Franci Šali: Brigade pi hitrejši življenjski utri] krajini in njenim ljudem DOKL Leto XXIX četrtek, 8. junij 1978 St. 23 (1504) NOVO MESTO j '3. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom [ZASLUGE za narod s srebrnimi žarki V Vinici spet Župančičev dan 'E junija bo v tem kraju Vejika prireditev v poča-Kitev Zupančičeve stoletnice Osrednje pn LJO-letnici Žipančičevega °jstva gredo h kraju. Zadnja j® vrste bo 11. junija, spet v Pisnikovem rojstnem kraju v “tiči. Tega dne bo tudi mi- kovi natanko 29 let od pesni- e smrti. V kulturnem sporedu na “ati turističnega kampa ob ^°lpi bodo nastopile belokranjske folklorne skupine, jubljanski srednješolci pa z ^italom „Vesela pomladna '•atola” po zamisli Zvoneta ;dlbaueija. Podelili bodo fuci nekatere Župančičeve Dralne značke. Pesnikov lik bo na prosla-n, °^'sal dr. Matjaž Kmecl. J^valci si bodo lahko .f* Župančičevo roj-o hišo s spominsko zbirko. Pričakujejo, da bo Vini-®biskalo šest do sedem timi j' ’ Predvsem šolska Nadina. m^LVAS0RJEVE MEDALJE v krškem skula««Ve^arii zborov občinske 80 včeraE 7- z kastna priznanja rent. **P*t Avhar iraktorČZP NHjtkiUst (fek i' jun‘jem ^78 je prevzel 5>°vodneea°^rldr^S^; C2P n i ,or8ana (direktorja) bM j olenjski list Avgust Av- 8*tUpščirZVt^ne®a Sveta rrb^inske gust a 0?6 v Novem mestu. Av- S kou (25-U- 1930>je de‘ - « —i isunvfiu nem"~a na novomeškem Gozden gospodarstvu okraj« tih je predsednik sindiifMga ® nat0 občinskega Airektn 683 SVeta U962-1965), vanie n n/Joda za za zaposloval 11 ? .6i71967h nato pa je občinsv 1 vodilni delavec v stu kj*' phupščini v Novem me-Qik i1 Je njen podpredsed-I974 j ^tent predsednik, od nik ° maja 1978 pa predsed-1948 7ilega weta- 0d junija ebUodf^5ZK> član SK0J Pa v. d. direktorja htih voh-1 °ne Gošnik je po 28 *n v x “nega dela v uredništvu 4i ks, P^nem podjetju Dolenj- tofcVzni na lastno Min Ob jubileju pobrateni Mirna: krajevni praznik, 70 let gasilstva, pobratenje s Pet-lovcem, svečan mimohod, uspel nastop modelarjev Konec minulega tedna se je na Mimi zvrstila vrsta prireditev v počastitev krajevnega praznika. Nedeljskega srečanja se je udeležilo lepo število borcev domicilnega 3. bataljona VDV. V soboto so na slavnostni akademiji izmenjali in podpisali listino o pobratenju med domačim gasilskim društvom in vrstniki iz Petlovca. Krajevni praznik je običajno vrhunec društevnih prireditev. Naj tokrat omenimo le uspel modelarski miting v nedeljo dopoldne. Mirenski modelarji so uspešno spravili v zrak vrsto tekmovalnih jadralnih modelov, s katerimi so konec maja uspešno nastopili na slovenskem prvenstvu v Celju. Ob sodelovanju gostov iz Italije so navdušili občinstvo z ra- dijsko vodenimi motornimi modeli. 'Od drugih klubov so sodelovali edino še sevniški raketarji. Mirenski gasilci so ob sodelovanju sosednjih društev, kot se za sedemdesetletnico spodobi, popoldne pripravili svečan mimohod članov. Dolgoletni predsednik občinske gasilske zveze Franjo Bulc je med drugim podelil trem mirenskim gasilcem s poveljnikom Engelbertom Škufco na čelu visoka gasilska priznanja. Svečana proslava s tovariškim srečanjem borcev VDV je bila nato pred domom Partizana. A. Ž. Dobrodošlica etnologom DARILO DRAGEMU JUBILANTU — Občinska skupščina Kočevje in družbeno politične organizacije so priredile 1. junija svečan sprejem članu sveta federacije Ivanu Mačku-Matiji, kije pred kratkim praznoval 70-letnico. Ob tej priložnosti so se v hotelu Pugled zbrali tudi nekateri nekdanji njegovi sodelavci. Predsednik občinske skupščine Savo Vovk je Ivanu Mačku, Id je bil dolga leta tudi poslanec občine Kočevje v republiški skupščini, ob tej priložnosti v zahvalo za njegova prizadevanja za razvoj Kočevske podaril kip „Talec” (na sliki), delo akademskega kiparja Staneta Jarma. Direktor hotela „Pugled” Matija Praznik pa je v imenu tega kolektiva podaril dragemu gostu velik grb mesta Kočevje, izdelan v bakru. Foto: J. Primc) SREČANJE POSAVSKIH ZDRAVNIKOV V Brežicah dvodnevno posvetovanje etnologov SRS Posavska podružnica Slovenskega zdravniškega društva je imela v torek, 6. junija, občni zbor in strokovni sestanek na Bizeljskem. Pp občnem zboru je dr. Slavko Sušin informiral udeležence o uresničevanju programa za boljšo organiziranost zdravstvene službe v Posavju, dr., Stane Sunčič, dr. Peter Zorčič in dr. Tone Franovič pa so pripravili referat o trajni vzgoji zdravnikov splošne medicine. Igre - manifestacija bratstva AAprtkui r V' Valvas0Iia- Letos so Žito 'LA v Cerkljah, v./v Llubljana-tozd Imperial n>„. ’ ^ Plut in ing. Niko Ku- Na otvoritvi in zaključku najvišji predstavniki republike in JLA — Športne objekte, zgrajene za te igre, naj zdaj izkoristi predvsem mladina Letošnje športne igre LAO, ki so bile od 29. maja do 3. junija v Ribnici in Kočevju, so bile posvečene 11. kongresu ZKJ, 35-letni-ci drugega zasedanja AVNOJ in rojstnemu dnevu tovariša Tita. Igre niso bile le preizkus športnih sposobnosti, amprk predvsem manifestacija bratstva in povezanosti ljudstva s svojo vojsko. čanosti, kije bila v soboto popoldne v Kočavju, pa so razen domačih in vojaških kulturnih in drugih skupin nastopile tudi mlade telovadke iz Novega mesta, ki so za svoj nastop V Posavskem muzeju v Brežicah seje včeraj začelo dvodnevno posvetovanje slovenskih etnologov. Na njem obravnavajo razmeija med etnologijo in sodobno slovensko družbo. Etnologi se v referatih lotevajo različnih področij etnološkega dela od raziskovanja do izobraževanja muzejske in spomeniške dejavnosti, ter pri tem opozarjajo na strokovne in družbene probleme, ki kličejo po ustreznih rešitvah, predvsem pa po dogovarjanju in sodelovanju ne le v vrstah etnologov, ampak tudi navzven. Gre torej za povezavo z drugimi strokami in z družbeno skupnostjo. Včeraj popoldne so v galeriji posavskega muzeja odprli fotografsko razstavo Človek skozi objektiv etnologa, nato pa so v domu JLA prikazali več etnoloških filmov. Na posvetovanju Slovenskega etnološkega društva v Brežicah sodeluje nad 60 etnologov in študentov. Občani, predvsem mladina, obeh občin so vse dni spremljali prvenstvo in bodrili vojake, še posebno pa so spodbujali „svoje” ekipe člani kolektivov, ki so prevzeli pokroviteljstvo nad njimi. Vsak večer so bile v Ribnici in Kočevju kulturno-zabavne prireditve in plesi, ki so jih organizirali vojaški klubi in domačink Tekmovanje so si ogledali nekateri najvišji slovenski vojaški in družbenopolitični voditelji, med katerimi naj omenimo pokrovitelja iger člana sveta federacije Ivana Mačka--Matijo, poveljnika LAO generalpolkovnika Franca Tavčarja-Roka, načelnika štaba LAO generalpodpolkovnika Jožeta Ožbolta, predsednika republiškega sveta ZS Vinka Hafnerja, predsednika republiškega odbora ZZB NOV Janeza Vipotnika in predsednika RK ZSM Ljuba Jasniča. V veličastnih paradah na otvoritvi prvenstva v Ribnici in zaključku v Kočevju so razen ekip, gpdbe in praporov, sodelovali še domači prvo- borci, enote CZ, teritorialci, domači športniki in drugi. Na zaključni sve- (Nadaljevanje na 4. strani) POKAL ZMAGOVALCU - Poveljnik LAO generalpolkovnik Franc Tavčar-Rok je izročil pokal predstavniku zmagovalne ekipe Postojne. (Foto: Primc) BRIGADIRJI 2E V DOBRNIČU V nedeljo popoldne je podobno kot lani zaživel brigadirski tabor v dobrniški šoli. V okviru zvezne mladinske delovne akcije Suha krajina je prišlo sem 38 brigadirjev iz ljubljanske občine Moste-Polje. Brigada se je poimenovala po Drugi grupi odredov. Brigadirje je med drugimi pozdravil predsednik občinske skupščine Trebnje Tone ŽberL Komandant tega delovišča je delovodja iz mirenske „Dane“ Željo Gričar. Štiri izmene brigadirjev bodo to poletje gradile vodovod od Knežje vasi do Gornjih in Dolnjih Selc. Spet se sliši brigadirska pesem Začela se je zvezna delovna akcija „Suha krajina 78" — Govoril Franci Sali Suhokrajinski kras je spet zaživel. Miam iz vseh koncev Ju- PRIZNANJE NOVOTEKSU Na nedavnem 26. mednarodnem sejmu tekstila in tekstilnih strojev v Leskovcu je sodelovalo 205 kolektivov iz vse države, razen tega pa tudi 83 proizvajalcev tekstila in tekstilnih strojev iz tujine. Predvsem so bili zastopani Italijani, Avstrijci, Švicarji, Nemci, Holandci, Francozi, Angleži, Indija, Japonska, Češkoslovaška, Poljska in DR Nemči- ja- Novomeški Novoteks je v tej hudi konkurenci dobil eno izmed nagrad. Do konca tedna bo razmeroma toplo vreme, v popoldanskem času bodo posamezne nevihte. goslavije so se odzvali pozivu na zvezno mladinsko delovno akcijo „Suha krajina 78“, ki bo združila več kot 600 brigadirjev pri gradnji cest in vodovodov v občinah Grosuplje, Kočevje, Novo mesto in Trebnje. Pri otvoritveni slovesnosti, ki je bila v nedeljo dopoldne v mladinskem brigadirskem naselju na Prevolah, je brigadirjem in občanom Suhe krajine spregovoril izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šali, ki je med drugim povedal tole: „Briga-dirsko življenje v Suhi krajini se je zlilo z življenjem Suhokrajinčanov, ga obogatilo, mu dalo hitrejši utrip in novo vrednost. V ognju ustvarjalne mladosti, nesebične požrtvovalnosti, visoke delovne morale brigadirjev in brigadirk so sekqjple vezi globokega prijateljstva s krajani, ki so v mladih prepoznavali velike Selce, Rožempelj, DoL Kamenje in Gorenje Kamenje in cesti Prevole--Gradenc ter Ambrus-Korinj. Pri teh delih jim bodo na pomoč priskočili tudi tamkajšnji občani, zlasti pričakujejo velik prispevek mladih. Po končani otvoritvi se je v mladinskem naselju na Prevolah razlega- la mladostna pesem, ozračje so rezali gromki „Jb - ruk“, mladi pa so se združili v velik krog in zaplesali kozaračko kolo, ki simbolizira bratstvo, prijateljstvo in ljubezen med jugoslovanskimi