Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst. Ulica Valdirivo 36. telefon 60S24. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni i ekovni račun Trst. ll/6-'ti4 Poštnina plačana v gotovini tednik Posamezna številka 500 lil NAROČNINA četrtletna lir 5.000 - polletna lir 10.000 - Letna 20.000 — Za inozemstvo: letna naročnina lir 25.000 — Oglasi po dogovoru Sped. in abb. post. I. gr. 70% SETTIMANALE ŠT. 1483 TRST, ČETRTEK 22. NOVEMBRA 1984 LET. XXXIV. V čem je globlji pomen manifestacije v Trebčah Akcija, ki jo je za nedeljo, 18. t.m., določilo Koordinacijsko združenje vzhodno-kraških vasi (Opčine, Bani, Trebče, Ferlu-gi, Padriče, Gropada in Bazovica), je popolnoma uspela. V zgodnjih jutranjih u-rah so bili v Bazovici, Gropadi, na Padri-čah, pri Banih in Ferlugih (vasi in zaselki na ozemlju tržaške občine) postavljeni krajevni dvojezični napisi, enaka napisa pa sta bila postavljena v Trebčah tik pred mogočno manifestacijo, ki je bila osrednji dogodek nedeljske akcije. Slo je tudi in predvsem za dostojanstven, vendar zelo odločen in jasen odgovor tržaški občinski upravi in njenemu županu, ki je še pred nekaj dnevi bil prebivalstvu zgoraj omenjenih vasi zanikal pravico do dvojezičnih napisov, se pravi do krajevnih napisov tudi jeziku, ki ga govori ogromna večina prebivaltsva teh vasi na tržaškem Krasu. V našem listu smo takšno stališče označili za grobo izzivanje, kar danes ponavljamo in potrjujemo. Slovenci so to vprašanje razčistili z voditelji tiste stranke, kateri pripada g. Ri-chetti, že pred 20 leti, tako da je njegov predhodnik inž. Spaccini dal namestiti prve tri krajevne napise z obvezo, da se bo nameščanje napisov nadaljevalo, dokler se vprašanje ne bo dokončno uredilo. Občinska uprava župana Spaccinija je bila naredila še korak naprej: v raznih vaseh tržaškega Krasa, ki spadajo pod tržaško občino, se marsikdo gotovo še spominja sestankov, ki jih je prirejal tedanji občinski odbornik Luciano Ceschia (kasnejši glavni urednik tržaškega »Piccola«) in na katerih so se pogovarjali o vprašanju poimenovanja ulic in trgov. O poteku teh sestankov verjetno obstajajo kaki zapisniki in bi bilo prav, če bi si jih ogledal, kdor danes »vedri in oblači« na tržaškem županstvu. Kaj se je takega zgodilo v stranki, kateri pripada g. Richetti, da je smatral za potrebno vprašati o problemu dvojezičnih napisov za mnenje urade na prefekturi, ko je znano, da po ustanovitvi dežele nima ta več nadzorstva nad delovanjem občinskih uprav, razen za vprašanja, ki se tičejo področja volitev? Priznati tudi moramo, da je prefektura županu zelo modro odgovorila, in sicer, da po njenem mnenju ni nobene ovire, da uprava ne bi obnovila pokvarjenih dvojezičnih napisov. To, z drugimi be- dalje na 2. strani S Mogočna manifestacija v Trebčah na Tržaškem Slovenci zahtevamo spoštovanje ie zaščito temeljnih narodnih pravic Velika množica se je v nedeljo, 18. t.m., odzvala pozivu Koordinacijskega združenja vzhodnokraških vasi in se udeležila v Trebčah na Tržaškem manifestacije, ki je izzvenela kot protest proti ravnanju in zadržanju tržaške občinske uprave glede vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov in kot odločna zahteva, naj vlada in parlament čimprej odobrita globalni zaščitni zakon za slovensko narodno manjšino v Italiji. Pred zborovanjem, ki je bilo na treben-skem trgu in se ga je udeležilo nad pet tisoč ljudi, sta bila ob obeh vhodih v vas postavljena krajevna napisa v italijanščini in slovenščini. Množica se je nato v sprevodu podala do vaškega trga, kjer je posebno odposlanstvo položilo venec k spomeniku padlim v narodnoosvobodilni vojni. Prvi je na zborovanju spregovoril predstavnik Koordinacijskega združenja vzhodnokraških vasi David Malalan. Sledili so nastopi predstavnikov, ki jih je bila določila enotna slovenska delegacija, v kateri so združene vse komponente slovenske narodne skupnosti v Italiji. Nastopili so Stojan Spetič za komuniste, Duško Udovič za Slovensko kulturno gospodarsko zvezo, Igor Tu- ta za socialistično stranko, Bojan Brezigar za Slovensko skupnost, Elvi Slokar za Svet slovenskih organizacij in Izidor Predan za kulturna in prosvetna društva iz Benečije. Ob sklepu zborovanja so prebrali solidarnostne brzojavke in izjave, ki so jih posredovali predstavniki občinskih uprav, organizacij ter društev in tudi posamezniki. Koordinacijsko združenje vzhodnokraških vasi — gre za Opčine, Ferluge, Bane, Trebče, Padriče, Gropado in Bazovico — je ob tej priložnosti dalo natisniti posebno bx-o-šuro, ki vsebuje gradivo o problematiki zaščite slovenske narodne manjšine v Italiji. Manifestacija v Trebčah je po mogočnem zborovanju 20. maja letos na Travniku v Gorici znova dokazala, kako Slovenci v Italiji odločno zahtevamo spoštovanje in zaščito svojih temeljnih narodnih pravic. Tudi ta manifestacija je potekala brez vsakršnega incidenta, kar kaže na veliko politično in demokratično zrelost udeležencev. Zaradi splošne stavke, ki so jo oklicale sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL v podporo prizadevanjem za pravičnejšo davčno politiko, v sredo, 21. t.m., niso izšli dnevniki. »Dvojezično šolstvo najučinkovitejše orožje proti narodni smrti« Zares lepo število ljudi se je v petek, 16. t.m., zbralo na manifestaciji v Celovcu, ki jo je priredil Nadstrankarski odbor za obrambo dvojezičnega šolstva na južnem Koroškem v sodelovanju z Narodnim svetom koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. Računajo, da se je na Starem trgu, v samem mestnem središču, zbralo nad tri tisoč ljudi, ki so nato v sprevodu šli do palače deželne vlade. Tu sta spregovorila šolski ravnatelj Franc Kukoviča, v imenu slovenske narodne skupnosti, in univ. prof. Peter Gstettner, v imenu nemško govorečih Avstrijcev. Iz njunih izvajanj je izhajalo, da je treba za vsako ceno ohraniti sistem dvojezičnega šolstva, ker je to pogoj za nadaljnji obstoj Slovencev ter jamstvo za omikano sožitje na Koroškem. Ob sklepu govorov je bila prebrana resolucija, naslovljena na koroško deželno vlado in na koroški deželni zbor. V resoluciji je med drugim rečeno, da