8554 A 60L00200 OSREDNJA KNJIŽICA 3RL.*.okSKI DNEVNIK Poštnii Abb. na plačana v gotovini Postale I gruppo Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 197 (10.109) TRST, torek, 22. aigusla 1978 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v taskami «Doberdob» »' Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ^TAJSKI DRŽAVNI IN PARTIJSKI VODITELJ ZAKLJUČIL OBISK V ROMUNIJI heogradu priredili veličasten sprejem PREDSEDNIKU KP KITAJSKE HUA KUO-FENGU Na desettisoče Beograjčanov na ulicah h nastopi folklornih skupin - Dvostranski odnosi v ospredju prvih pogovorov (Od našega dopisnika) BEOGRAD — Predsednik kitajske komunistične partije in držav-,sveta Hua Kuo-feng je včeraj kot prvi kitajski voditelj dopotoval J obisk v Jugoslavijo. Predsednik Hua s tem vrača obisk predsednika dni .ki ,se ie v Pelga pozdravila skupina otrok Sp j Pisanimi baloni, prav tako pa iifje Pozdravilo 1600 mladih briga-v iz vseh krajev države, ki so- delujejo na mladinski delovni akciji v Beogradu. Še posebno pozornost kitajskega predsednika je na letališču pritegnil nastop mladih plesalcev beograjskega kulturno u-metniškega društva «Abraševič», ki so nastopili s hitrim srbskim kolom. Slovesnega sprejema v čast kitajskemu predsedniku na ploščadi pred «Belim dvorom* so se udeležili praktično vsi najvišji jugoslovanski državniki, družbenopolitični in partijski predstavniki. Medtem ko je bil Tito lani v Pekingu zgolj kot državni voditelj, je Hua Kuo-feng letos v Beogradu kot partijski in državni voditelj Kitajske, kajti medtem so se brez posebnega razglašanja razvili tudi partijski stiki med Beogradom in Pekingom. Po prisrčnem sprejemu pred «Be-VLADO BARABAŠ (Nadaljevanje na zadn ji strani) Tito in Hua Kuo-feng pred «Belim dvorom* (Telefoto ANSA-UP1) Ponoven poudarek na enakopravnosti pri odnosih med narodi in državami v Ustanovitev generalnih konzulatov v Conslanli in v Šanghaju V STRAHOVITEM POŽARU V IRANU UMRLO NAD 400 OSEB Še nepojasnjeno ozadje terorističnega atentata na kinodvorano v mesta Abadon Dramatičen gospodarski in politični položaj v državi - Demokratična opozicija obsoja krvavi dogodek in obtožuje politično policijo - Iran pred novimi represijskimi ukrepi TEHERAN — Krvavi teroristični atentat na kinodvorano v Aba-danu, iranski naftni prestolnici, ki je po neuradnih podatkih terjal nad 400 človeških žrtev, je globoko odjeknil v svetu, ki se zaskrbljeno sprašuje komu v tem trenutku resnično služi strahotni zločin? Vsak odgovor na to vprašanje je 'prenagljen, dejstvo pa je, da je nedeljski krvavi dogodek zelo zaostril že itak dramatični položaj v Iranu in to prav ob 25-letnici zadušitve Mosadekove demokratične revolucije, ki jo hoče šah Reza Pahlavi »proslaviti* s tako imenovano liberalizacijo iranskega političnega sistema, ki v bistvu pomeni poostritev represijskih ukrepov. mestih na jugu države, niso prepričale Pahlavija, da je opustil načrte o tako imenovani »beli* revoluciji, ampak, je vztrajal pri svojih namenih. Propadel je tudi- cilj režima, ki je obtožil za nemire «manjše skupine verskih fanatikov in komunistov*, potem ko je jasno. da je to samo krinka, za katero stoji splošna ljudska nejevolja in upor do šahove diktature. Zato je težko ugotoviti kdo je izvedel strahoviti nedeljski atentat, kupil ji vo pa je dejstvo, da je tajna policija Savak takoj naprtila vse odgovornosti za krvavo dejanje demokratični opoziciji in to brez vsake preiskave. Še pred dnevi je namreč iranska opozicija, katere središče je v Parizu, opozo- Šahov režim. K*, ! rila svetovno javnost na morebit- '"h Vzif^°he perspektive za nadaljnji G0/n* razvoj naših odnosov. ’*qj( 'sUčnih revolucij v obeh drža-»kjj p°hieni trajno spono v odnosih Tit ,na državama. 0 )e nato govoril o jugoslovan-'tr^bledih v razvoj socializma. ^ j 0 srno prepričani — je dejal — opredete socializma v svetu S* zagotoviti samo, če vsi do-sbo,štujemo in v praksi upo-\t^° načela neodvisnosti, sa-\J»°sti, enakopravnosti, suve-’1*t>0U>' ozemeljske nedotakljivosti, ht{ Ivanja, upoštevanja lastnih !%e^Zv°ta, prostovolj nosti medna-■r Un- Sodelovanja in solidarnosti b JpStevania razlik, ki obstaja-Sliuri državami in partijami». >ič « v p0feh jn oblikah soda-\ 9a razvoja ne smejo < bili o-sodelovanje. Spoštovanja o- Na koncu je jugoslovanski predsednik govoril še o mednarodnih vprašanjih ter še posebej o gibanju neuvrščenosti. Kitajski voditelj Hua Kuofeng se je zahvalil Titu za dobrodošlico ter dejal, da je bil lanski Titov obisk na Kitajskem «zqodoyinskh ter je poudaril, da je junaški boj jugoslovanskih narodov napravil močan vtis na kitajskega. Nato pa se je pohvalno izrazil o Zvezi komunistov Jugoslavije, o kateri je dejal, da je na podlagi marksistične znanstvene teorije gradila v svoji deželi socialistični samoupravni sistem. Še posebej je treba omeniti njegov poudarek, da je Jugoslavija «sleherni trenutek pripravljena odbiti. sovražnika, ki bi si drznil izvesti invazijo». načel omogoča obema; l^Mtično sodelovanje, za tehnično sodelovanja v proizvod: nji, za urejevanje življenjskih razmer tehnikov, inženirjev in delavcev, ki bodo po teh sporazumih delali na Kitajskem oz. v Romuniji in za tehnično znanstveno sodelovanje. Podpisan je bil tudi sporazum o blagovni kompenzaciji in odplačilih. Zunanja ministra Stefan Andrei in Huan Hua pa sta podpisala sporazume o turizmu in še nekaj drugih dogovorov tehničnega značaja. Nadalje sta podpisala tudi zapisnik o izmenjavi ratifikacijskih instrumentov romunsko - kitajske konvencije o recipročni ustanovitvi generalnih konzulatov. Po nekaterih vesteh naj bi Kitajska odprla svoj generalni konzulat v Constanti ob Črnem morju, Rpmu-nija pa svojega v Šanghaju. Pravijo, da je Sovjetska zveza že svoj čas opozorila Romunijo, da bi ji ustanovitev takega konzulata v Constanti ne bila po volji. Zdi pa se, da bi v sedanjih razmerah bilo to sovjetsko stališče izrazito politično, ker razvoj romunsko - kitajskih odnosov zahteva tako rešitev. Omeniti je treba namreč, da sta romunska pomorska družba «Navrom» in podobna kitajska ustanova že podpisali včeraj sporazum za ustanovitev skupne pomorske linije. Kjer pa delujejo pomorske linije je popolnoma naravno, da obstajajo tudi generalni konzulati. Razlog za sovjetski odpor naj bi bil v tem, da bi deloval neki kitajski konzulat le 3C0 km daleč od Sevastopola. Sicer pa je bilo sovjetsko časopisje vse te dni zelo zadržano glede kitajskega obiska v Romuniji. Agencija Tass je sicer včeraj negativno ocenila skupno romunsko - kitajsko sporočilo, češ da je zelo generično ter sploh ne omenja žgočih tem v političnem mednarodnem življenju. Ta zadržanost je izstopala posebno v odnosu do Romunije, (vk) Azap rečeno msd drugim, da je Mo-butu sprejel Netovo povabilo, naj Hmprej obišče Angolo. Državnika sta potrdila spoštovanje načel In smotrov OAE in OZN, izrazila zaskrbljenost nad zatiranjem temnopoltega prebivalstva v Južnoafriški osvobodilni- resnični demokraciji, svetovne javnosti je »kralj kraljev* veljal vedno za prosvetljenega državnika, čeprav je bil v svetu bolj znan kot «play boy* in šele v zadnjih letih je bila mednarodna javnost seznanjena z realnim položajem v Iranu. V bistvu pa se je usmerjenost Reza Pahlavija že pokazala v Rimu, kamor je pribežal, potem ko je velika večina ljudstva leta 1952 podprla voditelja nacionalne fronte Mosadeka, ki si je «upal» podržaviti nekatere angleške in ameriške petrolejske družbe. Takrat je Pahlavi ob podpori mednarodnega kapitala in zahodnih držav, obtožil ministrskega predsednika, da je komunist, ki se podreja interesom Sovjetske zveze, potem ko je bilo obče znano, da je Mosadek pripadnik meščanske sttankb, ki je bila deležna podpore, a tudi kritik, delavskih strank. Dejstvo je. da je šahu s pomočjo reakcionarnih generalov z nasiljem uspelo ponovno prevzeti oblast. uniji ter solidarnost z mi ' gibanji Namibije Zimbabveja I Vse do jantfnjih dni je iranska (Rodezija) m Južne Afrike ter sk ' zgodovina zabeležila zatiranje vsa-nila ustanoviti mešano komisijo za k“ varnost vzdolž 2.600 km dolge meje med Angolo in Zairom. Sadalova poslanica predsedniku Titu KAIRO — Kakor sporoča italijan ska agencija ANSA, je* egiptovski predsednik Sadat naslovil na maršala Tita poslanico, v kateri ga seznanja s položajem na Bližnjem vzhodu s posebnim ozirom na bližnji sestanek v Čamp Davidu. V diplomatskih krogih te okoliščine ne spravljajo v zvezo z obiskom kitaj skega predsednika Hua Kuo-fenga v Jugoslaviji, četudi bo le-ta v doglednem času dopotoval tudi v Egipt. i se opozicije režimu in množičen teror, ki ga je izvajala zloglasna tajna policija Savak, ki ima na vesti množične ustrelitve političnih nasprotnikov. Država pa se je medtem razvijala v dvoje smeri: na eni strani hitra rast velemest in obogatitev vodilnega razreda, ki se vse bolj povezuje s tujim kapitalom, na drugi strani ra osi-romašenje delavskih množic in ver ska represija. Vsa ta protislovja so povzročila, da se je položaj z dneva v dan zaostril tudi potem, ko se je odločno uprla šahovemu režimu tudi številna in zelo močna šiitska muslimanska skupina. Krvavi spopadi med demonstranti in policijo v Isfahanu, množične aretacije muslimanskih voditeljev in izredno stanje v nekaterih iskava o atentatu na kinodvorano v Abadanu, poročanje o kateri poteka pod strogim nadzorstvom o- blasti, ki so uvedle cenzuro nad sredstvi javnega obveščanja. Iz neuradnih krogov se je zvedelo, da so neznani atentatorji podtaknili požar na vseh štirih koncih polne dvorane, kjer so takrat vrteli film o življenju živali. Isti krogi trdijo, da je med mrtvimi največ o-trok in žensk, medtem ko ni znano število ranjenih. Iranski Rdeči križ trdi, da je v atentatu izgubilo življenje 430 ljudi, v kinodvorani pa naj bi bilo takrat nad 700 gledal cev. Zelo protislovne so vesti, ki pravijo, da so teroristi potem ko so podtaknili ogenj, zaklenili vrata kinodvorane, kar je poglavitni razlog za tolikšno število žrtev. Dejstvo pa je, da je policija včeraj dolgo zasliševala lastnika kinodvorane ker sumi, da je slednji zaklenil vrata iz bojazni, da si ne bi gledalci brezplačno ogledali filma. Po pisanju tujih agencij, so nedeljskemu atentatu sledili še drugi atentati predvsem v glavnem mestu, katerih tarča so bila stanovanja tujcev in na jugu države, ki pa niso povzročili človeških žrtev. Obstaja nevarnost, da bo vlada morda že jutri uvedla v vsej državi strogo policijsko uro in pa izredno stanje. Medtem pa smo v večernih urah zvedeli, da so vse organizacije vključno z muslimanskimi šiiti odločno obsodile pokol v kinodvorani v Abadanu. (st) Zaslišali vojnega zločinca Wa£:erja BRASILIA - Vrhovno sodišče i« včeraj zaslišalo nacističnega vojnega zločinca Gustava FTanza Wag-nerja, ki je med zasedbo Po'iške poveljeval v uničevalnih taboriščih Treblinka in Sobidor. Najpozneje v petih dneh mora predložiti sodnikom pismeno utemeljitev svoj iga početja, katero bo glavni pravdnik proučil v nadaljnjih desetih dneš- in /atom vzel v pretres zahtevo po Wagne-rjevi izročitvi: slednjo so posredovali pristojnim brazilskim oblastem, kot znano, ZRN, Poljska, Izrael in Avstrija. V državi, kateri bo morebiti izročen, pa ga ne bodo smeli obsoditi na smrtno kazen, kajti brazilski zakoni ne dovoljujejo estradikcije v primerih, ko bi dotičnega na tujem obsodili na višjo kazen, kakor b' ga v Braziliji; tu pa je obsodba na smrt predvidena za zločine zoper državno varnost milimi.mi.iiiiiiiiiiiiiii.......................................... POVRAČILNI UKREP IA ATENTAT V LONDONU Izraelska letala bombardirala oporišča Palestincev pri Bejrutu Zadela so športni center in neko otroško kolonijo ■ V raidu ubiti trije palestinski borci, štirinajst civilistcv, ienslr in otrok, pa ranjenih BEJRUT — Nemima bližtuevzhodna tla nimajo pokpja. Dvanajst ur po nedeljskem atentatu na avtobus izraelske letalske družbe «E1 Ab v Londonu, kjer je bila ubita 29-letna stevardesa, 6 uslužbencev družbe pa ranjenih, so včeraj zjutraj izraelski reaktivci bombardirali palestinski o-porišči Damour in Bourj Al Barajneh v neposredni bližini Bejruta. Uradno siioročilo britanske vlade, ki izraža gnev nad londonskim aten- njenih Pa je bilo štirinajst civilistov, med katerimi predvsem ženske in o-trači. Bombe in rafali so namreč zadeli športni center in neko otroško poletno kolonijo. Napad je trajal le borih 15 minut, večje škede ni povzročil, saj so Palestinci pričakovali izraelski povračilni ukrep in so dočakali sovražnikova letala z ostrim protiletalskim zapornim ognjem. Po izjavah vojaških krogov organizacije za osvoboditev Palestine, naj bi njeni borci sestrelili izraelski reaktivec, kar tatom, obenem pa ostro obsoja iz- . , , , raelsko represalijo nad palestinskima | zanikujejo v Tel Avivu, kjer tr ijo. oporiščema v Libanonu, v dobršni me- da so se vsa letala vrnila v svoja ponazarja občutke vsakega omika- I letališča po uspešni akciji. nega človeka. Izraelski povračilni u-krep je le člen v začaranem krogu nasilja, iz katerega ni izhoda, če ne bodo jalove programske izjave nadomestile konkretne pobude, ki bodo utišale grmenje orožja. štirje izraelski reaktivci so nekaj IX) pol petih preleteli Bejrut m napadli omenjeni oporišči. V raidu so bili ubiti trije palestinski borci, ra- eev Izraelske «E1 Al», potem ko s« prepovedali Izraelcem, da bi sami skrbeli, ža varnost. Obenem je ves Izrael zajel pravi strah pred teroristi. ki ga izraelske oblasti umetno napihujejo, s stalnimi pozivi prebivalstvu na budnost in z. obljubami visokih denarnih nagrad vsakomur, ki bi preprečil atentate, ali pa omogočil izsleditev palestinskih borcev. (voc) JiSP MOSKVA — V starosti 63 let je včeraj umrl sovjetski podtajnik za obrambo Archil Gelovani. Normalizacija odnosov med Angolo in Zairom KINŠASA — Včeraj se je vrnil v Angolo predsednik Neto, ki je bil na nekajdnevnem uradnem obisku v Zairu, kjer se je sešel z Mobu-tujem Razgovore je označil kot koristne in se zairskemu predsedniku zahvalil za «nepričakovar in slikovit sprejem*, kakor ga je bil deležen v Kinšasi. Po njunem snidenju je bilo izdano skupno sporočilo, v katerem je ■ po ■ navajanju zairske agencije (Telefoto ANSA-UPI) Kasneje, ob 11., so izraelska letala ponovno preletela Bejrut, a niso napadla nobenega oporišča. Izraelci skušajo na vse pretege dokazovati Libanoncem, da so neovirani gospodarji libanonskega zračnega prostora in lahko vsak trenutek napadejo katerokoli postojanko. Medtem skušajo izvedenci za bliž-njevzhodna vprašanja razvozlati ozadje londonskega atentata. V Bejrutu so prepričani, da predstavlja atentat prvi nastop nove palestinske teroristične organizacije, ki je le nasledila skupini pokojnega Hadada »Ljudska fronta za osvoboditev Palestine — posebne operacije*, ki se je proslavila z ugrabitvijo letala nemške »Lufthanse* v Mogadišu. Organizacijo naj bi vodil Abu Haled. ki ne pristaja na sklep PLO, da se je treba boriti proti Izraelu le na palestinskih tleh. Orožje je torej še vedno skupni imenovalec vsega bližnjevzhodnega dogajanja. Tako se je včeraj sestal z izraelskim zunanjim ministrom Daja-norr. podtajnik združenih narodov Brian Urquhart, ki skuša doseči, da bi libanonski kristjani v južnem Libanonu pristali na prisotnost libanonske redne vojaške. Desničarji namreč trdijo, da libanonsko vojsko vodijo sirski častniki in so ob izraelski podpori preprečili redni vojski prodor na njihovo ozemlje. Pogovori so bili zgolj informativnega značaja in niso rešili tega problema. Habaševa fronta za osvoboditev Palestine pa je medtem obtožila izraelsko obveščevalno službo, da je v soboto ubila v Atenah vidnega predstavnika fronte. Londonski atentat je povzročil v Tel Avivu ostre reakcije, saj Izraelci krivijo za krvav dogodek Britance, ki niso poskrbeli za varnost uslužben- l mrl južnoafriški državni poglavar CAPETOWN - V tukajšnji bolnišnici je za srčno kapjo umrl predsednik Južnoafriške republike Nicho-las Diederichs. Bilo mu je 75 let. Vest je uradno sporočil predsednik rasistične vlade Vorster. Pokojni je bil tretji državni poglavar te kolonialne dežele, na t.a položaj pa se je dokopal aprila 1975. V smislu južnoafriške ustave iz leta 1961 je predsedniško mesto sicer bolj častne kakor pa praktične narave. Diederichs se je kot finančni minister v letih 1967-75 zavzemal za ohranitev zlata kot osrednje monetarne enote v mednarodni trgovini. Množica ob posmrtnih ostankih žrtev podlega atentata na kinodvorano v Abadanu ............................................................................... iiiiiiitiiiiiiiitiimiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Nobene demonstracije v Pragi ob 10-letnici invazije PRAGA — Medtem ko so napredne sile (pa tudi desničarji, ki skušajo vzburiti protisovjetsko kampanjo) po vsej zahodni Evropi in drugod po svetu uprizarjale protestne demonstracije pred češkoslovaškimi ambasadami in diplomatskimi predstavništvi, je v Pragi desetletica invazije čet Varšavskega pakta minila mirno, brez vsakršne demonstracije. Edini znak, da poteka deseta obletnica, je bila v teh dneh nadpoprečna prisotnost policije, ki je, djisi ne preveč očitno, zastražila vse ključne točke Prage in drugih češkoslovaških mest. V zahodnih diplomatskih in časnikarskih krogih v Pragi pa je imelo znaten odmev skupno sporočilo pripadnikov češkoslovaškega disidentskega gibanja «Charta 77» in poljskega »odbora za socialno zaščito* (KOR), ki sta napovedala ustanovitev neke vrste skupne fronte med češkoslovaškimi in poljskimi oporečniki. Po oceni iz teh krogov naj bi dokument imel veliko večji politični po- men kot pa morebitne protestne demonstracije, ki bi jih češkoslovaška policija takoj zatrla. Sredstva javnega obveščanja so v teh dneh občimo poročala o stališčih, ocenah in komentarjih, morda najbolj zanimiv med vsemi komemora-oijskimi članki pa je zapis razgovora, ki ga je z dvema voditeljema »pomladi* imel