajo storiti, ne privezuj, ampak napravi jim koč (oboj), v kterem se prosto kretajo. Tudi mlade konje spusti na piano, če le vreme to dopušča. Mladim konjem veliko koristi lonžiranje, ker jih to vadi na povelje in dober ter pravilen tek. Za Ionžiranje rabi uzda brez brzde ter pas okoli trebuha. Glava se z vajeti tako priveže na obe strani pasu, da jo konj mora pravilno držati. Potem priveži konju kake 4 do 5 m dolg trak na uzdo in pusti ga, da gre okrog. O pričetku je treba konja prijeti z roko za uzdo ter ga peljati okrog, da spozna, kaj zahtevaš. Pozneje ga drži za trak v sredi, in konj naj gre, oziroma teka okoli tebe. Kadar konj koraka, sili ga, da dela hiter in dolg korak; kadar gre v trab, takrat naj zopet noge dobro izteguje, in ne pusti mu skočiti v galop. Bič rabi le redkokrat, vadi ga raje na klice: korak! trab! sssst! Če kaznjuješ, naj konj ve, čemu, drugače nima kazen nobenega pomena. Še več bodeš pa dosegel s hvalo, božanjem in s kakim darilcem, na pr. s pestjo ovsa, koščekom kruha ali sladkorja i. t. d. Lonžiranje naj traja k večjemu pol ure, in sicer polovico časa na desno, drugo polovico na levo. Lonžiranje nobenemu konju ne škoduje, zato naj ga nihče ne opusti, če ima čas; za kočijske konje je pa neobhodno potrebno. Glej tudi na dobro krmljenje konj; breje kobile imajo v sebi uže toliko razvit sad, da jim je treba veliko živila, iz kterega se delajo mladiču kosti i. t. d. Pa breja kobila rabi tudi za se dovolj krme, kakor vsak konj, če je tudi po zimi malo dela, a sedaj porabi žival zaradi mraza veliko svoje toplote, ki jo dela le iz krme. Ker pa brejim kobilam ne gre pokladati veliko krme, ker bi sicer v črevih tiščala na mladiča ter tudi na osrčje in pluča, zato jim pokladaj krmo, ki potrebuje malo prostora, a je tečna. Taka krma je pred vsem oves. Tudi letnike krmi po mogočnosti z zobanjem, ker le to ima v sebi zadostno hranil, ki pospešujejo rast kostij. Na kovanje vedno pazi! Če so pota ledena, naj bodo podkve grifane, a še boljše so take, kterim se vdene, kadar je, oster štolen. Kadar konj pride domu izmenja se ostri štolen s topim, ker drugače se konj prav lahko v hlevu poškoduje. Hlapec, ki ima sedaj malo dela, naj spravi vprežno napravo v red. Vse naj skrbno zašije, kovinske dele osnaži, usnje pobarva in namaže. Dober hlapec prihrani gospodarju svojo plačo, veli pregovor, in res je tako. Ker pa nimamo sedaj kaj vrednih poslov, zato mora gospodar sam imeti povsod svoje oči, in nikjer ga ni bolj treba, kakor v konjskem hlevu. Cepljenje drevja po zimi. V vzgojevanju in oskrbovanju drevja so v zadnjih letih povsod močno napredovali. Mnogo zastarelega so opustili in z novim ter boljšim nadomestili. Zlasti v vzgoji sadnega drevja so Nemci bili zelo starokopitni in se le preradi ravnali po naukih slovečega sadjarja Lu-kasa, ki so pa dandanes zastareli. Kakor v vsem, tako so tudi v sadjarstvu Nemce uže davno prekosili Fran-cozje, zato se moremo od njih tudi največ učiti. Francoski, a na Nemškem v Stuttgartu živeči sadjar N. Gau- cher (beri Goše) je v svojih prezanimivih spisih