narodi in narodnostma vrednote socialistične samoupravne 'skupnosti in cilje socialistične revolucije." Brigadirji v Suhi krajini bodo letos opravili več kot 40.000 delovnih ur, načrtujejo gradnjo vodovodov v vaseh. Veliko Globoko, Lazina, Smuka, Knežja vas, Dol. Selce, Gor. PO TEMI JE POSTALO SVETLO - Tako je imenoval Rudi Stopar okrog tri metre visok spomenik o krogi iškim žrtvam. Nanizane čaše encijanovih cvetov poganjajo iz stiliziranih šesterih trupel kurirjev nov cvet zadovoljnih ljudi. Na sliki: kipar med delom. (Foto: Železnik) Hc z Lisce 40 let zgodovinske seje politbiroja CK ZKJ V soboto ob 10. uri priredijo občinske konference ZK posavske, celjske in zasavske regije osrednjo proslavo v počastitev 40. obletnice zgodovinske seje politbiroja CK ZKJ na Liscu Prireditev je združena s shodom kurirjev in vezistov Slovenije in zborom kozjanskih borcev in aktivistov. Jutri ob 16. uri bodo na Okroglicah odkrili v spomin na padle kurirje (več o teh dogodkih pišemo na 6. strani) spomenik iz rok kiparja Rudija Stoparja. Sestanek pred 40 leti na Lisci je zapisan v zgodovini naše partije kot prva seja novega jedra vodstva partije v domovini s Titom na Čehi. Med drugim so na tem planinskem vrhu sprejeli znani poziv narodom Jugoslavije za boj proti fašističnim osvajalcem. Se.vniška društva in organizacije pripravljajo v soboto pohod tisoč članov na ta priljubljeni planinski vrh. Na slavnostno vzdušje opozarjajo že od konca tedna posebni slavoloki ob mostu čez Savo. Slavnostni govornik na sobotni proslavi bo Miloš Prosenc, član predsedstva CK ZKS. A.Ž. mm prinašajo itrip Suhi BRIGADIRJI V IMV — 2. junija je obiskala IMV MDB „Oton Župančič - Dolenjska - Posavje, ki bo en mesec delala na progi Šamac - Sarajevo. Brigpdiije, katerih pokrovitelj je IMV, je pozdravil direktor Informativnega centra Janez Slapnik. Potem pa so si brigadirji ogledali potek proizvodnje. (Foto: J. Simčič). YU ISSN 0416-2242 ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Splošna razprava na posebnem zasedanju generale skupščine ZN o razorožitvi se počasi približuje koncu. Predvidevajo, da bodo v začetku prihodnjega tedna na sedežu svetovne organizacije v New Yorku začeli z delom v različnih komitejih, ki naj bi do konca posebnega zasedanja, torej do 28. junija, pripravili besedila zaključnih dokumentov. Splošna razprava Prav od prizadevanj neformalnih skupin bo po splošnem prepričanju tudi največ odvisno, kakšni bodo zaključni dokumenti: ali zgolj skupek bolj ali manj posrečenih fraz ali pa s splošnim soglasjem dosežena akcijska osnova za začetek procesa razoroževanja. Generalni sekretar ZN Kurt Waldheim je nekaj dni pred koncem splošne razprave pozval vse državnike, naj vložijo dodatne napore za uspeh prvega posebnega zasedanja generalne skupščine o razorožitvi Dosedanja razprava sicer ni prinesla dramatično novih predlogov, je pa dokaj natančno uokvirila splošno željo vseh držav, da bi se razorožitve lotili stvarno in pri tem še posebej jedrskega orožja ter drugih sredstev za množično uničevanje. Opazen je delež neuvršče-. nih, ki odločno zahtevajo, naj se ustavi oboroževalna dirka in s tako prihranjenim denarjem povečajo možnosti za hitrejši razvoj zlasti nerazvitih. Toda zastoj v procesu popuščanja napetosti in poslabšanje odnosov me Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo resno zavira dogovarjanje o razorožitvi tudi v Združenih narodih. Zato kljub sicer prevladujočemu razpoloženju v prid razorožitvi ni mogoče s prevelikim optimizmom spremljati dogajanja na sedežu svetovne organizacije v New Yorku. KDO JE PREDSEDNIK? V Kolumbiji si še vedno niso povsem na jasnem, kdo je novi predsednik države: ali kandidat liberalne stranke Julio Cezar Turbay ali konzervativni kandidat Beli-sario Betancourt. Vodi prvi z okroglo 30.000 glasovi prednosti, vendar pa še niso prešteli vseh glasov. Kandidat komunistične partije in predstavniki drugih manjših političnih strank so dobili manj glasov, kot so pričakovali in niso mogli resneje poseči v boj na predsedniških volitvah. Med volitvami je bilo več izgredov, čeprav je za normalen potek skrbelo več kot 200.000 ljudi V glavnem mestu dežele Bogoti/ in v drugih krajih so na ulici še vedno močne policijske in vojaške enote. PARIŠKI DOGOVOR Vladni funkcionarji ZDA, Francije, Velike Britanije, Zahodne Nemčije in Belgije so se v Parizu začeli dogovarjati o skupnih vojaških posegih v Afriki Predvsem razpravljajo o skupni akciji v Zairu, kjer je položaj po nedavnem umiku katanskih žandarjev v Angolo še vedno napet, ter o sovjetski in kubanski prisotnosti v Afriki Med idejami, o katerih razpravljajo, je tudi ustanovitev nekakšnih m edafriških mirovnih sil, ki naj bi zagotavljale varnost v Zairu. Sestavljale bi jih za zdaj čete iz Senegala, Gabona in Toga, kasneje pa nemara tudi enote iz kakšne druge afriške države. JANEZ CUCEK „TONY ^ ZA STVARITEV V GLEDALIŠČU — Tukaj so podelili tradicionalne nagrade „Tony“, ki so jih prejeli od leve proti desni, Barnard fiighes (najboljša moška vloga), Liza Minelli (najboljša ženska vloga), Jessica Tandy (najboljša ženska stranska vloga) in John Ciullum (najboljša stranska moška vloga). Nagrade „Tony podeljujejo za najboljše dosežke v gledališču in naj bi bile enakovredne veliko bolj znanim oskarjem, kijih dobivajo filmski igralci (Telefoto: UPI) Kdo ho krojil usodo vasi? Pred javno razpravo o štirih zakonih, ki bodo urejali zemljiško politiko iv TOZD ELEKTRO NOVO MESTO razpisuje JA V NO LICITACIJO za odprodajo motornega vozila ZASTAVA 750 AR leto izdelave 1970 Javna licitacija bo v sredo, 14. 6. 1978, ob 12. uri na upravi TOZD. Ogled vozila vsak dan od 6. — 14. ure. V prihodnjih tednih naj bi bile opravljene po občinah javne razprave o predlogih za izdajo štirih novih zakonov, da bi jih republiška skupščina sprejela še letos. Čeprav je bilo to razglašeno že v začetku aprila, marsikje še niso segle do občanov oziroma krajanov, ki živijo na vaseh. Ker naj bi bile v delovnih organizaci ah in občinah razprave kmalu končane, mnogi krajani ne bodo zvedeli o zanje pomembnih stvareh nič več kot to, kar so lahko prebra'!" časopisih. Stvari pa so zelo zanimive, če se na sestankih lotijo njihovega jedra in ne ostanejo le pri površnem, posplošenem opisu. Na takem sestanku v Jarenini se je zbralo več kot 120 krajanov, kmetov in delavcev. Po kratkih uvodnih razlagah so imeli toliko vprašanj, da so celih pet ur vztrajali na sestanku. Morda bo kdo imel to za pretiravanje. Kdro jih je slišal, pa se je moral strinjati, da gre za resna in stvarna vprašanja, od katerih je neposredno odvisno njihovo delo in življenje na vasi. Predlog za spremembo in dopolnitev zakona o kmetijskih zemljiščih zbuja enako pozornost pri delavcih, ki živijo na svojih posestvih, kot pri čistih kmetih, morda še večjo. Kdo bo lahko kmet? Kdo bo lahko poleg zaposlitve obdržal svoje posestvo? Predloge naj bi še proučili. Ali bodo to storili brez tistih ljudi, ki živijo na kmetijah? Pomemben je predlog dopolnila, kaj storiti s kmetijsko zemljo, ki je lastniki ne obdelujejo NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Statistika je ugotovila, da prihaja skoraj polovica vseh delavcev, ki hodijo na delo v Slovenijo iz drugih krajev Jugoslavije, neorganizirano, torej na lastno pest. In še je< bilo objavljeno, da živi vsaj dvajset odstotkov delavcev iz drugih republik in pokrajin, ki delajo v Sloveniji, na robu minimalnih življenjskih standardov. Zaostreno vprašanje Seveda bi bilo zgrešeno, če bi po dolgem in počez bremenili vse skrbi delavcev, ki prihajajo iz različnih krajev Jugoslavije. So delovni kolektivi — omenimo le jeseniško železarno, a jih je še mnogo takih — ki nadvse načrtno sprejemajo iskalce zaposlitve, čeprav priložnostnih, in se trudijo, da bi bilo njihovo bivanje v novem življenjskem in delovnem okolju kar se da vredno človekovega dostojanstva, da ne rečemo načel socialističnega samoupravljanja. Toda žal poznamo primere, prepogosto v gradbeništvu, komunah in še koa, kjer je skrb za novozaposlene-ga delavca „z juga*, kot pravijo, minimalna. Neorganizirano zaposlovanje ima ponavadi za posledico tudi celo vrsto socialnih ter kulturnih problemov, ki se manifestirajo v razponu od prisilnih in nikomur ljubih deložacij do brezciljnosti zaposlenega. In kolikokrat je bilo že poudarjeno, da na primer z deložacijami delujemo le kurativno, ne preventivno, da so v bistvu posledica neorganizi- ranega sprejem anja na delo, pri čemer delovno organizacijo kaj malo briga, kako se bo v novi sredini znašel delavec iz druge jugoslovanske republike ali pokrajine. Zato ni odveč poudariti potrebo, da moramo zaostriti odnos do tistih, ki nudijo prišleku le delo in ničesar drugega, saj jih vodi pri tem le izrazito poslovno tehnokratska miselnost, oropana vsakršne humanistične vizije dela. Toda kritiko bo treba zaostriti tudi nasproti tistim, ki prekrižanih rok čakajo in dopuščajo, da se odteče iz njihovih sredin „odvečna“ delovna sila, prepuščena suhi logiki ponudbe in povpraševanja. Bolj ko bomo v praksi uresničevali princip dohodkovnih povezav, bolj ko se bomo zavedali modrosti, da človeku pomagaš le s tem, da ga naučiš ribolova, ne pa da mu ribe podarjaš, manj bo tudi problemov, ki izvirajo iz neorganiziranega zaposlovanja. Toda zato, da bi tako tudi bilo, smo odgovorni vsi, ne le anonimna družba ali skupnost za zaposlovanje ter socialne službe in sindikati. Vsi skupaj smo odgovorni - in najbolj tisti, ki to delovno silo zaposlujejo. Tam, kjer imajo to vprašanje urejeno, pravijo, da niso investirali v veter, ko so se odločili za izobraževanje prišlekov in še manj, če so navezali