zborovalci odločno odklanjajo ločitev šolskih otrok po jezikovnih vodilih, da zavračajo vsakršno okrnitev ozemlja, kjer je danes v veljavi dvojezično šolstvo, ter da zahtevajo izpopolnitev in izboljšanje dvojezičnega pouka. Manifestacija se je nato nadaljevala v veliki dvorani celovškega velesejma, kjer je med drugim nastopil Tržaški partizanski pevski zbor pod vodstvom Oskarja Kjudra. Manifestacija v Celovcu je ponovno potrdila, da so koroški Slovenci trdno odločeni braniti dvojezično šolstvo, ki ga smatrajo za najučinkovitejše sredstvo proti narodni smrti. Razveseljivo je, da jih v teh prizadevanjih podpira čedalje večje število nemško govorečih sodržavljanov, kar je ze- lo zgovorno pokazala zadnja manifestacija po celovških ulicah, saj je v sprevodu korakalo tudi lepo število nemško govorečih Avstrijcev. V čem je globlji pomen manifestacije RADIO TRST A ■ NEDELJA, 25. novembra, ob: 8.00 Radijski dnevnik; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 10.30 Mladinski oder: »Starši na prodaj« (Žarko Petan), RO; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev; 19.00 Radijski dnevnik. ■ PONEDELJEK, 26. novembra, ob: 7.00 Radijski dnevnik; 7.20 Narodnozabavna glasba, Koledar; 7.40 Pravljica; 8.00 Kratka pomočila; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Pietro Mascagni: Prijatelj Fritz (1. in 2. dejanje); 11.30 Literarni listi; 12.00 Gledališki glasovi po stezah spominov; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Primorska poje '84: Zgornjevipav-ski mešani zbor iz Podnanosa in moški zbor »Srečko Kosovel« iz Ajdovščine; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroški kotiček: »Naši prijatelji z repom«; 15.00 Iz šolskega sveta; 16.00 Iz zakladnice pripovedništva; 17.00 Kratka poročila; 17.10 Mi in glasba: organist Lorenzo Ghielmi na tretjem koncertu iz niza »Repen-tabor '84«; 18.00 V svetu znanosti; 19.00 Radijski dnevnik. n TOREK, 27. novembra, ob: 7.00 Radijski dnevnik; 7.20 Narodnozabavna glasba, Koledar; 7.40 Pravljica; 8.00 Kratka poročila; 8.40 Slovenska lahka glasba; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Piero Mascagni: Prijatelj Fritz (3. dejanje); 11.30 Zapiski na robu; 12.00 Proti filmskemu ustvarjanju; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Povejmo v živo; 15.00 Mladi mladim; 16.00 Športna tribuna; 17.00 Kratka poročila; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Odprti dramski val: Ugo Betti: »Korupcija v sodni palači«; 19.00 Radijski dnevnik. ■ SREDA, 28. novembra, ob: 7.00 Radijski dnevnik; 7.20 Narodnozabavna glasba, Koledar; 7.40 Pravljica; 8.00 Kratka poročila; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.00 Glasbeni mozaik; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Beležka; 12.00 Liki iz naše preteklosti; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Moški zbor »Jezero«; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Povejmo v živo; 15.00 En, dva, tri ... Otroci, zdaj ste na vrsti vi!; 16.00 Od Milj do Devina; 17.00 Kratka poročila; 17.10 Glasbena kronika s Hrvaškega; 18.00 Poezija slovenskega zapada; 18.20 Swing-time; 19.00 Radijski dnevnik. ■ ČETRTEK, 29. novembra, ob: 7.00 Radijski dnevnik; 7.20 Narodnozabavna glasba, Koledar; 7.40 Pravljica 8.00 Kratka poročila; 8.40 Slovenska lahka glasba; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Zapi-sik na robu; 12.00 Sestanek ob 12h; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Povejmo v živo; 16.00 Na goriškem valu; 17.00 Kratka poročila; 17.10 Mi in glasba: letošnje mednarodno zborovsko tekmovanje »Guido D'A-rezzo«; 18.00 Kulturna srečanja; 8.20 Glasbena priloga; 19.00 Radijski dnevnik. ■ PETEK, 30. novembra, ob: 7.00 Radijski dnevnik; 7.20 Narodnozabavna glasba, Koledar; 7.40 Pravljica; 8.00 Kratka poročila; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.00 Glasbeni mozaik; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Beležka; 12.00 Prisrčne pozdrave iz...; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Akademski komorni zbor iz Kranja, vodi Matevž Fabijan; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Povejmo v živo; 15.00 V svetu filma; 16.00 Iz zakladnice pripovedništva; 17.00 Kratka poročila; 17.10 Pianistka Katja Milič s šole Glasbene matice v Trstu; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Nabožna glasba; 19.00 Radijski dnevnik. ■ SOBOTA, 1. decembra, ob: 7.00 Radijski dnevnik; 7.20 Narodnozabavna glasba, Koledar; 7.40 Pravljica; 8.00 Kratka poročila; 8.40 Slovenska lahka glasba; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Koncert v cerkvi sv. Martina v Dolini: srbski godalni kvartet »Stevan Mokranjac«; 11.30 Beležka; 12.00 »Glas od Rezije«; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroški kotiček: »Na leteči preprogi«; 15.00 Glasbeni portret Urbana Kodra; 16.00 V svetu valčka; 17.00 Kratka poročila; 17.10 Dober glas gre v deveto vas; 18.00 Roman v nadaljevanjih: Anne Wambrechtsamer: »Danes grofje celjski in nikdar več«; 19.00 Radijski dnevnik. Izdajatelj: Zadruga z o. z. »Novi list« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 — Odgovorni urednik: Drago Legiša — Tiska tiskarna G^aphart. Trst. ulica Rossetti 14, tel. 772151 ■ nadaljevanje s 1. strani sedami pomeni, da so dvojezični napisi zakoniti. Če je zadeva takšna, zakaj župan Ri-chetti ni raje pošteno priznal, da je negativno stališče do krajevnih napisov v obeh jezikih cena, ki jo njegova stranka in upra-; v a morata plačati za sodelovanje z Listo? To bi naši ljudje prej razumeli, čeprav ne bi odobravali, kot pa da napačno modruje o tako kočljivem vprašanju, kot je naravna pravica vsakega človeka, da se javno izraža v svojem materinem jeziku, k čemur gotovo spada tudi pravica do krajevnih napisov v jeziku, ki ga govori večina prebivalcev. Tu ne gre za noben »bilingvizem«, kot ga napihujejo novofašisti in listarji, temveč za spoštovanje in uveljavljanje ene temeljnih pravic, ki jih med drugim predvideva posebni statut londonskega spora- V Celovcu je bila v soboto, 17. t.m., pomembna slovesnost, ki je prav tako tesno povezana z