pričel * Nemce opozarjati na njih zastarelo sadjarstvo, kar je napravilo zelo veliko hrupa. Slednjič je pa Gaucher s svojimi praktičnimi uspehi vender zmagal. Tudi mi smo se osebno prepričali o teh uspehih, ogledali si njegove velikanske drevesnice in nasade, videli vzgojo drevja na Francoskem, in tako smo z velikim uspehom uvedli mnogo novega v drevesnici kmetijske družbe v Ljubljani, a ne kesamo se, ker uspehi so izvrstni. Med drugim omenjamo le to, da pri vzgoji debel ne skrajšavamo voditeljic, če imajo dozorel terminalni popek, drugače pa le do prvega dozorelega popa. Nadalje odščipavamo enoletnim požlahtnjencem vse stranske poganjke na podlogi in na cepiču, kakor hitro se cepič dobro priraste, ter puščamo samo najlepši poganjek i. t. d. Djsedaj je bilo običajno in se je trdilo, da je edino pravo požlahtnjevati v drevesnici drevje malo prej, predno ozeleni, t. j. kadar se napenja popje. Gaucher je pa pričel požlahtnjevati uže po zimi, to je uže konec meseca januvarija, in je cepil skozi celi mesec februvarij. in izkušnja je pokazala, da so ti cepiči lepše pognali nego pomladanjski. Mi se temu prav nič ne čudimo, saj zimski ročni požlahtnjenci tudi izvrstno uspevajo. Cepljenje drevja na stalnem mestu po zimi, t. j. kadar sneg skopni (kajti cel dan na snegu stati in požlahtnjevati, ne priporočali in ne privoščili bi nikomur), ima pa za vrtnarje, ki oskrbujejo velike drevesnice, precejšnjo važnost, kajti oni lahko vsled tega to delo zvrše uže meseca februvarija ali v prvi polovici marcija. To je pa velike vrednosti, ker ravno ob tem času nima vrtnar nobenega posebnega dela, a pozneje, zlasti v pričetku pomladi, se pa dela toliko nakopiči, da ga le težko zmaguje. S tem novim načinom si torej vrtnar svoje pomladanjsko delo lahko prav zelo olajša. Skušnje v drevesnici c. kr. kmetijske družbe so pokazale, da ima Gaucher prav. Iz podružnic. Z Vač. Zadnjega občnega zborovanja kmetijske podružnice na Vačah se je udeležilo mnogo udov in neudov, ktere je g. podpredsednik Fr. Kolbe (dosedanji predsednik prečast. g. župnik Poč se je preselil v Komendo) pozdravil s toplimi besedami, vabeč tudi neude, naj pristopijo k ti prekoristni družbi. Podružnični tajnik je poročal o zadnji odborovi seji ter potem predaval o sadjarstvu, in sicer o prevažnem pomenu te stroke kmetijstva in o vzgoji visokodebelna-tega drevja, o sejanju pešek, pikiranju, cepljenju, o oskrbovanju drevesnice od 1. do 5. leta in o sajenju in privezovanju vzgojenih drevesec. Cepljenje in privezovanje s slamo po načinu, kakor vežejo na Grmu, se je tudi pokazalo praktično. Poročal je tudi blagajničar o stanju blagajnice ter je potem pobral udnio za leto 1896. V novi odbor so bili izvoljeni: načelnikom preč. g. Jožef Golmajer, župnik, načelnikovim namestnikom gosp. Frančišek Kolbe, c. kr. poštar, tajnikom g. Frančišek Rojina, nadučitelj, blagajničarjem g. Jožef Kline, posestnik, odbornikom g. Martin Zorko, posestnik. Izmed raznih pogovorov in nasvetov je omeniti občno željo, naj bi kmetijska podružnica ustanovila drevesnico. Ako dobi potrebno