belgijski časnikar Hugo Champs. Novinar je bil pred desetimi dnevi izgnan iz Češkoslovaške. Po poročanju Champsa, ki je ob- novil razgovor po spominu, ker so mu zaplenili vse zapiske, sta tako bivši zunanji minister Hajek kot glasnik «Charta 77» Hajdanek zelo črnogleda glede prihodnosti ČSSR in sodita, da je »praška pomlad* neppnov-ljiva, ker «zgodovina se ne ponavlja*. Predvsem pa menita, da ni mogoče zahtevati od nekega naroda, da žrtvuje prihodnost lastnih sinov za abstrakten ideal, kar pa omejuje 'revolucionarno razpoloženje češkoslovaških ljudi, (vt) k ena letalska bomba nad Vajont PORDENON — V neposredni bližini neke stanovanjske hiše v va-jontskem okolišu je kmet naielel na 90 cm dolgo letalsko manevrsko bombo iz železa in cementa v premeru 6 cm. To je v desetih dneh že druga tovrstna bomba, ki .je padla z enega od letal, ki se udeležujejo strelnih vaj nad poligonom Dandolo in resno ogrožajo krajevno prebivalstvo. Župan Zoldan je obžaloval, da niso vojaške oblasti kljub sprejeti obvezi ničesar storile za preprečitev taldh in podobnih nesreč V laboratoriju CERN v Ženevi 85 ur trajajoče sevanje antimaterije PARIZ — Skupini znanstvenikov evropskega centra za jedrske raziskave (CERN) je v Ženevi uspel izreden znanstveni podvig. Celih 85 ur jim je uspelo obdržati snop »antimaterije*, kar predstavlja nedvomno zgodovinski dosežek, saj so do sedaj antiprotoni razpadli v de-settisočinki sekunde. Ves problem pri ohranjevanju antimaterije sestoji iz dejstva, da se ta uniči ob dotiku z materijo, ki sestavlja vesolje in katere del smo tudi mi sami. Kljub temu znanstveniki ne izključujejo možnosti, da obstajajo v vesolju «otoki» antimaterije, če n« celo osončja in galaksije. OTTAWA — Kanadski prvi minister Trudeau je povabil egiptovskega predsednika Sadata na uradni obisk v Kanado. TRŽAŠKI DNEVNIK PO VEČTEDENSKIH JALOVIH POGAJANJIH MED STRANKAMI RAZUMLJIVO ZANIMANJE TRŽAŠKE JAVNOSTI ZA DANAŠNJE ZASEDANJE OBČINSKEGA SVETA Med strankami ni bil dosežen noben sporazum - Radikalci zahtevajo neprekinjeno zasedanje sveta do izvolitve župana in odbora Župan Manilo Cecovini, ki je po neuspehu svojih pogajanj s predstavniki raznih političnih strank že pred dobrimi desetimi dnevi napovedal svoj odstop z županskega mesta, bo danes formaliziral in javno utemeljil svoj sklep, nakar bi morali o tej odločitvi ter o splošnem političnem položaju i-zreči svoje mnenje drugi svetovalci. To je zaenkrat edina gotovost za drevišnjo sejo tržaškega občinskega sveta, vse ostalo pa je na predvečer tega pomembnega političnega zmenka vprašljivo. Dnevni red seje napoveduje tudi izvolitev župana in odbora, vendar so v položaju, do katerega so privedla dosedanja jalova pogajanja med strankami, možna, kot vemo, le tri glasovanja za izvolitev novega županu, za katera pa je potrebna absolutna večina, nakar je po zakonu predvidena odložitev seje za največ osem dni. Vabila za sejo občinskega sveta Tudi za današnjo sejo tržaškega občinskega sveta so potrebna vabila. Ne gre za omejevanje pravice do pristopa na sejo, ki je javna, pač pa le za omejitev števila prisotnih, kajti zmogljivost dvorane občinskega sveta je majhna in lahko sledi zasedanju le temu primerno število ljudi. Vabila bodo na razpolago v sobi št. 202 tržaške občin'1 > palače (vhod s Trga Granatieri 1) danes od 11. do 12. ure. Ser občinskega sveta se bo, kot običajno, pričela ob 18.30. Vhod za občinstvo bo v Ul. Procureria. Kot običajno so na občini pripravili tudi posebne izkaznice za časnikarje in fotografe, ki bodo po službeni dolžnosti sledili zasedanju. Veliko pričakovanje tržaške javnosti, ki si nestrpno želi obnovitve upravne dejavnosti; vrsta raznih hipotez o možnosti sestave bolj ali manj trdne večine, ki jih je sprožila v teh dneh ta ali ona stranka, a so vse naletele na številne ovire; nova pogajanja med strankami ob splošnem geslu, da je treba preprečiti komisarsko upravo in na koncu napoved radikalne stranke, da bo zahtevala neprekinjeno zasedanje — to je slika tržaške politične" stvarnosti na predvečer te toliko pričakovane seje. Po vsem tem se upravičeno utrjuje splošno mnenje bil politični položaj na Tr- žaškem še nikoli v povojnih letih tako zapleten. Tudi včeraj smo drezali v predstavnike raznih strank, naj nam povedo, kakšna so njih stališča v luči zadnjih posvetovanj in kaj napovedujejo za današnjo sejo,. a smo v glavnem naleteli na splošen molk. Očitno se po vsem, kar je bilo doslej zmletega in premletega, noče nihče izpostavljati. Vemo, da je bilo tudi včeraj več dvostranskih srečanj med strankami, še več posvetovanj pa je predvidenih za danes, do širšega skupnega sestanka med vsemi strankami ustavnega loka, ki ga je predlagala KPI, pa pred samo sejo občinske skupščine ne bo prišlo. Včerajšnji krog posvetovanj se je pričel ravno s srečanjem, od katerega je bilo največ pričakovati, to je s posvetovanjem med delegacijama KPI in KD. Tako iz enih kot iz drugih krogov smo prejeli podoben odgovor — posvetovanje ni privedlo do kakih bistvenih novosti. Vse torej ostaja pri starem, pri prvotnih oredlo-gih; potrebni bodo novi posveti v prihodnjih dneh, pravijo, da bi se položaj lahko premaknil. Komunisti so se pozneje sestali tudi s socialdemokrati in tudi o tem srečanju ni uradnih izjav, neuradni glasovi pa pravijo, da je šlo le za izmenjavo mnenj in da ni bilo konkretnih zaključkov. Predstavniki KD pa so se po drugi strani sestali z republikanci in s Slovensko skupnostjo. Namen vseh teh srečanj je seveda preverjanje možnosti za morebitne sporazume. Danes, pred samo sejo občinske skupščine, so na programu srečanja socialnih demokratov in SSk s socialisti. Slednji, kot znano, zagovarjajo stališče, da se da v se danjem nujnostnem položaju sestaviti levičarski manjšinski odbor, ne izključujejo pa hipoteze širšega odbora demokratične enotnosti. Položaj je torej odprt raznim možnostim, obenem pa so se vse doslej nakazane možnosti izkazale za neizvedljive. Edini, ki so se včeraj uradno oglasili, so radikalci. Pannella in njegovi so včeraj popoldne sklicali na svojem novem sedežu v Ul. sv. Frančiška tiskovno konferenco, na kateri so napovedali, da bodo zahtevali neprekinjeno zasedanje občinskega sveta. Poudariti je treba, da je takšen predlog v nasprotju s prfiidli.’'Zakon namreč pravi, da je treba občinsko sejo po treh neuspelih glasovanjih za izvolitev župana odložiti vsaj za 24 ur. Pannella in njegovi obenem vabijo prebivalstvo, naj se udeleži seje. Naj pride vsaj na Trg Uni- ta, če ne more v občinsko dvorano. Radikalci so med svojo tiskovno konferenco na dolgo in široko obrazložili tudi svoja sicer že dokaj znana stališča. Odpoved Ce-covinija je zanje logičen zaključek njegove osebne izbire, da se odpove «poizvedovanju v tiste smeri, ki jih je predvidela sama Lista per Trieste, to se pravi možnosti sestave široke demokratične enotnosti*', oziroma, da se je oslonil samo na možnosti dogovora s krščansko demokracijo, kar je za radikalce povsem nesprejemljivo. Del krivde za napake in neodločnost, ki jih je Lista per Trieste pokazala v dosedanji fazi politične dejavnosti, pripisujejo radikalci njeni politični neizkušenosti, dobršen del krivde pa gre pripisati po njihovem mnenju tudi temačnim političnim načrtom. Nekoliko spremenjen odnos pa kažejo radikalci do komunistov, katerim priznavajo avtokrit.ičnost ter dejstvo, da so o-pustili predlog o zgodovinskem kompromisu, po drugi strani pa jim očitajo, da nočejo spremeniti odnosa do lokacije proste industrijske cone. Priprav« na proslavo priključitve Primorske Jugoslaviji Jutri bo ob 9. uri po krajevnem času v sejni dvorani skupščine občine Sežana seja, na kateri bodo organizatorji obvestili predstavnike sredstev javnega obveščanja o poteku priprav za proslavo ob 35. obletnici odločitve o priključitvi Primorske k Jugoslaviji. Proslava bo S 1. septembrom ukinjeni 3 komisariati V okviru restrukturacije storitev kvesture bodo 1, septembra ukinili tri komisariate. Gre za komisariat v Barkovljah v Miramarskem drevoredu 179, za komisariat pri Stari mitnici v Ul. Rigutti 4 in za komisariat za Staro mesto v Ul. S. Vito 6. Ta ukrep naj bi po mnenju notranjega ministrstva, ki je izdalo dekret, omogočil popolnejšo in intenzivnejšo dejavnost policije, saj bo prišlo do večje koncentracije ljudi in sredstev. Namesto treh ukinjenih komisariatov bodo ustanovili dve policijski okrožji, ki bosta nameščeni na Trgu Dalmazia 3, kjer so prostori osrednjega mestnega komisariata in v vojašnici v Ul. Mascagni 9, kjer je komisariat za Sv. Ano. U-krep bo, kot že rečeno, stopil v veljavo s 1. septembrom, tako da se omogoči prenos aktov in ukinjenih komisariatov v novi policijski o-krožji. Medtem pa so okrepili tudi policijski oddelek za nujne posege s tem, da so podvojili število avtomobilov. Agenti bodo sedaj imeli na razpolago avtomobile alfetta, namesto AR giulia 1600. Okrepili so tudi osebje na upravnem oddelku tržaške kvesture. Ob vseh teh spremembah pa bodo redno poslovali, kot že vrsto let do danes, komisariata v Ul. Pisani 3 in na Opčinah v Ul. Carsia 37. ZAKLJUČNI KONCERT «GLASBENEGA POLETJA 1978» SLOVENSKI KVARTET V ŠTIVANSKI CERKVI Odličen ansambel je z veliko muzikalnostjo in znatno komorno ubranostjo izvajal skladbe Beethovna, Brahmsa in Schuberta Topel aplavz izredno številnega občinstva da ni bil politični položaj na .......»..»...H........................................ teden dni pred zasedanjem deželnega sveta BO JUTRIŠNJI SKUPNI SESTANEK REŠIL VPRAŠANJE DEŽELNE KRIZE? Udeležile se ga bodo delegacije KD, KPI, SSk, PSI, PSDI, PRI ia PII Stališča strank, ki so vodile deželno politiko v prejšnji mandatni dobi 17. septembra letos v Komnu. iiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiliMiitiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMMiiiHMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM XIX. TEČAJ 0 PREVOZIH V ECS Kljub dvajsetletnim prizadevanjem še daleč od enotne prometne politike Na tem področju še vedno prevladujejo partikularistični interesi posameznih držav Uvodno poročilo je na včerajšnji otvoritvi podal predstavnik EGS prof. J. Dousset V dvajsetletnem obračunu Evropske gospodarske skupnosti je proces politično - gospodarskega poenotenja zabeležil na raznih področjih različne uspehe: kar zadeva izrecno področje prevozov, je uspeh skoraj neznaten. Skoraj vsa prizadevanja vodilnih organov skupnosti, komisije in ministrskega sveta, da bi v Evropi uskladili prometne dejavnosti, so bila doslej brezuspešna, čeprav gre za vprašanja, ki so bolj kot katera koli druga skupna vsem zainteresiranim državam. V teoriji so v teh dvajsetih letih načela o uvedbi skupne politike na področju prevozov že precej napredovala; ko pa gre za konkretno izvajanje sprejetih načel, se vsaka država obnaša tako, kakor ji narekujejo niene trenutne koristi, ne glede na želje in potrebe drugih članic skupnosti. Bilanca dvajsetletnega dela na tem področju kaže po vsem tem le malo pozitivnega: v deveterici je skupna politika na tem področju napredovala le kar zadeva urejanje konkurence med prevozniki in glede gradnje novih pro- Čez teden dni se bo sestal deželni ■vet na svojem tretjem zasedanju po zadnjih volitvah. Kot znano, je skupščina na prvih dveh sejah izvolila predsednika sveta ter predsednike stalnih m posebnih komisij; nekatere od teh so se medtem že sestale. Dežela pa še vedno nima svojega najvažnejšega organa, saj stranke še niso dosegle ustreznega sporazuma za sestavo novega odbora, ki bo vladal v četrti mandatni dobi. Tribarvna koalicija med KD, PSDI in PRI, ki je v prejšnji mandatni dobi razpolagala z 31 glasovi, je na junijskih volitvah izgubila dva svetovalca in s tem absolutno večino, zato se je porodilo vprašanje za sestavo nove deželne večine. Vodstva strank so se v tem obdobju mnogokrat sestala, niso Pa dosegla nobenega sporazuma. Na sporedu je bil tudi skupni sestanek med strankami ustavnega loka. ki pa so le preverile svoja stališča in se domenile, da se bodo pred prihodnjo sejo ponovno sestale. Po novem krogu dvostranskih pogajanj, ki pa ni premaknil položaja z mrtve točke, se bodo delegacije KD, KPI, PSI. SSk, PRI, PSDI in PLI zopet sestale jutri na sedežu deželnega sveta. Sedanji položaj je torej vse prej kot rožnat in treba bo dejansko še veliko naporov za premostitev vseh ovir na poti sporazumevanja med strankami. Kaj pa praktično predlagajo stranke za rešitev tega vprašanja? Krščanska demokracija, ki ima s 26 svetovalci relativno večino v deželnem svetu, je mnenja, da je za premostitev sedanje krize potrebna skupna pobuda s socialdemokrati in republikanci, kar pa ne pomeni zapiranja do drugih sil. Pri tem je predvsem mišljena komunistična par tlja, ki se je takoj po junijskih volitvah zavzela za sestavo deželnega odbora demokratične enotnosti, v katerem. bi morali biti komunisti neposredno soudeleženi. Celo obdobje pogajanj i>a je potekalo v znaku ostre polemike med KPI in KD. Slednja je mnenja, da niso volitve spremenile položaja v deželi in poudarja, da ostaja še naprej ve tinska stranka, kar ne pomeni, da M bo upoštevala drugih strank, ven- dar le v mejah skladnosti s svojimi političnimi potrebami. Vodstvo KD sicer priznava, da je v sedanjem trenutku nemogoče sestaviti široko organsko večino, ker druge politične sile nanjo pač ne pristajajo, zato predlaga sodelovanje s socialdemokrati in republikanci. Poudarilo je tudi, da ni mogoče prenesti v našo deželo rimske formule, kot so predlagale nekatere stranke in da ne dela nobene diskriminacije do komunistov, pač pa vodi politiko soočanja, ki ne predvideva političnega sporazuma s KPI, ker sta si stranki med seboj alternativni. Kaj pa mislita o tem vprašanju deželni vodstvi socialdemokratov in republikancev? Uradno se še nista izrekli; iz vrste sestankov, ki sta jih imeli s predstavniki KD lahko sklepamo, da resno upoštevata to možnost sodelovanja z večinsko stranko. Republikanci so bili sicer zelo ostri na račun togosti, ki so jo kazale stranke pri reševanju tega zapletenega vprašanja in negativno ocenjevali dosedanji potek pogajanj za sestavo večine v deželni skupščini. Na zadnjih sestankih z demokristjani Pa so nekoliko omilili svoja stališča, kot so naredili tudi socialdemokrati, ki so še pred nedavnim poudarjali, da ni nihče vezan na stare formule in se zavzeli za deželno večino med strankami ustavnega loka. Takšna so torej stališča strank, ki so v prejšnji mandatni dobi vodile deželno politiko; jutri pa bomo spregovorili o stališčih ostalih strank, ki so zastopane v deželnem svetu. Tržaški obč. odbornik Abate pozdravlja udeležence seminarja o prevozih metnih infrastruktur. V prihodnje pa naj bi proces poenotenja ven- rlarlo ’ Jutri dopoldne ne bo vozil openski tramvaj Jutri dopoldne ne bo vozil openski tramvaj. Tehnično osebje pokrajinskega konzorcija za prevoze mora namreč opraviti nekaj vzdrževalnih del. Zato bo tramvaj začel obratovati v zgodnjih popoldanskih urah: prvi odhod z Opčin ob 13. uri, prvi odhod s Trga Škorklja pa ob 13.33. • V dvorani tržaškega časnikarskega krožka bodo danes ob 11.45 uradno predstavili letošnje «Tržaške zdravniške dneve*. Uvodno poročilo o vsebini letošnjega zasedanja bo podal prof. Belsasso. darle I itreje stekel, na kar bo u-godno vplivala predvsem skorajšnja izvolitev novega evropskega parlamenta. To so glavne misli, ki jih je poudaril ravnatelj glavnega ravnateljstva za promet pri komisiji EGS v Bruslju dr. Jacques Dousset na včerajšnjem odprtju XIX. mednarodnega tečaja o organizaciji prevozov v EGS. Slovesnost, ki so se je u-deležili številni zastopniki tukajšnjega javnega življenja, je bila v konferenčni dvorani gospodarske fakultete. Dr. Dousset ki je imel u-vodni govor, je nato podrobneje a-naliziral razvoj evropskega sodelovanja na področju prevozov naj prej v šesterici, po vstopu Velike Britanije, Irske in Danske pa še v razširjeni Evropi. Govornika je predstavil predsednik Inštituta za preučevanje prometnih vprašanj v EGS prof. M. Maternim, udeležence tečaja pa sta nato pozdravila E. Abate za tržaško občino in G. Cocianni za deželno u-pravo. O stališčih italijanskih poslovnih krogov do skupne politike prevozov v Evropi je nato spregovoril predsednik vsedržavne zveze za promet (Confetra) prof. G. Lombardi. Po otvoritveni svečanosti so se udeleženci tečaja podali na županstvo, kjer je bil običajni sprejem, popoldne pa so si z vlačilca ogledali tržaško pristanišče. Danes dopoldne bosta na univerzi prvi dve predavanji: v okviru splošne teme o Včeraj, 21. avgusta, je praznoval svoj 50. rojstni dan LIVIO LESIZZA iz Nabrežine Še veliko let v krogu svoje družine mu želita Ivan in Miranda. »Politiki prevozov v EGS po dvajsetih letih* bosta nastopila dr. M. Donati s predavanjem o skupni tarifni politiki kar zadeva blagovni promet po cesti in dr. G. Moretti, ki bo podrobneje analiziral današnje stanje v tem prometu v Italiji. Popoldne bo skupen ogled tovornega postajališča pri Fernetičih. Tečaj se bo nadaljeval do vključno 1. septembra. Komunisti in socialisti v konzorciju za prevoze za premostitev krize -na deželi in na občini Komunistična sekcija in socialistični krožek pri konzorciju za prevoze tržaške pokrajine sta včeraj izdala skupno poročilo, v katerem se zavzemata za takojšnjo sestavo deželne in občinske vlade. Sklicujeta se na skupno poročilo deželnih delegacij KPI in PSI, v katerem se stranki strinjata, da mora dežela čimprej dobiti svoj odbor; zaradi tega se morajo vse demokratične stranke skupno zavzeti za izdelavo programa, ki bo ustrezal velikim in nujnim problemom dežele in za sestavo trdne večine brez vsakršnih predsodkov, ki ga bo znala popolnoma izpeljati. Zavzemata se tudi za takojšnjo sestavo demokratične in enotne občinske večine, ki bi premostila vse nedopustne diskriminacije. Zato pozivata vse člane in delavstvo, da se zavzamejo za te cilje. V štivanski