dohodkovne odnose s sredinami, od koder ti naši delavski sodrugi prihajajo. Bodisi, da so se dogovarjali za organizirano zaposlovanje ali pa so investirali v nove gospodarske zmogljivosti kraja, ki je dotlej razprodajal le svojo delovno silo. MILAN MEDEN ■ = = ■ I IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIII EiiJSKI LIST ustrezno. Sedanje desetletno čakanje, preden bi družba lahko kaj ukienila, je predolgo. Prehajanje kmetijske zemlje v last nekmetov naj bi zaustavili. To je bil tudi namen prvega zakona o kmetijskih zemljiščih, ki še velja, a se slabo uresničuje. Luknje, skozi katere se izmika kmetijska zemlja, bo treba za- iiiiiiinmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii TELEGRAMI ATENE — Zvezni sekretar za ljudsko obrambo, general armade Nikola Ljubičič je s soprogo dopotoval na uradni in prijateljski obisk k grškim oboroženim silam: povabil ga je obrambni minister grške vlade Evangelos Averof. PARIZ - V dveh tovarnah avtomobilov „Renault“ v Franciji so popolnoma ustavili proizvodnjo zaradi stavke delavcev, ki zahtevajo zvišanje plač za 300 frankov na mesec in peti teden plačanega dopusta. Proizvodnjo so ustavili v Cleonu v Normandiji in v Flinsu pri Parizu. RIM - Peklenski stroj je močno poškodoval razstavne prostore avtomobilske družbe „Alfa romeo“ v Tivoliju blizu Rima. Policija je sporočila, da v eksploziji ni bil nihče ranjen. Sodijo, da so pogosti napadi na prostore družbe »Alfa romeo“ posledica sporazuma o nadurnem delu med sindikati in družbo. KINSHASA - Kot poroča agencija France presse je zairski predsednik Mobutu s svojim gostom, kitajskim zunanjim ministrom Hiang Huo, obiskal rudarsko središče Kolwezi v provinci Shaba (bivša Ka-tanga). Po poročilih zairske agencije AZAP je kitajski minister Huang Hua po obisku v Kolweziju izjavil za tisk, daje zadovoljen s pobudo zairskih inženirjev in tehnikov, ki se jim je v kratkem času posrečilo normalizirati delo v rudnikih. LUSAKA - Predsednik organizacije ljudstva jugozahodne Afrike (SWAPO) Sam Nujoma se je udeležil pogovorov, ki sta jih imela v minulih dveh dneh zambijski predsednik Ke-neth Kaunda in angolski predsednik Agostinho Neto. Kot se je zvedelo, se je Nujoma pogovarjal s predsednikoma sosednih držav o vprašanju Namibije. Opazovalci domnevajo, da je zambijski predsednik Kaunda ob tej priložnosti zelo verjetno posredoval željo ZDA, da bi predstavnik SWAPO sedel za pogajalno mizo. PEKING - Podpredsednik kitajske vlade Teng Ikiao-Ping je potrdil, da je Kitajska ukinila del gospodarske pomoči Vietnamu. Povedal je tudi, da je Hinoi zavrnil zahtevo Pekinga o ustanovitvi kitajskega konzulata v Ho Si Minhu. kitajski podpredsednik je to izjavil v dolgem intervjuju za japonski radio. mašiti, enako pri dedovanju kot pri prodaji. A kdo bo odkupil tisto zerriljo, ki bi jo lastniki radi prodali? Kako poskrbeti za ostarele in onemogle kmete, ki nimajo svojcev, da bi obdelovali posestva? To naj bi urejal nov zakon o pogojih in postopkih za pridobitev pravic do preživninskega varstva kmetov. Omogočili naj bi jim, da bi si z izročitvijo posestva zagotovili preživnino, ki bi bila najmanj dvakrat tako velika kot starostna pokojnina, pri večjem posestvu še precej večja. Pomembno je, kakšne pogoje določiti. Gotovo bi bilo treba prisluhniti tudi tistim, ki se bodo za tako preživnino odločali prostovoljno. V novem zakonu o združevanju kmetov bo večji poudarek na združevanju dela, sredstev in zemlje kot v prvem. Mnogi kmetje niso zadovoljni le s splošno razlago, češ da so oblike združevanja tako pestre, da skoraj sleherni kmet lahko najde svoje mesto. Čeprav je bilo to eno izmed osnov lanske javne razprave o razvoju kmetijstva in vasi, mnogi kmetje še trdijo, da jim nihče ni razložil dovolj jasno in prepričljivo. JOŽE, PETEK tedenski mozaik NEKDANJI PREMI® PAKISTANA ALI BUT0J' so ga obsodili na smrt incl ka v celici na odločita hovnega sodišča na pf>tc bo, je začel gladovno staVrt Njegov odvetnik je izjavil je nekdanji ministrski Prej^ sednik Pakistana začel Ir dovno stavko zato, protestiral zaradi težkih & Ijenjskih pogojev v zdiP01*. Po nekaterih podatkih jt* Buto zaprt v komaj dva Mr j ra dolgi celici brez kateri je zelo vroče.,-- ^ ministrske palače do W ra... , VROČINA ZAD0 DNI JE SPRA VILA it#* kopalce na plažo tudi vjt1 janskem mestu Genovi K seveda ni nič čudnega, W čudno pa je, da so obW prepovedale sleherno kopf. je na plažah okoli največR italijanskega pristanišče to zaradi tega, ker je tu zelo onesnaženo in s0,. bali, da bi lahko prišlo “ -množičnih okužb. To f* zgodilo prav na dan, Združenih narodih p> svečano proslavo, s k so počastili svetovni , človekovega okolja ft je je govoriti, kot morje. TAČAS PA SO m SKE OBLASTI začasno tile na svobodo Gandhija, sina bivše pret nice indijske vlade W« Gandhi Njegova družilm morala vplačati 5000 tf, kavcije. Spndzaj Gand^l osumljen, da je izrabil ob; svoje matere in si z nij pomočjo prisvojil precej nar ja, razen tega pa sod‘ val pri prisilni sterilizaciji| kaj deset tisoč ljudi.. -M tožbe in protiob tožbe. • -J VELIKO VEČ LJUDl[ JE PRESTRAŠENIH v P ji, Tanzaniji, Ugandi in nn terih drugih državah VzWl ne Afrike, ki jim preti d°'' največji napad kobilic v ^ njih desetih letih. Te s0 ‘ opustošile velik del EtiOfl in Somalije, kjer so bite , lasti nemočne pred trmI dami nenasitnih žuželk'f Revni bodo še bolj revni i •■‘Iz zadnjega P® m h s - In zapomnile si: med bolniiko se morate vezno preznojiti. . - Na vsak naSin, tovariš doktor! Po cel dan l’01’ na njivL ___________________________________________________________ □ - Zapuščam te. Ce 2e moram gledati vseP*i nose, jih bom raje pri Janezu, ki ima vsaj bfl*^ televizor! / Št. 22 (15C4) 8. juni< * rcJ' C. £AI0 PA, ZNAJO — Žalsko združenje obrtni- d-i6 priredilo v soboto avtorally z obiskom . trsnega dela Dolenjske. Kot se stroki spodobi, J treba ob poti pokazati tudi strokovno zna-bni-M ®evn*c* med drugim — vrtanje lukenj. Naj-Čas: dve sekundi za dve luknji. (Foto: Žele- tisoC Solarjev na bazi 20 - v soboto je osnovna šola Bičevje iz Ljubljane organizirala obrambni dan z ogledom Baze 20. Med pionirji je bil tudi Franc Leskošek Luka, nekdanji komandant slovenske partizanske vojske, kar je bilo za mladi rod posebno doživetje. (Foto: R. Bačer) ČRNOMALJSKI OBRAMBNI DAN — 20. m aja smo imeli učenci črnomaljskega Centra srednjih šol v gozdu za Čardakom obrambni dan. V tekmovalnem programu so se ekipe učencev pomerile v vojaških veščinah. Izkazala se je ekipa prve pomoči, gasilska skupina je prikazala gašenje gozdnega požara, taborniki so pokazali svoje veščine pri postavljanju tabora, za zveze je skrbela skupina kurirjev in radioamaterjev, informativno-propagandna skupina pa je v gozdu sestavila partizansko tiskarno in izdala dve številki šolskega glasila. Pri izvedbi obrambnega dne so sodelovali tudi vojaki, ki so nam pokazali orožje. Za konec smo pripravili kulturni program. (JOŽICA FORTUN, CSŠ Črnomelj) danes občni zbor zadružne ZVEZE , v veliki dvorani republiš-q skupščine se bo danes ob • un začel VI. redni občni ?.0r Zadružne zveze Slovenj®- Ta najpomembnejši vsa-°letni shod bo ocenil, kje « čas slovensko zadružni-Y®» ki ima dolgoletno prebost, vzpone, pa tudi pad-*e- Republiška zadružna zve-Hu• je obnovljena pred ..°°rimi šestimi leti, je s svo-o '1 ?tevilnimi akcijami in Jganiziranim nastopom pre-J Pripomogla k razvoju slo-enskega kmetijstva. V zad-J“i dveh letih je imelo sionsko kmetijstvo 3,3-od-°tno rast, kar je le nekaj •ani °d načrtovane. Še neuglašene pile kovinarjev Krmeljska tozd mariborske Metalne je minulo poslovno leto zaključila z občutno izgubo (9,7 milijona dinarjev). To vseeno ni zapečatilo usode 345 delavcev. Matično podjetje je pokrilo primanjklaj v okviru O _ • < v v sejmišča košlr^ MESTO: Lepo vreme in vDrJa sta zmanjšala ponudbo in po- "aproriTT seJmišču> * bil° Pa 14« . prašičev, prodanih 850 j. bujski so veljali od 580 do do 1 iPa starej& prašiči pa od 860 ‘■150 din. n» Podajalci so pripeljali dali na0?)LSejem 512 pujskov, pro-32 Hi„ ,5. Cena je znašala 30 do 24 kologram žive teže. OGLED — Na nujo po sodelovanju v kovinski industriji so v Krmelju opozarjali ob nedavnem obisku predstavnikov republiške konference SZDL. neomejene solidarnosti brez obveznosti vračila. Sprejeti sanacijski program mora računati z vsako možnostjo, ki bi lahko pomenila trdnejše jamstvo za poslovanje v bodoče. Tričetrtletni podatki že obetajo uspeh. , Kovinarji občutijo iz dneva v dan na trgu vse hujšo konkurenco izdelovalcev proizvodnih dvoran iz betona. Pri kovinskih halah tudi sicer ni posebnega dohodka, samo železo se letno draži po stopnji 15 odst. Vseeno ne kaže narediti križ čez to pro- Kmetijski nasveti Ne brezglavo nad sukače! Z * s per^n*jem se> kot smo pisali zadnjič, začne vsakoletni spopad te tej, ?osP°ro, gospodarsko najhujšo boleznijo vinske trte. Za-ljivc/vJUni3a je tudi čas, ko se je treba ubraniti največjih škod-^ske trte - grozdnih sukačev. dve vrsti sukačev — pasasti in križasti. Že ime so ptaJf’ P° se ločita ta dva škodljiva metuljčka. Škodljive jagod- iaPI?v njune gosenice, ki obžirajo cvetne brste, cvete in jo v 80V°rica jim pravi „seneni črvi“, ker se pojavlja- rod go«* • junija, to je v času košnje. Takrat se razvije prvi Satiram/V0’ tudi najbolj škodljiv. Vendar ni nujno, da jih ob slehernem pojavu. Zakaj taka trditev? go i^^etijstvu ne težimo več v povsem zdrave nasade. Predra-UsmeeSmiselno je, da bi hoteli uničiti sleherno ličinko ali uš. Če je 5tp^e.^etri varstvu rastlin se kemičnih sredstev poslužimo le, ^iv^0 škodljivcev prestopilo tako imenovani kritični prag Pograd -u- kritično število. Strokovnjaki priporočajo, naj 'igotovij začno škropiti proti grozdnim sukačem šele, ko ^°nieni h”3? ^ mladih gosenic na sto pregledanih grozdičih. *nati opazovati tre'5a b&ti na(^ vinogradom ah bolje rečeno: Skr« Pravdi koledar navaja celo vrsto različnih kemičnih pridne fp5? obnesejo v boju s sukači. To so: gardon, dipterex, ^ nekat . *°u> basudin, radiotion, ultracid, lanate, orthene m ^a Čebefe0^.drugi. Za vse te priprave je značilno, da 1,1 Pretil-’ “Mudi zara