nadaljnjim obstojem in razvojem koroškega slovenskega ljudstva. Mohorjeva družba je priredila slovesno odprtje novega dijaškega doma, imenovanega Modestov dom. Slovesnosti so se udeležili predstavniki političnega in kulturnega življenja, še posebej pa je treba oopzoriti na udeležbo avstrijskega zveznega predsednika dr. Rudolfa Kirchschlagerja. Modestov dom je blagoslovil krški škof, msgr. Kapellari. Goste je pozdravil v imenu Mohorjeve družbe dr. Valentin Inz-ko, o nastanku Modestovega doma je spregovoril dr. Anton Koren, čemur so sledili pozdravni nagovori ravnatelja gimnazije za Slovence, prof. Vospernika, predsednika Krščansko-kulturne zveze, dr. Zerzerja in predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Grilca. Pozdravna govora sta imela tudi celovški župan Guggenberger in namestnik deželnega glavarja Fruehbauer. Po blagoslovitvi je imel slavnostni govor državni Množična udeležba na manifestacijah 20. maja na goriškem Travniku in 18. novembra v Trebčah je med drugim tudi dokaz, da med Slovenci v Italiji vse bolj raste zavest o potrebi po enotnem, pluralističnem in samostojnem nastopanju. Desetletja, ki so minila, ne da bi se rešila nekatera tudi povsem osnovna vprašanja našega narodnega obstoja, so marsikoga vendarle prepričala, da je njihova rešitev odvisna tudi od tega, koliko znamo sami nastopati kot politični osebek. Brez tega je namreč slovenska politična obstojnost medla, vprašljiva, kakor je tudi vprašljivo resnično sodelovanje s političnimi silami večinskega naroda, ki je vsekakor za vsako manjšino temeljnega pomena. Slovenska skupnost je politična organizacija, za katero sta načeli enotnosti v raznolikosti in samostojnega političnega nastopanja kar kostitu-tivnega značaja. Politično razpoloženje, ki se med Slovenci širi ob omenjenih dveh manifestacijah, vijo, posebni statut pa je ena izmed mednarodnih listin, ki je omogočila, da je Italija leta 1954 ponovno prevzela upravo nad Trstom in tedanjo cono A Tržaškega o-zemlja. Gre, kot vidimo, za vprašanje, ki gotovo presega razsežnosti glavnega upravitelja tržaške mestne občine, a ki gotovo ne dovoljuje, da bi se kdo z njim šalil. To pa že iz preprostega razloga ne, ker je preveč ljudi iz že omenjenih vasi v tržaški občini darovalo med zadnjo vojno svoja življenja tudi in predvsem, da bi se prenehala genocidna politika in praksa režima, ki je vladal 25 let in ki je naše slovenske ljudi bil zapisal narodni smrti. Hoče zdaj g. Richetti in njegovi prijatelji odpirati te stare rane? Nedeljska mogočna, a miroljubna manifestacija v Treb- predsednik, dr. Kirchschlaeger, ki je tudi uradno odprl novi dijaški dom. Celotno slovesnost so spremljali nastopi tam-buraškega zbora iz Loč, otroškega zbora iz Skoci-jana, mladinskega zbora zvezne gimnazije za Slovence in zbora, ki ga sestavljajo gojenci doma. V novem dijaškem domu Mohorjeve družbe v Celovcu je prostora za 150 gojencev. 135 mest je že zasedenih. Gre vsekakor za pomembno pridobitev in za neposredno podporo nadaljnjemu obstoju ter razvoju slovenske gimnazije ter drugih srednjih šol za dijake iz vrst slovenske narodne skupnosti na Koroškem. O---- V predmestju mehiške prestolnice je nastala strahotna eksplozija s silovitim požarom. Eksplodiralo je namreč skladišče za plin. Življenje je izgubilo najmanj 300 ljudi, vsaj 400 jih je bilo ranjenih, 200 tisoč oseb pa so evakuirali iz predmestja. bi moralo zatorej biti povsem v skladu z njenimi temeljnimi hotenji, če že ne odločno njej naklonjeno. Zal pa ni nobena skrivnost, da stvarem ni ravno tako. Mimo vseh okoliščin, ki bi jih bilo treba upoštevati pri objektivnem ocenjevanju sedanje tržaške politične resničnosti, ostaja vendarle podatek, da smo v nedeljo manifestirali proti občinskemu odboru, katerega član je tudi predstavnik SSlc. Od tod tudi določena zadrega v njenih vrstah. Mnenje, da je v tem primeru (a ne samo v tem) vodstvo SSk ubralo vprašljivo, če že ne kar zgrešeno pot, ni osamljeno. Vodstvo je svoje izbire večkrat utemeljevalo s trditvijo, da je tržaška italijanska politična resničnost takšna, kot pač je, in da jo je treba realistično upoštevati. Realizem torej. Kaj pa realizem do slovenskega življa? In realizem do tistih njegovih pravic, o katerih pravimo, da so neodtujljive? So naposled določene meje ... n j zuma. Ta je postal zakon z ratifikacijo o-simskega sporazuma med Italijo in Jugosla- čah je nakazala smer, po kateri je treba hoditi, če hočemo v tem predelu Evrope ohraniti mir in doseči omikano sožitje. Odprli so »Modestov dom« So naposled določene meje... Zbornik »Misceilanea Slovenica« posvečen prof. Jevnikarju Kot smo kratko že poročali v našem listu, so v sredo, 14. t.m., na fakulteti za tuje jezike in književnosti v Vidmu predstavili zbornik Est Eu-ropa - Misceilanea Slovenica. Gre za prvo publikacijo tega univerzitetnega inštituta, ki s tem začenja objavljati niz znanstvenih publikacij, namenjenih kulturnim in zgodovinskim zanimivostim vzhodne Evrope. Prvo številko zbornika uredniški odbor posveča profesorju Martinu Jevnikarju, ob njegovi 70-letnici. Uredil ga je prof. Riccardo Casimiro Le-wanski v sodelovanju s profesorji Nevo Godini, Lojzko Bratuž in Robertom Petarosom. Zbornik ima 245 strani in je po svoji vsebini bogat ter zanimiv. Pri njem so sodelovali profesorji, ki predavajo na videmski univerzi, a tudi strokovnjaki iz Trsta, Ljubljane, Nove Gorice in drugod. »Misceilanea Slovenica« se začenja s prispevkom prof. Roberta Petarosa »Martin Jevnikar -sedemdesetletnik«. Po prikazu slavljenčevega življenja in dela sledi bibliografija prof. Jevnikarja, ki nam prikaže njegovo izredno in vsestransko delo od leta 1939 do letos. Sledi zapis Roberta Gusmanija, ki v italijanščini objavlja članek »Alcuni termini cristiani d’ispirazione germanica nei Brižinski spomeniki«-»Nekateri germanski krščanski izrazi v Brižin-skih spomenikih«. Gre za lingvistično študijo, ki s stališča zgodovine jezika analizira jezik naših najstarejših pisanih jezikovnih dokumentov. Srečko Rejec z rimske univerze je avtor zanimive študije ob 400-letnici izida prve slovenske slovnice Adama Bohoriča »Arcticae horulae«. Članek ima naslov »Adam Bohorič, prvi slovenski slovničar, v svojem in današnjem času.