gotski cerkvici se je sinoči predstavil Slovenski kvartet, ki pa sestavljajo pianist Janko Šetinc. violinist Gorjan Košuta, violist Črtomir šiškomč. violončelist Miloš Mlejnik in kontrabasist Slavko Vidrih. Z njegovim nastopom se je tudi končala kratka poletna koncertna sezona devinsko- nabre-žinske turistične in letoviščarske u-stanove, v okviru katere se je zvrstilo šest komornih instrumentalnih in vokalnih koncertov. Vsi koncerti so bili izredno dobro obiskani, kar potrjuje kvalitetno vrednost pobu de, katere odlika je tudi v tem. da seznanja tržaško in okoliško glasbe no občinstvo pretežno z mlajšimi koncertanti, med katerimi so redno zastopani tudi koncertanti iz sosednje Slovenije. Tako sta se letos poleg Slovenskega kvarteta predstav-vila tudi violinski virtuoz Dejan Bravničar in pianist Aci Bertoncelj. Slovenski kvartet je mlad ansambel, saj se je javnosti prvič predstavil šele letos, toda njegovi člani so, čeprav po letih tudi mladi, že vsi priznani in uveljavljeni koncertanti bodisi kot solisti, bodisi kot člani komornih ali orkestralnih zasedb. Črtomira šiškoviča ni treba predstavljati, saj ga vsi poznamo. Trenutno izpopolnjuje svoje violinsko znanje pri slavnem slovenskem pedagogu in virtuozu Ozimu na Akademiji v Koelnu. V slovenskem kvartetu igra violo. Tudi Gorjan Košuta je že znan naši javnosti. Nastopil je že na dveh koncertih naše Glasbene matice, po starših je kriški rojak. Zdaj poučuje na A-kademiji v Koelnu, izpopolnjeval se je v ZDA. V kvartetu igra violino, sicer pa je tudi violist, čelist Mlejnik je svoje znanje izpopolnjeval v Koelnu, sicer je prvi čelist orkestra Slovenske filharmonije v Ljubljani. Pianist Šetinc je diplomiral v Ljubljani, študiral je tudi v Londonu in v Pragi. Kontrabasist Vidrih je član orkestra Slovenske filharmonije in član raznih komornih zasedb. Ansambel, ki ga sestavljajo taki instrumentalisti, je nujno na visoki ravni, čeprav dosežejo komorni sestavi popolno zlitost šele v časovno daljšem skupnem nastopanju. Slovenski kvartet je začetno fazo ui-gravanja že prešel in njegovo muziciranje se odlikuje po znatni u-branosti, v kateri manjša občasna neskladja, ki so lahko tudi posledica boljših ali slabših akustičnih pogojev (in klavir ja,),,rVne morejo zmanjšati vtisa, da gre za kvalitetno komorno ' glasbeno sestavo, ki muzicira z mladostno zagnanostjo, pa vendarle istočasno tudi z zrelostjo izkušenih koncertantov. Njihov sinočnji spored je obsegal v prvem delu Beethovnovo Se-renato op. 8 v D-duru za godalni trio in Brahmsov Kvartet s klavirjem op. 25 v g-molu, v drugem delu pa Schubertov Kvintet (La trota) op. 114 v H-duru. Beethovnov Trio ima značilnosti llagnove in Mozartove glasbe. Odlikuje ga lahkotnost in raznolikost stavčnih motivov. Slovenski kvartet je najlepše učinke dosegel v Minuetu in v Temah z variacijami, v uvodni koračnici je bilo zaznati nekaj neskladnosti in ostrin. Že v Brahmsu pa je prišla do polne veljave spevnost in elegičnost partiture zlasti Intermezzu, učinkovito pa je bil zaigran tudi zaključno Rondo po cigansko, tako značilen za Brahmsov opus. Povsem razigral se je Slovenski kvartet v Schubertovem Kvintetu, v katerem so poleg u-branosti prišle do polnega izraza tudi individualne kvalitete njegovih članov, zlasti še violinistove in če-lislove v Temi z variacijami. Ta stavek je ansambel zaigral tudi v dodatku in se tako oddolžil dolgim peljali v glavno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti 20 dni na ortopedskem oddelku. Preklicana zaplemba tankerja «Frimaric» Tržaški pretor dr. Corrado Bidoli je včeraj dopoldne preklical zaplembo francoske petrolejske ladje «Fri-marie*, ki jo je zaradi onesnaženja morja dal zapleniti- v četrtek, 17. t.m. Včeraj dopoldne so namreč izvedenci pristaniškega poveljstva predložili pretorju tehnično poročilo, iz katerega je jasno razvidno, da je prišlo do uhajanja petroleja zaradi manjše okvare, ki so jo v teh dneh že popravili. Uradi Slovenske prosvetne zveze bodo poslovali do 2. septembra 1978 od 8. do 14. ure ter ob sredah in petkih tudi od 17. do 19. ure. Angleški filmi o pevM gledališču in animadji Nadaljuje se ciklus angleškega fl ma po letu 1970. V kinu AT sta danes na sporedu filma režiserja Davida 1. Munroa m ve Is Like a Violim dane Bo jVo Pričetek predstave je ob m-j,c Gradu sv. Justa bodo PraV. danes, s pričetkom ob 21. * teli filma «Loop» Anne Fodoron «Stardust» Michaela Apteda. . Leta 1970 je psihoanalist R- (s, Laing izdal zbirko pesmi «“* (Vozli), ki je imela izreden in je bila prevedena v velika1, kov. Pesmi so besedne igre, » dajajo kompleksna psihološka ^ nja in protislovja. Leta 1972 Je . -f. ward Petherbridge pripravil tz ke gledališko predstavo. 1975. r. žiser David I. Munro posnel J, -w w v « vv V — ■ _. _ „... u . . . 'SA« kjer prikazuje delo gledališke.?J0 pine ter odnose med igralcu pripravili predstavo «Knots»; ,-.j,lt tako govori o gledališki skupini 1 «Love Is Like a Violim. Pred ki ji režiserka Jana Bokova ^ obravnava probleme starih nv jencev. Film «Loopt> je razmisli^, režiserke Anne Fodorove o en ciji in vlogi animatorjev. Film ? dust» Michaela Apteda govor1 o ^ sodi rock pevca. Pripoved siem ^ spehom in razočaranjem m10" zvezdnika, ki zaradi pretiraneff* živanja mamil umre. • Občinski bazen «Bruno Bia®0®^ zaradi popravil zaprt za občins .....* V NOČI OD NEDELJE NA PONEDELJEK Zasledovanje in streli po ulicah našega mestu Policisti so sledili ukradeni simci, s katero sta se skušala šofer in njegov pajdaš izmakniti kontroli Včeraj so agenti javne varnosti aretirali 28-letnega Paola Škabarja iz Šalite Vuardel 39, zaradi nezakonite posesti orožja. Zjutraj je namreč policija preiskala stanovanje Škabarja in tu našla pištolo berretta kal. 7,65, veliko nabojev kal. 6 in tri dolge nože. V noči od nedelje na ponedeljek so bili redki mestni ponočnjaki priča divjemu zasledovanju po mestnih ulicah. Policijski avto je namreč zasledoval avtomobil, v katerem sta bili dve osebi, ki se nista ustavili na ukaz agentov. Pa pojdipto po vrsti. Okrog 2. ure v nedeljo ponoči sta 31-letni Valerio Craie-vich iz Buj in 36-letni Marco Noia iz Skadar.ja (Albanija), kot so ju pozneje identificirali agenti, ukradla v Drevoredu D’Armunzio avtomobil simca 1000, svetlo sive barve, ki je last Gilde Vidonis por. Stulle. Craievich je sklenil, da bo on šofiral, saj je pred časom imel vozniško dovoljenje, ki pa mu ga je tržaška prefektura odvzela januarja lani, zaradi vrste prekrškov. S pajdašem se je odpravil proti Dolini in tu «obiskal» neki gostinski lokal. Vlomila sta v gostilno in izpraznila blagajno, v kateri pa je bilo le malo denarja. Očitno sta bila nad svojim posegom razočarana, zalo, sta odpeljala proti Miljam, kjer se jima 'je zael neki kiosk zelo privlačen, že sta hotela vlomiti, ko ju je zasačil gospodar kioska in ju s prijatelji spravil v beg. Portra sta se vrnila v Trst in se tu ustavila okrog 4. ure zju traj v Ul. Giuliani, nemara zato, da bi si odpočila in izmislila kak bolj ploden načrt. Ob takem in podobnem premišljevanju pa ju je zdramila policijska patrulja, ki se jima je približevala. Takoj ko je Craievich zagledal policijski avto, je na vso moč pritisnil na plin in se s pajdašem skušal agentom izmakniti po Ul. Industria do Trga sv. Jakoba. Patrulja pa jima je sledila, se simci približala in a-genti so zapovedali, naj se Craievich in Noia ustavita. Besede so bile seveda bob ob steno. Craievich je zavozil proti agentom, da bi jih prestrašil, nato pa se je vra tolomno zasledovanje nadaljevalo po mestnih ulicah, agenti so celo streljali v zrak, a vse zaman. No, «ubežnika» res nista imela sreče. V Ul. Čampo Marzio sta namreč trčila v fiat 131, ki ga je upravljal 59-letni Nicola Longo. Vožnje je zavedla in že sta imela na 1 jj lisice. Agenti so ju nato posPr, ^ na kvesturo in tu aretirali no tožbo tatvine. in izredno toplim aplavzom. Gozdni požar nad Prebenegom Precej velik požar je včeraj v zgodnjih popoldanskih urah zajel obsežno področje nad Prebenegom, večji del na jugoslovanski strani meje. Gorelo je z grmičevjem in dre vesi poraščeno področje. Na kraj so prihiteli gasilci iz Milj ir tudi prostovoljni gasilci dolinske občine, ki so najprej omejili plamene na italijanski strani meje, nato pa so sodelovali tudi pri gašenju požara onstran meje. Plamene so ukrotili po večurnem delu. Med gašenjem se je lažje ponesrečil gasilec čete iz Milj, 21-letni Dario Bortulin, ki si je pri nerodnem padcu izpahnil gleženj desne noge. Z rešilnim avtom so ga pre- bilo seveda konec; tega se vich in Noia nista še niti °^jb e Craie' dodof' Izleti IMIIMHIllMIIHHMIIHIIIIIIIIIIMIHinilMIIIMIIMHIIMIM...... Morski pes v Barkovljah, puma (?) v Nabrežini Že več tednov plapolajo po bar-ltegnil iz vode komaj 3 dni starega kovljanski obali rdeče in črne za- morskega psa. Podobna dogodiv-stave, ki opozarjajo kopalce na ne- ščina se je pnprtd^v nedeljojo-varnost morskih psov. Ne mine sezona, da ne bi kronika zabeležila n jihove prisotnosti tudi v našem zalivu, čeprav se požrešne ribe kmalu porazgubijo v globino južnega Jadrana in ne povzročijo našim ljudem nič žalega. Tako je tudi pred nekaj dnevi Giorgio Gergolet, nič posebnega sluteč, kar s trnkom po- Na zadnji strani: Tržačanka umrla v prometni nesreči pri Pordenonu poldne tudi telefonistki na sedežu KPI Jones Pilon, ki je nameravala brezskrbno loviti ribe v Grlja-nu s prijatelji. Pa so jo sumljivi sunki nenadoma zdramili, saj je bila moč ribe (šele kasneje je u-gotovila, da gre za morskega psa) taka. da bi skoraj pretrgala trnek. Riba je bila sicer zelo mlada, mor da le Det dni, tehtala pa je že 1.280 gramov od glave do repa pa ji je bilo 80 cm. Bila je brat prejšnjemu, kar potrjuje isto število šicržnih rez, ki jih ima ob plavuti. Kmalu se je med prisotnimi kopal ci razpasel čuden občutek, nekaj med radovednostjo in paniko, saj je šlo že za drugega morskega psa v nekaj dneh. Govorice hitro kro-1 tudi ne, saj je bila zver, ki se je žijo od ust do ust. Izvedenci so trdili, da se rodi naenkrat do 12 malih morskih psov. Menda ostala deseterica še svobodno plava po naših vodah, še zdaleč ne sluteč, kako je v središču pozornosti, in razpravljanj. Poleg tega pa se vsi upravičeno sprašujemo: kje je pa mati teh brhkih «živalic»? « « * Kar neprijetno je moralo biti včeraj zjutraj mestnemu redarju Renatu Illersbergu iz Nabrežine, ko je skozi okno svoje hiše v bližini na-brežinskega sanatorija zagledal na prostrani travnati jasi, ki jo obkroža gozdič, neko «cudno» žival. Žival je bila temnejše dlake, imela je dolg rep, glavo tako kot mačka in majhne uhlje. Pes ni bil, mačka mimo sprehajala in uživala v po letnem jutru, zelo velika, lllersberg je povedal karabinjerjem, da, ko je žival mirno sedla na travo, se mu je zdela tudi visoka, saj naj bi presegla celo meter višine. Mogoče je šlo za pumo? Jasnega odgovora ni bilo mogoče dati, saj je II-lersberg opisal žival možem postave zelo zmedeno, kako pa naj bi tudi drugače bilo, ko je sladkemu spanju sledil tak pogled, kakršnega si lahko zamislimo samo iz televizijskih filmov o Tarzanu in džungli. Nabrežinski karabinjerji so se ta koj odločili, < a bodo zadevo razčistili. Najprej so se pobrigali, če mogoče gostuje v bližinj kak cir kus. odkoder bi lahko zver zbežala, obvestili so tudi upravo javne var- nosti iz Sežane in poklicali okrepitve. Odpravili so se nato proti gozdiču pri nabrežinski železniški postaji in tam slišali dobesedno «zverinsko» rjovenje, ki se je ponavljajo v krajših presledkih in oddaljevalo od preiskovalcev. Nobenega dvoma ni bilo več, da gre prav zares za pumo ali podobno zverino. Z vsq previdnostjo so nato karabinjerji preiskal; gozdič, šli do Šempolaja in še daleč neokrog, vendar o živali ni bilo ne duha ne sluha. Nobene sledi ni bilo opaziti. Pa tudi srne so se mirno pasle, nič hudega sluteč. Preiskovalci so se vrnilj v kasarno, saj je bil lov na pumo neuspešen, uljub temu pa karabinjerji pozivajo prebivalstvo in izletnike, naj bodo na svojih izle tih Po Krasu kar se da previdni. Združenje Union namerava prirediti 27. avgusta naslednje enodnevne izlete: z motorno ladjo v Rovinj; z avtobusom v Bohinj (Ribčev laz) in v Avstrijo na Vrbsko jezero (Celovec) preko Ljubelja. Informacije in prijave na sedežu združenja v Ul. Valdirivo 30, tel. 64459 vsak delavnik razen ob ponedeljkih od 10.30 do 12.00 in od 17.00 do 19.30, ob četrtkih od 17.00 do 19.30, ob sobotah od 10.30 do 12 00. Razna obvestila ŠD Polet priredi od 28. avgusta do 11. septembra začetniški tečaj za ko talkarje, ki je namenjen predvsem otrokom od 4. do 6. leta starosti. Prijavijo se lahko tudi starejši otroci, vendar samo za rekreacijo. Prijave se sprejemajo po telefonu na št. 211-343 (gospa Sedmak), med 12. in 14. uro, zborno mesto kotalkarjev, pa je v ponedeljek, 28. avgusta, na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah ob 9. uri. 14-letni motociklist podrl žensko ^ Mesec dni se bo morala zC^ie ..a ortopedskem oddelku V1 $ bolnišnice 74-letna upokojenka tg. tonia Ritossa iz Ul. Doda #• -( raj dopoldne jo je med prečkei Ul. Salata po prehodu za P^ri s svojim motornim kolesom Pjj). 14-letni Adriano Antognolli }* A Marin 7, ki je vozil v smeri Fjjj, Senenemu trgu. Žensko so 1 1 ,,8. nim avtom Rdečega križa PreL, ji li v tržaško bolnišnico, kjer ugotovili domnevni zlom leve ^ udarce z domnevnimi kostnim1 ^ škodbami po levi roki in ram1' udarce po nogah. Včeraj-danes Danes, TOREK, 22. avgust* TIMOTEJ gb Sonce vzide ob 6.13 in zate11® 20.02 — Dolžina dneva 13.49 -L g na vzide ob 22.16 in zatone o*’ Jutri, SREDA, 23. avgust* ZDENKA Vreme včeraj: Naj višja temP®**^ 25 stopinj, najnižja 19,3, ob '' y 25 stopinj, zračni tlak 1021,2 staljen, vlaga 54-odstotna, nebo ^ veter severozahodnik 10 km na $r morje skoraj mirno, temperatur* rja 23,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI ^ Dne 21. avgusta 1978 se je v ^ rodilo 9 otrok in umrlo je (jo, RODILI SO SE: Adriano Edoardo Santini, Eleonora Barbara Lorenzutti, Emiliano jj ni, Elena Pagliari Consolati, A11 (t Bose, Giancarlo Kodelja, Ariel* lente. , V*' UMRU SO: 63-letni Giov*nn‘ l(i> lenti, 45-letni Sergio Zettin, “ p Nicoletta Coloni, 59-letna Maria l/r vd.Brunner, 55-letni Emilio Burt letni Aldo Dobetti, 69-letni *1v' Gigli, 81-letna Maria Marinci" ,<1, Zivich, 80-letna Caterina GiurlC. ti Degobbis, 56-letni Mario Rt®1Tvjtr<* letni Sigrid Beniger, 48-letni 6* J/ Delbello, 70-letni Ermelindo E011 DNEVNA SLUŽBA LEKA#1* (od 8.30 do 20.30) . 9' Ul. Roma 15, Ul. Ginnastm* jj. Ul. F. Severo 112, Ul. Baiam°"jo) (od 8.30 do 13. in od 16. do ^ lf[. Omni 2, Trg Venezia NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2> ZDRAVSTVENA DEŽURNA Nočna služba za zavarovane® | in ENPAS od 22. do 7. ure1 št. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; BazovF x 226-165; Opčine: te). 211-001; r t«1' tel. 225-141; Božje polje - Zgo0,.' j* 225 596: Nabrežina: tel. 200-1* j# sljan: tel. 209-197; žavlje: tel. * Milje: tel. 271-124. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil predragi FRANC BREZOVEC Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 23. t.m., ob 12.30 iz vašnice glavne bolnišnice v škedenjsko cerkev. paš mr1' Žalujoči: nečakinja Vida s sinova ^ Aleksandrom in Pavlom, brat družino, svak Lado Pavšek z dru* in drugo sorodstvo Trst, Ljubljana, 22. avgusta 1978 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) GORIŠKI DNEVNIK v " . ................... Zagoreli, utrujeni bi tudi zažuljeni udeleženci poliuč fotoreporter /Ih Je ujel pri OD SOBOTE DO PONEDELJKA V SAMATORCI Izredno uspel vaški praznik Ves dobiček namenjen v sklad za poslovi lev spomenika padlim v NOB Veselo vzdušje številnih obiskovalcev priča o vsestranskem uspehu praznika v Samatorci Krasno vreme je botrovalo vsestranskemu uspehu tridnevnega vaškega praznika na čudovitem prireditvenem prostoru v Samatorci. Vse tri dni smo zabeležili velik obisk gostov vseh starosti, tako iz mesta kot iz okoliških vasi, višek pa je bil vsekakor v nedeljo zvečer, ko se je na sicer obširnem travnatem in grmičastem prostoru zbrala in gnetla več tisočglava množica ljudi. Pri stojnicah so imeli domači ljudje, dekleta in žene, ki so bile oblečene v enako krojene noše, polne roke dela. Pri kioskih, kjer so prodajali piščance na žaru, klobase, pršut, krofe in vinsko kapljico, so se ustvarile dolge vrste, popra-ševanje je bilo prilično večje kot so lahko zmogle pridne roke krajanov. V soboto je bilo takoj po odprtju kioskov na sporedu kvartanje: turnirja v briškoli se je udeležilo kar 32 dvojic. V nedeljo so prišli na vrsto ljubitelji stare pastirske igre s skrlami, se pravi bližanja s kamnitimi ploščicami. Prijavilo se je 32 dvojic, ki so imele priložnost, da pokažejo svojo spretnost v tej nenavadni, vendar zanimivi igri. Večerni del nedeljskega sporeda so popestrili Pevci in pevke iz Komna. Tako ženski kot moški komenski pevski zbor sta pod vodstvom pevovodje Bruna Kovačiča ubrano zapela venček narodnih pesmi in sta izzvala navdušeno odobravanje občinstva. Sinoči pa so pokazali svojo spretnost in vztrajnost plesalci, ki so se pomerili v plesu z jabolkom. Torej, ne da bi se ga dotikali z rokantfjjkd morali partnerji obdržati jabolko v zraku le s pomočjo svojega čela JflJoJ^enem plesati. Vse tri dni je* za ples igral ansambel Lojzeta Furlana, ki je privabil k rajanju na cementno ploščad vse polno parov. Kot običajno, gre meso na žaru najbolj v slast jang—n ^'farski park — «l.uči in zvoki«, 21.00 «11 sogno imperiale di Mi-^re* (v italijanščini); ob 22.15 . er Kaisertraum von Miramar* (v Uščini) Prevoz z motornim čol 0,'n s pomola Audace ob 19.50 in , 21.20 ter iz Miramara ob 22.15 C ob 23.35. 16.30 «11 bianco, il giallo, il ne-Tomas Milian in Giuliano Barvni film. j?