  • 7.15, 8.45 in 9.15; iz £>t> USPEŠNA FOLKLORA — Folklorna skupina, ki jo vodi Cveto Križ iz Kočevja, vsak mesec nekajkrat nastopi na raznih prireditvah. Ta posnetek je z nedavne krvodajalske proslave v Kočevju. (Foto: Primc) 8.30; iz Podzemlja preko Gri^j^o 8.45 in 9.15; iz Adlešičev P p Črnomlja prav tako ob "■ ^5 in Vrhovcev preko Preloke ob * ' .jja 9.30;iz Bojancev ob 9.15;iz preko Metlike ob 7.30; z K]?sakcr preko Drašičev ob 7.30; iz ^0 vega ob 8.30; iz Pregrada 'L^z-Starega trga ob 7.30, san?0 b0d° ga trga pa še ob 9. uri. Seve: ^1 avtobusi pobirali potnike j ^5. postaji. Povratek z Vinice ure naDrei. DOLENJSKI LIST Št. 23 (1504) 8. junjl Zadrge ali kaj? p i sm a Nikoli več po zadrge zagrebške tovarne Mega Ob koncu lanskega leta sem kupil dvoje hlač iz žameta. Oboje so izdelali slovenski tekstilci, k t. i. jeans kroju pa je sodila tudi kovinska zadrga. S hlačami je bilo vse v redu, dokler jih ni bilo treba oprati. Ko so se posušile, prišle pod likalnik in spet name, pa sem jih moral takoj sleči, kaj ti zadrga je popolnoma razpadla, kovinski zobčki so se kar usuli z nje. To se je zgodilo pri obojih hlačah. Kaj bi drugega, kupil sem novi zadrgi (dolgi 16 cm, stali sta po nekaj sto par), žena se je precej namučila, da ju je prišila - in čez čas so bily hlače spet potrebne pranja. Verjamete ali ne, kovinski zadrgi tudi tokrat nista prenesli vode, kar osipali sta se. Doslej sem šel v trgovino že trikrat po zadrge, čeprav so očitno čisto zanič, saj kljub zagotovilu proizvajalca - zagrebške Mege - ne prenesejo manj ko 60 stopinj Celzija tople vode niti mila. Tole pišem v enih od omenjenih hlač, tudi kovinsko zadrgo imam zapeto, toda ne Megino. Zdi se mi, da rek „roba ita-liana samo za dva dana" ne drži vselej. Poiskal sem dvoje ponošenih italijanskih kavbojk, odparal zadrgi, žena je imela spet precej dela, in trdim, da bom prej raztrgal hlače, kot pa bosta zadrgi klonili pred vodo in milom. O. A. Novo mesto List za vsakogar »Dolenjski list« in odmevi ZAHVALA 27. maja nas je vodstvo šole in Doma DUŠANA REMIHA iz Kočevja povabilo na izlet k spominskim obeležjem iz NOB na Pohorje. V zvezi s tem se zahvaljujemo vodstvu šole in doma, ravnatelju in gojencem ter ostalim, s katerimi smo bili na izletu, ker so bili do nas tako prijazni in pozorni ter so s svojim ponašanjem ustvarili prijetno in tovariško vzdušje, ki nas je spremljalo na vsej poti. Na Pohorju smo se najprej ustavili na Osankanci pri treh žebljih in se ob spomeniku poklonili padlim borcem Pohorskega bataljona. Potem smo nadaljevali pot k nekdanji Klan-čnikovi vili; sedaj je ta last GG ŠUMIK in v bližini je spomenik in grob, kjer sta pokopana naš brat narodni heroj DUŠAN REMIH -Duško in njegov bojni tovariš, komisar bataljona. Tu so gojenci šole izvedli lep, bogat kulturni program, izpolnjen z recitacijami in petjem. Od tam nas je pot vodila mimo Ruške koče in Poštarskega doma v Podčetrtek na ogled edinstvene osnovne šole, ki jo vodijo učenci sami. Nadalje smo obiskali še Rogaško Slatino in Kumrovec ter dom maršala TITA. Vračali smo se domov mimo Brežic. Tov. ravnatelju šole Doma DUŠANA REMIHA, ki nas je vso pot vodil, gre posebej zahvala za izredna in nepozabna doživetja na tem izletu. Še enkrat se iskreno zahvaljujem o vsem SVOJCI PADLEGA BRATA NARODNEGA HEROJA DUŠANA REMIHA TJ/KcUu^ltvO' $aa£o/ PRIDNI MATEMATIKI |Na naši šoli so matematični krož-n&« ■ t*e*avn‘- Na nižji stopnji so se ye ”C1 ^elo potrudili in dobili 60 ie „?V . Priznanj, na višji stopnji pa ccv^ ni° VeP°va priznanja 33 učen-Sm’ Dobitniki bronastih priznanj movSe-Udele.žili medobčinskega tek-doJv Vinici, kjer so naši učenci Srprt. !cpe uvrstitve: Mirko Simič, v aničar, Marko Špringer so Tati. razredih dosegli 1. mesto, Zrii?5a Faniki Mateja Rožič, Sinnl- . Milič, Andrej Kunič, Ivo stili , m Tatjana Špehar so se uvr-ie isi * ^agovalci. Marko Špringer v Ljubi'1'1* na rePublišk° tekmovanje tem»«x0zas'u6 za uspešno delo ma-krožkov imata mentorici Draginc in Ana Pavlahovič. ALMA GRANIC OŠ Mirana Jarca, Črnomelj Na dva vrhova ^rečania zasavske planinske mla-udeU^f- Cemšeniški planini smo se ta w ii111 dl člani našega planinske-U ifrfiT V nedeljo, 28. maja, smo fe n .ga z v'akom krenili v Zagorel/"*10 z avtobusom do Izlak, od naiuifi? P? težavni poti peš na drugi stL?1jVr|! v Zasavju. Izlet je bil po- lo n«-i. ... tje’ čeprav vreme ni bi-j Utrujeni in lačni smo se obist p°P10v- Veseli smo, ker smo vrh in/s 31 dva vrhova: Partizanski Cemšeniško planino. ANDREJA CIZL OŠ Artiče VESELA ŠOLA V CERKNEM Kot drugouvrščena v občini Bre-teknJf1” .* udeležila republiškega ki i„ ?)a v znanju iz Vesele šote, idriKV: -čevar — orgle in harmonika, Edo Pintar - vokal in Alojz Trdan — bobni. Vsi so osnovno glasbeno znanje pridobili v nižji glasbeni šoli v Ribnici, zdaj pa se sami \ __________________________________ izpopolnjujejo. Skupno so začeli nastopati 21. maja lani. Igrajo na mladinskih plesih in revijskih nastopih. Kitarist Kozina je tudi avtor dveh skladb, „Plavolaske“ in Umika v puščavi". Težave imajo s prostori za vadbo in nastope. Zdaj se zbirajo in vadijo kar pri Kozinovih. Nastopajo pa največ v Sodražici in v Malem Logu v Loškem potoku. Ce bodo z igranjem kaj zaslužili, si bodo kupili sodobnejšo opremo, kar bo vplivalo tudi na boljšo kakovost nastopov. MILAN GLAVONJIC / r^edov AKCIJI - 18. maja popoldne smo učenci 7. in 8. efovec_rJ1(?vome&e OŠ Grm pomagali graditi cesto Veliki ^Pravib ^ sodelovanju v KS Podgrad je delovno akcijo >°prknJx St°Piče- Pred leti so cesto gradili prostovoljci s v«n»a Ut yaŠčanov, organizirana gradnja pa se je začela pred Qtv°ritev 0nia ® tedaj smo delali tudi učenci. Asfaltiranje in S^bitev**^ Predv‘dena za prihodnje leto. Cesta bo velika esedij 'i ^ b° po njej možen prevoz šolarjev in delavcev. ^ • »rena Grahek, lit.-nov. krožek, OŠ Grm, Novo mesto) Ko se priključijo oa 220 V Trebnje: se bo park sredi mesta moral umakniti betonu — Kje je odgovornost pred bodočimi rodovi ROKOHITRC MED UČENCI Zadnjega maja jc v šcntjerncjsko osnovno solo prišel mojster Meltini, hipnotizer in rokohitrc. Pokazal nam je veliko svojih veščin, do solz pa smo se nasmejali hipnotiziranim učencem, ki so igrali na inštrumente, brali humoristični časopis, plesa- li in podqbno. BRANKA ŠUŠTARŠIČ lit.-nov. krožek OBISKALI SO NAS * OSTARELI OBČANI Na povabilo mladih članov RK jc 28. maja našo šolo obiskalo 91 ostarelih občanov krajevne skupnosti Dolenjske Toplice. Učenci smo jim pripravili krajši kulturni program, v katerem je nastopil tudi topliški moški pevski zbor. Nato so si gostje ogledali šolo, po kosilu pa so obujali spomine na svoja mlada leta. ANITA BAR BlC OŠ Baza 20 Dol. Toplice MLADI IZ SLOVENIJALESA V BREŽICAH V domu JLA v Brežicah so se 26. maja zbrali na programski volilni konferenci mladi iz SOZD Slovenijales. Konferenco je pripravil koordinacijski svet Zveze socialistične mladine pri SOZD. Naslednji dan je sledilo športno srečanje v malem nogometu in kegljanju. Nogometaši so se pomerili na stadionu v Brežicah, kegljači pa v Čateških Toplicah. Konference in tekmovanj so se udeležili mladi iz vseh tozdov in tovarn, ki so združene v SOZD Slovenijales: iz Cerknice, Logatca, Šabca, Ilirske Bistrice, Kočevja, Idrije-, Izole, Murske Sobote, Celja, Ljubljane, Sevnice in Brežic. S svojimi prireditvami so popestrili praznovanje meseca mladosti v Brežicah. KVIZ O KONGRESIH Na dan mladosti smo gojenci novomeškega Dijaškega doma Majde šile z vrstniki iz Kočevja, Krškega, Brežic in Sevnice pripravili na Čebinah kviz o poznavanju jugoslovanskih in slovenskih kongresov Z K. Po ogledu hiše, v kateri je bila 1937 ustanovljena KP Slovenije, se je začelo tekmovanje, ki je pokazalo, da mladi zelo dobro poznajo zgodovino kongresov. Boj za prvo mesto je potekal med krško in novomeško ekipo, žirija pa je odločila, da si ekipi delita 1. in 2. mesto. Udeleženci kviza so dobili lepo knjižno nagrado, člani zmagovalnih ekip pa tudi nalivna peresa. Po kvizu smo zakurili taborni ogenj, okoli katerega smo ob spremljavi harmonike in kitare plesali kolo. MILENA HROVAT O NEGI ZOB Učencem višjih razredov šentjer-nejske osnovne šole je 26. maja dr. Ada Recelj predavala o negi zob. Povedala nam je marsikaj zanimivega tudi o tem, kako so zobje sestavljeni in zakaj pride do zobne gnilobe. Predlagala nam je, naj čimprej obiščemo zobozdravnika, saj bo te ta lahko odpravil posledice zanemarjanja zob. ___ MATEJA CEKUTA Razkošje, ki si ga moramo privoščiti „1MPULZI“ IZ SUŠJA — Igrajo sodobno rok glasbo, pa tudi klasične skladbe. Če je treba, poprimejo tudi za harmoniko in presenetijo s priljubljenimi domačimi vižami. (Foto: Glavojič) Trebnje je imelo edinstveno priložnost (in jo še ima!), da doslej še nezazidano površino med osnovno šolo, zdravstvenim domom, občino in otroškim vrtcem postopoma uredi v večji park s sprehajalnimi stezami, počivališči in kotički za igre otrok. Res priložnosti, kot jo ima le malokatero razvijajoče se mesto ali mestno naselje. Zato me je tembolj presenetila vest in že tudi odločitev izvršnega sveta skupščine občine Trebnje ter sveta krajevne skupnosti Trebnje, da se bo na tem prostoru gradil dom