« Paolo Zolli z videmske univerze je v italijanščini napisal članek o dvojezičnih, italijansko-sloven-skih in slovensko-italijanskih slovarjih v 20. stoletju. Mitja Skubic z ljubljanske univerze je prispeval članek »Elementi lmguistici latini e romani nella lingua dei primi giornalisti sloveni« - »latinski in romanski jezikovni elementi mi v Venetu«. V prispevku opozarja na precejšnje vplive predvsem hrvaščine na narečje v Venetu in še posebej Benetk. Profesor Giovanni Frau, z videmske univerze, objavlja zanimivo študijo o doslej neobjavljenem prevodu slovenske inačice prevoda evangelijske prilike o izgubljenem sinu. Gre za prevod Valentina Staniča, ki ga je doslej hranila občinska knjižnica v Bassano del Grappa. Profesor ruske književnosti videmske univerze Aleksander Ivanov skuša v svojem članku »Per un consuntivo della ”querelle” sui resiani« postaviti pike na »i« v zvezi z izvorom in narodno pripadnostjo Rezijanov. Zgodovinar Jože Pirjevec piše o odmevih zmage poljskega kralja Jana Sobieskega nad Turki v Sloveniji. Profesor Riccardo Casimiro Lewanski, ki je tudi uredil to številko zbornika, je prispeval članek »Iter polonicum di Vojeslav Mole«, - »Iter polonicum Vojeslava Moleta«, našega primorskega rojaka, zgodovinarja umetnosti, ki je vrsto let | živel in delal na Poljskem. Ravnatelj Goriškega j muzeja Branko Marušič je prispeval članek »Ne-| kaj pripomb k Pregljevi podobi zdravnika dr. i Antona Muznika«. Profesorica Neva Godini pa 1 članek »Per ricordare quel 1607 a Udine ...« - »Da j bi se spomnili tistega leta 1607 v Vidmu ...«. V j njem piše o prvem italijansko-slovenskem slovarju, ki je izšel leta 1607 v Vidmu. Gre za znani slovar Alasia da Sommaripe, ki ga je napisal v Devinu, ko je tu vodil servitski samostan. Funkcionar tržaškega sedeža slovenskega radia Pavle Merku je prispeval zanimivo jezikoslovno študijo »Antroponimi sloveni sul Carso« -»Slovenski antroponimi na Krasu«. Gre za študijo o krajevnih imenih, ki imajo svoj izvor v človeških imenih in ki jih na kraškem področju ni ravno malo. Prof. Lojzka Bratuž je napisala članek »Jan Baudouin de Courtenay e gli sloveni del Goriziano« (»Jan Baudouin de Coute-nay in goriški Slovenci«). Članek nas seznanja z bogatimi in plodnimi kulturnimi in jezikovnimi stiki, ki jih je de Courtenay imel s številnimi goriškimi Slovenci. Poznal naj bi Karla Streklja, Frana Levca. Frana Erjavca, Stefana Kociančiča in številne druge ugledne in znane dalje na 6. strani ■ Zasedanje mešanih trgovinskih zbornic v Poreču V Poreču je bilo v sredo in četrtek (21. in 22. t.m.), 51. zborovanje Italijansko-jugoslovan-ske trgovinske zbornice v Milanu ter Jugoslo-vansko-italijanske trgovinske zbornice v Beogradu. Uvodna poročila o italijansko-jugoslovanskih gospodarskih odnosih so podali predsednik Gospodarske zbornice Jugoslavije, predsednik Itali-jansko-jugoslovanske zbornice ter predsednik Ju-goslovansko-italijanske zbornice. Sledila sta govora jugoslovanskega ministra za zunanjo trgovino ter zastopnika italijanskega ministrstva za zunanjo trgovino. V sredo so še bila na sporedu strokovna predavanja. Zastopnik Jugoslovansko - italijanske zbornice je predaval o medsebojni trgovini. O v jeziku i 30-letnici kooperacije med industrijama Fiat in prvih slovenskih časnikarjev«. Pri analizi pa je Crvena zastava so podali skupno poročilo. Nato vzel v pretres jezik prvega letnika Slovenskega • so govorili predstavnik Jugoslovanskega odbora naroda, (1868). S stališča italijanske dialektolo- za industrijo in energijo, ki ima važne pristoj- gije in slovanskih jezikov je zelo zanimiv prispevek Manlia Cortelazza s padovanske univerze z naslovom »Gli slavismi nel Veneto« - »Slaviz- nosti za kooperacijske pogodbe, nadalje predstavnik Italijansko-jugoslovanske zbornice o posebnih instrumentih za gospodarsko kooperacijo Srečanje etničnih skupin obmejnih držav Z odobritvijo resolucije, ki poziva vlade Italije, Jugoslavije, Švice, Avstrije in Madžarske, naj spoštujejo pravice narodnostnih skupin in manjšin in jih dosledno uresničujejo, se je v Rovinju v soboto, 17. t.m., končal uradni del devetega srečanja etničnih skupin obmejnih držav. Po osrednjem poročilu na temo »dvojezičnost in narodnost«, ki je bilo na sporedu dan prej, so se zvrstila poročila vseh 13 prisotnih delegacij. V imenu Unije Italijanov iz Istre in z Reke se je Luciano Monica zavzel za višjo obliko dvojezičnosti, v kateri morata biti oba jezika enakopravna, tako da izmenično nudita možnost komuniciranja na narodnostno mešanem področju. Poročevalec se je nato dotaknil šolske problematike in ugotovil, da se je zanimanje za šole z italijanskim učnim jezikom okrepilo v zadnjem času. Predstavnik Južnotirolslce ljudske stranke Benedikter je opozoril na izredno počasno izvajanje južnotirolskega paketa in navedel kot model pravične ureditve Švico, kjer so francoščina, nemščina, italijanščina in ladinščina povsem enakopravni jeziki. Skupno poročilo Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij na Koroškem je podal dr. Franci Zivitter, skupno poročilo slovenske manjšine v Furlani ji-Julijski krajini pa je podal Karlo Devetak. Poročilo je obsegalo prispevke Slovenske skupnosti in Slovenske kulturno gospodarske zveze. med Italijo in Jugoslavijo in končno jugoslovanski zastopnik o kooperaciji na področju turizma. V sredo sta bili na vrsti tudi poročilo in debata delovne skupine o splošnih in obmejnih trgovinskih izmenjavah. Ostali dve delovni skupini sta obravnavali dolgoročno gospodarsko in proizvajalno sodelovanje ter vprašanja bank in financ. Razprava o njunih poročilih je bila v četrtek. Zborovanje se je končalo v četrtek popoldne z odobritvijo zaključnih resolucij. V zvezi z 51. zborovanjem mešanih zbornic velja spomniti, kako tako italijanski kot jugoslovanski gospodarski krogi poudarjajo pomen, katerega imajo za medsebojno sodelovanje osimski sporazumi ter pogodba med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo. Strinjajo se istočasno, da