* 16-00 «Squadra antidroga*. Tony jb |*sante, Susan St.rush0l'4U»-« Čtl* ^ «Sono sfalč" im agente p V Maurizio Merli. Barvni film. lil ^Povedan mladini pod 14 letom. rSn°n i5.00 «Suspiria». Režija Da-liji? Ar8ento. “Bale 17.00 «1 ragazzi del saba '•Mm ^au* l'ee Mat. Rarvni Rim-*u»ciei0 17.00 - 22.15 «Bees, lo JShie che uccide*. Barvni grozljivi tr ' '®lsior i6.no «11 merlo maschio* j Bdo Buzzanca in Laura Antonelli. b ^vedan mladini pod 14. letom, film. C«° Zaprto. porammatico 15.30 «Sexy party». b ^Povedan mladini pod 10. letom. film. b 16.30 «Frankestein jumor*. film' 16.30 «Tenente Colombo: con v„r 0 con delitto*. Peter Falk. Bar Cfilm- j. ®1 16.30 «11 braccio violento del-Vinj8ge». flanri ^Pnc*° 1700 «Allarme a Sco-" Yard, 6 omicidi sensa assas-l,0s>- Prepovedan mladini pod 14. ■ Barvni film. C >rto. ^ *o.30 «Anno zero guerra nello : J. Riohardson. Barvni film. Meg Vl*afeljstvo državnega znanstveni« ’h klasičnega liceja «France 13/; en» v Trstu, Ul. Guardiella i«Ditj Spor°ča, da se pismeni popravni • jj Pričnejo dne 1. septembra ob H, J* Pis: t(4 oglasni deski. Hhi-Phfeljstvo državnega trgovskega st, s°ne0a zavoda «žiga Zois* v Tr-bpiti P°roča, da se pričnejo popravni tiipj 1- septembra ob 8.30 s pisme-lijjpj^hlogami iz slovenščine in ita- w.zu*v' .*>) UlOi. AVDITORIJ PORTOROŽ Tel. 73571 — 73090 POLETNE PRIREDITVE 78 Predstava ob 20.30 po krajevnem času DANES, 22. avgusta Folklorno - baletni ansambel iz Peruja v Avditoriju Vstopnice v prodaji pri blagajni Avditorija. Rezervacije tel. (066) 73571 in 73090. PD FRANCE PREŠEREN IZ BOLJUNCA V obvešča pevce, da se pričnejo pevske vaja danes, 22. avgusta, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren. V PRIČAKOVANJU POLITIČNEGA RAZPLETA SREČANJE DELEGACIJ KPI IN PSI 0 SESTAVI VEČINE V TRŽIČU Danes seja pokrajinskega vodstva KD - Nihče ne želi komisarske uprave v Tržiču Vrhovi goriških federacij političnih strank z vso potrebno pazljivostjo spremljajo dogajanja v zvezi s sestavo večine v občini Tržič. Včeraj popoldne sta se v Tržiču sestali deželni delegaciji KPI in PSI, danes dopoldne pa se v Gorici sestane pokrajinsko vodstvo KD. V sredo ob 18. uri bo v Tržiču toliko pričakovana seja občinskega sveta. Od nje bo v celoti odvisno, kakšen po potek seje pokrajinskega sveta v petek, 25. avgusta. Za občinski svet v Gradežu (seja bo v ponedeljek, 28. avgusta) ne obstajajo nikakršni politični problemi, ker ima KD zagotovljeno večino. Položaj pa ni tako jasen v Tržiču, kjer obstajata dve osnovni usmeritvi. Socialisti se zavzemajo za levo upravo komunistov in socialistov, ki bi jo podprl tudi socialdemokrat. Ta uprava bi imela za seboj večino 16 svetovalcev ter socialističnega župana. Krščanski demokrati se zavzemajo za homogene rešitve v vsej pokrajini in za sestavo široke večine v Tržiču, ki bi slonela na 29 svetovalcih. Zli se, da so tudi komunisti naklonjeni takšni večini, ki bi v nekem oziru odražala stanje v Rimu. Krščanska demokracija bi bila pripravljena od zunaj podpreti levi odbor v Tržiču, če vanj ne bo stopil socialdemokrat. S tem bi nastal v Tržiču odbor, ki ne bi užival brezpogojne podpore in večine in ki bi mu bili dnevi šteti. Vse je torej odvisno od stališča PS Dl. Če se bo socialdemokratski svetovalec vključil v levo večino, bo KD stopila v opozicijo ter bo imela proste roke na pokrajini, kjer bo skoraj gotovo sestavila večino s PRI, PSDI in SSk. Eno je gotovo: nihče, niti KD, noče komisarskega režima v Tržiču, ampak redno u-pravo, da bo lahko delovala. 600 delavcev ITC v dopolnilni blagajni Poletne počitnice v velikih industrijskih podjetjih so se zaključile, tako tudi v tržiški ladjedelnici Ital-cantieri. Za 600 delavcev tega kovinarskega obrata pa se bodo počitnice nadaljevale, kajti vodstvo ITC, je včeraj vpisalo v dopolnilno blagajno kar 600 delavcev, ki bodo dstali doma do 10. septembra. Takrat jih bodo poklicali na delo 100. Položaj je zaskrbljujoč in zato je tovarniški svet ITC sklical za danes, ob 8. uri, v jedilnici obrata skupščino vseh v dopolnilno blagajno vpisanih kovinarjev, da bi razpravljali o ukrepih, ki jih bodo sprejeli prizadeti, da vplivajo na odločujoče vrhove ter zagotovijo spremembo dosedanje politike ter polno zaposlitev. GORIŠKI ŽUPAN sporoča, da so na osnovi člena 9 urbanističnega zakona dokumenti in elaborati, ki se nanašajo na spremembo štev. 15 k veljavnemu občinskemu splošnemu regulacijskemu načrtu (spremembo namembnosti zelenega javnega področja za šolsko področje v okolici poklicnega trgovskega zavoda, v Ul. Grabizio) dani na vpogled pri občinskem uradu (oddelek V — soba št. 1) od 15. avgusta 1978. Gorica, 7. avgusta 1978 Furlan, Maja Manzani in Aldo Franco. Nastopil bo mandolinski ansambel Verdi iz Tržiča. Srečanja v sredo zvečer se bodo udeležili člani večnamenskega kulturnega središča. Pogovorili se bodo o možnih pobudah za ovrednotenje bizjaške kulture v pokrajinskem in deželnem prostoru. Pregledali bodo tudi pobude, ki naj jih večnamensko kulturno središče izpelje v prihodnje. .Prireditelji so na ta pogovor povabili tudi župane, občinske odbornike ter predstavnike kulturnih društev. V prireditev so vključili tudi slikarsko manifestacijo. Tudi ta prireditev ima namen opozoriti na slikarje, ki delujejo na področju »teritorija*. Bizjaški teden bodo sklenili v nedeljo, 27. avgusta. Tisti dan so vključili v spored «pedalado», se pravi kolesarski izlet po »teritoriju*, shod pihalnih orkestrov, ples na br-jarju ter tombolo z nagradami v vrednosti pol milijona lir. Od Trsta preko Gorice v Benečijo SREČANJE ESPERANTISTOV V GORICI DOSEČI POUČEVANJE ESPERANTA NA ŠOLAH Vrsta kulturnih in zabavnih prire. ditev - Jutri obisk pri Comelliju V Gorici je v teku 12. mednarodna konferenca poučevalcev esperantske-ga jezika. Prireditev so odprli v nedeljo dopoldne v deže'nem avditoriju v Ul. Roma, včeraj pa so zborovanje nadaljevali v konferenčni dvorani Palače hotela. Otvoritvene svečanosti so se udeležili vidni predstavniki javnega in kulturnega življenja posoškega mesta z županom Pasqualom De Simonejem na čelu. Za prijetno razpoloženje na začetku zborovanja esperantistov je poskrbela otroška folklorna skupina iz Podturna «Lis lusignutis*. Uvodno poročilo je imel direktor mednarodne zveze poučevalcev espe-rantskega jezika, Nemec Helmut Sonnabend, ki je govoril o človečanski koncepciji Zamenhofa, izumitelja esperanta. «Jezik kot kulturna dobrina in kot sredstvo za komuniciranje — je dejal Sonnabend — je za nas tisto, kar imenujemo »interna ideo*. V istih letih se je razširil po vsem svetu ter ga po oceni ustanove Columbia university govori nad 20 milijonov ljudi*. Govornik je na- Zanimive pobud« bizjaškega tedna Obračun vaškega praznika je vsekakor pozitiven in presega vsa najbolj rožnata pričakovanja. Tako so dobili primemo zadoščenje in nagrado prizadevni domačini iz Samatorce, ki so si naložili na ramena tolikšno breme. Najprej so z udarniškim delom, ki je trajalo skoraj mesec dni, uredili prireditveni prostor, ki bo služil še prihodnja leta za podobne prireditve. V fazi priprave prostora ni bil odziv domačinov ravno najboljši, zadnje tri dni pa so, skoraj brez izjeme, aktivno sodelovale malodane vse družine iz Samatorce. S čistim izkupičkom prireditve bodo najprej krili velike investicijske stroške, ostalo pa nameravajo darovati v sklad za postavitev vaškega spomenika padlim v NOB, katerega realizacija je že v polnem teku. B.S. iiiiiiiuiiimHiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiMMiiiiiiHiiiiiiiiiuntiiiiiimiiiJHiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiJiiiiiium PONOVNA OŽIVITEV STARE ZAMISLI tWs Pismeno nalogo iz slovenščine ij^Pfed drugih pismenih izpitov do- DOLINA '*• 27., 28. avgusta 1978 praznik s°cialističnega tiska Premog iz poljskih nahajališč po cevi čez Avstrijo do Trsta? Zmogljivost premogovoda naj bi znašala 5 milijonov ton na leto to navedel : azloge, ki so izumitelja esperanta, Zamenhofa, privedli do ustanovitve svetovnega jezika, V njegovem rojstnem kraju Bjalistoku je prav zaradi jezikovnih sporov prišlo do ostrih In celo krvavih spopadov, kar je Zarnenhovn privedlo do prepričanja, da teh sporov na svetu ne bo več, če se bodo ljudje naučili novega, skupnega jezika, ki jih bo povezoval. Generalni tajnik srečanja Dozzini pa je govoril o možnosti vključitve esperanta kot učnega predmeta v šole. Nekateri senatorji in poslanci, ki so temu jeziku naklonjeni, so že začeli s pobudami v tem smislu. U-gotovljeno je namreč, da predstavlja znanje esperanta podlago za u-čeoje tujih jezikov ter boljše poznavanje lastnega jezika, po njegovi o-ceni pa znanje esperanta navaja tudi k internacionalizmu. Goriškega srečanja sj ude'ežuje o-koli 50 oseb iz Avstralije, Madagaskarja, Danske, Finske, Nemčije, Italije, Jugoslavije, Švice, Švedske, Francije in San Marina. Včeraj je bila na sporedu okrogla miza o iskanju možnosti za vključitev esperanta med učne predmete na šolah, danes je na sporedu izlet v Červi-njarn, jutri obisk delegacije pri predsedniku dežele Comelliju, 24. avgusta izlet v zgodovinske kraje naše dežele kot so Čedad in Oglej, 25. avgusta zvečer bo v avditoriju kulturni program, v katerem bo, poleg kitaristov, folkloristov in italijanskih pevskih zborov, nastopil tudi zbor «Andrej Paglavec* iz Podgore. Zborovanje se bo zaključite 27. avgusta. Večriamensko kulturno središče v Ronkah prireja v teh dneh prvi «bizjaški teden* (Prima settimana Bisiaca). Danes ob 21. uri bo v Turjaku konferenca o kmečki družbi v spodnjem Posočju, na kateri bosta govorila prof. Renato Jacii-min ter Silvino Poletto, vodja kmečkega zadružništva. Jutri, v sredo, ob 21. uri bodo razpravljali o identiteti »teritorija*, to je prostora med Timavo in Sočo, kjer živijo Bizjaki, kot se imenujejo prebivalci pod^pčjfi roetUdoberoa rekama. V četrtak zvečer besčda o bizjaški uoezUV. in tirbz.i. Predstavil jo bo prof. TsSESSUCumpeta, brali pa bodo Silvio Domini, Dusatti Elsa OB PRIČETKU NOVE SEZONE Ugoden obračun enoletnega delovanja bazena na Rojcah Društvo (-oriziti nuolo je priredilo tečaje za plavalce (od začetnikov do tekmovalcev) in za ljubitelje drugih vodnih športov - Bazen odprt tudi šolam Dspevki Jht . .est-0, cvetja na grob Mile San-t za Qnian daruje Angel Žerjal 5000 %] "D Ivan Grbec iz Skednja in '* ^ to spomenik padlim v NOB V s Kolonkovca in od sv. HiSina Za na Franc čuk daruje 10.000 ISiieD°imenovanje šole po Pinku cvetja na grob Kristine ** w,j. daruje Miloš Kovač 5000 lir g*asdo Skdanc. ^ z^‘ Petdesetletniki darujejo 20.000 tjfj y*ško glasilo Skdanc. a.atoje 10.000 lir za vzdrževanje V 'ba Padlim v Križu. ^šviJ^Pstitev spomina pokojnega ^ n Krta darujeta Danilo in Albi-V^afabeUo 10.000 Ur za ŠD Pri- Pred dobrim letom se je na Tržaškem veliko govorilo o zamisli, po kateri naj bi iz Poljske speljali do našega pristanišča premogovod, po katerem naj bi Poljaki dobavljali Italiji in drugim državam na Sredozemlju večje količirie premoga iz svojih obsežnih nahajališč pri Katovicah. Znano je, da je italijanski minister Ossola svoj čas dosegel tudi' ustrezen sporazum s predsednikom poljskega ministrskega sveta Gierekom. Pozneje pa je vsa stvar nekako zaspala. Te dni pa se je v neki rimski publikaciji pojavil članek, ki ponovno pogreva to zamisel in precizira, \ so Poljaki še vedno pripravljeni speljati premogovod do Trsta in da je celo v ta namen u-stanovljena mednarodna družba, pjri kateri naj bi bile soudeležene ameriški družbi «Coal Corporation* in «Beclitel» ter neka angleška firma. Kar zadeva gradnjo premogo voda na italijanskem ozemlju, naj bi k družbi pristopil tudi Zavod za V nedeljo, 27. avgusta t.l., ENODNEVNI IZLET V ROVINJ z motorno ladjo DIONEO. Informacije in prijave na sedežu Združenja Union. industrijsko obnovo IRI. Kakor že omenjeno, naj bi premogovod služil za oskrbovanje I-talije in drugih sredozemskih držav. Njegova zmogljivost naj bi znašala 5 milijonov ton premoga na leto. V Katovicah bi premog zmleli v prah, nato ga pomešanega s posebno tekočino potisnili po cevovodu čez Avstrijo do Trsta. S poljskim premogom naj bi se pri nas oskrbovala zlasti železarna I-talsider pod Skednjem, pa tudi drugi industrijski obrati v Trstu in v drugih središčih dežele Furlanije - Julijske krajine. • Tržaška občina obvešča, da je od včerajšnjega dne občinska knjižnica, po krajšem poletnem premoru, ponovno odprta za občinstvo in sicer ob delavnikih od 8.30 do 13.30 in od 15.30 do 20. ure; ob sobotah bo knjižnica odprta samo dopoldne Mali oglasi PRODAM rabljeno strešno opeko (kope) po nizki ceni, pri Domju — blizu spomenika. Tel. 822002. CARLI VIRG1LID sporoča vsem prijateljem in znancem, da je odprl novo prodajalno vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 500 68, 72, 850 68, A 112 72, NSU 1200 72, mercedes 200 D 70, 124 coupe 1600 74, AR 1300 75, 1500 t 66, tau-nus 1300 73, 128 71, 124 68 in še druge na izbiro. Obiščite nov salon v Ulici Brigala CaSale št. 7, tel. 826084. Minilo je skoraj leto dni odkar je skupno z odprtim in pokritim bazenom začelo delovati v Gorici športno društvo Gorizia nuoto. V teh dneh nam je društvo tik pred začetkom druge delovne sezone poslalo tehnično poročilo o do sedaj opravljenem delu. Ob začetku je treba zabeležiti organizacijske težave, s katerimi se je moralo spoprijeti društvo ob začetku svojega delovanja. Plavalni šport je za naše mesto popolnoma nova dejavnost, zaradi tega je bilo treba poskrbeti za zadostno število kvalificiranih vaditeljev in ostalega osebja, ki zagotavlja redno obratovanje bazenov ter varnost kopalcev. Med raznimi tečaji, ki jih je lani priredilo društvo je bil zelo obiskovan tečaj za odrasle, na katerem se je precej naših someščanov (najstarejši je bil star 70 let) naučilo plavalnih spretnosti. Pozitiven poskus uvajanja novega športa je bil tečaj za potapljače, na katerem je 27 tečajnikov doseglo diplomo pota pijača prve stopnje. Zelo dobro je bila obiskovana ' .di plavalna šola za najmlajše, od koder imajo nato plavalci možnost uvrstitve v predtekmovalni in tekmovalni sektor. Gojitev tekmovalnega plavanja je sicer zelo zahtevna, saj morajo mladi plavalci (od 12. leta dalje) trenirati vsak dan, tako da v enem mesecu treningov preplavajo od 90 do 140 km. Športno delovanje društva Gorizia nuoto dopolnjujejo še tečaji za water-polo, skoke v vodo in kronomizirano plavanje. Teh se bodo tudi letos udeležili predvsem že spretni plavalci, s pomočjo katerih bo društvo skušalo sestaviti ekipe za nastope na raznih tekmovanjih. Med drugimi dejavnostmi, ki se zlasti v zimskih mesecih odvijajo I v pokritem bazenu, naj omenimo plavalne tečaje za učence in dijake goriških šol. Tak tečaj so imeli tudi dijaki slovenske srednje šole Ivan Trinko, ki so se v več izmenah pod vodstvom prof. Rupla naučili obvladovati gibe svojega telesa v mokrem elementu. Podobno so se bazena posluž.ile tudi nekatere druge osnovne šole, da bi svoje učence šezna nile s plavanjem. Prav bi bilo, ko bi letos in v naslednjih letih upra vitelje bazena posvetili čimveč ča sa in skrbi prav plavalnemu urjenju šolske mladinfe, saj je to edina mož nost, ki jo ima veliko število gori ške predvsem pa okoliške mladine, da se koristno poslužuje plavalnih objektov na Rojcah. Doitelitev prostih mest na višjih srednjih šoiah Goriško šolsko skrbništvo je v teh dneh objavilo končne lestvice za dodelitev prostih mest na višjih srednjih šolah v goriški pokrajini za šolsko leto 1978/79. Lestvice za italijanske šole so objavljene na strokovnem zavodu za trgovino na Trgu Culiat 2, lestvice, ki zadevajo dodelitve mest in premestitve na slovenskih srednjih šolah, pa so objavljene v veži šolskega skrbništva v Ul. Leopardi. Šolski skrbnik nadalje obvešča prizadete, da imajo od 22. t.m., 60 dni časa za redni in 120 dni za izredni priziv proti namestitvi. Od istega dne je začel potekati rok 10 dni v teku katerih morajo zainteresirani vložiti pri ravnateljih posameznih zavodov orošnje za dodelitev suplenc. Nevarno križišče: dve nesreči v zaporedju štirih ur Dve nesreči s popolnoma enako dinamiko so v nedeljo zabeležili v Tržiču, na križišču. Drevoreda S. Marco in državne ceste št. 14. Prva nesreča se je zgodila jb 13.45. druga pa nekaj minut po i8 uri. Pri prvi nesreči sta trčila avto alfasud zahodnonemške registracije, ki ga je upravlja! 