podporo, bi se to moglo uresničiti v veliko korist Vačanom. Iz Vodic. Uže več let se je med zavednimi gospodarji naše občine gojila misel, ustanoviti kmetijsko podružnico. Po prizadevanju posestnika Janeza Štuparja in g. učitelja Frančiška Trosta se je letos nabralo zadostno število udov, in ti so sklenili osnovati podružnico samo za vas Vodice. V ta namen se je v nedeljo, dne 19. januvarija t. 1. v vodiško šolo sklical shod 10 starih in 16 novo pridobljenih udov vodiške vasi. Ko sta jim gg. Štupar in Trost razjasnila pomen in korist podružnice, izvolili so v odbor naslednje gg.: Načelnikom je bil soglasno izvoljen posestnik J. Štupar, tajnikom in načelnikovim namestnikom učitelj Frančišek Trost, blagajnikom posestnik in gostilničar Blaž KržiS in odbornikom župnik Simon Žužek ter posestnika Janez Šporen in Janez Logar. Prava otvoritev podružnice je pa bila v četrtek, dne 23. januvarija t, 1. Da se je to slovesneje zgodilo, povabil je odbor k otvoritvi gosp. ravnatelja Pirca ter ga naprosil, naj bi predaval o gnoju in nekoliko o sadjarstvu. Gosp. ravnatelj je s svojo znano spretnostjo v 2 urnem, jako zanimivem govoru tako prepričevalno dokazoval napake sedanjega gospodarstva, da je navdušil vse navzoče. Govoril je o kmetijstvu v obče, o koristi podružnic in je potem prešel na nauk o pravilnem ravnanju z gnojem v hlevih in na gnojiščih ter o nastelji. Povedal je, kako se zida pravilen hlev brez posebnih troškov, kako mora biti narejeno pravilno gnojišče, da se potratno ne odceja gnojnica, ampak se zbira v posebni gnojnični jami, in še mnogo drugih podrobnostij. Dalje je govoril o sadjarstvu, in je omenil, kako bi se dalo ravno v naši vasi nasaditi mnogo lepega sadnega drevja in koliko bi to donašalo dobička. Posušeno sadje, posebno pa mošt, je za kmetovalce velike vrednosti. Gosp. govornik je grajal vedno bolj razširjajoče se žganjepitje na Gorenjskem in je zatrjeval, da bi se ravno z naprav-Ijanjem sadnega mošta zatrla ta pogubonosna pijača. Rekel je, da je žganje hudič v tekoči podobi. Sploh je gosp. ravnatelj povedal toliko koristnega in poučnega, da so vsi navzoči kmetovalci koj po zborovanju in potem ob vsaki priliki izražali svoje veselje in zadovoljnost, da so bili med poslušalci. Vsi smo gospodu ravnatelju jako hvaležni za njegovo požrtvovalnost in iz srca šelimo, da bi nas zopet kmalu osrečil s svojim lepim predavanjem. Razne reči. — Vpliv snega na rodovitnost zemlje. Splošno velja med kmetovalci pravilo, da sneg poveča rodovitnost zemlje, in na tem je tudi nekaj resnice. V zraku je namreč vedno nekaj amonijaka, t. j. ene najvažnejših redilnih snovij za rastline. Snežene megle se napoje zraka, pomešanega z ainonijakom, in sneg tega dovede na zemljo. Kolikor počasneje se sneg topi, toliko več amonijaka se zemlja lahko navzame, dočim se ob močno gorkem vremenu, posebno če še dežuje, veliko amonijaka odplavi. Kdor torej uže jeseni svoje njive spraši, da se snežnica ne more odtekati, temuč gre v zemljo, ta veliko stori za rodovitnost svojih njiv. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 10. Ali naj pepel potrosim na travnik sedaj na sneg, kakor je pri nas navada, ali naj čakam do pomladi? Ob kakšnem vremenu naj ga trosim, ob suhem ali ob vlažnem? (J. E. v B ) Odgovor: Pepel se v vodi hitro raztopi ter takoj odda zemlji svoje redilne snovi, zato ga ni treba trositi prezgodaj, zlasti tod ne na sneg, koder je nevarnost, da bi utegnila snežnica odpeljati večji del razstopljenih pepelovih snovij. Pripo- ročamo Vam torej pepel rabiti ie le spomladi, ko sneg skopni. Crlede vremena je vse eno, glavna reč je, da raztreseni pepel dobro premoči dež, predno ozelene rastline. Vprašanje 11. Sosednje občine kamniškega okraja so vlagale potom županstva prošnje za vpisanje parcel v nižje razrede, ker so sedaj previsoko cenjene. Ali bi se dalo tudi pri nas kaj takega pričeti, ali je ie čas, kam naj vlagamo prošnje i. t. d. ? (L. P. v B) Odgovor: Na to vprašanje najdete obširen odgovor v spisih „0 reviziji zemljiškega katastra", ki so bili prijavljeni v zadnjih številkah lanskega „Kmetovalca". Zadeva še nikakor ni zamujena, saj dotični zakon, na čigar podlogi se bo vršila revizija, ni še prišel v državnem zbora v razpravo. Vprašanje 12. Uže več let po vrsti kote moje svinje počene mladiče Kaj je temu vzrok? (J. A. v H.) Odgovor: To je v plemenu, ki ga imate, zato je edino sredstvo, da se temu izognete, ako prernenite pleme, kajti ta napaka se podeduje od starišev na mladiče. Priskrbite si torej druge svinje in drugega mrjasca, kajti tudi mrjasec more biti vzrok. Vprašanje 13. Ali se da tepka vzgojiti samo z enim cepljenjem; če ne, ktero vrsto priporočate za vzgojo lepih debel? (D. H. v B.) Odgovor: lz vsake vrste se da vzgojiti popolno drevo, vpraša se le kakšno ? Kavno tepka je glede tega ena najslabših vrst, ker naredi dolge in tanke poganjke, ki ne rasto navpik in se radi krivijo, i če teh poganjkov pri vzgoji debla močno ne skrajšujete, dobite šibko deblo, če jih pa skrajšujete, dobite pa grdo deblo, pa je morate še dolgo vzgajati. Pač lahko rečemo, da je ni kmalu vrste ki bi tako zelo potrebovala dvojnega cepljenja kakor tepka. Za dvojno cepljenje za tepko Vam priporočamo pred vsem Weilerjevo moštnico. Vprašanje 14. Ktere jabolčne vrste priporočate za naše gorske kraje ? (D. H. v. B) Odgovor: Za Vaše kraje Vam priporočamo: veliko ka-selsko rejneto, kanadsko rejneto, Blenheimovo zlato rejneto, angleško zimsko zlato parmeno ter rdtči štetinec (po dom. hlebčar ali čebular). Vprašanje 15. Je li apnena klaja res tako dobra, kakor pravijo, ali jo je vredno kupiti in kako se rabi ? oo Schichtovo patentno z znamko »labiif je najboljša vseh mil. Wilhelm Klenert prej Klenert & Geiger i. štajerska drevesnica za sadno drevje in vrtnice - v Gradoi. - (Ta dreresnica pripoznana kot ena naj* i5jih in najbolj vredjenih t Arstriji.) Priporočamo veliko in izborno zalogo: Vrtnlo, visokodebelnatih in pritličnih; sadnega drevja, vi-sokodebelnatega in pritličnega ter piramide, špalirje, kordone in enoletne požlahnitve ; divjakov in podlag za prltllkOTOe j Jagodnega sadja; lepotlinega drevja in