MLADI IZ BIHACA V GOSTEH 27. in ,28. maja je osnovna organizacija ZSM pri Temeljni dolenjski banki — PE Novo mesto imela v gosteh mladinke in mladince Pri vredne banke Sarajevo — osnovne banke Bihač. Našemu povabilu se je odzvalo 15 predstavnikov njihove mladinske organizacije. Po sprejemu in ogledu v naši novi poslovni stavbi smo organizirali izlet v Kostanjevico na Krki. Ogledali smo si galerijo v prostorih starega kostanjeviškega samostana, Formo vivo in mesto Kostanjevico. Zvečer smo imeli družabni večer na Otočcu. Naslednji dam pa smo se sprehodili po Novem mestu in si ogledali kulturnozgodovinske znamenitosti mesta. Namen srečanja je bil dosežen, saj smo se spoznali z mladimi iz druge banke, izmenjali delovne izkušnje in povezali osnovni organizaciji Zveze socialistične mladine. Ponovno se bomo srečali septembra v Bihaču. KOČEVJE: DOBRI ATLETI Člani in članice atletske sekcija ŠŠD iz kočevske osnovne šole so v letošnji sezoni dosegli nekaj lepih uspehov. V Ljubljani so nastopili na območnem prvenstvu za jmali' in veliki' pokal m zmagali pri dečkih in deklicah. Za vrsti iz Kočevja so nastopili: Marija Rus, Liljana Urh, Vojko Grabrijan, Marko Obrstar, Anuša Zibar, Marjan Kužnik, lepo pa se je izkazala kočevska štafeta v disciplini 4 x 100 m: Kuhar, Kužnik, Bončina in Kverh so bili prvi in so progo pretekli v 49,4 s. A. M. RADIJSKI NASTOPI Učenci črnomaljske glasbene šole so predvčerajšnjim dopoldne nastopili v posebni radijski oddaji „Iz glasbenih šol”. Med počitnicami bosta v oddaji „Mladi koncertant” sodelovala pianist Andrej Kunič in kitarist Zvonko Ivanušič, učenca šestega oziroma petega razreda črnomaljske šole. družbenopolitičnih organizacij in seveda tudi pripadajoča parkirišča. Sprašujem se, ali se ljudje, ki so o tem odločali, zavedajo: - da lahko večje zelene površine sredi urbaniziranega naselja bistveno vplivajo na počutje ljudi in s tem tudi na njihovo zdravje; - da takšne površine zmanjšujejo hrup in onesnaževanje zraka; - da ljudje potrebujejo okrog sebe prostor in da vsako zmanjševanje prostora povečuje njihovo duševno stisko in agresijo; - da so generaciji in več generacijam, ki bodo delale v zdravstvenem domu, v osnovni šoli, in najmlajšim v vrtcu vzeli poglede na zelenje dreves (ki vedno pomirjujejo) in jim v zameno ponudili asfalt in beton; - da so imeli možnosti povabiti v središče mesta veter, sonce in ptice, pa so to lepoto pregnali; - da so vzeli tisočem malčkom, ki bodo prihajali v vrtec, radost tekanja po stezah in med drevesi in jih utesnili na ozek prostor uradnega igrišča; - da .šola, zdravstveni dom in vrtec potrebujejo mir, ne pa hrup in smrad avtomobilov na parkirnih prostorih, ki naj dajo mestu pečat središča; - da so v velikih mestih že zdavnaj začeli čistiti centre, prepovedali promet in parkiranje in spet začeli zasajati drevesa, mi pa na začetku neke poti tega ne vidimo in ustvarjamo bodočnost, ki je že preteklost; - da navidez velika, nezazidana površina med že omenjenimi objekti v Trebnjem in zelo primerna za ureditev parka ni razkošje, ki si ga ne moremo privoščiti - to je razkošje, KI SI GA MORAMO PRIVOŠČITI, če hočemo živeti mirneje, bolj zdravo, laže, bolje in bolj bogato. In še se sprašujem: Je bila pri tej odločitvi upoštevana demokratičnost, samoupravljanje v krajevni skupnosti? Kakšna je bila udeležba v svetu krajevne skupnosti, ko se je sprejemala odločitev? So delegati imeli mnenja krajanov? Zakaj so osnovno šolo, vrtec in Zavod za šolstvo obvestili o za- OBČINSKO TEKMOVANJE MLADIH MATEMATIKOV V soboto, 20. maja, je bilo na Osnovni šoli Zižemberk občinsko tekmovanje mladih matematikov, na katerem so se učenci 6., 7. in 8. razredov pomerili v matematičnem znanju. Pokrovitelj tekmovanja je bila Tovarna keramičnih kondenzatorjev ISKRA Žužemberk. V pozdravnem govoru je pokrovitelj poudaril, da se združeno delo močno zanima za tekmovanja, kjer mladi merijo svoje moči in posebej, če gre za tekmovanje iz matematike, ki je osnova modemi znanosti. Po pregledu nalog je tekmovalna komisija podelila 33 posameznikom srebrna Vegova priznanja. Določila pa je tudi ekipo, ki bo zastopala Novo mesto na republiškem tekmovanju, ki bo 27. maja v Ljubljani. Prvim trem iz vsakega razreda je ob koncu čestital tudi pokrovitelj in jim izročil tepe knjižne nagrade. Ob koncu je dobil vsak tekmovalec od pokrovitelja značko, kemični svinčnik in reklamni prospekt. TABLA HUDE KRVI -Vaščani Viha in Dobravice blizu Šentjerneja bijejo trdovraten boj za pravilen napis na prometnem znaku ob cesti. Cestno podjetje vztrajno postavlja tablo z napisom Brezovica, vaščani pa table podirajo. Sedanja sicer stoji, vendar s premazanim imenom kraja. Niti hude razprave na krajevni skupnosti ne opozorila odgovorni službi ne pomagajo razrešiti tega dolenjskega „koroškega“ vprašanja. (Foto: P. Miklič) devi šele potem, ko so bile odločitve že sprejete? Se res ne da nič spremeniti, ni drugih možnosti? Ali ni morda za obravnavani objekt ugodnejša lokacija med železniško progo in Oparo-vo hišo ali morda kje drugje? Naj krajani Trebnjega razmislijo, naj se organizira javna razprava! Življenje, kakršnega živimo, je stkano iz dejanj vseh ljudi, ki so kdaj živeli in ki danes žive z nami, še več: naša dejanja že tkejo tudi življenja bodočih rodov. Zato smo p red bodočnostjo vsi odgovorni in prihodnje generacije nam bodo bolj hvaležne za trave, drevesa, ptice in mir kot pa za asfalt in beton. FRANCE REŽUN, občan SLAVONSKI BROD: ZMAGOVALEC PAVLOVIČ Sedmi tekmovalni let športnih golobov pismonoš iz Slavonskega Broda se je v nedeljo, 4. junija, končal z zmago Belokranjcev. Pogoji za let so bili idealni, zato ni bilo izgub. Rezultati: 1. Pavlovič Ante-Tribuče, 185-77, 1305,76 m/min. ali 78 km/h, 2. Šikonia Boris-Tribuče, 232-77, 1299,72 m/min. ali 77 km/h. 3. Šiško Tone—Krško, 298-77, 1297,00 m/min. ali 77 km/h. Deseterica najboljših: Jože Peč-nik-Novo mesto (3), Ante Pavlovič--Tribuče (2), Tone Dolinšek-Novo mesto (2). Boris Šikonja-Tribuče (1), Tone Šiško-Krško (1), 8. tekmovalni tet je predviden iz 570 km oddaljenega Sveto!:areva. „KEKEC IN M OJCA V MIRNI PEČI — Učenci osnovne šole iz Mirne peči so 21. maja uprizorili mladinsko igro »Kekec in Mojca“. S skoraj dve uri dolgo predstavo so navdušili polno dvorano gledalcev, ki so se jim zahvalili s ploskanjem. Posnetek sem napravil v trenutku, ko je pela slepa Mojca (v beli bluzi). (Besedilo in foto: Poldi Pungečar, OŠ Mirna peč) 8. junij 1978 ________________________________________D0LEN1SKI LIST PADLIM NA OKROGLICAH - Kurirji postaje TV - 5 S, padli na Okroglicah. dva batalj< imenovan K*" o formirane!* zastavo po*1 micc. Z njo •oja KPJ, udi tova-srečanje junija, bo- KOZJAI V L VSTAJI 10. junija bo ob 10. u Lisci pri Sevnici prc 40-letnice seje politbiroja na kateri je sodeloval tudi riš Tito. Istega dne bo borcev in aktivistov Ko skega odreda ter srei kurirjev in vezistov Slovi Dan poprej, to je 9. do ob 16. uri kurirjev, padlim na Okroglici nad Bregom. Glavni govornik na proslavi bo Miloš Prosenc, Prejšnji teden smo objavili daljši zapis o vlogi kurirjev in vezistov v NOB, danes pa je na vrsti kratek pregled „Kozjansko v narodnoosvobodilnem boju". Med narodnoosvobodilno vojno je Kozjansko zavzemalo prostor med Sotlo, Savo, Savinjo in na severu že gozdove Boča. To ozemlje je omejeno s prirodnimi in modernimi prometnimi potmi, ki jih je okupator v času napada in okupacije Jugoslavije uporabljal za prevoz svojih enot na Balkan in na Apeninski polotok ter 1945. leta za umikanje svojih enot pred jugoslovansko armijo. Okupator je s tega prostora izgnal iz Posavja in Obsotelja v letu 1941 okoli 40.000 ljudi v taborišča v Nemčijo, na Hrvaško, v Srbijo in v okupirani italijanski del Slovenije. Nemcem je bilo osnovni cilj izgnanstva uničenje Slovencev kot naroda. Temu je tudi po okupaciji sledilo odstranjevanje slovenskih napisov, uvedli so nemška imena za slovenska mesta in vasi, germanizirali so prebivalstvo, slovenski jezik je bilo prepovedano uporabljati na vseh javnih mestih. Ob koncu 1941 in v začetku 1942 je okupator naselil v Posavju in Obsotelju na prazne domove izgnancev nemško manjšino iz Kočevja, Besarabije, Dobrudže, Bukovine in manjše število Nemcev s Tirolskega. Od 1942 naprej so mnogo slovenskih fantov in mož mobilizirali v nemško vojsko. Z mobilizacijo in izgnanstvom s Kozjanskega, posebno iz Posavja in Obsotelja, je okupator oslabil narodnoosvobodilno borbo, vendar ne za dolgo. Že od začetka 1942 so se izgnanci skrivoma vračali iz nemških taborišč v PO PRAVKAR IZBOJEVANI ZMAGI - Slavje v Sevnici 13. maja 1945 partizanske enote, prav tako pa so mnogi, ki so bili mobilizirani v nemško vojsko, dezertirali ter večinoma na Kozjanskem vstopili v partizanske vrste. > DELOVANJE POLITIČNIH DELAVCEV Že v prvih mesecih po aprilski vojni 1941 so politični delavci pripravljali s pomočjo simpatizeijev in zaupnikov prebivalce Kozjanskega v oboroženi in organizirani odpor proti okupatorju. Vse do druge polovice 1943 je okupatorju uspelo preko Kulturbunda,gestapa, policije in posameznih izdajalcev iz vrst prebivalcev, posebno v letu 1941, onesposobiti delo političnih delavcev s pobijanjem in aretacijami; tako je bilo tudi z uničenjem in razbitjem operativnih enot vse do 18. februarja 1943. Po temeljiti analizi in oceni stanja v letu 1941 je CK KPS sklenil poslati na Kozjansko v začetku 1942 politične delavce iz dveh središč: iz Pokrajinskega komiteja za Štajersko in Zagreba. Sklenjeno je bilo, da gredo komunisti, poznavalci terena in razmer, na Kozjansko. 