26-letni H,jrry Kirstin iz Beverstaedta ter avto renault R 6, goriške registracije, ki ga je vozil 57 letni Efrem Klanjšček iz Gorice, Ul. Gorzarolli 202. Pri trčenju se je renault prevrnil, pri tem pa so bili laže ranjeni vsi potniki v vozilu, poleg voznika še 14-letni Igor, 10-letna Fanica in 4-letni Matija. Pri drugi nesreči pa je prišlo do trčenja med avtom renault goriške registracije, upravljal ge se 33 let ni Francesco Marussi iz Tržiča, Ul dei Laghi 17, ter fiatom 127. ki ga je v smeri iz Trsta proti Gradežu vozil 20 letni Claudio PA cor, ki stanuje v Panzahu, Ul. Ros setti 117/8. Pri trčenju se je lažje poškodovala Marussi jeva žena. 28 letna Rita Co-iamz, ki so ji v bolnišnici nudili prvo pomoč. Zagoreli, malce utrujeni (in tudi s kakšnim žuljem na nogah) so u-deleženci planinskega pohoda od Trsta do Bohinja, v nedeljo zvečer, okrog 18. ure, prispeli v Gorico, kjer so prespali in si dodobra odpočili po enajstih urah naporne hoje. Na pot so namreč stopili okrog 7.30 iz Mavhinj, preko Grmade dosegli Jamlje ter skozi Doberdob dospeli na Vrh, kjer so bili že v prvih opoldanskih urah in kjer so si privoščili daljši počitek, računajoč da cilj drugega dne pohoda res ni več daleč. Po razbeljenem asfaltu, ki je marsikaterega planinca prepričal, da so za peš hojo le bolj primerne gorske steze, so se potem spustili do Gabrij in skozi Sovodnje in štandrež prepešačili v Gorico, skozi podvoz pri železniški postaji Bilo je sicer nekaj težav zaradi prenočišča, ker se je napovedano število udeležencev čez noč močno soremenilo, a prijazne sestre v zavodu Sv. Družine so zadevo po krajšem posvetu zadovoljivo rešile, tako, da nikomur ni bilo treba spati pod milim nebom. Pri tem je treba posebej poudariti, da organizacija pohoda, za katero v pretežni meri skrbi Smučarski klub iz Devina, deluje skoraj brezhibno. Že dobro uro po prihodu na cilj so se namreč udeleženci okrepčali z o-kusno (pravijo da zaradi lakote) «paštašuto» in drugimi dobrotami, ki spremljajo pohod na dostavnem vozilu, ki ga je dal na razpolago Smučarski klub Devin. Po večerji ni bilo časa (in volje) za kakšno družabnost. Preostali čas so namenili v glavnem zdravljenju ožuljenih nog — pravijo sicer, da bo ta problem proti koncu pohoda odpadel — in zasluženemu počitku. Bralce pa bi radi seznanili še z eno zanimivostjo, ki je obenem tudi dokaz, da je z dobro voljo mogoče premagati vse težave. Najmlajša u-deleženka nedeljskega pohoda od Mavhinj do Gorice je bila 6-letna Savina Žbogar, ki se je zvečer vrnila domov. Najmlajša udeleženca, ki nameravata prehoditi celotno pot sta trinajstletna Ivo Tul in Igor Gombač. Pa še vpogled med vrste veteranov. Zaenkrat so za najstarejšega udelženca proglasili 69-letnega Rudija Škabarja iz Velikega Repna. Posebej razveseljivo pa je dejstvo, da je v skupini lepo število mladih. Pravzaprav bi lahko rekli, da prevladujejo mladi. Včeraj je 28-članska skupina planincev (zaradi točnosti 6 planink in 22 planincev) premerila pot od Gorice do Stare gore, kamor je prispela nekaj pred 18. uro ter se nastanila v zavetišču za romarje. Danes nameravajo prehoditi pot od Stare gore do Matajurja v spremstvu planincev iz Benečije. Prenočili bodo v Matajurju. Vreme je u-godno in tako napovedujejo tudi za prihodnje dni, kar pomeni, da bo pohod v celoti uspel in da bomo zagorele planince lahko pozdravili na nedeljski osrednji prireditvi v Ribičevem lazu v Bohinju. O tem, kaj se dogaja na poti, bomo poročali še v prihodnjih dneh. Kino (lori ca CORSO 17.36—22.00 «Amarcord», film Federica Fellinija, Prepovedan mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO 16.45—22.00 «11 mio caro John*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. VITTOR1A Danes zaprto. VERDI 17.15—22.00 «Un altro uomo, un altra donna*. J. Caan in G. Be-jold. Barvni film. Tržič PRINCIPE 18.00-22.00 «La sparato-ria*. EXCELSIOR 18.00-22.00 «Airport '77* Novo Carica in okolica SOČA »Romantika v postelji*, danski film ob 18. in 20. uri. SVOBODA «Na planetu robotov), sovjetski film ob 18. in 20. uri. DESKLE Danes zaprto. Od 7. do 10. septembra bo v Bohinju 7. mladinski seminar, ki ga priredi Mladinski krožek iz Gorice pod pokroviteljstvom MO SKGZ. Vpisovanje je že v teku, r - vpisa pa poteče 25. avgusta. Zainteresirani mladinci se lahko javijo na sedežu SK GZ v Ul. Malta 2. Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi člane in prijatelje, da se v čimvečjem številu udeležijo osrednje proslave ob 200 letnici prvega pristopa na Triglav, ki bo v Bohinju v nedeljo, 27. avgusta, ob 10. uri. Društvo ne bo organiziralo posebnih avtobusov. pač pa priporoča, da udeleženci stopijo na vlak v Novi Gorici ter se odpeljejo do Bohinjske Bistrice. Ob praznikih vozijo vlaki v smeri Jesenic po sledečem urniku: 3.24, 7.02 in 11.28. Za povratek imajo udeleženci na voljo kar tri vlake, ki odpeljejo jz Bohinjske Bistrice ob 15., 19. in 22. uri. Društvo slovenskih lovcev »Doberdob* priredi 10. septembra letos izlet v okolico Cemiškega jezera. Obiskali bodo nekaj tamkajšnjih lovskih družin in lovskih koč. V sporedu je predviden tudi ogled muzeja v gradu Bistra. Izleta se lahko udeležijo člani društva in prijatelji z družinami. Prijave sprejemajo: na Goriškem Drago Tomšič v Sovodnjah in Dario Nanut v štan-drežu, na Tržaškem pa Oskar Slavec v Dolini, v gostilni Križman v Velikem Repnu. na sedežu ZS5DT v Trstu. Prijave sprejemajo do 30. t.m. Točen spored izleta bo objavljen v Primorskem dnevniku. Društveni odbor sporoča obenem, da bo 30. t.m. tudi seja odbora in sicer na sedežu društva. DEŽURNA LEKARNA V GORIC! Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni e Bas-si. Raštel 52, tel. 83349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan m ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Fratelli Rosselli, tel. 72340. Prispevajte za DIJAŠKO MA 11(0 iiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiititiimiitiiiimiiiitiimimiiiiiitiiiiimiiiiiMMiiiiiitiitminitHittiimitittiiitiitiiiiiiiui POSLEDICE VROČINC IN ALKOHOLA Nasilni gost pretepel oskrbnika in natakarja Zgodilo seje v znanem turističnem pristanu Hannibal v Tržiču ■ Tritedensko zdravljenje v bolnišnici Pravijo da alkohol in vročina ne spadata skupaj, posebno še,' če je alkohola preveč. To potrjuje tudi dogodek, ki so ga zabeležili v nedeljo zvečer okrog 19.30 v točilnici znanega turističnega pristan oča Hannibal v Tržiču. Glavni junak zgodbe je 27-letni mladenič Tullio Mazzolli s stalnim bivališčem v Tržiču, Rossettije-va ulica 4. Stranska junaka, imenovali ju bomo kar žrtvi, pa sta 54 letni Sergio Sorrentino, upravitelj omenjenega turističnega objekta in lastnik gostilnske obrtnice ter 21-letr.i natakar Francesco Vitiello, ki stanuje v Tržiču Ulica Mercato 4. Razlog: pijača, ki jo je gost, Tullio Mazzolli vztrajno in glasno zahteval ter pri tem nadlegoval tudi druge goste. Pravzaprav je povod za fizično obračunavanje ki j? sledilo besednemu spopadu dal Sorrentino sam, ki je za Mazzollijevem hrbtom namignil natakarju, naj gostu, ki je bil očitno že precej okajen, ne streže več s pijačo. T :i je opazil Mazzolli, ki je precej razburljive narave ter «prevzetnega upravitelja, ki si je drznil odreči pijačo* temeljito ozmerjal, ker pa še ni bilo dovolj, ga je začel obdelovati tudi s pe strni. Napad je bil vsekakor silovit, saj so nasilneža le s težavo krdtili in Sorrentino jo je pošteno skupil, tako da se bo moral zdraviti kake tri tedne. Nekaj prask je odnesel tudi mlad natakar Vitiello, ki je po telefonu poklical policijo, kar ni bilo všeč nasilnemu gostu, ki ga je zato nekajkrat usekal po obrazu. Končalo se je skoraj kot po navadi: gostinca so spravili v bolnišnico, Mr * ollija pa prijavili sodišču zaradi namerne povzročitve poškodb. Niso ga spravili za zapahe najbrž upoštevajoč dejstvo, da se je fant v preteklosti že nekajkrat zdravil v psihiatrični bolnišnici. Z mopedom pred avto Nepreyidnost je najbrž botrovala prometni nesreči, ki se ie pripetila v nedeljo nekaj minut pred 12. uro v Doberdobu, na glavni cesti. Posledice: 30 dni zdravljenja v tržiški bolnišnici in nekaj gmotne škode. Iz Gorice proti Tržiču je vozil 301etni Zdenko Cej iz Nove Gorice, Vrtna 2, z avtom zastava 101, ki je imel v vozilu tudi 3-letnega sinča Igorja. Do nesreče je prišlo ko je iz stranske cesto nenadoma pripeljala na mopedu 18 letna Irena Laurenčič. Trčenje je bilo neizbežno. Pri padcu si je dekle poškodovalo levo ramo. TUDI V NAŠIH KRAJIH VSAKO LETO KDO UTONE KAKO UTAPLJAJOČEGA REŠUJEMO IN KAKO UTOPLJENCU POMAGAMO Novi in zelo učinkoviti načini oživljanja ■ Uporaba ročnega respiratorja Kdor je sledil radijskim vestem ali tudi le listal časopise, je mogel v zadnjih časih zvedeti, da se v I-taliji v morju, rekah in jezerih utopi veliko ljudi. In tudi vzdolž naše obale, to je od Milj do Gradeža, se vsako leto utopi nekaj ljudi. Zato je vprašanje utopitve še vedno pereče. Človek bi si ne mislil, da je ob tolikšnem razvoju znanosti in ob močni razširjenosti časnikarskih, radijskih in TV sredstev obveščanja, to še možno. Očitno je, da vse to ne pomaga. Največkrat pride do utopitve med kopanjem v morski vodi pri pogrezanju med podvodnim ribolovom, toda do utopitve prihaja tudi zaradi neveščosti. In ne le v morju, pač 'pa tudi v jezerih ali v deročih rekah. Strokovno gledano, je utopitev daljša pogreznitev organizma pod vodo, tako da pride do prekinitve dihanja, v dihala pa prodre voda. Brez zraka, oziroma kisika, pa organizem ne more živeti dalje kot nekaj minut, ko se tudi bitje srca u-stavi in nastopi klinična smrt. Najpogostejša vzroka utopitve sta neizkušenost pri plavanju in kopanje takoj po obedu, večkrat botrujejo tej nesreči tudi neprevidnost plavalca med razburkanim morjem, srčni kolaps zaradi bruhanja, težke prebave ali hitre menjave temperature med zrakom in vodo, pa tudi telesna utrujenost ali udarec motornega čolna ali predolg podvodni ribolov. Kakršenkoli je vzrok utopitve, so posledice vedno iste: voda vdre skozi nos in usta v utopljenčevo grlo, nato pa preko požiralnika v želodec. V tej i 'vi fazi voda še ne prodre v pljuča, ker se glasilki refleksno skrčita. Če pa ostane utopljenec v vodi nekaj minut, tudi ta naravna zapora popusti: glasilki se pasivno razširita in voda prodre skozi sapnik v pljuča. Če pride do tega, je zadeva vedno zelo huda, tudi če nesrečneža kmalu potem rešimo. Voda namreč ne sme v pljuča, ker so le-ta namenjena le prehodu kisika iz zraka v kri. Morska voda, ki vsebuje razne soli v koncentraciji 30 gramov na litev in je torej hipertonična, ne preide iz pljučnih vršičkov v kri, ampak ima lastnost, da po fizičnih zakonih privabi v pljuča vodo in proteine iz krvi, ki se zaradi tega zgosti. Tako govorimo o pljučnem edemu. Pacient je očrnel, krvni pritisk se mu zniža, srce zelo počasi utripa, iz ust pa se mu cedi penasta tekočina najprej bele, petem pa rdečkaste barve. Srčni utripi so vedno redkejši, končno pa srce preneha utripati in utopljenec je klinično mrtev. Rešiti se ga da s-mo z intenzivno zdravniško ali vsaj strokovno neoporečno nego (z umetnim dihanjem in masiranjem srca). Nekoliko drugačen je proces utopitve v sladki vodi. ki prodre v pljuča, odtod pa tudi v kri, ker je redkejša od nje. Tako ne pride, vsaj v prvem stadiju, do pljučnega edema, ampak do razredčenja krvi ali hemodiluicije, kar je tudi huda komplikacija. Kmalu pride do hc- Nalivi v Etiopiji ADIS ABEBA - Prav te dni. ko so se v odgovornih svetovnih krogih pri FAO in v drugih usta novah začeli ukvarjati s perečim vprašanjem lakote v Etiopiji, lakote, ki je posledica ponovne velike suše, je v noči med soboto in nedeljo močno deževalo prav na širšem področju okoli Adis Abe-be. Naliv, ki je prišel kot naročen, da reši vsaj del letošnje letine, pa je povzročil tudi veliko zla in gorja, kajti nekaj sto ljudi je ostalo brez strehe, sedem pa je izgubilo tudi življenje. Tudi sicer je naliv povzročil veliko škode, ker so narastle vode porušile več mostov, pretrgale telefonske in telegrafske linije in e-lektrične napeljave. Še ni podrobnih podatkov s podeželja, koder je možno, da je dež, ki so ga tako pričakovali, povzročil tudi veliko škode na posevkih. Sicer pa je ta letni čas za Etiopijo čas dežja. Tokrat pa je bilo padavin preveč, 93 mm, kar je za 30 milimetrov več kot je znašal dosedanji rekord. molize ali uničenja rdečih krvničk, ker le te ne morejo ostati neokrnjene v razredčeni krvi. Sledi ledvični blok, kmalu pa pride tudi do pljučnega edema, ker se voda iz razredčene krvi povrne v pljuča. Tudi v tem primeru pride do srčnega kolapsa zaradi pomanjkanja kisika. Ne glede na vzrok utopitve in ne glede na različne mehanizme pri utopljencih v morski ali v sladki vodi, je prva pomoč, ki jo moramo nuditi, v glavnem ista. Še enkrat je treba ponoviti, da je izredne važnosti takojšnja pomoč, ker je vsaka minuta za utopljenčevo življenje u-sodna. Utopljenca moramo dohiteti za njegovimi ramami, ga zgrabiti z eno ali obema rokama za spodnjo čeljust ter ga potegniti na površje, tako da ostanejo usta in nos v dotiku z zrakom. Če mu pomagamo z eno roko na spodnji čeljusti, bomo z drugo roko potiskali hrbet navzgor. Nekateri so tudi že rešili u-topljenca tako, d;; so ga objeli z desno roko okrog vratu (nesrečnikova glava ostane tako v trikotniku roka - komolec - reševalčeve prsi) in ga vlekli proti obali, z levo roko ter z nogami pa so plavali. Kakorkoli že, utopljenca je treba spraviti na kopno ali vsaj na rešilni čoln. Druga stopnja reševanja sta u-metno dihanje ter masaža srca. Nesrečneža postavimo najprej na trebuh ali na en bok, da mu na ta način voda laže odteče iz trebuha ali iz pljuč. Nato ga poležemo na hrbet in se prepričamo, ali še diha in ali mu še utriplje srce. Če najdemo še utrip na roki ali na vratu, potem je utopljenec potreben le u-metnega dihanja. Če pa ni več u-tripa, moramo opraviti tudi masažo srca. Danes splošno uporabljajo novo metodo dihanja «usta na usta*, ki je dosti boljša od prejšnjih načinov umetnega dihanja. Bolnika položimo na hrbet in mu odpnemo ozko obleko na vratu in prsih. Nato mu dvignemo brado in glavo nagnemo nazaj, tako da se sprostijo dihalne poti. S prsti stisnemo bolniku nos in mu krepko vdihnemo zrak, potem ko smo postavili svoje ustnice na njegove. Nato sprostimo bolnikova usta in nos, tako da pustimo zraku pot iz njegovih pljuč. Umetno dihanje izvajamo vsakih 5 sekund, torej 12-krat v eni minuti. Ko se utrudimo, mora umetno dihanje nadaljevati kdo drugi. Če r ■ maramo neposrednega stika z utopljenčevimi ustmi, lahko vdihavamo zrak skozi čist robec ali skozi gazo, vendar tako oživljanje ni vedno uspešno. Med umetnim dihanjem moramo večkrat postaviti-bplnika spet na bok in mu pomagati, da iztoči vodo, slliz ali kri, ki se nahajajo v ustih ali v grlu. Večkrat moramo tudi pogledati, ali utopljenčevo srce utripa. Če u-tripa ni, moramo dodati umetnemu dihanju s sistemom «usta na usta» tudi masažo srca. Večkrat namreč utopljenčevo srce začne delovati, če ga masiramo. Na predel srca je treba krepko pritisniti z obema rokama, okoli 60-krat v eni minuti, zato je najpreprosteje, da bolniku vdihnemo zrak po vsakem petem pritisku na srce. Seveda morata to delo opravljati dve osebi in sicer usklajeno. Važno je vprašanj’, kdaj z oživljanjem prenehamo, i : se mu povrne srčni utrip, nadaljujemo le z umetnim dihanjem. Ko začne utopljenec stm dihati, prenehamo z u-metnim dihanjem, vendar maramo paziti, ali je spontano dihanje zadostno. Če se ne povrneta pulz in dihanje čez pol ure oži”ljanja, je nesrečnež mrtev, vendar je treba nadaljevati z reševanjem ,ker so nekateri utop ljenci, zlasti otroci, (živeli tudi po eri uri umetnega dihanja in masaže srca. Zadnja leta se je zelo razširila uporaba ročnega respiratorja vrste ambu, s katerim se da izvrstno iz-v' jati umetno dihanje. Naprava ni posebno draga (stane okrog 150.000 lir) in se sestoji i, "ste maske, cevi z Rubenovo zaklopko in meha, ki obsega posebno snov (podobno gobi, s katero se umivamo). Reševalec položi masko r~ utopijenčeva usta ter mu s prstancem in mezin- cem leve roke potiska brado navzgor, obenem pa potiska masko na usta. Z desno roko stiska meh, iz katerega prehaja zrak v utopljen-čeva usta. Ta respirator morajo i-meti vse službe za prvo pomoč, tako tudi rešilci Rdečega križa. Zadnja leta je respirator obvezen tudi za vsa kopališča. Pravilno pa bi bilo, da bi si ga nabavili tudi vsi javni lokali ob morju ali celo vse hiše, ki ležijo ob morju. Tretja stopnja reševanja se odvija v bolnišnici, seveda le v primeru, da ima utopljenec srečo, da so ga pravilno oživili na obali. Ti pacienti se hospitalizirajo v oddelku za oživljanje, kjer jim nudijo intenzivno oskrbo, ki je drugačna za utopljenca v sladki ali slani vodi. To delo pa opravlja visoko kvalificirano in specializirano zdravniško in bolničarsko osebje. DR. SREČKO SIMONETA LEGENDA 0 PAPEŽ1NJI IVANI JE NEVERJETNO TRDOŽIVA Na prestolu svetega Petra naj bi bila sedela ženska? Končno so zgodovinarji ugotovili, da Ivan VII. ni bil lepa mlada Angležinja, pač naj bi to bil neki grški menih - V Rimu pa ti še vedno vedo kaj povedati RIM — Čez nekaj dni se bo 111 kardinalov — velikih volivcev — zaprlo v konklave, da bi med seboj izbrali najprimernejšega namestnika pokojnemu Pavlu VI. Danes je volitev novega papeža zelo resna stvar, ki ji s pozornostjo sledi vsa svetovna javnost in ne le 600 ali 700 milijonov katoličanov. Nekoč pa ni bilo tako in je zgodovina katoliške cerkve kar posejana tudi z mračnimi ali vsaj neresnimi dogodki in zgodbami. Zato ni prav nič čudnega, da se je v zgodovino cerkve vrinila tudi kaka zgodba, ki ji danes eni pravijo legenda, drugi pa vztrajajo na tem, da gre za zgodovinsko dejstvo. Ne bomo rekli, ali gre za zgodovinsko dejstvo ali za legendo, nave- llllllllllIlHIIIItlllllllllllllllllllllllllimillllllllllflflllMIllllltlllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllliMIIIMlIltllS RES MNOŽIČEN TRŽAŠKI SLIKARSKI EX TEMPORE V . ■ 131 I, -.■s?—Trm* , „ *■-■*.