grmovja, drevja (16-2) za drevorede Itd. Razpošlljatev pravilno imenovanih oepl&ev vsih vrst sadja. SV* Cenike je dobiti zastonj in franko. Vse stroje za kmetijstvo ZLASTI POSEBNOSTI je dobiti le PRI TVRDKI IG. HELLER. STISKALNICE za SENO, SLAMO in druge reči, DRHIAVUIŠKE STISKALNICE, diferencijalne VINSKE STISKALNICE, NOVE TRTNE ŠKROPILNICE PO VERMORELU, SAMODELUJOČE TRTNE ŠKROPILNICE iz BAKRA z zračnim pritiskom. Nove malne 2a sadje in sadne stiskalnice. Peti na par za krmo, stroje za grozdje robljati, sušilnice za sadje in zelenjai, robkače za turščico, trijerje, mlatilnice, slamoreznice itd. Sestavni deli iz vlitega železa, surovi in prirejeni, za vse stroje. Vse to prodaja pod najvgodnejširni pogoji z jamstvom in daje na poskušnjo (17—2j IG. HELLER na Dunaji II/2, PRATERSTRASSE Št. 49. Bogato ilustrovan 192 strani obsežen oenik v slovenskem in nemškem jeziku se pošlje zastonj. Prekupci se iščejo. Pred nakupom, ponarejenih reči se svari! 0 Mayfartha in drugov premakljive štedilne kotlene peči za kuho in parjenje živinske krme, krompirja itd., kakor tudi za drugo kuho in perilo. Zelo porabne za peke, mesarje, maslarje in milarje, za kemična podjetja, kakor tudi za vsako drugo domačo porabo. Kurila se porabi zelo malo; postavi se ta peč lahko na vsakem kraju. Prave so le tiste, katere imajo 'vdelano tvrdkino znamko. — Zahteva naj se tudi eenilnik za slamoreznice, stroje za rezanje repe in krompirja, vsakovrstne stiskalnice, robkače za turščico, žitočistilnike, trijerje, sti-kalnice za seno in slamo, gepelje in mlatilnice. Ph. Mayfarth & dr. Dunaj, II., Taborstrasse 76 — Tovarna kmetijskih strojev. Obširni ceniki z mnogobrojnimi priznanskimi pismi zastonj. Prekupci in zastopniki se iščejo. (H — 2) „Kupi pri velikem trgovcu, a ne pri malem!" To velja sosebno za mojo trgovino, kajti le tako velika trgovina kakor moja ima vsled nakupa ogromnih množic blaga proti takojšnem plačilu malo stroškov, kar je slednjič le kupovalcu na korist. Krasni uzorci se pošiljajo zastonj na zasebne kupo-valce. Zelo obsežne uzorčne knjige, kakor jih še ni bilo, dobe krojači nefrankovane. (13-2) M Blago za obleke. Wk Peruvijen in dosking za visokoč. duhovščino, predpisano blago za c. kr. uradniške uniforme, tudi za veterance, požarne brambe, telovadce, livreje, sukno za biljarde in igralne mize, prevleke z o vozove, lodne, tudi nepremočne za lovske suknje, periino blago, potne plede od 4 do 14 gld. itd. Vredno, pošteno, trpežno, čisto volneno sukneno blago in ne cene cunje, ki niti niso vredne krojaškega dela, priporoča JAN. STIKAROFSKT v BRNU (Avstrijski Manšester). Največa tovarniška zaloga v vrednosti milijona goldinarjev. -Pošilja se le po povzetji. Svarilo! Agenije in krošnarii radi prodajajo Bvoje malovredno blago pod imenom »blago Stliarofskega". Da se takem sleparijam v oko pride, javim, da tem ljudem sploh svojega blaga ne prodajam. M M M m m m m rt. 5 NAZNANILO! Udano podpisani umetni in trgujoči vrtnar, daje na znanje slavnemu p. n. občinstvu in svojim častitim naročnikom, da je njegov, bogato ilustrovan