20. julija 1941 je bila ustanovljena Celjska četa. V času obstoja je izvedla več sabotažnih akcij. Ker je okupatorju pomagal izdajalec, so policisti 27. avgusta obkolili Zav-škov mlin, kjer je četa počivala (pri Šentrupertu). Mlin so zažgali, rešil se ni noben borec. 28. oktobra 1941. je bila ustanovljena Brežiška četa. Med njenimi akcijami je bila ena najdrznejših osvoboditev političnih zapornikov iz sevniškega zapora. Zaradi izdaje je okupatogeva policija uničila četo 28. novembra v Kunejevem hramu v Gorjanah pri Podsredi. Rešili so se samo trije borci, ki v času obkolitve čete niso bili v hramu. Trag edi ja na 01 krogi ica h Pod okupatorjevimi streli padlo 6 kurirjev Okroglica, skromna hribovska vasica pod Lovrencem, je v času narodnoosvobodilne vojne imela odprte duri in srce za našo partizansko vojsko. Vrsto domačij in drugih poslopij je zato upepelil plamen izpod sovražnikovih rok. m Malokdo ve, da je bila nekoč v Prašnikarjevi domačiji celo Karolina Prašnikar TEŽKI ČASI — Anton Zimšek, eden od preživelih po napadu na Prašnikarjevo domačijo, in Miha Kolander, ki takrat po naključju ni bil tam.)Foto: Železnik) prava partizanska knjižnica. Vasica je bolj znana po javki S s. Oktobra 1944 je Nemcem uspelo presenetiti naše borce v hlevu Prašnikarjeve domačije. Karolina Prašnikar se še danes z grozo spominja tistih dogodkov. Partizani so si tod dostikrat podajali kljuke, saj stoji domačija na 'samem tik pod vrhom Lovrenca. Od nje je dober razgled po dolini. Zato so se, kot pravi Karolina, kurirji umaknili sem, ko so Nemci zažgali Sekule-tovo domačijo pod vasjo. Tistega nesrečenga jutra 29. oktobra 1944 so bili v hiši domači že vsi pokonci. „Sovraž-nikc smo zagledali zadnji hip; presenetili so partizane s strani, kjer jih ni nihče pričakoval. Z dveletnim sinčkom sem se zatekla v klet, pripoveduje še danes skrušeno. Gospodar se je pred Nemci skril v listje. Med tistimi, ki jim je uspelo reSti se, je tudi upokojeni železničar iz Vrhovega Anton Zimšek. „Dobil sem drobec v nogo; sicer pa sem imel srečo, kajti sovražniki so pobili šest partizanov," se spominja tistih težkih časov. Hoja mu je iz tistih dni še danes v krvi, peš jo z užitkom mahne kamorkoli. Kljub okupatorjevemu divjanju 4. linija ni bila pretrgana. Tisti dan je bil na javki na drugem kraju Miha Kolander-Mihal iz Sevnice. A. 1. Aprila 1942 je nastala Antone-skova četa. Izvršila je več pomembnih akcij, in to v Zabukovju, Zagorju pri Pilštanju, Loki, Plešivcu in v Kozjem. Zaradi izdaje je bila četa pri Topolovem (pri Pilštanju) v noči od 27. na 28. avgust obkoljena in nato razbita. Tisto noč je bila ranjena in ujeta Tončka Čečeva-Pav-la, sekretarka Kozjanskega okrožnega komiteja. 17. septembra 1942 je na orliško območje prišla druga četa Kozjanskega bataljona iz II. grupe odredov z nalogo, da bi z vojaškimi akcijami poživila boj proti okupatorju in da bi pomagala političnim delavcem, ki so se na tem področju znašli v izredno težavnih razmerah. S pomočjo vohunke Vide Jošt je bila četa 18. februarja 1943. obkoljena in razbita v rejonu Drenovca nad Sromljami. Rešilo se je samo pet borcev. Aprila 1943 je na orliško območje prišla prva četa iz že imenovanega Kozjanskega bataljona. Ta četa je izvršila uspešne akcije ob hrvatski meji, na Bizeljskem, v Sromljah, Globokem in Pišecah. Kaznovala je narodne izdajalce, za kar je okupator 1. maja 1943 v Pišecah ustrelil deset talcev. Četa je s svojo aktivnostjo ponovno razgibala teren, dvignila zavest in zaupanje v partizansko gibanje. Kozjanska Modrasova četa je nastala v drugi polovici septembra 1943, po«x>dhodu borcev Dolenjcev iz Kozjanskega bataljona iz II. grupe odredov na Dolenjsko. S Kozjanskega so odšli po kapitulaciji Italije. Ta četa (28 mož) se je 16. decembra spopadla v Pavlovi vasi (pri Pišecah) predpoldne z žandar-merijo in popoldne s 150 možmi okupatorjeve vojske. Okupator je imel več mrtvih, nato je vodja štajerskega vermanšafta Franc Steindl poročal SS-generalleitnantu Roese-nerju še istega dne tole: „Banda v brežiškem okrožju je zelo aktivna, izvaja nasilne napade in mori.“ Na osnovi tega sporočila seje Roesener odločil, da Kozjansko četo uniči med 18. in 23. decembrom 1943. Uničenje čete je bilo planirano v rejonu Sromlje, Pišece in Pečice. Okupator je razen 14. SS-policijskega polka uporabil še vermanšaft, policijo itd., vsega okoli 2.500 mož. V tem času, ko je okupator planiral uničenje kozjanske Modrasove čete, so se Kozjanci in komanda 1. zagorskega bataljona dogovorili za skupen napad na postojanko Bistrica ob Sotli (Sv. Peter), in to v noči od 19. na 20. december. Postojanka je bila napadena, vendar tudi po hudem boju ni bila zavzeta. Iz Bistrice so se v jutranjih urah 20. decembra Kozjanci in Zagorci napotili v smeri Drenovca nad Pavlovo vasjo. Med potjo so se spopadli v Osredku (v zaselku Preska) z okupatorjevo enoto, ki je bila iz te smeri pripravljena za obkolitev čete. Okupatorjevo enoto so Kozjanci in Zagorci premagali. Po tej borbi so partizani nadaljevali pot proti Pavlovi vasi in Drenovcu. 21. decembra 1943 pa so okupatoijeve enote Kozjance in Zagorce na Drenovdu obkolile in napadle. Sovražne enote so izvršile šest neuspelih jurišev na greben Drenovca, sedmi je uspel, ker je partizanom zmanjkalo nabojev in ročnih bomb. Partizani so prebili obroč in v noči od 21. na 22. december prešli reko Sotlo, tj. mejo NDH pri Stari vasi na Bizeljskem. Izgube čete in bataljona so bile majhne, sovražnik pa je imel preko 90 mrtvih. Po decembrskih bojih in prehodu reke Sotle ter bojih XIV. divizije od 7. februarja 1944 se je na kozjanskem ozemlju začela množična in oborožena vstaja. Pri tem ne smemo zanemariti dela političnih delavcev na območju Kozjanskega. Kozjanski bataljon, v katerem so bili borci Kozjanci, je bil ustanovljen 16. marca 1944 v gozdarski hiši pri Ložicah na Pohorju. Po ustanovitvi je del bataljona odšel na področje Sromlje - Pišece ter 20. marca napadel in likvidiral postojanko Globoko. Drugi del bataljona, ki je ostal na Bohorju, je v noči od 23. na 24. marec taboril na Jelši. Po zaslugi izdajalca je bil v navedeni noči obkoljen in razbit. Padlo je 23 borcev. ,27. aprila 1944 je vstopilo po decembrskih borbah več prebivalcev s Kozjanskega v partizanske vrste. Zato je bil ustanovljen Kozjanski odred nad Silovcem pri Sromljah. Prvo uspešno borbo je imel že 3. maja na Javorniku, najvišjem grebenu Bohorja. Napadalce je pognal v beg. Odred je imel 2 padla, sovražnik pa 22 mrtvih. Okupator se je zavedal pomembnega strateškega položaja Kozjanskega, zato je tam organiziral izjemno močno kontrolo ozemlja, in to z enaindvajsetimi obrobnimi in štirinajstimi oporišči v notranjosti. Organiziral je obveščevalno in vohunsko službo v celem času okupacije. Te službe so bile uspešne posebno od 1941 do sredine 1943. Enote Kozjanskega odreda-so po ustanovitvi od začetka junija vse do konca avgusta 1944 likvidirale sovražna oporišča, in to: Jurklošter, Pišece, Slivnico (pri Šentjerneju), Pilštanj, Zagorje (pri Pilštanju), Loko (pri Žusmu), Zabukovje in Planino nad Sevnico. POHOD V PREKMURJE Kozjanski odred v sestavi treh bataljonov (3. bataljon je bil formiran iz borcev Kozjanskega vojnega področja, število borcev na pohodu je bilo okoli 500) je 5. aprila 1945 prestopil hrvaško mejo na reki Sotli pri Dekmancih. Od tam naprej ga je pot vodila preko severnega dela Zagrebačke gore, Žito-mira, Kalnika, Moslavine, Bilogore, Grubišnega polja (tu je odred prekoračil fronto nemške in jugoslovanske armije), Papuka, Podravske Slatine, Barča (forsiral reko Dravo s pomočjo pontonirske enote bolgarske armade), dalje na Kotoribo, Čakovec in Mursko Središče. 3. maja 1945 je končal pohod v Dolnji Lendavi po 650 km, prehojenih v osemindvajsetih dnevih. Borci so vzdržali vse napore na tem izredno težkem pohodu z zavestjo, da jih bo tudi ta pot pripeljala v svobodo. Od Kalnika so se odredu do prehoda nemško-jugoslovanske fronte priključili pod poveljstvom komandanta kalniškega vojnega področja, Milana Šepetavca, bataljon kal-niškega vojnega področja, bataljon Zagorskega odreda, diverzantski bataljon in prebivalci iz okolice Kalnika (večji del srbske narodnosti) z vozmi. Zato je bila kolona dolga in slabo gibljiva, saj je bilo v njej čez 800 ljudi. Zaradi gosto stacioniranih oporišč, umikajočih se sovražnih enot in obhoda še nerazminiranih minskih polj od Podravske Slatine ob desnih bregovih Drave do Barča je bila cela pot po prehodu reke Sotle vijugasta. Kurirji - neuničljiva zveza Na Okroglicah spomenik padlim kurirjem, na Lisci shod vseh slovenskih kurirjev Jutri ob 16. uri bo na Okroglicah v sevniški občini svečano odkritje spomenika padlim kurirjem, v soboto ob 10. uri pa bo na Lisci osrednja proslava 40-letnice seje politbiroja CK ZKJ, ki se je je takrat udeležil tudi tovariš Tito. Hkrati bo to tudi shod kurirjev in vezistov Slovenije ter zbor borcev in aktivistov Kozjanskega odreda. Okroglice so bile v času ki je povezovala Belo krajino in vojne v omrežju 4. relejne linije, glavni štab s Štajersko. Koman- Na pohodu preko Hrvat skega Zagorja so odred opazovale ustašk® enote s svojimi izvidnicami. Bilo je tudi več manjših spopadov, najtežji napad je bil izvršen 12. aprila Pr‘ Žitomiru, na odredovo zasedo, strelnim orožjem in noži je bilo p°" bitih 8 naših borcev, 4 pa so bili ran-jeni. Po prihodu v Dolnjo Lendavo je bil Kozjanski odred reorganiziral1’ dva bataljona sta bila vključena v III. brigado KNOJ, tretji bataljo" (kozjanskega vojnega področja) Je popolnil komando mest Dolnja Len dava, Murska Sobota, Ljutomer Ormož in Ptuj. Odred je dal tu jedro za ustanovitevPrekmurske M1 gade, in to za namestnika koin#1 danta Janeza Janežiča-OlF® (komandanta odreda), za načelnu^ štaba Franca Godleija-Bliska (® pohodu komandant 2. bataljona) tudi večji del ostalih vodilnih b®* cev. Komandant 5. bataljona j' brigade KNOJ je postal Anton Zw* dra-Janoš, katerega bataljon je * dan osvoboditve med prvimi vK rakal v Maribor. Na čelu bataljoni) v Maribor prinesel zastavo Kozj®’ skega odreda Stojan Batič. Na zas vi je bilo napisano: .Aktiv«*™ Jurkloštra Kozjanskemu odred11-Po prihodu dela bataljona pred "J* ; riborsko gimnazijo je Batič na i pred gimnazijo opazil, da je na gu še izobešena nemška zastava, zastavo je spustil z droga in izo'*. zastavo Kozjanskega odre*"; nemško zastavo (njeno rdeče pa je uporabil za dekoracijo na » (ene od pisarn) izobešenih ^ Lenina, Staline in Tita. _ . 