ne zadoščajo zgolj trgovinske izmenjave, marveč je treba posvečati vedno večjo pozornost tako imenovanim višjim oblikam gospodarskega sodelovanja od dolgoročne kooperacije do skupnih naložb ali »joint ventures«. Videmski gospodarski krogi celo predlagajo, naj bi vzdolž celotne italijansko-jugoslovanske meje ustanovili prosto industrijsko cono na pobudo gospodarskega dela osimskih dogovorov. Poslovni krogi v Italiji zahtevajo zlasti še spremembo jugoslovanskega zakona o skupnih naložbah, ker sedanji močno ovira sodelovanje. Končno priporočajo jugoslovanski proizvodnji večjo kvaliteto, nižje cene, boljše plačilne pogoje, spoštovanje izročitvenih terminov ter temeljitejše proučevanje marketinga ali tržišča v Italiji. Odpraviti je tudi treba vse omejitve v obmejni trgovini. Po drugi strani Jugoslovani hočejo, da bi Italija kupovala v Jugoslaviji vedno več končnih izdelkov. Pravijo, da je kvalitetno italijansko tržišče procentualno izraženo 5 do 6 odstotkov manj zahtevno od drugih visoko razvitih tržišč, vendar je cenovna razlika bistveno večja ter sega tudi do 10 odstotkov niže v primerjavi z ostalimi tržišči. E. V. PREJELI SMO: Slovenska skupnost zahteva izvajanje posebnega statuta »Vprašanje izvajanja oziroma neizvajanja manjšinskih pravic, izvirajočih iz posebnega statuta, ki je bil priložen Londonskemu sporazumu o rešitvi tržaškega vprašanja kot njegov sestavni del, je bil glavni predmet zadnje seje pokrajinskega izvršnega odbora Slovenske skupnosti v Trstu. Problem je nadvse aktualen in pereč, saj je letos poteklo 30 let od podpisa omenjenih mednarodnih obveznosti po predstavnikih Italije in Jugoslavije, ne da bi najvišje državne oblasti naredile vse, kar je potrebno za lojalno uresničevanje določil posebnega statuta na krajevni ravni tako s strani državnih in poldržavnih perifernih organov kot krajevnih ustanov, kot so občine in pokrajine. Primer krajevnih napisov je tudi pomemben del obveznosti iz posebnega statuta, zato se nedeljska javna manifestacija v Trebčah kljub značaju krajevne pobude vključuje v političnem pogledu v širša prizadevanja po izvajanju že pred tridesetimi leti sprejetih mednarodnih obveznosti in vsebinsko prevzetih po 8. členu Osimskega sporazuma, med katere spada tudi pravica do javnih napisov tudi v manjšinskem jeziku. V tem pogledu je zlasti v zadnjem desetletju nastal zaskrbljiv zastoj, ki ga niti sklicevanje na prijateljske odnose med Italijo in Jugoslavijo ni moglo premakniti z mrtve točke. Pripadniki slovenske manjšine se po vsem tem upravičeno sprašujemo, kje so vzroki za takšno negibno stanje. Manjšina je že skoro povsem izčrpala sredstva prepričevanja in demokratičnega pritiska na pristojne in odgovorne kroge in najvišje državne oblasti. Gotovo je, da bomo Slovenci vztrajali na stališču, da so nam italijanske oblasti dolžne zagotoviti spoštovanje zakonito priznanih pravic od javnih napisov pa do dopisovanja in sprejemanja odgovorov od uradov, katerih ne more nadomestiti nobena še tako hvalevredna zasebna pobuda skupin ali posameznikov. Tepeni od življenjskih izkušenj ter številnih razočaranj nad diplomatskimi izjavami vseh vrst, se moramo v stvarnosti, sredi katere živimo, iz dneva v dan boriti za ohranitev pridobljenih pravic v vseh sredinah in okoljih, v katerih živimo in delujemo. Včasih že s svojo kvalificirano prisotnostjo na ravni subjekta v raznih javnih organih v kali preprečimo ali naknadno popravimo za nas škodljiva ravnanja ter z ustreznimi in dolgotrajnimi napori dosežemo tudi pozitivne rešitve za Slovence pomembnih problemov. Toda, da lahko v tako težavnih razmerah delovanja vztrajamo kot manjšina, sta nam v prvi vrsti potrebni opora in zaupanje naših ljudi, vsem skupaj pa zavest odločne podpore matičnega naroda. V zvezi z zadnjimi izjavami tržaškega župana, da obstoječi zakoni ne dovoljujejo postaviti dvojezičnih tabel tam, kjer so bi- li doslej samo enojezični napisi, Slovenska skupnost proučuje nastali položaj in si pridržuje pravico, da utemeljeno odgovori na gornje trditve tako neposredno županu samemu, kakor tudi da zadevo predloži u-streznim državnim oblastem, ki so odgovorne za notranje izvajanje po parlamentu ratificiranih mednarodnih obveznosti.« TRŽAŠKI ŠKOF NA LICEJU F. PREŠEREN Tržaški škof msgr. Lorenzo Bellomi je v soboto, 17. t.m., v spremstvu vikarja msgr. Škerla obiskal licej France Prešeren v Trstu. Dijaki in profesorji so tržaškega škofa pričakali v veži. Tu je ravnateljica, prof. Abrami, izrekla dobrodošlico, dijaški pevski zbor pa je škofu v pozdrav zapel »Zdravljico« in »Odo radosti«. Msgr. Bellomi je pozdravil v slovenščini, potem pa je eno šolsko uro bil z dijaki in njihovimi profesorji. Na dan so med pogovorom prišla najrazličnejša vprašanja, ki zadevajo odnos mladine do vere in Cerkve, do moralnih in narodnih vprašanj ter sožitja med Slovenci in Italijani v Trstu. Med dijaki so škofovi odgovori pustili globok vtis. Na vsako vprašanje je namreč odgovarjal jasno in zelo iskreno. »Skupnost in krščanska sprava« v Trstu CELOVEČERNI KONCERT DEKLIŠKEGA ZBORA SLOVENSKI ŠOPEK S celovečernim koncertom v nedeljo, 18. t.m., je dekliški zbor »Slovenski šopek« iz Mačkolj stopil v peto leto delovanja. Zbor je znan po lepo gojenem petju, ki je sad dolgoletnega skrbnega študija, v naši pokrajini in izven nje. Pravimo dolgoletnega, čeprav so dekleta še mlada. Izhajajo namreč iz otroškega zbora istega imena. Prej jih je vodila in jih tudi zdaj vodi tenkočutna pedagoginja Ljuba Smotlak. Program, ki ga je zbor izvedel v nedeljo v »Skupnost in krščanska sprava«. To je naslov vsedržavnega italijanskega cerkvenega zborovanja, ki bo v tednu po Veliki noči v Loretu. Zdaj potekajo priprave po vseh škofijah. V Trstu je bilo prvo široko pripravljalno srečanje v soboto, 17. t.m., v dvorani ob cerkvi Sv. Marije Velike. Predstavniki župnijskih svetov in katoliških združenj so imeli najprej večernice. Del besednega bogoslužja je potekal tudi v slovenščini. Nato je spregovoril tržaški škof Bellomi, za njim pa pater Nero Bassan, ki je v daljšem razmišljanju poudaril pomen zasedanja. V manjših