cenik za leto 1896 ravnokar izšel ter se razpošilja na zahtevanje franko in zastonj. V zalogi ima vsakovrstne zeienjadne, poljske, travne in cvetlične semena; lepotne grmiče, borkovce, vrtnice (Gartenrosen), rastline za gorke in mrzle sobe, gomolnatih in čebulnatih rastlin; šopke, vence in raznovrstnih drugih predmetov, sploh vse v njegovo stroko spadajoče reči. Naročila izvršuje točno, natančno in po najnižjih cenah. Za obilno obiskovanje prosi z najodličnejim spoštovanjem Alojzij Korsika, umetni in trgujoči vrtnar v Ljubljani, (18—2) Tržaška cesta. Detelj no seme. TBi Ker je podpisana družba prepričana, da se je obraniti predenice (Žide) v detelji le tedaj, ako se seje čisto seme akrenila je posredovati tudi letos svojim udom nakup zanesljivega deteljnega semena. Tisti udje, ki hočejo tedaj tako seme, naroče naj ga pri podpisani družbi, ter naj prilože vsaj polovico zneska. Družba namočila bode le toliko semena, kolikor bo naročenega. Naročeno seme je pregledano od c. kr. pregledovalne postaje na Dunaji, 3 klgr. prave francoske lncerne (nemške ali večne detelje) stoji 60 kr., 1 klgr. debelozrnate domače t. J. štajerske, rodeče detelje stoji 56 kr. Naročila se sprejemajo samo od adov. Vreče in vožnji listi se ne zaračunajo. Opomnja. Cene postavljene so tako nizko, da cenejši ni mogoče dati »poštenega« semena »brez predenice«. Ker je ponujano seme dvakrat čisteno in le odbrano debelo seme, zadostuje polovica semena v primeri s drugim cenim a slabim semenom, zato je kupec tega semena na vsak način na dobičku. Naročila je prijaviti (15—2) c. kr. kmetijski družbi kraiijski v Ljubljani. C. in kr. privilegovani aparati v ©hranjenje piva. Taisti so za gostilne in domačo porabo neizogibno potrebni in imajo to prednost, da pivo brez umetnega dovažanja ogljikove kisline ostane cele tedne sveže in okusno. Njihova uporaba je jako priprosta. Poskusi teh preskušenih aparatov so dokazali, da se pivo od začetka, do zadnjega kozarca enako dobro, peneče in čisto ohrani. (20— 1) Cenike z navodilom pošilja izdelovatelj: Albin C. Achtschin star. v Ljubljani Gledališke ulice št. 8. Priznalno pismo: Ker imam Vaš aparat že eden mesec v porabi, Vam naznanim, da sem z njim posebno zadovoljen in ga morem vsakemu priporočiti. Ta aparat dela natančno, ga je lahko poslužiti in dobi pivo krasni izgled, tudi na okusu skozi več dni nič ne izgubi. Domžale, dne 8. oktobra 1895. S spoštovanjem Janez Kovač. Mala naznanila. Vsak ud c. kr. kmetijske družbe kranjske sme po dvakrat na leto in eicer brezplačno prijaviti med „Malimi naznanili" kako objavo tikajočo se gospodarskega prometa. Objava ne sme presegati dve vrsti in je vsako vrsto čez to število plačati po 5 kr. za vsak natis. Neudje plačajo za objave med „Malimi naznanili" po 5 kr. za vsako vrsto in vsak natis. Denar je naprej poslati. Prave harcarske kanarčke, koje sem za pleme direktno iz Harca dobil in me stanejo samci po 30 gld., samicu pa po 3 gld., brez zaboja m poštnine. Jaz prodajam od te pasme kanarčke dokler jih bo kaj za oddati, in sicer samce po 5 gld., samice