1. bataljon je pod poveljstvi Milana Kostevca 4. maja 1945 iz^ pohod iz Dolnje Lendave preko D" line in Lovasja v Keretje na sko z nalogo, da pojači rusko ^ arovanje naftovodnih vrelcev. ^ bataljon se je 7. maja 1945 vrn“ Dolnjo Lendavo zaradi pop01" ruske komande, da je njih, Rus?/ dovolj, kakor tudi, da je po t®1' ranski konferenci Jugoslovan*^ dovoljeno zasesti le ozemlje v okv* bivših jugoslovanskih mej. , FORMIRANJE NOVEGA KOZJANSKEGA ODRE^ Po odhodu Kozjanskega odre^ Prekmurje je na Kozjanskem ost samo grupa 50 borcev. To 6ruP®it( v začetku aprila v velikem štev# začeli popolnjevati prebivalci janskega in raznih narodnosti,**^ je bilo potrebno formirati nov K® janski odred. Formiran •“ aprila 1945. Imel je dva Za poveljnika je bil Žmavc-Gorazd. Nov odredu so nile mladinke iz Sevnice. 5 borci vkorakali v Celje na u*»' zetja vzhodnega dela mesta. J Sestavu tega odreda se je PJ; ključila avstrijska četa nemškej™’’ ske s Senovega (120 mož), 3. ^ pa na Malem Kamnu še s°VI**J bataljon (280 mož), ki so ga se*j ljali vojaki različnih narodu0^ (večina Rusi - vlasovci). Ta. taljon je bil pred tem v akciji 6 enja Bohorja od partizanov. J 5. maja sta en bataljon odre"*, avstrijska četa likvidirala utrdbe (štic punkte) med BresWB in Blanco. J) Po zelo skromnem pregledu ^ političnih delavcev in borb, Kozjanskem moramo vedeti tu^ da je na tem ozemlju padlo z8 a bodo okoli 500 borcev iz kozja^ enot, kurirjev in političnih del* jj okoli 1.200 pa je bilo lahk° težko ranjenih (sovražne okoli 600 mrtvih in trikrat t ranjenih). MILAN KOST11 ------................... J&' Okroglici je bila vrsta z8Fm, glavna cesta ob Savi, sama r p. ne drugi strani poleg ceste leznica. Vseeno so se kunfl. ^ čas vozili čez Savo v veh gumijastem čolnu. Linij8 eno ni bila nikoli odkrita v A. ŽELE# dant te linije od spomladi 1944 do decembra 1944 je bil Jože Papež-Džon iz Sevnice. Organizacija kurirskih postaj v Sloveniji pomeni nekaj edinstvenega v zgodovini našega odpora. Med kurirskima postajama TV 5a na Jatni in 5 S na f DOLENJSKI LIST Jožko Papež-Džon - ^ komisarjem Dragom"” Št. 23 (1504) 8. ji>2]i Vendar te svoje J°> obdiže zase. DOLENJSKI LIST lagrajevanja po delu področjih družbene- ga življenja. Pred XI. kongresom ZKJ govore delegati Tozdi v korak s krajani Hal re?ktojnik medobčinskega študiji k er je delegat iz brežiške občine. 2 je °P°litični delavec v občini, zlasti pa v krajevni skupnosti Arti-te ’ r organizira in vodi dejavnost Prosvetnega društva. Razen v odborih družbenopolitičnih organizacij v krajevni gaJ?n°sti- Prepričan je, da je taka aktivnost pri uveljavljanju dele-sistema nujno potrebna, pogoj zanjo pa sta osebna angaži-delj« in zavzetost komunistov ter drugih občanov. Takole jo opredi >;Ta aktivnost je pogosto težja od aktivnosti v združenem delu, jJ® omejena izključno na prosti čas. Zahteva namreč veliko ■n n ln*cjat*vnosti in najrazličnejših kontaktov, veliko dogovaijanja *avefPr^evania> zlasti v bolj zaostalih okoljih, kjer je družbena »ek« j ®bka. Pričakujem, da bo kongres dal pomemben pouda-Hiorn ®am komunistov v krajevni skupnosti. To je potrebno, saj Prav z družbenopolitično aktivnostjo pospeševati razvoj. S vef kislim, da z doseženim nismo zadovoljni, vendar želimo ^aia skupnost se je doslej močno uveljavila kot interes p0;onov za urejanje socialne politike in nekaterih življenjskih v*Do V’ ,Prema*° Pa se Je razvil družbenoekonomski odnos. Z $ev?stavljenim sistemom dogovarjanja družbenoekonomski interes se. ^trezno podprt in v tezah za kongres je jasno zapisano, da so nov t ^ te^ vPražanJ*h držali ob strani. Zagnanost in volja kraja-sPodh 1 nj^ov* veliki prispevki niso dobili zadostne materialne do v e združenega dela, zato želim, da bi bilo to na kongresu ‘J poudarjeno.“ Pogovore z delegati so vodili: Andrej Bartelj, Jože Primc, Jožica Teppey, Alfred Železnik in Ria Bačer. V obdobju po slovenskem kongresu Zveze komunistov, ko je bilo ustvarjeno ugodno politično vzdušje za hitrejše spreminjanje razmer in odpravo dosedanjih napak, so se že začele priprave na XI. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, ki bo letos junija v Beogradu. Tudi v devetih občinah ožje Dolenjske z Belo krajino ter v ribniško-kočevskem in spodnjepo-savskem koncu je bilo za XI. kongres izvoljenih več delegatk in delegatov. Te dni so se z njimi pogovarjali naši novinarji. Posredujemo vam mnenja naših delegatov o tem, kakšna naj bi bila na osnovi preverjene prakse bodoča usmeritev. Katerim problemom gre posvetiti izrecno pozornost, kakšno pot ubrati, da bi kongresni dokumenti čimprej postali del našega vsakdanjika. Spodbujati »ovatorstvo MIHA BRIŠKI, Kočevje: l lepiti akumulativno posobnost gospodarstva, je n ? osrednjih vprašanj, ki Zki ^ kongres Gospodarstvo je zelo : remenjeno z raznimi da-J vami, prispeva pa tudi za kraja, KS, oziroma “očine itd. Dn ki komaj še P siujejo donosno. Delajo z l a.reIo tehnologijo, stro- neo^ Pa beže iz njih v p °?sPodarske dejavnosti. 5lai.1ZVo^ne OZD pa naj s h„, 0 tehnologijo dosegajo rezultate, kar pa vsaj Baročno ni mogoče. Pred •®0sP°^arstvu je kljub dol.. P1,8010 o nagrajevanju po ^ov!Je*tna,teŽnja po urav' Rotn j hočemo krepiti večii arstvo> moramo dati shtfk P°u^arek strokovnim adn,:3!11’ zmanjševati število fe^trativnih delavcev, ir^o-| at\ °dn°s do družbene stey pin proizvodnih sredino’ "°sebno pozornost ta^0 posvetiti tudi nova-spreiJi “ izumiteljstvu, tem t Ustrezne pravilnike o n0 n er vse izboljšave pošte-ioga.a8raditi. Zdaj se namreč Svoiirn’ ^a klavci z raznimi Pr|Pomočki in za-mtrftip in več nare-svoje izume Zagate papirne industrije Jožeta Habinca so izvolili za delegata komunisti v krški občini. Po poklicu je kmetijski tehnik in je zaposlen v Celulozi. Družbenopolitično se udejstvuje v tovarni in zunaj nje. Trenutno je namestnik sekretarja občinskega komiteja ZK, član zveznega odbora sindikata industrije in rudarstva ter predsednik sindikata medgrupacij-skega odbora papirne industrije Jugoslavije. Na kongresu bo razpravljal o ekonomskih odnosih v mednarodni menjavi dela v papirni industriji. Gre za pomembna sistemska vprašanja od mednarodnih odnosov do surovinske oskrbe za primarno predelavo lesa, o katerih bo tekla predkongresna razprava v slovenski papirni industriji in dala razpravljalcu na kongresu dokončno usmeritev. V papirni industriji so namreč naložbe iz lastnih sredstev spričo majhne akumulativnosti zelo omejene, zato se mora posluževati predvsem kreditov iz tujine, ki so izredno dragi. Najtežje pa je to, da so roki za vračanje zelo kratki. Tako je na primer pri investiciji tozda Celuloze v Krškem večina kreditov na pet let z desetodstotnimi do dvanajstodstotnimi obrestmi. Težave so nadalje pri surovinski oskrbi, ker dobave iz domačih virov stalno upadajo, kar velja predvsem za iglavce. Za dohodkovno povezovanje z gozdrastvom so že veliko naredili, ker vidijo v tem najbližjo pot k urejanju medsebojnih odnosov Zavzetost občanov Okoli 1.300 članov Zveze komunistov iz obeh belokranjskih občin bo na XI. kongresu ZKJ zastopal Janez Dragoš, komandant občinskega štaba za teritorialno obrambo iz Črnomlja in član ZK od 1954. „V času od zadnjega kongresa smo v Beli krajini naredili precejšen korak naprej na družbenoekonomskem in družbenopolitičnem področju. Izboljšanje materialne osnove je posledica načrtovanega razvoja ter velikih naporov in odrekanj naših delovnih ljudi in občanov, ki poleg samoprispevka za program javnih del in razširitev materialne baze za vzgojo in izobraževanje ve- liko prispevajo še s prostovoljnim delom. Kljub temu pa z doseženim še ne moremo biti zadovoljni. Črnomaljska občina je po dohodku na prebivalca pod jugoslovanskim povprečjem. Če hočemo hitere-je napredovati, se moramo zavezemati za še tesnejše povezovanje organizacij združenega dela na dohodkovnih odnosih ter stema na vseh Nagrajevati samo po delu Jože Novak, Kočevje: „Menim, da bi moral kongres ZKJ dati komunistom napotke za reševanje zadev, ki jih najbolj občutijo, mednje pa sodi prav gotovo uresničevanje zakona o združenem delu in tistih njegovih določil, ki se nanašajo na nagrajevanje po delu in utrjevanje položaja delavca v samoupravnem in delegatskem sistemu. Vsak naj bo nagrajen po rezultatih svojega dela, rezultatih svoje delovne skupine in tozda. Tako se bo vsak prizadeval za boljšo organizacijo dela, delovno disciplino ter kako bo naredil več in bolje. Vse to pa vpliva tudi na večji dohodek tozda, se pravi na možnost njegovega razvoja. Pri takem sistemu nagrajevanja pa vsak delavec slej ko prej začuti potrebo po tesnejšem sodelovanju z drugimi tozdi in OZD, kar po svoje spet prispeva k hitrejšemu napredku posamezne OZD, občine in vse naše družbe. Teoretično imamo vse te zadeve razčiščene, v praksi pa nastajajo težave. Kongres naj da komunistom napotke, kako naj bi vsa ta načela uveljavili v praksi. Oceniti je treba dosedanje dobre in slabe izkušnje. Pri