* .... ■ ; tJ&Mk dli bomo zadevo tako, kot so jo v dolgi zgodovini cerkve prikazali e-ni in drugi, zgodovinarji, ki govore za in zgodovinarji, ki so proti temu »zgodovinskemu dejstvu*. Gre za «papežinjo Ivano». Na prestolu svetega Petra naj bi sedela dve leti tudi ženska in sicer papežinja Ivana, ki naj bi jo bili izvolili po smrti papeža Leona IX. v 11. stoletju. Ženska — papežinja Ivana — naj bi bila izvoljena za papeža na rednem konklavu, razkrinkali pa naj bi jo bili dve leti pozneje po naključju, ko so jo med neko procesijo popadli porodni krči. Kot pravi zgodba, ki vam jo v Rimu vedo oovedati še danes tudi v podrobnostih, je bila Ivana zelo lepo dekle iz bogate angleške družine. Poslali so jo na šolanje, kjer pa se je zaljubila v šolskega tovariša, mladega in lepega benediktinca. Da bi mogla biti vedno ob njem, se je predstavila v njegovem samostanu v moški obleki in se tudi sama pomenišila. Do tu prvi del zgodbe. Za mladim in lepim benediktincem ni več sledu. Toda mlada Angležinja, seveda prav tako benediktinski menih pa nato potuje iz mesta v mesto, toda vedno po znanih samostanih z visoko teološko šolo, tako da postane zelo znana teologinja. Seveda menjuje samostane in šole vedno v kuti, torej v moški meniški obleki, torej kot moški. In ko je umrl papež Leon IX. ,so jo ostali «veliki volivci* izvolili za njegovega naslednika in Ivana, ki je bila ves čas Ivan, si je nadela ime Ivan VII. Zgodovina ali legenda nadalje pravi, da je Ivana ali Ivan XII. — ostal na tronu sv. Petra dve leti. Med svojim bivanjem v Vatikanu naj bi se bila Ivana zaljubila v enega izmed svojih, torej papeških «tajnih komornikov*. Čeprav je bila Ivana papež, njena ljubezen do komornika ni ostala platonična, kajti v neki procesiji blizu bazilike sv. Ivana Lateranskega, ko je bila v pontifikalnih paramentih in na papeških nosilih naj bi jo bili popadli porodni krči. Kar med procesijo naj bi bila rodila lepega dečka, toda razjarjena množica vernikov naj bi bila umorila njo in o-troka kar na mestu samem. Zgodba, za katero smo rekli, da jo v Rimu še danes pripovedujejo, je v svojem začetku šla od ust do ust in se je širila kot nekakšpo u-stno izročilo, toda v, srednjem veku so jo zapisali med zgodbe in med zgodovinska .d&j^tva, Žnpna je «kronika» iz 13. stoletja, pravzaprav kot «Chronica Universalia Mettensis*. V tej kroniki, ki beleži zgodovinska dejstva rimske cerkve, je zabeležena tudi zgodba papeži-nje Ivane. Ko pa je prišlo v krščanstvu do razcepa, so luteranci še posebno radi širili to zgodbo, seveda, da bi očrnili rimskokatoliško cerkev. Protestanti so v zvezi s tem posebno poudarili, da je »zgodovinsko dejstvo* zabeležil tudi cerkveni zgodovinar Martin Polonij, ki je to zgodbo zares zapisal v svoji »Chronici*. Toda ne le kronisti ali zgodovi narji krščanstva in katoliške cer kve, pač pa tudi njeni teologi so se lotili tega problema. In o tej stvari je pisal tudi znani huma nist, teolog, znanstvenik Enea Sil vio Piccolomini, ki je bil pozne je izvoljen tudi za papeža in sicer kot Pij II. Pij II. je vso zgod bo označil kot «plod čiste fanta zije*. Toda eden njegovih nasled nikov papež Pij IV., ki je vladal cerkvi od 1560 do 1565, je dal v rimski Via Santi quattro coronati zrušiti neko «majhno strukturo*, ki so jo Rimljani smatrali za grobnico «papežinje Ivane*. Šlo je pravzaprav za nekakšno nagrobno ploščo, na kateri je bila upodobljena ženska z otrokom v naročju. še več, papež Klemen III. pa je kakih petdeset let pozneje ukazal odstraniti iz katedrale v Sieni ženski doprsni kip, ki je bil med podobnimi doprsnimi kipi starih, bivših papežev. Ponavljamo, da gre za zgodbo ali legendo, ki pa je hudo trdoživa, da je tudi teološke sentence dolgo niso mogle zatreti, saj se je moral z njo Ukvarjati še sloviti znanstvenik Leone Allazio v samem 17. stoletju, ko je zgodbo obdelal v študiji «Confutatio fabulae de Joanna Papissa*, to se pravi »Oporekanje zgodbi papežinje I-vane», ki so jo 1653 objavili v Kolnu, In tudi protestantski zgodovinar David Blondel je v svojem delu «De Joanna Papissa* izpodbijal resničnost zgodbe. Bilo je to leta 1657, ko je njegovo delo izšlo v Amsterdamu. Vkljub vsemu temu smo celo v preteklem stoletju, leta 1845 še vedno imeli opravka s papežinjo Ivano in sicer v študijskem delu z naslovom «Kritično proučevanje aktov in dokumentov, ki se nanašajo na zgodbo papežinje Ivane*. Delo je sestavil zgodovinar Bianchi - Gio-vine, dvajset let pozneje pa je v Mtinchnu ob:avil podobno študijo nemški zgodovinar Dollinger, ki naj bi bil dokončtisn-azkrinkal »legendo ali zgodt)o"o papežinji I-vani*: papež Ivan -Vil. ni bila lepa Ivana angleškega porekla, pač pa je to bil menih grškega porekla. V nedeljo je bilo vreme kot naročeno za slikarski ex tempore, ki sta ga v našem mestu že četrtič organizirala tržaška ustanova za turizem in gostinstvo ter trojni sindikat slikarjev. Zato ni nič čudnega. če se je v nedeljo zjutraj prijavilo organizatorjem na žigosanje platen kar sto likovnikov, ki so se razpršili po okolici Trga U-nitd, kajti ta likovna manifestacija. ki nosi ime po glavnem tržaškem trgu, je motivno omejena od velike ribarnice pa do Borznega trga. Trga Cavana in seveda na vmesne ulice. Vendar pa ni vsem prijavljenim likovnikom u-spelo svoje motive pravočasno primerno upodobiti, kajti ob napovedali uri je svoja dela izročilo izbirni komisiji 72 slikarjev. Prvo nagrado je dobil Romeo Stocchi - Tomeis za svoj motiv iz starega mesta. Gre pravzaprav za upodobitev Trga Cavana v letih koj po prvi svetovni vojni. Seveda je tu več domišljije kot tedanje stvarnosti. Drugo priznanje je dobil Israel za svoja dva očanca, tretjo pa so dodelili A-bramiju. Nato so predložena dela razobesili v Tržaški občinski galeriji, ki so jo sinoči ob 18.30 odprli občinstvu. Na sliki motiv z nedeljskega slikarskega ex tempore. IIIIMIinilllKlllllIllIllllllllllllllllllimilMIIMIIIIIIIIIIlllllltllllllMIIIIIHIIIIlllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIMmillllllllllllHilllllllMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIflirrilllllllllllllllllllll Tudi letos tradicionalni piranski mednarodni slikarski ex tempore V petek, 25., v soboto, 26., in v nedeljo, 27. t.m., bo v Piranu 13. mednarodno nagradno ex tempore slikarsko tekmovanje, ki ga prireja medobčinski zavod za likovno dejavnost «Obalne galerije*. Ta je povabil k sodelovanju tudi mednarodno žirijo, ki jo bodo sestavljali likovni kritik V. Matekovič iz Zagreba, kustos Obalnih galerij A. Medved, tržaški likovni kritik S. Molesi, kustos ljubljanske Moderne galerije J. Mikuž, piranski slikar P. Zamar ter predstojnik katedre za slikarstvo na beneški akademiji C. Zotti. Pripravljalni odbor vabi k sodelovanju vse slikarje in daje na razpolago naslednje nagrade: prva nagrada 6.000 dinarjev, druga 5.000, tretja 4.000, nagrada skupščine občine Piran za najboljšo sliko na temo Piran 4.000, nagrada Splošne plovbe Piran za najboljšo sliko na temo morje 4.000, nagrada «Droga» Portorož za naj- boljšo sliko na temo soline prav tako 4.000 din. Sledi še šest nagrad šestih hotelov — Bernardin, Metropol, Palače, Piran, Riviera in Strunjan — v obliki 14-dnevne-ga brezplačnega bivanja za eno osebo ali 7-dnevnega brezplačnega bivanja za dve osebi v teh hotelih v oktobru. Nagrajenci so, seveda, dolžni nagrajene slike odstopiti ne glede na prej določene cene. Pripravljalni odbor hkrati daje pogoje, da morajo biti slike najmanj 50x50 cm velike, vendar pa ne nad 150x150 cm. Nadalje morajo slike vsebovati a) prosto temo, b) Istro, Piran, soline, morje. Tehnika je prosta. Izgotovljene morajo biti predložene Obalnim galerijam Piran v soboto, 26. avgusta do 12. ure in opremljene za razstavljanje. Na zadnji strani vsakega dela mora biti označeno ime avtorja, njegov naslov, naslov dela in prodajna cena. Žigo- sanje platen in drugih podlag bo v mestni galeriji Piran od 19. do 25. avgusta med 10. in 12. uro ter med 17. in 19. uro, 26. avgusta pa med 7. in 10. uro. Vsak udeleženec more žigosati le po dve platni oziroma podlagi. Mednarodna žirija bo izbrala najboljša dela in najboljše slikarje nagradila, izbrana dela pa bodo dana na razstavo v Mestni galeriji Piran. Razstava bo trajala od 27. avgusta do 30. septembra. Uradno odprtje razstave in podelitev nagrad pa bo v nedeljo, 27. avgusta ob 20. uri. Umetniki, ki bodo na tekmovanju sodelovali, bodo morali svoja dela dvigniti najkasneje do 31. oktobra in dela, ki ne bodo do tega datuma dvignjena, bodo o-stala last Obalnih galerij. Dela pa, ki ne bodo razstavljena, avtorji lahko dvignejo že od ponedeljka, 28. avgusta dalje. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton 13.30 DNEVNIK 15.55 V evroviziji: Svetovno prvenstvo v plavanju 18.15 Oči, roke in fantazija 18.40 Emil - sedmo nadaljevanje 19.05 Leone Ranger - risanka 19.20 Robinson Crusoe - tretje nadaljevanje 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 LA CADUTA DELLE AQUI-LE - nadaljevanka 21.35 Avtomobili in ljudje 22.20 Jazz koncert National Youth Orchestra Ob koncu DNEVNIK V evroviziji iz Berlina SVETOVNO PRVENSTVO V PLAVANJU Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. URI 13.15 Avditorij A 18.00 Legnano: Kolesarske dirke 18.15 Program za mladino: MLADINA V SVETU 18.45 Lov na prikazen 18.50 DNEVNIK 2 — ŠPORT 19.10 Simplicissimusove prigode 19.45 DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO 20.40 Dnevnik 2 — DOSSIER GRANDANGOLO 21.30 Pendulum — film Film je režiral George Schae-fer. V glavnih vlogah nastopajo George Peppard, Jean Seberg. Richard Kiley, CM* les McGravv itd. Ob koncu DNEVNIK ’ ZADNJE VESTI jugoslovanska tv Ljubljana 10.30 Srečanje Tito - Hua Ku0 v Beogradu, neposreden P nos 17.00 Berlin: v SVETOVNO PRVENSTVO SKOKIH V VODO 19.05 Obzornik 19.15 Daljnogled j.„ 18.50 OJ vsakega jutra raste ŽALEC IN OKOLICA 20.30 DNEVNIK 21.00 Kajmanovo maščevanje 21.35 Trnova pot - nadaljevan 23.00 DNEVNIK 21.35 Glasba takšna in druga1-00.00 Svetovno prvenstvo v p vanju Koper 0 19.30 Svetovno prvenstvo v v vodo 20.30 ODPRTA MEJA 21.00 Otroški kotiček 21.35 Aktualna tema 22.05 Šah mat: IIIŠA V HR1D - TV film ,c. 23.00 Svetovno prvenstvo v 3 vanju ■ ■ Zagreb 19.45 Brigadirski TV studio 21.00 Signali - aktualna odd«» 21.50 Akcije: VARSTVO P«1 DELU . 22.00 Bronco Bullfrog — fi'm TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 7.45 Poletna beležnica; 8.05 Prijateljsko iz Studia 2; 9.05 Veliki orkestri; 9.30 Prelistavanje poldavnine; 9.40 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.45 Gugalnica; 11.00 Radijska dramatizacija; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Zborovska glasba; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Mladi na počitnicah; 14.20 Jugoslovanski glasbeni repertoar; 15.35 Dobra diskoteka; 16.30 Otroci ali veste da...; 17.05 150. obletnica Schubertove smrti; 17.35 Glasbena panorama; 18.05 Zgodovina slovenskega gledališča; 18.20 Za ljubitelje operne glasbe. 21.32 Rock party: 22.00 Ob/o ’ i: /»'■ uri...; 22.30 Komorna glasba Glasbeni program. RADIO 1 7.00 , 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, l4'{jj 17.00, 19.00, 21.00 Poročila, bJ 7.20 Ponoči in davi; 8.40 Gla»B, nch’i°: za dobro jutro; 9.00 Radio anj-. . 11.30 Glasbeni program z N1. ’ 12.05, 13.30 Vi in jaz 78; 14.05 beni program; 14.30 Knjižna d*5, jj teka; 15.00 E...state con noi; L'incantadiavoli; 17.05 Aleksa' 18.35 Veliki; 17.45 Love music^ ^ Politična drama; i9.10 program; 19.15 Kdo, kako, ' kdaj; 19.30 Big groups; 19.45 b ^ beni kontrasti; 20.30 Strnjen3 pereta; 21.05 Splošno sklicanj ’ 21.35 Jazz; 22.00 Glasbene binaciie; 23.05 Lahko noč voSc" KOPER 7.30. 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30 Poročila; 7.15 Jutra- nji servis; 7.05, 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.00, 10.32, 12.50, 16.15 Z nami je...; 9.32 Emme-elle; 10.15 Orkester Baiardi; 10.32 Glasbeni odmor; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.45 Festivalbar; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Plošče; 14.33 Poje Mišo Kovač; 14.45 •■■■Plošče; 15.00 Mladi pred mikrofonom; 15.10 Odmor; 15.15 čast komur čast: 15.32 Orkester in zbor; 15.45 Plošče; 16.00 Pojejo «Panda*; 16.40 Glasbeni flash; 16.45 Orkestri: 17.00 Koledar; 17.05 Poslušajmo...; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Zabavna glasba; 19.00 Glasba po željah; 19.35 Domači pevci; 21.00 Glasbena fantazija; LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 15.00, 16.00, 17.00, 19.00, 20-jjJ Poročila; 7.20 Rekreacija; L, Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz na sporedov; 9.08 Glasbena matinejti 10.05 Počitniško popotovanje; ^ Mladi koncertant; 10.40 Vedre .. lodijc; 11.40 Turistični naP®tjj 12.03 Promenadni koncert; H’,:. Dančs smo izbrali; 13.30 Koae . ,4M Ijišsveti; 13.40 Po doti'3.:'. 14.20 Zabavna glasba; 14.30 y( poročajouvam...; 15.05 V kora* mladimi; 16.30 Mozaik tdaS°J 17.00 «Vrtiljak»; 18.00 Studio 17.; 19.05 Poletni sprehod z simi solisti; 20.20 Obvestila 'n l\ bavna glasba; 20.35 Lahko otroci!; 20.45 Minute z nasanU blou1 Slavko Žnidaršič; 21.00 Sloven-^ zemlja v pesmi in besedi; *' Radijska igra; 22.26 Zvočne skade; 23.20 Skupni program •Jn 1 00.05 Literarni nokturno. Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Opora, ki jo boste dobili pri neki vplivni osebi, vam bo pomagala. Izpeljali boste do konca tvegano nalogo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) S sprejemom nekega posla boste spravili v nevarnost svoj prestiž. Pošteno zavihajte rokave. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) . Nekdo vam bo vsiljeval svoje zamisli, česar ne smete sprejeti. Zaupali vam bodo delikatne podatke. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Primeren dan, da razširite posle in krog sodelavcev. V družini bo prišlo do nesoglasij. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Močno vas bodo napadli, toda vztrajajte pri svojih načrtih, ki so najboljši. V programu je izlet. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Bodite previdni, ko da jate kako izjavo ali kaj podobnega. Predmet boste kritik od ljudi, ki vas ljubijo. 10.) TEHTNICA (od 23. 9. do 23. Z intuicijo se boste dokopa1' ^ najprimernejše rešitve. rj poslovnega partnerja pustit® v miru. 22. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 11.) Dobro ločite čustvene od f,t. slovnih odnosov. Edino tako bost« uspeli v težavnem podvigu- .«) STRELEC (od 23. 11. do 20. V poslovnem krogu dokajšnja ^ petost. Ne prevzemajte novi*1 log. V družini se boste sprl*- <.). KOZOROG (Od 21. 12. do 20- Če boste delali v popolnem ju s sodelavci, boste uspeli, če bo šlo marsikaj narobe. VODNAR (od 21. 1. do 1?; ^o, dobro voljo boste dokončali a ki bo lahko odločilno za nji potek vaših poslovnih nad Ne bodite nestrpni. ^ nj- 3.) RIBI (od 20. 2. do 20. o.i - v>-tančnostjo in hkrati z razum ^ njem si boste utrdili položaj, dite popustljivi. _____________________^ Emil Frelih (AR 40. INDIJSKEGA JUGA (potopis) _________J Za Centralno železniško postajo me je spekter barv potegnil v živahni vrvež velikega prostora nad tristo trgovin in prodajaln, kjer je mogoče kupiti prav vse kar obstaja v Indiji. Bolj kot pisano blago v prodajalnah, izložbah in na pločnikih, so me privlačevali prodajalci, ki sem se jih bil le s težavo otresel. Ce sem se za trenutek ustavil ob nekem predmetu ali se ozrl po blagu z vidnim zanimanjem, že so me obkolili prodajalci in silili k svojim pultom z vsiljivim kriljenjem rok in žlobu-dranjem s katerim šo hoteli v mešanici vsemogočih indijskih jezikov in z nekaj angleškimi popačenkami prevpiti drug drugega. Še hujši so ulični prodajalci, oziroma preprodajalci, ki se jim le stežka izogneš. Ovešeni s kramo ponujajo ceneno blago za nekajkrat višjo ceno, dokler pri neobhodnem barantanju ne popuste pri ceni tudi za več kot polovico. Čeprav so vsiljivi, so zanimivi ti prodajalci. Bolj zaradi njihove podjetnosti, kot pa kupovanja sem se podajal v pogajanja, ker me je zanimalo koliko bodo popustili pri ceni. Gorje če ni hotel popustiti pri tvoji predlagani ceni, ki se ti je zdela najnižja znosna. Vztrajal je pri svoji, hvalil na vse pretege blago in skušal prepričati o pristni in ceneni kvaliteti. Vsilil je blago ali predmet v roke. S težavo jim zavrneš, ker se ga trdovratno branijo sprejeti, češ, morda se bo kupec le omehčal. Končno se mi je posrečilo izviti se iz kroga prebrisanih prodajalcev med katerimi je najti po svoje simpatične ljudi. Pomešal sem se med ljudi in se predal njihovemu toku. Po površnem ogledu trga sem se izmotal iz gneče na drugem koncu bazarja in obstal na robu da bi se še enkrat ozrl na privlačen pisan svet prečudovitih sončnih barv. Komaj sem se bil obrnil je sta! tik ob meni deček, znani prodajalec s široko nasmejanimi ustmi in iskrečimi se očmi. Ponujal mi je ceneno ogrlico po ceni, ki sem mu jo prej namenoma nastavil nizko, da bi se ga bil otresel. Nasmejal sem se njegovi prisrčni nabritosti, kar ga je izredno veselilo. Kazalo je, da me je zasledoval skozi gnečo, da bi mi prodal svoje blago, čeprav po še tako nizki ceni. Kljub temu je zanesljivo še kaj prislužil, sicer me ne bi iskal in prijel za besedo. Čeprav nisem imel namena kupiti cenene ogrlice, sem končno moral popustiti prisrčnemu dečku, ki se je spet vesel, čeprav s skromnim zaslužkom, pomešal v tržni vrvež. Celo pomahal mi je v slovo. Spet sem bil na široki cesti. Nasproti cerkve sv. Andreja, katere stolp je že od daleč vidljiv se nahaja šola umetnosti. Ustanovljena je bila leta 1850 kot prva tovrstna institucija nekdanje madraške države, kjer poučujejo slikarstvo, kiparstvo in rezbarjenje lesa in kovin. Solo umetnosti so poimenovali po njenem vzornem voditelju znamenitem indijskem kiparju in slikarju Sri Devi Prasad Roy Chowdhuryju, ki je vzgojil nešteto mladih umetnikov, študente navajajo it popolnoma svobodnemu oblikovanju njihovih lastnih idej in kompozicij. Vsako leto razstavljajo svoja dela, ki siužijo kot beneficija državi, ki jim omogoča brezplačni študij. Toliko bolj me je zanimal obisk v Državni umetnostni galeriji, že od daleč me je zvabila lepota mogulske arhitekture z neštetimi kupolami in čudovitimi reliefnimi ornamenti. Rožasto opečna barva stavbe se mikavno odraža v širnem negovanem parku z večkotno vodno fontano pred osrednjim širokim stopniščem. Galerijo je leta 1951 svečano izročil javnosti tedanji indijski predsednik Javaharla (Džavaharlal) Nehru. Galerija poseduje bogato kolekcijo starih slik, bronastih kipov in reliefov. Posebne pozornosti sta vredni skulpturi enkraL-ne umetniške lepote Plešoči Šiva kot Nataradža in skupina epskih herojev Rame, njegove žene Site in brata Lakshmana, mojstrski deli iz 11. stoletja. vodstva se v tem kompleksu številnih dvoran obisko^’ kaj lahko zgubi, kot se je bilo skoraj meni zgodilo v ( zaverovanosti ogledovanja, pri mojem prvem obisku P dvajsetimi leti Muzej se deli v geološke, arheološke, antropol0^ botanične, zoološke in še druge oddelke. V njeg°v ^ sklopu se nahaja velika Connemara biblioteka in .f zejska prireditvena dvorana. Posebnost je muzejski utrdbe svetega Jurija, pred katero stavbo že stare top ske cevi opozarjajo, da je v notranjosti razstavljen predmetov, ki se nanašajo na zgodovino utrdbe. Dragocena je zbirka starih podob iz Rajputa in podob v mogulskem in južnoindijskem slogu. Manj