po 2 gld. Zaboj in poštnina se zaračunajo posebej. Naprodaj imam tudi več drugih reči tičočih kanarčkoreje. M. Ambrožič v Mojstrani, pošta Dovje, Gorenjsko. (1) Bika 2 leti starega, jako lepega in sposobnega za pleme ima naprodaj Jurij Gašperlin v Šmartnem, pošta Cerklje na Gorenjskem. (2) 300 centov lepega sena ima naprodaj Ant. Zaman, posestnik v v Dobrovški Vasi, pošta Škocjan, Dolenjsko. Cena izve se na licu mesta. (3) Dve kobile, 1 šimla 4 leta stara, 167 cm visoka in 1 faksa 5 let stara 172 cm visoka, pincgavske pasme, sti naprodaj po primerni ceni pri Jakobu Skoku, posestniku v Pristavi pri Mengšu. (5) Prave harcarske kanarčke; prav lepe kokoši kakor Plymouth Rocks, Kochin china itd. ter tudi vsakovrstne golobe, krofce, floren-tince in več drugih vrst, prodaja po nizki ceni Karol Počivalnik, hotelier in posestnik na Sv. Petra cesti v Ljubljani. (6) 5000 jabolčnih [in hruševih drevesec 1—4 leta starih, in več tisoč cepljenih in necepljenih ameriških trt proda Janko Kailovšek v Šmarjeti na Dolenjskem. (7) Dvajset prasičkev, od poldrugo leto starega, čistokrvnega, silno lepega jorkširca in od 3 svinj izvrstne donače pasme, proda Leon Lotrič, župnik v Zlatempolju, pošta Lukovica. (8) Več stotov konjske mrve proda Frančišek Šimenc v Šmartinu pri Tuhinju, pošta Kamnik. 9) Fin med pitanec, ima naprodaj Jakob Kuralt, posestnik v Kranji. Cena kilogramu na drobno 50 kr., na debelo 48 kr. (10) Čez 10.000 ameriških trt, vsake vrste, ima naprodaj Janez Žurman pri Sv. Trojici poleg Slatine, Štajersko. (11) Fino pristno domače olje iz oljk prodaja in razpošilja po 44 kr. liter Janez Kocjan v Žireh, pošta Sežana, Primorsko. (12) Več tisoč ameriških trt, ednoletnih, dobro ukoreninjenih; kakor tudi reznikov najbolje vrste rif arije, nadalje na zeleno pocep-ljenih trt ima naprodaj Martin Colarič, posestnik na Slino-vicah, pošta Kostanjevica na Dolenjskem. (13) 120 mernikov belega prosa in okoli 100 mernikov pšenice, je na prodaj v župnišči v Hinjah, pošta Žuženberg. Fran Zbašnik, župnik. (14.) Pristno domače olje iz oljke, ima naprodaj Josip Piciga, posestnik v Dekani, pošta Dekani, Istra. (15) Dva čevljarska učenca vsprejme takoj v pouk proti hrani in stanovanju. Prednost imajo dečki iz dežele. — Rudolf Marčun, čevljarski mojster, Florijanske ulice št. 35 v Ljubljani. (16) Med pitanec, zanesljivo zdrav in čist prodaja na drobno po 66 kr. kilogram in na debelo po 60 kr. kilogram. Peter Pavlin v Ljubljani, pred Konjušnico, št. 7. (17) 500 litrov sadnega mošta, po 11 kr. liter proda Matija Lunder v Zalesji, pošta Nova Vas pri Rakeku. (18) Bika plemenjaka sive barve, 1 leto star, 127 cm visok 167 cm prsnega obsega, jako lep, ima naprodaj po primerni ceni, kateri se odda takoj. Karol Detela, posestnik in gostilničar v Dobu pri Ljubljani. (19) Zelo trpežni pod in šupa za vozove je na prodaj pri Jakobu Ajdovcu, posestniku na Pivki pri Naklu, pošta Kranj. (20) 10 metr. stotov Willkom in 10 met. stotov Kanadaovsa ima naprodaj in sicer po 100 kg 10 kr., manj ko 100 kg pa po 15 kr. kg, manj ko 25 kg se ne odda, postavljen