skupinah so nato sledili razgovori in volitve v škofijski koordinacijski Ob 30-letnici Londonskega memoranduma in povratka Italije v Trst prireja Slovenska skupnost v Trstu srečanje na temo: »30-letnica Memoranduma in manjšinske pravice« Kot predavatelja smo povabili znanega strokovnjaka za manjšinska vprašanja dr. Janka Jerija iz Ljubljane. Uvodno besedo bo imel pokrajinski tajnik SSk dr. Zorko Harej. Srečanje bo v petek, 30. novembra ob 19. uri na sedežu v ul. Machiavelli 22. odbor, ki bo povezoval priprave po župnijah in organizacijah. Slovence bodo zastopali v odboru Dušan Jakomin, Laura Abra mova, Silvija Kalin in Aldo Štefančič. V soboto, 17. t.m., so slovenski udeleženci v svoji delovni skupini razpravljali o tem, kako vnesti v slovenske razmere problematiko zborovanja. Oživela naj bi nekdanja četrta komisija, ki je pred leti na cerkvenem zborovanju »Trst: kristjani iz oči v oči« obravnavala potrebe slovenskih vernikov na Tržaškem v plodnem dialogu med slovenskimi in italijanskimi člani. Na podlagi njenih izsledkov naj bi razpravo še poglobili in ponesli v življenje za pravično spravo in novo rast obeh narodnih skupnosti v tržaški škofiji. srenjski hiši v Mačkoljah je bil razdeljen na tri dele. Prvi je obsegal poleg »Pozdrava« Jožeta Leskovarja nekaj ljudskih napevov v harmonizaciji M. Tomca, P. Liparja, J. Boleta in L. Kramolca. V drugem delu so bile razporejene ljudske v umetniški obdelavi U. Vrabca, A. VVeiningerja, J. Ježa, H. Wunscha. Tretji, najdaljši del je obsegal umetne pesmi O. Vecchija, J. Fleišmana - S. Vremšaka, E. Adamiča, M. Pirnika, S. Maliča, R. Fabianija in Zorka Hareja. Da pripravi zbor mladih ljudi, ki imajo poleg šole številne druge obveznosti in zanimanja, spored pesmi za ves večer, je dogodek, ki je vreden priznanja in vse naše pohvale. Zbor se je tudi tokrat odlikoval po svežini glasov, interpretacijski poglobljenosti in sposobnosti vživetja v vsebino in duha izbranih skladb. Uvodni priložnostni govor je imel prof. Tomaž Simčič. SSG v Trstu GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ MARIBORA Drago Jančar DISIDENT ARNOŽ IN NJEGOVI v petek, 23. novembra, ob 16. uri — Abonma red H in I (mladinska) v petek, 23. novembra ob 20. uri — abonma red A (premierski) v soboto, 24. novembra, ob 20.30 — Abonma red B in F (prva in druga sobota po premieri) v nedeljo, 25. novembra, ob 16. uri — Abonma red C in G (prva nedelja po premieri in popoldan na dan praznika) Mučen vtis so v Palermu naredile besede, ki jih je glasno izustila vdova po deželnem poslancu in bivšemu tajniku Krščanske demokracije na Siciliji Rasoriu Ni-colettiju med pogrebnim obredom. Nicolet-ti je naredil samomor, vdova pa je to tragično smrt pripisala glavnim strankinim voditeljem v Rimu, ki so moža baje v zadnjem času potisnili v stran. VRHUNSKA CECILIJANKA '84 Dvodnevna pevska revija Cecilijanka, ki jo že 26. leto prireja Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice, pomeni za mnoge pevske zbore pri nas prvo pomembno jesensko pevsko manifestacijo, ki je ne gre zanemariti. Predvsem je ta pevska revija priložnost, da zbori po obnovitvi svojega delovanja v jeseni, v relativno kratkem času nastopijo. Vsak nastop pa pomeni za pevski zbor poživitev delovanja, resnejše vaje in torej Časnikar Gorazd Vesel bo v torek, 27. t.m., ob 19. uri, predstavil v Katoliški knjigarni v Gorici knjigo Rafka Dolharja VABILO V JULIJCE. Bogdana Bratuž bo prebrala nekaj odlomkov. napredovanje na pevskem področju. Vabilu na zadnjo Cecilijanko se je letos odzvalo res rekordno število pevskih zborov. Skupaj jih je bilo 24. V soboto, 17. t.m., je nastopilo deset pevskih ansamblov, v nedeljo pa ostalih štirinajst pevskih zborov, kar je vsekakor veliko, tako da je bilo slišati mnenje, da bi v prihodnje, če bo tudi prijavljenih toliko zborov, bilo dobro prirediti tridnevno revijo. Za letošnjo Cecilijanko lahko rečemo, da je res predstavljala pevske zbore, ki prihajajo iz vsega slovenskega zamejstva in tudi iz Slovenije. Nastopili so namreč pevski zbor iz Sveč na Koroškem in pevski zbori iz Kanalske doline, Benečije, vse Goriške in Tržaške ter kar pet zborov iz bližnjih vasi onstran meje. Večina nastopajočih je tudi pokazala veliko skrb pri izbiri repertoarja, tako da je bilo slišati zelo različno pevsko literaturo, ki so jo pevovodje izbirali glede na sposobnosti in zmogljivosti pevskega sestoja. Prav na tem področju pomenijo revije, kot je Cecilijanka, pomembno primerjalno tribuno, saj poslušalec dobi dober pregled čez možno literaturo. Velikokrat namreč iščemo in izbiramo skladbe, ki ne ustrezajo zmogljivostim zbora, pozabljamo pa, da imamo veliko skladb slovenskih skladateljev, ki so lepe, zvočno in glasbeno bogate, a na žalost malo izvajane. Tako se dogaja, da posebno mlajši pevci izgubijo stik z nekaterimi pesmimi, ki ne bi smele iti v pozabo in bi morale ostati v železnem repertoarju vsakega pevskega zbora. Tako se zgodi, da pesmi, o katerih smo še pred dvema desetletjema trdili, da so ponarodele, danes poznajo samo starejši pevci. Seveda je prav, da skrbimo za osvežitev repertoarjev, toda za pevca, ki je komaj pristopil k pevskemu zboru, je vsaka pesem nova. Obnavljanje starih pesmi, ki jih potem družba lahko poje kjerkoli, pa ne bi jemalo preveč časa drugim vajam, ki so pač potrebne za pripravo novega sporeda. Kot je običaj, je vsak zbor zapel tri pesmi. Skrb v izbiri pesmi je opaziti že iz dejstva, da so zbori peli skladbe oseminpetdesetih skladateljev, kar ni malo. Na letošnji Cecilijanki so prvič izvajali kar štiri pesmi. Zbor »Lojze Bratuž« pesem Stanka Jericija »Roža tam v vrtu«, Dekliški zbor Devin pa dve pesmi. Prvo Ignacija Ote »Na jurjevo« in Zorka Hareja »Kraška jesen«. Slišati pa je bilo veliko pesmi, ki so redko izvajane in končno tudi nekoliko odgovornejši pristop do narodnih pesmi. Letošnjo Cecilijanko je napovedovala Jožica Žnideršič. Za prireditelje pa sta spregovorila dr. Marilka Koršič in dr. Damjan Pavlin, ki je pozdravil prisotne predstavnike oblasti in druge goste. Zbrano občinstvo in nastopajoče zbore so pozdravili goriški župan