je slik modernih slikarjev, ki pa presenetijo še tako moderno orientiranega Evropejca z izredno svobodno likovno miselnostjo. Med modernimi plastikami se izdvajata zlasti kipa s socialno mislijo Glad in Starka, dokaz da so sodobni indijski umetniki dobro seznanjeni z napredno umetnostjo v svetu. Še večje likovno bogastvo hrani Državni muzej ob Pantheon cesti v Egmoru, nedaleč od umetnostne galerije. Ogromen rdečkasti kompleks več stavb s posameznimi zbirkami v središču velikega parka, je največji in drugi najstarejši muzej Indije. Osnovan je bil leta 1851. Brez Državna umetnostna galerija v Madrasu SPORI ŠPORT ŠPORT Ivanje NA SVETOVNEM PRVENSTVU V BERLINU Velika premoč ameriških plavalcev y nedeljo so slavili kar 4 zmage (NDR pa nobene) - V vaterpolu Italija ln Jugoslavija v polfinalu - Kalinina (SZ) osvojila zlato v skokih z deske ®ERLIN — Na svetovnem plavalko *)rvens^vu v Berlinu včeraj ni na sporedu plavalnih tekmo-- pa skj ”"aR-alci 'udi na sPoredu Pa so bili «\PaC pa so nastopili vaterpoli-si,’ Szakalci v vodo (3-metrska de- y aki sinhroniziranega plavanja. , 'fsterpolu so dosegli te izide: 5 ?KUPINA (»•Ua - Kanada »sofpS'ia Sjunija - Kuba r A.' Mehika fcUFINA - K - Nizozemska 4:2 7:3 4:4 11:2 Bol, garija - Izrael 7:4 6:2 f skupina »slavija - Grčija . adžarska - Španija jk. ,enajstih skokih z deske (mo-1 Je lestvica taka: * -%"< (ZDA) 11:2 10:5 U°ffmann (NDR) { j^gnotto (It.) nedy (ZDA) *tOSentm7 CC7l 591,18 552,24 539,31 527,13 519,48 518,47 514,86 510,84 506,46 490,11 J fenkov (SZ) ) Ar°n (Meh.) 1 P°rr (ZRN) S pn°de (VB) l{'hranham (Kan.) vKuzmin (SZ) vpelje so se začela tudi pla-tekmovanja, ki so prinesla ^raz vzhodnonemškim barvam, ^0a'n veliko zmagoslavje ekipi j; ,’ Kazen na 100 \ prsno, kjer s- avil zmago zah. Nemec Kusch, Staii Cj^anci, ki r -i poleg tega pri- w*t tildi V |.seh ostalih moških in ženskih rrierj|(>lnah pobrali prva mesta A- tj^lni nastopi so dali take rezul- hidi tri srebrne kolajne. MOŠKI prosto: h ■■■ prosen: pester (ZDA) 1, in°v rekord prvenstev) 3. K„a";es (ZDA) i. pPbakov (SZ) l(k»arducci (lt) - ® hrbtno: 'K «ca [*necov (SZ) \ b-^son (ZDA) 3, v^ca (ZDA) nuz. lOft 1.1{ 1,1 prsno: 1, 3ch (ZRN) 3, Nh (Kan.) Morken (NDR) w ŽENSKE 1, fc 1,1 mešano: V^Ulkins (ZDA) 1, h1 °v svetovni rekord) 3, ^aington (ZDA) 1. m mešano: r(NDR) 1’51”02 1’51”10 l’5l"33 1’52”82 56” 33 56"69 57”41 1’03”56 1’03”60 103’ 62 2’14”07 2’14”98 2’15”99 Zaključili so tudi ženske skoke z deske. Rezultati so bili taki: 1. Kalinina (SZ) 691,43 2. Potter (ZDA) 643,22 3. Chandler (ZDA) 637,41 V vaterpolu s* v nedeljo odigrali te tekme: A SKUPINA Italija - SZ 5:5 Avstralija - Kanada 6:5 Ob poroki odbornika in bivše odbojkarice DRAGA BOGATCA JULKE BEZELJAK jima iskreno čestita ŠZ Bor. B SKUPINA Romunija - ZDA 3:2 Kuba - Mehika 4:2 C SKUPINA Bolgarija - Nizozemska 4:3 ZRN - Izrael 6:5 D SKUPINA Madžarska - Grčija 6:3 Jugoslavija - Španija 5:4 MLADINSKI ŠESTEROBOJ V TRSTU Slovencem prvo mesto Na nedeljski veslaški regati v Trstu je na tradicinalnem mladinskem šesteroboju reprezentanca Slovenije osvojila prvo mesto, pa čeprav je zbrala enako število točk kot Furlanija - Julijska krajina. Slovenci so bili namreč boljši v posameznih u-vrstitvah. ZMAGOVALCI Četverec «s»: 1. Istra Skif: 1. Veneto Dvojec «brez»: 1. Slovenija Dvojec «s»: 1. Slovenija Četverec «brez»: 1. Koroška Dvojni dvojec: 1. Furlanija - Julijska krajina Osmerec: 1. Furlanija - Julijska krajina LESTVICA 1. Slovenija 40; 2. Furlanija - Julijska krajina 40; 3. Istra 32; 4. Veneto 23; 5. Koroška 17. V zadnjem trenutku se je tekmovanja odpovedala reprezentanca Dunaja. nogomet MEMORIAL ŽARKA RACETA V otvoritveni tekmi remi Srečanje med Primorjem in Bregom se je zaključilo z 2:2 Veliko zanimanje občinstva - Drevi Zarja-Aurisina Primorje — Breg 2:2 (1:2) PRIMORJE: Kapun, Blažina, To-mizza, Tavčar (v 46. min. Bezin), Šugan, Esposito, Santoni (v 78. min. Lanza), Barnaba, Štoka V. (v 46. min. Marasi), Angeleri, Rustja. BREG: Grzinič, Sovič, Klun, Pe-roša, Dagri, Melon, Samec (v 78. min. Jež), Lovriha, Dazara, Anzo-lin, Sternad (v 57. min. Zonta). STRELCI: v 10. min. Angeleri, v 30. min. '(avtogol) Tomizza, v 45. min. Samec, v 74. min. (avtogol) Anzolin. SODNIK: Vedana iz Trsta. Sinoči sta se v otvoritveni tekmi za prvi »Memorial Žarka Raceta* pomerili na Proseku enajsterici Primorja in Brega, ki sta se ob koncu srečanja razšli ori neodločenem izidu 2:2. Nogometni turnir, ki ga organizira proseško Primorje v počastitev spomina n prezgodaj preminulega nogometaša in odbornika Žarka Raceta je vzbudil veliko zanimanje, saj se je otvoritvene tekme u-deležilo veliko število gledalcev. Sodelovala je tudi proseška godba, ki je pred začetkom in med odmorom zaigrala nekaj koračnic. Pred začetnim žvižgom pa sta predsednik Primorja Vatovec in tajnik Brega Žerjal predstavila očetu pokojnega Žarka Raceta nogometaše obeh ekip. Zdaj pa kratka kronika tekme. Že v otvoritvenih udarcih je takoj bilo razvidno, da sta obe ekipi šele v začetnih pripravah. Primor- ........................................m........iiiiiiiiiliiiiiiilIlIHlllimiiiimiiiliiiliiilliillliiillliiliilllliilllllliiiiiiliiilimnilllltliiiililiillinililiiiiiil......""""""""n KOŠARKA V NEDELJSKI PRIJATELJSKI TEKMI V POREČU ZADOVOLJIV NASTOP JUGOSLOVANOV «PJavi» so premagali odlično ameriško vseučiliško moštvo ECAC - Dalipagič je navdušil (43 točk) - tudi nekaj napak 4’08”21 4’09'T3 .,4T4”9i ______ ___ tem tekmo- t c slab start. V prvemu dnevu, ,la v vodi kar pet posamezni-‘«4 'n štafeto, vendar se je le uvrstil v finale. V kva-^C1jah je dosegel drugi najbolj- ■> ^a,je opravila * S ^NADA KOLAJNE v C,(in s ten1 italijanski rekord), L ,u Pa je bil šele peti. \.J9g°slavijo je startal na 200 m toVj Petrič, vendar pa to ni nje- ; ,5Pec-'-' ;---- *>očit, \ “,,'P^cialna disciplina in njego-ev ne predstvalja ne Jugoslavija — ECAC (ZDA) 123:113 (61:47) JUGOSLAVIJA: Krstulovič 6 (0:2), Kičanovič 10 (4:4), žižič 2, Vilfan 2, Jerkov 12 (0:4), Slavnič 15 (3:4), čosič 5 (3:4), Knego 2, Varajič 9 (7:7), Dalipagič 43 (11:16), Deliba-šič 12 (4:4), Skroče 5 (1:1). ECAC (ZDA); Cobb 14 (2:2), Perry 13 (3:3), Nolan, Di Santis 6 (4:5), Durin 8 (2:2), Bradley 19 (7:10), Roma 8, Ruland 2 (2:3), Brookj 29 (9:12), Bowers 4 (2:2). SODNIKA: Prelivov« 1i'n Matijevič (oba Zagreb). PTOU Jd^6slaW3'a,IH33!46: ECAC 33:41. ON: Jugoslavija 28, ECAC 32. PON: Ruland (28), Roma (34), Bradley (35), Knego (38). Gledalcev: 2.500. Po večtedenskih pripravah je jugoslovanska košarkarska reprezentanca, ki bo od 1. do 15. oktobra nastopila na SP v Manili, v nedeljo v Poreču odigrala svojo prvo prijateljsko tekmo. Varovanci trenerja Nikoliča so se spoprijeli z močno reprezentanco vzhodnih vseučilišč ZDA (ECAC). Več kot 2.000 ljudi je bilo nad tem srečanjem navdušeno. Američani so bili namreč «plavim» odličen tekmec in srečanje je bilo na trenutke izredno kakovostno, pa čeprav sta bili na splošno obe ekipi dokaj pomanjkljivi v obrambi. Junak tekme je bil vsekakor Dalipagič, ki je dosegel kar 43 točk in je bil za Američane nerešljiva uganka. «Počutil sem se zelo dobro. Morda tudi preveč. 3ojim se namreč, da sem te sedaj dosegel polno formo, ko pa je do svetovnega prvenstva še več kot dva meseca*, nam je ob koncu tekme dejal Dražen Dalipagič. Čeprav je bila v tem srečanju zmaga Jugoslovanov povsem zaslužena, pa sq »plavi* zagrešili tudi več napak. Predvsem v obrambi je bilo pod’ košem dokaj zmede. Videti je bilo namreč, da Knego in Krstulovič, ki sta gotovo več i-grala od čosiča, nista mogla zaustaviti sicer odličnih centrov gostov, med katerimi je bil še zlasti uspešen Michael Brooks. Tudi variante bekovskih parov, ki jih je Nikolič razvrstil med tekmo (Kičanovič - Delibašič; Kičanovič -Slavnič in celo Skroče - Vilfan) niso povsem uspele. Vprašamo se tudi, zakaj Nikolič ni uvrstil med dvanajsterico Radovanoviča, ki bi verjetno bolje opravil svoj posel od Knega in Krstuloviča. Glede krilne pozicije je seveda na dlani, da je trenutno Dalipagič nenadomestljiv in da se bo moral Varajič še naprej zadovoljiti z občasnim igranjem. ne razočaranja. ..................................................................................»•••m.......n..... DVOBOJ ZA SP V BAGUIU A. KARPOV ŽE VODI S 3:1 Hude napake Viktorja Korčnoja - Izzivalec stalno v časovnih liskah - Karpov je sedaj favorit za osvojitev končne zmage %n ^delja je pomenila v šahov-^ „ avoboju za naslov svetovne-Seni a med Karpovom in Korenit . Mik preobrat: svetovni pr-iHiiU nePričakovano osvojil obe S jfehi partiji (13. in 14.) ter \ai?0vedel s 3 proti L To je H l* hud udarec za izzivalca, J i,.Trega je sploh vprašljivo, > t>a S°- °P°mogeL Po drugi stra-'ata U dve zmagi v enem SSia t)nevu Karpovu mnogo za-t C V 'as*-ne m°d> ter seveda hi-optimizma za končno zma-Ka ie do tako temeljitega pre-■?istaSP*0'1 Prišlo. V nedeljo zju-(j*>, u, Sahista nadaljevala 13. par-v ata jo prekinila že v četr-r^oi ar Pa jp za nadaljevanje f Sa ! vprašal prosti dan, tako jDi D.'° Preložili na nedeljo. Med-b8|,81a S*;a šah ista v soboto že o-ti-i bp Pas'ednjo partijo, ki sta jo 'j ®a>oila, tako da je bila tu-^fi,, Q.a sporedu v nedeljo. ^ D i »Stl ' v J?[a partija je bila prekinje položaju za izzivalca, j Pa je bila tudi zelo zaple-vlrčt)Qj odprta vsem možnostim. cMli r je za kuvertirano potezo v ib! ‘,f) ninut, verjetno pa ni L' l. ‘jse, saj je svetovni pr-jjšh -jlvečjo lahkoto v nekaj po-\ >» 'eoačil. Sledil ;e manevrski p.dj i Ql'čnoju pa je spet (kot je ilsKo, ,aavada) zapadel v časovno 5 5r0|.V' 5fi potezi je naredil ze-Pert; ■ naPako (podobno tisti v tiN žahf ’ l<0 n' videl mat v štirih hi letn,!'■ Saj se je znašel pred ne-aij lzbiro, ali naj izgubi kra-6%ia ba pade pod matni napad. (;,eda| je v drugi varianti t<»r 'im Ne,: P°tez Pred matom, v *l- To je bil za izzivalca 0 hud udarec, saj se je 'Paga spremenila v poraz, najhujše pa je bilo to, da je moral Korčnoj takoj po tem porazu o-digrati nadaljevanje naslednje, 14. partije. Vendar pa tu ni bilo nikakršnih problemov. Korčnoj je partijo prekinil v izgubljenem položaju, le formalno je povlekel 11 potez, predno je že drugič v enem samem dnevu podpisal predajo. Le kaj naj mislimo ob tem nepričakovanem polomu izzivalca, ki bi mu zmaga na tem dvoboju pomenila še mnogo več od samega vetovnega naslova? Po vsej verjetnosti Korčnoj ni zrel za naslov svetovnega prvaka. To je verjetno huda trditev, vendar pa zelo stvar na, to pa iz več razlogov. Prvič: nediscipliniranost pri razporejanju časa za razmišljanje. Nedopustno je za šahista, ki meri na naslov svetovnega prvaka, da zapade vedno v časovno stisko, nedopustno je, da mora Korčnoj svojih zadnji 10 ali pa celo 15 potez odigrati v nekaj minutah. Prav tako si lahko razložimo netočno igro tik pred prekinitvijo, ko je izzivalec v nekaj potezah zapravil vse, kar je do tlej gradil. Drugič: grobe napake, kar pa je delno povezano s prejšnjo trditvijo. Korčnoj igra večji del partije zelo dobro in večkrat popolnoma nadigra nasprotnika, v ključnih trenutkih pa nerazumljivo greši. Pomisliti moramo samo na peto partijo, ko je spregledal mat v štirih ter še pravkar zaključeno 13. partijo, o kateri smo pravkar govorili. Šahist, ki meri na najvišji možni naslov, ne more zagrešiti takih napak. To je proti šahovski logiki, ki ie med drugim tudi gra preciznosti. Pomanjkanje časa za razmišljanje pri takih na pakah še ne more biti opravičilo. Ključne poteze je treba videti tudi Nikolič je v Poreču začel s tole postavo: Kičanovič, Delibašič, Dalipagič, Jerkov in čosič. Prva be-kovska menjava je seveda Slavnič, kaže tudi, da je Jerkov povsem nenadomestljiv na mestu »centra-posta*, medtem ko naj bi na mestu drugega visokega centra lahko i-gralo več košarkarjev, med katerimi seveda naj bi prednjačil čosič, nakar pa se bo verjetno Nikolič odločil za primernega igralca, kot mu bo narekovala taktika za posamezne tekme.1 Tako torej o p vem nastopu splavih* pred bližnjim SP. Kot vidimo, velikih sprememb ni. Nikolič v glavnem nadaljuje delo z istimi reprezentanti, ki so Jugoslaviji v zadnjih letih priborili vrsto izrednih uspehov. In na koncu še mnenje Nikoliče-vega pomočnika Petra Skansija: opo'noma razočarali, zato bo treba za bolj objektivne ocene počakati na njihove naslednje nastope. Nedeljska tekma pa je bila res skoraj neverjetna, saj se je 1. polčas končal brez golov. V nadaljevanju pa so povedli domačini s Čalasa-nom, nato pa so gostje dosegli štiri zaporedne gole, preden je v zadnji minuti še enkrat Čalasan dosegel zadetek. IZIDI 2. KOLA Beograd - Budučnost 1:1 Olimpija - Partizan 2:4 Hajduk - Sloboda 1:1 Željezničar - Zagreb 2:1 Dinamo - Sarajevo 2:1 Radnički - Rijeka 1:1 Borac - Vojvodina 2:0 Osijek - Velež 2:0 Napredak - Crvena zvezda 0:1 LESTVICA Crvena zvezda 4, Sloboda, Osijek, Rijeka 3, Napredak, Velež, Sarajevo, Dinamo, Beograd, Hajduk, Radnički, Partizan, Borac, Željezničar 2, Zagreb, Budučnost, Vojvodina 1, O-limpija 0. KOLESARSTVO NA SVETOVNEM PRVENSTVU Kolajna tudi za Italijo Bronasto odličje je osvojila Bissolijeva v zasledovalni vožnji Svetovno kolesarsko prvenstvo v Miinchnu se nadaljuje brez zastojev, ob odlični organizaciji. V nedeljo so podelili še dva naslova. V zasledovalni vožnji pri ženskah je prvo mesto osvojila Nizozemka Van Oostenova, ki je v finalni vožnji premagala rojakinjo Riemersmore-vo. V isti konkurenci je prvo kolajno na tem prvenstvu osvojila tudi Italija po zaslugi Bi6solijeve, ki je v boju za bronasto odličje premagala Kanadčanko Strongovo. . Zelo dramatičen^ bil razplet fi-hklne hitrostne vožnje za tandeme. V prvi vožnji sta*.Aa*eričana Ash Barczemski p»~**epr8vilnem posegu čehoslovaške dvojice Vackar -Vymazal padla in se resneje poškodovala, tako da sta se morala zateči v bolnico. Mednarodna žirija je diskvalificirala čehoslovaška predstavnika, ker pa se Američana, razumljivo, nista prijavila na startu v drugi vožnji, je zmaga vseeno pripadla vzhodnim kolesarjem, kar je, seveda, izzvalo val ogorčenja med gledalci, obenem pa hudo razvrednotilo delovanje žirije. Včeraj pa je Belgijec De Jonck-heere osvojil zlato kolajno v dirki posameznikov po točkah. Drugi se je uvrstil Švicar Baumgartner, 3. pa je bil Francoz Rebiere. Sinoči so opravili finale hitrostne vožnje profesionalcev. Končna lestvica: 1. Nakano (Japonska) 2. Berkmann (ZRN) 3. Sugano (Japonska) 4. Turrini (Italija) 5. Takaši (Japonska) 6. Clark (Avstralija) 7. Sugata (Japonska) 8. Nicholson (Avstralija) NA DIRKAH V LOMBARDIJI Moser in Saronni po enkrat uspešna Od nedelje do danes so po lom-bardijskih cestah na sporedu tri kolesarske dirke, ki so zaradi bližnjega svetovnega prvenstva še posebno zanimive. V prvi izmed teh treh dirk, v nedeljski «Tre valli varesine* je slavil veliki favorit svetovnega prvenstva Francesco Moser, ki je na enodnevnih tekmovanjih res močnejši od ostalih. Moser je sicer zmagal v sprintu, njegova zmaga pa dokazuje njegovo premoč. Ta njegova zmaga mu je seveda dala ponovno možnost polemik, še posebno pa jo Moser ima s Saronni-jem, ki jo po njegovem mnenju izven forme. To bi lahko tudi držalo, če ne bi vse te govorice Saronni včeraj izneveril v drugi lom-bardijski dirki. «JAMNIČKA 78» v brzopotezni igri, ko imata igralca, ki sedita za šahovnico, 5 minut za celo partijo, ne pa dve uri in Dol za 40 potez. Karpov res nima Korčnojeve fantazije in šahovske energije, vendar pa je izredno soliden igralec, predvsem pa ne dela takih napak, ki v trenutku sprevržejo tok partije. Prav zato je, seveda mimo rezultata, Karpov vsekakor favorit. D. Jelinčič KOŠARKA MLADINKO EP Italija- Francija Jugoslavija - Romunija ROSETO DEGLI ABRUZZI -- Po včerajšnji otvoritvi bo danes v Ro-setu degli Abruzzi in v Teramu start mladinskega evropskega košarkar skega prvenstva. V današnjih, uvodnih tekmah bosta seveda zaposleni tudi Italija in Jugoslavija, ki igrata v različnih skupinah in ki bi morcli danes brez posebnih težav premostiti prvo oviro. Današnji spored: SKUPINA A iRoseto degli Abruzzi): SZ - Grčija (18.30); Španija Belgija (20.30); Italija - Francija (22.30). SKUPINA B (Teramo): Bolgarija Poljska (17.30); Jugoslavija - Romu-ni is (19 301; Ac"- TurčUa 121 301 TENIS STOWE — Američan Connors je zmagal na mednarodnem teniškem turnirju v tem mestu. V finalu je premagal rojaka Guilliksona s 6:2, 6:3. Tretji turnir Jugoplastiki SUPETAR — Tretji mednarodni košarkarski turnir za trofejo «Jam-nička 78» se je zaključil z zmago splitske Jugoplastike, ki je v finalu za 1, mesto premagala Cibono z 80:78. V finalu za 3. mesto pa je ameriška ekipa ECTC odpravila poljsko reprezentanco s 84:75. Na skupni lestvici vseh treh turnirjev so bili prvi Američani, Cibo-na je bila druga, tretja Jugoplasti-ka, četrta pa reprezentanca Poljske NOGOMET Več tekem prvoligašev Nadaljujejo se prijateljska srečanja italijanskih prvoligašev, nasprotniki pa so vedno zahtevnejši in kakovostnejši. V Viareggiu so odigrali prvo srečanje «turnirja Tirena*. Milanski Inter je premagal zahod-nonemško ekipo Herte z 1:0 (strelec Beccalossi), Fiorentina pa je odpravila Vicenzo z 2:1 (gole sta dosegla Rossi in.Sella 2). Finalno srečanje med iorentino in Inter-jem bo na sporedu danes. IZIDI OSTALIH SREČANJ Udinese - Milen Atalanta - Juventus Pescara - Roma Lamezia - Catanzaro Lazio - Voj. reprezentanca Spal - Napoli Genoa - Torino KOLESARSTVO V KATEGORIJI JUNIORJEV Čok z desetim mestom zadovoljil Med veterani so se zmanjšale možnosti Adrie, da osvoji nasiov deželnega prvaka 0:2 1:1 2:0 1:3 1:1 0:0 0:0 ANTWERPEN - Urugvajska e-, ki ^ napovedali svoj prihod) in po zaključku obre- uradnem sestanku dogovorila, da bodo o posameznih sklopih vprašanj podrobneje razpravljali njuni sodelavci, in sicer posebej o gospodarskem in‘ znMtilštVčfto - tefihl2: nem sodelovanju, posebej o partijskih stikih in posebej o žgočih mednarodnih vprašahjlh, kar bo razumljivo predmet