na postajo Celje, Janez Apat, trgovec na Vranskem pri Celju. (21) 800 klgr. zgodnjega ovsa proda, in sicer po 8 gld. 100 kg, A. Štrukelj, posestnik na Trati pri Št. Vidu nad Ljubljano (22) Išče se sluga, neoženjen, ktori zna brati in pisati ter je lepega vedenja. Plača 10 gld. na mesec, hrana in stanovanje prosto. — Več se poizve pri županstvu v Mošnjah, pošta Radoljica na Gorenjskem. — (23) Kupim 10—15.000 štiriletnih smrekovih sadik. Ponudbe naj se pošiljajo na Tomo Tollazzi v Gor. Logatcu (24) 4—5.000 klgr. jako čistega Willkom ovsa za seme 100 kg po 8^gl. z vrečo vred proda Tone Goršek v Gotovljah, p. Žalec, Štajersko. (25) Prodam 20 mernikov prav zgodnje semenske ajde. Mernik po 1 gld. 65 kr. Jože Aljančič na Hudem pri Kovorji pošta Tržič. (26) Več stotov namiznih jabolk, zimski Borsdorfer.^po 20-25 kr. kg, ima na prodaj K. Vošnjak v Slov. Bistrici, Štajersko (27) 3 hrastove deske po 50 cm široke in 50V8 m dolge, iz katerih se lahko napravi veliko vodno korito, ima naprodaj Mat. Lunder, posestnik v Zalesu, pošta Nova Vas pri Rakeku (28) 200 metrskih stotov sladkega in 200 metrskih stotov lepega kislega sena ima na prodaj Valentin Jančič. oskrbnik v Marija Gradcu pošta Laški trg, Spodnje Štajersko. (29) Več sto mernikov ajdovih plev in 800 klgr. lepega jačmena za jaro setev, ječmen po 8 gld. 100 kg, ima naprodaj Franc Ježek, posestnik na Poljanah pri Št. Vidu nad Ljubljano. (30) Jako dober in pristen brinjevec, 53° močun je naprodaj po 1 gld. liter pri Pavel Dolinarju, posestniku v Srednji Vasi nad Škofjo Loko. ' _(31) Seme pravega kašelskega zelja, katerega bodisi v velikosti, kakor v teži glav ne prekosi nobena druga vrsta, prodaja po 50 kr. 40 gr. Ig. Mercina. posestnik v Gornjem Kašlju, pošta Zalog pri Ljubljani. Denar se pošilja z nakaznico ali pa v poštnih znamkah. (32) Neoženjenega vrtnarskega pomočnika išče podpisano vodstvo. Plača znaša 23 gld. na mesec. Prosto je opravljeno stanovanje, z potrebno kurjavo ter svečavo. Vrtnarskemu pomočniku je skoro izključljiva dolžnost ta, da učence pri praktičnih delih v sadjarstvu, v ameriških matičnjakih, ter v trtnici, kakor preddelavec navaja. Kdor ni v stanu s spričalom dokazati, da je v sadjarstvu ter trtarstvu šolsko izobražen, naj za službo ne prosi. Prošnje sprejema podpisano vodstvo do 8. februvarija, službo je nastopiti 15. februvarija t. I. Vodstvo dež. vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu pri Novem mestu, dne 5. januarija 1896. (7—2) Kmetovalci pozor! Od podružnice c. kr. kmetijske družbe v Postojini imam v zalogi in prodajam nastopna izvirna Krmsko peso „EckendorferB rumeno; „ „ nMammuth," rudečo; n' „ „Oberndorfer" rumeno; „ „ „ orjaško valjasto," rudečo. Zelje, brunšviško (naredi jako velike in trde glave). Korenje, zeleno glavno orjaško, belo in rumeno. Vse te vrste sponesle so se v našem kraju v pre-tečenem letu jako povoljno; dočim so dale domače vrste malo pridelka. Nadalje prodajam očiščeno seme navadne ru-deče in nemške detelje, ter razna travna semena. Anton Ditrich, (25_i) trgovec v Postojini.