Antonio Scarano, ki je govoril v slovenščini in italijanščini, v imenu gori-ške pokrajinske uprave je pozdravil dr. Mirko Špacapan, v imenu Sveta slovenskih organizacij pa predsednica Marija Ferletič. Med prireditvijo so organizatorji podelili posebno priznanje mešanemu zboru Rupa-Peč za 25. nastop na pevski reviji Cecilijanka. Priznanje je dobil tudi dirigent Zdravko Klanjšček, ki je kot pevovodja nastopil na vseh šestindvajsetih izvedbah Cecilij anke. V sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete v Kulturnem domu v Gorici DRAGO JANČAR DISIDENT ARNOŽ IN NJEGOVI v ponedeljek, 26. novembra ob 20.30 — Abonma red B v torek, 27. novembra ob 20.30 — Abonma red A in C 30-letnica mladinske revije Galeb Pred dobrim tednom je v Trstu izšla skupna 1. in 2. številka Galeba. Z njo stopa ta mladinska revija v 31. leto svojega izhajanja. Za tridesetletnico revije pa so se mladi bralci in uredniki zbrali v soboto, 17. t.m., v Kultprnem domu v Gorici in jubilej lepo ter slovesno proslavili. Pravi protagonisti so seveda bili otroci. Ti so namreč nastopili z bogatim programom. O vlogi in pomenu Galeba je sprego-, voril njegov sedanji urednik Lojze Abram. V svojem govoru se je spomnil ustanoviteljice revije in prve urednice Mare Samsa ter drugega urednika Milana Jereba. Orisal je tudi 30-letno delo Galeba med našo osnovnošolsko mladino. Ob sklepu se je spomnil vseh sodelavcev med otroki, a tudi med odraslimi, ki s svojimi pismenimi in likovnimi prispevki bogatijo to otroško revijo. V imenu SKGZ je udeležence v Kulturnem domu v Gorici pozdravil Sergij Lipovec, v imenu mladinskih revij Ciciban, Pio- Srednjeevropska srečanja v Gorici V naših krajih, posebej v zadnjih letih, vlada precejšnje zanimanje za razne oblike in dosežke kulture, ki je nastajala v zemljepisnem prostoru srednje Evrope. Srečanja o srednjeevropski kulturi so že nekaj let zapored na dnevnem redu v tem letnem času v Gorici. Letošnje srečanje so namenili proučevanju vplivov psihoanalize na druge oblike kulturnega in družbenega življenja v državah, kjer se je oblikovala t.i. srednjeevropska kultura. To misel so v tej ali drugačni obliki poudarili govorniki, ki so nastopili na tridnevnem srečanju v konferenčni dvorani palače Attems v Gorici. Da so organizatorji dobro zadeli z izbiro letošnjega srečanja, priča lep obisk pri vseh predavanjih. Opaziti je bilo tudi veliko mladine, ki je letos s precejšnjim zanimanjem sledila tej kulturni pobudi. Podčrtati velja dejstvo, da je sobotnemu dopoldanskemu zasedanju predsedoval slovenski strokovnjak prof. Anton Trstenjak. Razni predavatelji pa so osvetlili ideološke in zgodovinske aspekte psihoanalize. Jasno je, da je bilo med predavanji in po njih veliko govora o očetu psihoanalize Sigmundu Freudu. Popoldne pa so skušali a-nalizirati vplive psihoanalize na literaturo in sorodna področja umetnosti pri raznih avtorjih tega kulturnega prostora. Med simpozijem so dijaki goriških višjih šol imeli priložnost, da so prišli do novih zanimivih informacij. Ogledali so si lahko film »Freudov Dunaj - Dunajska u-metnost Tin de siecle’ in psihoanaliza«, ki Nedeljski del zborovanja je bil namenjen vplivom psihoanalize na druga področja umetniškega in znanstvenega ustvarjanja. nirski list in Kurirček pa urednik slednjega. Ob 30. obletnici Galeba je v imenu u-redniškega odbora »Pastirčka« posredovala čestitke pesnica Ljubka Šorli. Ob tej priložnosti je revija dobila priznanje od Zveze pisateljev mladine Slovenije, zlato značko iste zveze pa je prejel tudi urednik Lojze Abram. Pri kulturnem sporedu so sodelovali: otroški zbor kulturnega društva Oton Zupančič iz Štandreža, ki ga vodi Elda Nanut, gojenci šole Glasbene matice iz Spe-tra v Beneški Sloveniji, ki jih vodi Nino Specogna, skupina mladih Galebovih sodelavcev, gojenci Glasbene matice iz Gorice, lutkovna skupina iz Doline in pevski zbor osnovne šole iz Kanala. Otroke je zabaval striček Janez. Na prireditvi so tudi predstavili novo kaseto otroških pesmi skladatelja Bitenca. OBISK GORIŠKE POKRAJINSKE UPRAVE V NOVI GORICI Delegacija goriške pokrajinske uprave je bila v petek, 16. t.m., na obisku v Novi Gorici. Vodil jo je predsednik prof. Silvio Cumpeta, poleg članov pokrajinskega odbora Bressana, Bevilacque in Galarottija, sta bila tudi predsednika gospodarskih komisij in za izvajanje osimskega sporazuma Jože Cej in Silvino Poletto. Predstavniki goriške pokrajine so se v Novi Gorici pogovarjali s predsednikom novogoriške občinske skupščine Danilom Ba-šinom. Obisk pa so izkoristili tudi za ogled gradbišč nove ceste, ki bo povezovala Solkan z Brdi in hidrocentralo. Precejšnjo pozornost so med pogovori posvetili prav vprašanjem cestnih povezav, skupni obrambi proti toči, vprašanjem o-nesnaženja okolja, civilne zaščite itd. Dogovorili so se tudi o ustanovitvi odbora, ki naj bi skrbel za koordinacijo raznih oblik sodelovanja med novogoriško občino in go-riško pokrajinsko upravo. Zbornik. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA KULTURA IN POLITIKA: KAJ MENITA ZLOBEC IN REBULA »Kultura in politika« je bila tema debatnega večera, ki ga je »Knjižnica Pinka Tomažiča in tovariši« priredila v petek, 16. t.m., v Prosvetnem domu na Opčinah. Glavna osnova večera je bilo pričevanje pesnika Cirila Zlobca in pisatelja A-lojza Rebule. Poslušalcem sta posredovala svoje poglede na problematiko in odgovorila na številna vprašanja, ki so zelo razživela diskusijo, čeprav so jo zavedla tudi na stran pota. V uvodnem nagovoru je Ciril Zlobec zelo odkrito, a sko-ro pesimistično govoril o sedanjem težavnem trenutku v Sloveniji in v Jugoslaviji, kot izhaja iz socialnih in političnih napetosti, ki spremljajo gospodarsko krizo. Zlobec je omenil dogodke, ki pričajo o dejanskem pritisku na kulturne kroge. Omenil je tudi objektivne težave s Slovenijo v stvarnosti Jugoslavije, katero je označil za e-no najbolj zapletenih evropskih držav in družb. Zanj je v tem smislu značilno, kako sta se glede enotnih šolskih jeder znašli skupaj proti vsem ostalim Slovenija in Kosovo, čeprav ju ločujejo največje civilizacijske razlike. Zlobec