pogovorov dvo jice zunanjih ministrov. V prvih pogovorih so ob Titu sodelovali člani jugoslovanske delegacije Fadil Hodža, Vidoje Žarko-vič, Veselin Djuranovič, Stane Dolanc, Miloš Minič, Aleksandar Gr-ličkov in drugi, s kitajske strani pa poleg predsednika Hua Kuo-fenga tudi vsi člani delegacije. Kitajski voditelj je Titu vnovič izrazil svoje veliko spoštovanje in zadovoljstvo, da ima po letu dni spet priložnost za srečanje in pogovore z njim. Obe strani sta — kakor dov v spomin pokojnemu Pavlu VI., se v Vatikanu množijo stiki in pogovori med »veliki volivci*. Po po-rocanju časopisnih agencij so imeli tajniki cerkvenih prelatov veliko dela pri izmenjavi telefonskih številk ih naslovov kardinalov in pri pripravljanju srečanj, Ta splet stikov, ki so ga ameriški kardinali označili kot »konklave brez imen*, je najbrž dokaz, da «veliki volivci* že pripravljajo kandidature ali vsaj, da pripravljajo skupne nastope, o katerih pa se spričo nepredirne molčečnosti prelatov ne ve veliko. Imena možnih kandidatov, ki krožijo v Rimu, so vedno ista, kot kaže se pa postopno spreminjajo možnosti le-teh, da bodo izvoljeni. Na vrhu lestvice sta zaenkrat italijanska kardinala Se-bastiano Baggio in Sergio Pigne- tuiHiiiiiiiimHiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHmiiiifiiiiimiuiuiiiiHiimmiimniiiHiiimmiiiH Torba Morovih morilcev doli, ki bi ju, politično vzeto, lahko označili za «centrista». Tudi če za trenutek prezremo dejstvo, da sta italijanska prelata res najresnejša kandidata za nasledstvo papeža Pavla VI., je ponavljanje njunih imen zelo značilno, saj kaže, da se kolegij kardinalov resno nagiba k izvolitvi zmernega papeža, ki bo lahkp nadaljeval Montinijevo delo in se bo soočil ter spoprijel z vsemi še ne-i-ešei}(ftii problemi, ............. Nekateri, kot n.pr. newyorški škof Terence Gooke (lo-ta se je s svojima kolegoma iz ZDA Umbertom Medeirosom in Thymoty.jem Man-ningom srečal s časnikarji) menijo, da bi moral papež biti »duhov- IZPRED ŠKOTSKE OBALE Sovjetska podmornica odplula v Murmansk LONDON — Sovjetska jedrska podmornica razreda «echo II* (5.000 ton), ki ima na krovu rakete z atomsko konico, je po okvari, zaradi katere je morala v soboto po- RIM — Rimski sodniki, ki vodijo preiskavo o ugrabitvi in uboju predsednika krščanske demokracije Alda Mora, še vedno iščejo pot iz slepe ulice, v katero so zašli po petmesečni preiskavi. To je najbrž smisel včerajšnje pobude načelnika preiskovalnega urada dr. Galluccija, ki je razdelil časnikarjem slike torbe, ki so jo teroristi pozabili v Ul. Fani takoj po krvavi zasedi. Preiskovalci u-pajo, da bodo tako lahko dobili vsaj nekaj indicij o proizvajalcih ali vsaj prodajalcih torbe. Gre za črno plastično torbo, na kateri je razviden napis «Alitalia», ki so ga teroristi najbrž prilepili, da bi preslepili Morovo spremstvo (sami so bili, kot znano, preoblečeni v pilote italijanske letalske družbe). Sodeč po napisu, ki je vtisnjen v plastiko »Made in Ger-many», je torbo proizvedla neka nemška tovarna, vendar preiskovalcem doslej še ni uspelo ugotoviti, za katero tovarno gre. Dejstvo, da je nemški proizvod pa naj bi nov dokaz o povezavi med rdečimi brigadisti in zahodnonemškimi terorističnimi skupinami. Ta domnevna vez, ki jo skušajo sodniki osvetliti, je zaenkrat po mnenju preiskovalcev najbolj tehtna dosedanja sled. V upanju, da bi zbrali kaj več indicij, so včeraj začeli zopet z zasliševanjem o-čividcev, vsaj eden od katerih naj bi slišal nekega napadalca, kako je lomil italijanščino z nemškim naglasom, pajdaš pa naj bi se o-bmil nanj s «Tovariš Franz*. Istočasno so sodniki zaslišali tudi dopisnika nemškega tednika «Der Spiegel* v Rimu, kateremu je domnevni terorist Hans Joachim Klein pred približno enim letom pisal, da se namerava umakniti z odra terorizma in mu kot dokaz poslal lastno pištolo. Časnikar je potrdil okoliščino, ni pa vedel povedati imena kolega, ki se je pred približno enim mesecem razgovar-ial s teroristom. Sodniki sumijo, da se je Klein po napadu na sedež OPEČ na Dunaju dalj časa skrival v Italiji in je bil gost BR. Končno gre v okviru preiskave še omeniti, da so sodniki včeraj zaslišali neko Rimljanko, ki je o-sumljena, da je v stiku s prevratniško skupino. O izidu zasliševanja pa ni bilo mogoče zvedeti ničesar. (vt) (Na sliki: torba, ki so jo teroristi pustili v Ul. Fani) Doberman pregrizel 7-milimetrsko žico Česa vsega ne premore žival.v življenjski stiski - ponoven dokaz nepričakovanih sposobnosti živali, ki se bori s smrtjo prihaja iz Terske doline. V tej, dolini ir} v hribovitih Mužcih nasploh 'so se v zadnjih letih merjasci tako razpasli, da jim nastavljajo pasti: kmetje zato, da bi ubranili svoj pridelek, divji lovci pa zato, da žival prodajo restavracijam na Furlanskem, kjer zelo cenijo to. meso. Seveda je postavljanje pasti in že zlasti zank strogo prepovedano, saj v zanko stisnjena žival umre po dolgih mukah. Poleg tega pa se v past lahko ujame katerakoli žival. Tako se je v jekleno zanko postavljeno v gozdiču nad Potoki pri Centri ujel pes pasme doberman. Sedem - milimetrov debela jeklena žica se mu je \ tako zategnila okrog trebuha, da uboga žival ni več mogla dihati. Obupan gospodar ni znal nuditi psu nobene pomoči, ker je bila zanka tako spretno zvita, da se je ni dalo razvozlati. Z zadnjimi silami je tedaj doberman enostavno žico pregrizel. njih noben kandidat dobil potrebne dvetretjinske večine in da bi se «veliki volivci* lahko celo odločili za kardinala, ki glede na dosedanje govorice ne sodi v krog kandidatov, (vt) 20 kilometrov vozil po levem cestišču avtoceste FIRENCE — Šofer danskega tovornjaka Reimer Andersen bo nedvomno ostal v trajnem spominu prometne policije iz Firenc, saj je predsinočnjim vozil celih 20 kilometrov po levem cestišču avtoceste sonca, za nameček s prižganimi dolgimi žarometi in le po naključju ni povzročil nesreče. Težko vozilo so po večminutnem zasledovanju ustavili, ko so zaprli cestišče s policijskim avtom. Iz tovornjakove kabine so prometniki izvlekli kot klado pijanega Andersena, ki je po nekaj urah, ko je prebolel mačka, priznal, da ga je imel preveč pod kapo, saj se je pred «podvigom» napil piva in viskija. Šofer je v joku obljubil, da bo odslej manj pil. Policija ga je prijavila sodišču, ni mu pa vzela vozniškega dovolje- RIM — Na mednarodnem deviznem trgu si je dolar spet opomogel. Po hudem padcu, ki ga je ameriška valuta doživela prejšnji petek, je včeraj, po začetnem obotavljanju začela skokovito rasti. V Tokiu se je dolar povrnil na 193 jenov za eno ameriško enoto, v Frankfurtu na 2 marki in v Ziirichu na 1,66 švicarskega franka. Za primerjavo naj navedemo, kaj se je dogajalo prej pri zamenjavi lire in dolarja; prejšnji petek je dolar padel na 829 lir, včeraj pa je kotiral 841,25 lire. V primerjavi z drugimi «močnimi» valutami pa je lira nekoliko pridobila. To velja zlasti za nemško marko, švicarski' frank, francoski frank in angleški funt šterling. To obnašanje lire, ki zgublja na svoji vrednosti do dolarja in pridobiva glede «močnih» valut; je posledica manevra italijanskih valutnih oblasti, ki pri svoji politiki upoštevajo politiko «ela stične* povezanosti z dolarjem. To pomeni, da je italijanska lira sicer precej močno vezana na ameriški dolar, ker je pač vezana na ameriško gospodarstvo na splošno, toda ne sme pozabiti, da je njena povezava z valutami in gospodarstvi evropskega skupnega trga tako zelo močna. Zato italijanske valutne oblasti dopuščajo sicer, da se lira v odsou do dolarja okrepi, ali pa izgubi na svoji vrednosti, toda ne nekontrolirano. Ža izvajanje take politike mora italijanska državna banka (Banca d’I-talia) razpolagati z rezervami konvertibilnih valut. Prav v tem pogledu pa je stanje sedaj zadovoljivo. Vse valute pa si ne morejo vedno privoščiti takih manevrov. To se je zgodilo na primer sedaj turški liri. Turške oblasti so namreč namignile, da bodo povezale svojo denarno enoto s posebnimi pravicami do izplačil iz Mednarodnega monetarnega sklada, ki tako ne bo več odvisna od dolarja. Nekaj podobnega so svoj čas zagrozile tudi nekatere članice OPEČ zaradi neprestane devalvacije dolarja. Ali je zadnji porast vrednosti a-meriške valute odraz neke stabilizacije, ali pa gre le, za .trenuten pojav, ki so ga povzročili bolj psihološki razlogi kot pa neka stvarnost? V zahodnoevropskih krogih prevladuje mnenje, da je ta pojav le začasen in da bo dolar spet zdrsnil navzdol pri svoji vrednosti. Na kaj opirajo te svoje trditve? Strokovnjaki odgovarjajo, da je drsenje dolarja neizogibno, ker ameriške državne in valutne oblasti niso sprejele takih ukrepov, ki bi utegnili preprečiti pojav. Samo zvišanje o-brestne mere za 0,50 odst. je premalo, da bi se vplivalo učinkovito na notranjo likvidnost ameriškega denarnega trga. Dolarjev je preveč, uvoz, posebno nafte, se še povečuje in zelo verjetno se Carterju ne bo posrečilo izpeljati svoje energetske politike. Zelo verjetno je, da se bo moral Carter omejiti na zapiranje ameriškega uvoza iz drugih držav (torej protekcionistična politika), ki bo hudo prizadela posebno zahodnonemški in tudi japonski izvoz. Amerikanci pa pravijo, da je njihov gospodarski položaj trden, da bo Carter zelo verjetno izpeljal svoj energetski načrt. Posrečilo naj bi se mu med drugim liberalizirati tudi domačo proizvodnjo petroleja. Za sedaj je kongres dal svoj pristanek na liberalizacijo trgovine z metanom. Pripomniti je treba, da se je do sedaj metan prodajal v ZDA po diktiranih cenah (različne v različnih državah), toda precej ceneje kot na mednarodnem trgu. Z liberalizacijo naj bi se znižala najprej potrošnja metana in pozneje (upajo) tudi petroleja. Tako naj bi se deficit plačilne bilance znižal, kar bi prispevalo k utrditvi dolarja. Amerikanci pa zavračajo obtožbe, da gredo po poti protekcionistične politike. Ameriški tajnik za energijo Schle-singer je izjavil, da se bo zavzemal za odločno energetsko politiko, ki pa bo terjala velike žrtve od rikancev, sicer pa bo odstopih V ječo zaradi marihuane'* RIM — Cariniki in finančni str^ niki na letališču v FiumicU11* . včeraj aretirali ganskega drža na Harrisa Marteya ter Niš^L Hasana Imana in Jonesa Aiz®" V Italijo so hoteli pritihotapil-kg marihuane v skupmi vre°”);io okrog 20 milijonov lir. Zdaj v jetnišnici Regina Coeli na ra ™ ani f lago sodnim oblastem. Karabinjerji so z druge stra' Civitavecchii in v Cerveterij".fl dispoli) zalotili Gaetana Gathi® 0. Enrica Rodia, ko sta motovili18 ^ koli nasadov indijske konopl)e’ * sta ju uredila na lastnih vrt® Tudi onadva sta že v zapor"' ■Mihih.iiiiniiilimiiiiinHfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHliilni*niiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiitniiiH"l,,llf Delovna vnema pa taka! nja. IIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMniltllllltllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIMIHIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMimilllltlllllllllllltllllllmillllllllMIIIimiUlllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllll1111 Bernardo Bertolucci, ki je zaslovel po nekaterih res dobrih stva* pa tudi polemikah, ki so jih spremljale, se je lotil režije novega ^ .j «La luna* kar z obema rokama v mavcu (Telefoto AN-5 ...* VČERAJ V PORDENONU nik in dušni pastir* prej kot diplomat, kot je to bil Pavel VI., medtem ko so drugi mnenja, da mora papež danes biti »politik*, pa čeravno v najširšem pomenu-besede. «Nujno je — poudarjajo — da se papež bori za mir in pravičnost, saj brez pravičnosti ni niti miru*. Ameriški kardinali so bili tudi mnenja, da narodnost novega papeža nima velikega pomena. saj je on predvsem rimski škof (pri tem so dali velikega poudarka mednarodni vlogi Rima) in bo kot tak moral iz mesta, ki je na meji med «blokoma», voditi svojo »politiko* miru in ravnovesja. Obenem so izrazili upanje, da bo novi papež imel dovolj posluha za vprašanje' emigrantov, za tiste, ki so potisnjeni ob rob družbe, in za problematiko neraz vitih držav in držav v razvoju. Končno so na izrecno vprašanje časnikarjev izjavili, da konklave najbrž «ne bo zelo dolg», niso pa, hoteli biti točnejši. V bistvu so se prilagodili prevladujoči usmeritvi kardinalov, od katerih noče nihče z bolj preciznimi napovedmi, na dan. Vsi se v razgovorih s časnikarji omejujejo le na dvoumne »borno videli*. Poznavalci sodijo,' da to pomeni, da najbrž ne - bo- pri prvih glasova- Avto v obcestni drog: Tržačanka ob življenje Gre za 44-letno Mario Carniel, ki je stanovala v Ul. Cologna - Trije ljudje ranjeni - Kaže, da šofer ni opazil izstopne postaje avtoceste PORDENON — V bližini izstopne postaje avtoceste Portogruaro-Porde-non se je v noči med nedeljo in ponedeljkom pripetila huda prometna nesreča, v kateri je izgubila življenje 40-letna Tržačana Maria Carniel iz Ul. Cologna, medtem ko so bile tri osebe ranjene. Avtomobil tržaške registracije, ki ga je upravljal 40-letni Claudio Delise iz Ul. Apiari 7 in v katerem so se poleg nesrečne Camielove peljali še 44-letni Luciano Palcich iz Lonjerske ceste 175 in 33-letna Nivea čok iz Ul, S. Primo je silovito trčil v drog električne napeljave. Voznik avtomobila najbrž ni opazil izstopne postaje avtoceste, na kateri se ne plačuje cestnine in z vso hitrostjo zavozil na državno cesto. Avtomobil je najprej trčil v obcestni kamen, nato zavozil na bližnji travnik kjer je trčil v drog električne napeljave. Iz skrotovičene pločevine, so reševalci potegnili ranjene potnike in jih nemudoma odpeljali v pordenonsko bolnišnico. Žal pa je nesrečna Car-nielova, ki je zadobila hude udarce v glavo, izdihnila takoj po sprejetju v bolnišnico, medtem ko zdravstveno stanje ostalih treh potnikov ni zaskrbljujoče. čeprav se bodo morali zdraviti vsi nad mesec dni. Eden izmed ranjencev je povedal cestni policiji, da je skupina preživela nedeljski večer v Polcenigu v bližini Pordenona in nato se vračala proti Tfstu, Delise pa je medtem zgrešil pdt. saj je zavil na avtocesto, ki pelje v Pordenon, namesto na tisto, ki pelje v naše mesto, (st) ODPRLI SO GA PREJŠNJO SOBOTO # Vrsta strokovnih predavan) na mednarodnem kmetij živilskem sejmu v G. Radgo& Važna vloga pri utrjevanju obmejnega gospodarskega sodeloy S tiskovne konference v Železni Kapli CELOVEC -— Manjšino ne tarejo samo narodnostni problemi, temveč v dobršni meri tudi družbenoekonomski, kar je prišlo do izraza na sobotni tiskovni konferenci, ko so razpravljali o sanaciji tovarne celuloze v Rebrci pri Železni Kapli na Koroškem, število prebivalstva se v kapelski občini že vrsto let zmanjšuje kot posledica manjšega gospodarskega potenciala občine. Dvomesečna zapora tovarne celuloze v Rebrci je ta družbenogospodarski problem še zaostrila, saj je v tovarni delalo 250 uslužbencev (leta 1965 pa skoraj 400). Usoda obrata v Rebrci je tesno povezana z odločitvijo, ki jo bo sprejela lastnica tovarne Erker -Hočevar. Ponujajo se ji namreč dve rešitvi, in sicer: sama naj bi krila manjkajoči kapital, ki bi omogočil modernizacijo podjetja in zmanjšanje proizvodnih stroškov, v drugem primeru pa bi pet jugoslovanskih podjetij vložilo v obrat 60 milijonov šilingov in s tem odkupilo 40-odstotni lastniški delež, obenem bi jugoslovanska t podjetja zagotovila določen stalen odkup 60 80 odstotkov letne proizvodnje celuloze. GORNJA RADGONA — V tem obmejnem mestu so v soboto odprli XVI. mednarodni kmetijsko - živilski sejem, na katerem sodeluje blizu 500 razstavljavcev — od tega 90 tujih — ki nastopajo pa kar 3.000 delovnih organizacij z 12 tisoč eksponati, ki so lepo razporejeni na novo in sodobno urejenem, 50 tisoč kv. m velikem sejemskem prostoru. Posebno mesto ima sejem, ki je od nedavnega v okviru ljubljanskega gospodarskega razstavišča. tudi v mednarodnem, zlasti pa v obmejnem sodelovanju z Avstrijo, Italijo in Madžarsko. Mednarodni kmetijsko - živilski sejem v Radgoni je odprl predsednik skupščine socialistične republike Slovenije Milan Kučan ter velikemu številu zbranih govoril o prizade vanjih Jugoslavije in tudi Slovenije pri nadaljnjem razvoju družbenega in zasebnega kmetijstva ter žiyil-sko-predelovalne industrije. Na prireditvi, je podčrtal predsednik skupščine, se neposredno soočajo možnosti našega kmetijskega razvoja tudi z mednarodnimi dosežki; praksa se povezuje s teorijo, pomembno violo pa imajo tudi sočasne prireditve in posvetovanja. Prav številna strokovna srečanja, na katerih bodo sodelovali priznani kmetijski in drugi strokovnjaki, bodo zanimiva tudi letos, vse do 27. avgusta, ko bodo sejem zaprli. Včerajšnji dan so namenili dnevu slo venskih živinorejcev, sicer pa so bila še predavanja za vinogradnike, govor je bil o proizvodnji mleka, o varstvu rastlin, prikazali so delo a# •n f sodobnih kmetijskih strojev 'n Jjij. redili še vrsto drugih posvete ^jjj V času sejma se bo sestala mešana jugoslovansko - mad* komisija, ki bo razpravljala 0 „j» širitvi gospodarskega sodelo^r med Slovenijo in mejnimi 1113 večj’ skimi županijami, pa tudi 0 prisotnosti madžarskega "tud' 1 i*S> stva na sejmu v Radgoni. To j; o razgovori bodo predvidoma lgyij8 gospodarskem sodelovanju z Av in Italijo. , nsu Radgonski sejem, ki sodi 01 jjg®' večje tovrstne prireditve v slaviji je torej poleg svoje ra.’est®' ne dejavnosti tudi pomembno "'v®' kjer bodo sklepali številne dTsj » re o nakupu in prodaji, državnem merilu ali v medn® rj-trgovini. Pa še to; priredite^ ^1« čunajo, da si bo sejem do 150 tisoč obiskovalcev 'ri slavije in tudi iz sosednjih dr* Ernest K"*' ,®I' ladjar Imdo zabodel španskojja sindikalist ALMERLA (Andaluzija) Tj M'1’ ladjar je z nožem hudo ranllodse',, nega tajnika ribolovnega »delavskih komisij* (komun A' usmerjenega sindikata) JaV,e yestagana, ki je zaposlen n $ njegovih ladij, žrtev nat,.aL,'iei1'„ katerega je prišlo v nepoJ^Vjjifir okoliščinah, so sprejeli v tU" ijii5 pokrajinsko bolnišnico s Prl prognozo.