je govoril o narodnoosvobodilnem boju kot o dejstvu, ki je izoblikovalo sedanjo stvarnost v Sloveniji, a je obenem tudi omenil revolucijo, ki po vojni ni bila sposobna izpolniti danih obljub in obetov. Opisal je spreminjanje razmerja med literaturo in politiko, se pravi oblastjo, ki je po vojni najprej navdihovala literate, a je kmalu prišlo do nove ločitve in umika ustvarjalcev v intimistični svet; kasneje še v abstraktnost in ob največjem po-trošnitvu v nekakšni omotici blagostanja tudi v ludizem, ki je bil oblasti nenevaren in ga zato ni preganjala. V tem času je bilo najmanj konfliktov med kulturo in oblastjo, toda študentsko in druga protestniška gibanja so kmalu premaknila ustvarjalnost v smer izredne kritičnosti zlasti do politične preteklosti in do nekaterih travmatičnih dogodkov iz prve povojne dobe: tako na primer pokol belogardistov, dachauski procesi, procesi proti pisateljem, ideološka in politična kritika so tako postala vse bolj ostra, kar je bilo še pred nekaj leti nepojmljivo. Zadnje čase Po krajšem premoru (bolezen v ansamblu in nastop na Borštnikovem srečanju v Mariboru) je v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu že spet živo. Ansambel se namreč že dobra dva tedna pod režijskim vodstvom Borisa Kobala pripravlja na uprizoritev slovenske novitete »Paracel-sus« Ivanke Hergold, katere premiera bo v prvi polovici decembra. Te dni so v teku gostovanja s predstavo Piera Chiare »Delitev«, v režiji Maria Uršiča, in sicer v Cankarjevem domu v Ljubljani in v portoroškem Avditoriju. Vse je tudi že pripravljeno za daljše gostovanje, še vedno s to predstavo, in sicer v Celju, v rednem abonmaju Slovenskega ljudskega gledališča. Pomisliti je bilo treba seveda tudi na naše gledalce oziroma abonente in tako bo gostovalo od četrtka (22. novembra) do nedelje (25. novembra) v Trstu, v ponedeljek in torek (26. in 27. novembra) v Gorici Slovensko narodno gledališče iz Maribora z uspešnico Draga Jančarja »Disident Arnož in njegovi« v režiji Aleša Jana. Gre za eno najboljših jugoslovanskih besedil zadnjih to močno odmeva v javnosti. Tako so na primer Slovenci množično potegnili s pisatelji in kulturniki ob znani aferi šolskih jeder. Končno se je Ciril Zlobec vprašal, kam vse to vodi, v bojazni pred vse hujšim pritiskom politične narave, pa je izrazil željo, da bi kultura obdržala svojo sposobnost, da blaži izvajanje oblasti. Rebula je začel s kritiko, ki je izzvenela kot nezaupnica na račun kulture, saj ta sama po sebi ne izboljšuje človeka. Resnična kultura pa vodi k temeljem človekovih svoboščin: od vsega začetka je v njej močan moralni dejavnik, zaradi česar kultura zre v nedosegljivost, politika pa v svoji konkretnosti deluje v funkciji oblasti, zaradi česar mora kultura — tako je zaključil Rebula — nujno biti v opoziciji. Navedel je tudi vrsto protislovij iz novejše slovenske kulturne zgodovine in nasprotujočih si interpretacij nekaterih dejstev, pač po vetru politične koristi. Politiki ni do resnice, je končal Rebula, ali samo, kolikor ji trenutna situacija kaže. Zlobec z nujno opozicijo kulture ni soglašal, posebno ne, kar zadeva slovensko okolje, ki si ne more privoščiti umikanja na zaprta področja. Med diskusijo so prišli na dan razni problemi in so bili obdelani številni argumenti, ki zadevajo splošne odnose med kulturo in politiko kakor tudi konkretno situacijo v Sloveniji. Tako je bilo na primer poudarjeno, da morajo danes kulturniki v Sloveniji sprožiti argumente, ki drugače ne pridejo na dan, pa čeprav to ne spada med dolžnosti kulture. Zlobec je med drugim poudaril, da je danes v Jugoslaviji opazno veliko nerazpoloženje do Slovenije, ki prihaja do izraza zaradi materialnih razlik, kar narekuje nekakšen državni patriotizem, kot za časa kralja Aleksandra, kar vodi v škodljivi unitarizem. Če bo strpno vzdušje do kulturne ustvarjalnosti v Sloveniji trajalo dalje — je dejal Zlobec — bo to lahko pozitivno vplivalo na celotno jugoslovansko okolje. Zavzel se je za evolucijo, ki je kljub hudim protislovjem vendarle opazna. S. P. let (Sterijina in Grumova nagrada), ki je, kot znano, doživelo svoj odrski krst v ljubljanski Drami (sezona 1982-83) ter že tedaj izpričalo izjemno silo, tako da je prav gotovo zaslužilo svojo novo upodobitev v tako kratkem razmahu. Disident Arnož drzno in temeljito obravnava problem konformizma, srednjakarstva, prilagajanja na eni strani in upor svobodnega duha, ki ne more pristajati na gnilo životarjenje in poslušanje ukazov na drugi strani. »Junak«, fantast Arnož, razkriva gnilobo oblasti in policije ter odide v odrešenje, v Ameriko. Postane odpadnik in disident. Čeprav so osebe oblečene v zgodovinske kostume, je povsem jasno, da gre Jančarju tudi za naš čas in svet, tako da drama gledalca vznemirljivo kar naprej nagovarja in ga ne more pustiti indiferentnega. O drami »Disident Arnož in njegovi« kakor tudi o vseh ostalih delih Draga Jančarja, je bil govor na srečanju s pisateljem, ki ga je priredilo Slovensko stalno gledališče v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev v četrtek, 22. t.m. v Trstu. ■ nadaljevanje s 3. strani kulturne in politične može. Silvana Schiavi Fa-chin piše o vprašanju dvojezičnosti med slovenskim prebivalstvom v videmski pokrajini. Josip Tavčar o gledališču v Trstu, Aliče Parmeggiani Dri o razširjenosti srbo-hrvaške literature v nekaterih periodičnih publikacijah v Trstu v letih 1945-1973. Cornelio Cesare Desinan, ki poučuje na srednji šoli v Povolettu, je objavil prispevek z naslovom »Osservazioni sulla toponomastica della Carniola (Kranjsko)«. (Nekaj opomb o kranjski toponomastiki). Prof. Marija Cenda, ki poučuje na slovenskem tržaškem liceju F. Prešeren, objavlja študijo o Antonu Aškercu in njegovem bivanju na tržaški obali, ter vplivih, ki jih je ta obisk imel na ustvarjanje njegovih »jadranskih biserov«. Robert Petaros ima v zborniku še drugi prispevek. V njem analizira enega Trinkovih prvencev z naslovom »Samogovor poljskega pregnanca«, ki je ob tej priložnosti tudi prvič objavljen. Isto pesem pa predstavlja v italijanskem in poljskem prevodu Jolanta I