vodenju takih akcij pa je potreben izostren politični posluh. Če hoče akcije usmerjati ZK, se mora zanje tudi ustrezno usposobiti. Pri tem pa moramo biti pogumni, ustvarjalno razmišljati in poskrbeti za dobro informiranje. Bolje manj, pa tisti pravi” Predilniška delavka iz novomeškega Novoteksa Fanika Kranjc ima 26-letni partijski staž, družbeno aktivna je že od pionirskih let dalje. V minuli mandatni dobi je bila tudi članica občinskega komiteja in izvoljena je bila za delegatko na XI. kongresu ZKJ. Videti je bilo, da so si besede privrele iz srca: „Kot delavka čutim, da bi morali v delovnih organizacijah dosledneje uresničevati sprejete sklepe, resolucije in razne dokumente, predvsem pa določila zakona o združenem delu. Predvsem je nujno urediti nagrajevanje po delu, pa bodo delavci zadovoljni. Paziti bi morah, da v bodoče ne bomo več ponavljali starih napak in da bi bili delovni ljudje čim bolje informirani. Kjer delovni človek ne dobi prave in razumljive informacije, marveč popačeno ali skrojeno tako, da je ne razume, mu ta informacija bolj škodi, kot pa koristi. Po mojem komunist ni tisti, ki na sestankih mnogo govori, pač pa tisti, čigar delo je čutiti v kolektivu ali na terenu in ki je drugim za zgled. Dobremu komunistu ljudje zaupajo. Čim več je takih, tem večji ugled ima partija. Sprejemanje v ZK ne bi smelo biti kampanjsko. Sprejeti bi morah tiste, ki se pri svojem delu in tudi sicer izkažejo. Po mojem ni toliko važno številčno stanje, ampak trdnost organizacije. Tudi Tito je rekel: ,Bolje je, da nas je manj komunistov, pa smo tisti pravi/ Zadnje čase je namreč opaziti pojave karierizma in na te stvari bi morali biti bolj pozorni." Sodobna šola Še v pripravah na kongres slovenskih komunistov so v sev-niški občini izvolili za delegatko na XI. kongres ZKJ učiteljico s sevniške osnovne šole Marico Tomšič. Ob tehtanju tega, kakšne možnosti za nadaljnje šolanje in uspeh v življenju imajo otroci iz občin, ki še zaostajajo v razvoju, postavlja na prvo mesto prizadevanja za posodabljanje pouka in izobraževanja. „Kljub veliki prostorski stiski odpiramo na naši šoli nove oddelke podaljšanega bivanja. Starši velikokrat izražajo željo po celodnevni osnovni šoli, kjer bomo lahko celoviteje uresničevali vzgojne cilje. Delovni ljudje in občani naše občine imajo veliko razumevanja za področje vzgoje in izobraževanja, kar izpričuje tudi visok odstotek glasov za samoprispevek, namenjen šolstvu in otroškemu varstvu, ponovno izglasovan lani. Ugotavljamo, da bi morali biti deležni večje republiške solidarnosti pri izenačevanju razlik samih materialnih možnosti šol. Tako bi bili otroci tudi z manj razvitih območij enakopravneje pripravljeni za nadaljnjo življenjsko pot.“ Iz kadrovskih težav Inženir gozdarstva Stane Žunič, delegat iz novomeške občine pravi: „2al se z naglo rastjo gospodarstva ni skladno razvijalo šolstvo, zlasti ne srednje in oblike višjega in visokega šolstva. Vemo namreč, da v proizvodnji ni dovolj zagotoviti investicijo za prostor in opreme, uspeha ne bo brez sposobnih kadrov. Glede na potrebe gospodarstva in drugih dejavnosti na našem območju bo nujno v bodoče hitreje razvijati več oblik srednjega šolstva in tudi dislocirane oddelke višjih in visokih šol. Na teh vprašanjih se precej dela in nekaj uspehov je že možno pokazati. Lep primer je oddelek ljubljanske strojne fakultete, ki dela v Novem mestu. Mislim, da bomo morali po tej poti naprej. Glede kadrovanja na vodilne funkcije pa sem mnenja, da prizadeti tega ne bi smeli šteti kot poklic, marveč dolžnost, ki jo bodo opravljali v mandatni dobi. Sem tudi mnenja, da je po izteku mandata potrebno ljudi zamenjevati in funkcionarje vračati v okolje, iz katerega so izšli. To bi moral postati normalen proces.11 na pravični osnovi da ZK v majhnih občinah, kot je tudi ribniška, in v vala n > k°t je RIKO, še ni dovolj močna, da bi odločilno b?8ovor 8 Uresničevanje zakona o združenem delu,“ je za uvod v 5^K0 p.poudaril Jože Debelak, delegat na XI. kongresu ZKJ iz 4ihne rwj.ca' Vzrok za tako stanje je, da imajo majhne občine in tudi malo široko razgledanih in usposobljenih ljudi. > (jQ.0ra smotrno razporejati delo in zadolžitve svojim članom, n“^nj j° v ribniški občini te dni izdelali pregled, kje vse delujejo peiHai0 n, komunisti. Preobremenjene bo treba razbremeniti, M°,remenjenim dati nove naloge, tiste, ki še niso usposob-P 0 orH 0 delo, pa politično izobraževati, da bodo tudi oni 2«» j-^^no prispevali k uveljavitvi samoupravne zakonodaje, ■faftan neusposobljenosti je namreč prihajalo do težav pri samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. Osnova so lastni programi Delegat komunistov trebanjske občine na XI. kongres ZKJ je Tone Žibert, dolgoletni družbenopolitični delavec. Obdobje med kongresoma je bilo za trebanjsko manj razvito občino izredno pomembno. Dobesedno z dna lestvice slovenskih občin se je v tem času trebanjska občina po doseženem družbenem proizvodu na prebivalca povzpela na 47. mesto. Kot pomembno izkušnjo poudarja Tone Žibert izdelavo programov. „Ko smo se lotih te naloge, smo brž ugotovili veliko zaostajanje občine ne le na družbenoekonomskem, temveč tudi socialnem področju. Sedaj že lahko rečemo, da so bili naši programi tudi dobri. Predvsem smo se usmerili na izgradnjo industrijskih zmogljivosti, da si ljudje lahko služijo kruh doma. r b) c) d) Štipendije iz združenih sredstev občine Trebnje SKUPNA KOMISIJA PODPISNIC SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ŠTIPENDIRANJU UČENČEV IN ŠTUDENTOV V OBČINI TREBNJE RAZPISUJE ŠTIPENDIJE IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV ZA SOLSKO LETO 1978-79 I. Za štipendije iz združenih sredstev in dopolnilne štipendije h kadrovskim štipendijam lahko zaprosijo kandidati, katerih mesečni dohodek na člana družine v letu 1977 ni presegel 2.580,00 din. Pri prosilcih iz kmečkih družin in tistih, ki izkazujejo dohodek tudi iz kmetijstva, se dohodek na člana družine izračuna tako, da se katastrski dohodek (iz leta 1977-stari) pomnoži s 14 in zmnožek deli s številom družinskih članov. II. V okviru meril iz prejšnjega odstavka bodo imeli pri podelitvi štipendije iz združenih sredstev prednost: a) kandidati, ki se odločajo za poklicne usmeritve in poklice, naveden v tč. III tega razpisa; prosilci iz družin, ki so v slabšem socialno-ekonom-skem položaju in se brez družbene pomoči ne bi mogli šolati, zlasti tisti, ki izhajajo iz delavskih in kmečkih družin; prosilci z boljšim učnim uspehom; prosilci, katerih lastnosti omogočajo uspešno šolanje in uspešno delo na izbrani poklicni usmeritvi. Mnenje o tem dajo službe poklicnega usmerjanja. Štipendije iz združenih sredstev bodo podeljene šele potem, ko bodo za določen poklic podeljene vse štipendije, ki so jih razpisale organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in drugi štipenditorji na območju dolenjske regije. Kandidati za štipendije iz združenih sredstev se morajo predhodno potegovati za razpisane kadrovske štipendije v občini ali širšem območju dolenjske regije. . III. Štipenditorji občine Trebnje določajo naslednje prednostne smeri šolanja za poklice, in sicer na: -POKLICNIH ŠOLAH: konstrukcijski ključavničar, strojni ključavničar, prodajalec, zidar, pohištveni mizar, orodjar, brusilec, strugar, rezkalec, elektrikar, varilec, železokrivec, monter stavbnih instalacij; — 4-LETNIH SREDNJIH ŠOLAH: gradbeni tehnik, geometer, strojni tehnik, kemijski tehnik, zobotehnik, medicinska sestra zobne smeri, kmetijski tehnik (za bodoče kmečke gospodarje), lesni tehnik, maturanti pedagoške gimnazije; -VIŠJIH ŠOLAH: strojni ing., varnostni ing., gradbeni ing., komunalni ingj, kemijski ing., ekonomist — komercialist — finančnik, pravnik, višji upravni delavec, predmetni učitelj — matematike, fizike, telesne vzgoje, glasbe, praktičnega pouka, likovnega pouka, višja medicinska sestra — patronažne smeri, ing. kmetijstva; -VISOKIH ŠOLAH: dipl. ing. strojništva, dipl. ekonomist, dipl. ing. gradbeništva, dipl. ing. živilske tehnologije, dipl. pravnik, dipl. ing. matematike, zdravnik splošne medicine, dipl. farmacevt, dipl. agronom, dipl. novinar; Kandidati morajo prijavi za štipendijo (obr. DZS 1,65 -dobi se v knjigarni) priložiti: — potrdilo o vpisu v šolo; — overjeno fotokopijo ali overjen prepis zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije združenega dela o opravljenih izpitih; — potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov (izdaja, oziroma potrjuje ga davčna uprava pri skupščini občine Trebnje. Iz potrdila mora biti točno razvidno število preskrbljenih in nepreskrbljenih družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu); — potrdilo o dohodkih staršev iz preteklega koledarskega leta (obrazec je tiskan že v vlogi za štipendijo. Zajeti morajo biti vsi dohodki iz rednega delovnega razmerja, iz kmetijstva, obrti in dohodki iz dela v podaljšanem delovnem času. Če so starši upokojeni, priložite decembrski odrezek od pokojnine za leto 1977); — potrdilo o višini otroškega dodatka prosilca (v mesecu decembru 1977); — kandidati, ki prejemajo kadrovsko štipendijo, morajo predložiti overjeno fotokopijo pogodbe o kadrovski štipendiji, drugi pa na obrazcu podpišejo izjavo, da ne prejemajo kadrovske štipendije; — učenci, ki se šolajo na poklicnih šolah, morajo na potrdilu o šolanju navesti čas teoretičnega pouka; — poročeni študenti, ki imajo svoje gospodinjstvo, morajo to dokazati s potrdilom krajevne skupnosti ali skrbstvenega organa in matičnega urada. Kandidati za pridobitev štipendije ali razlike iz združenih sredstev naj prošnjo s prilogami o materialnem stanju in učnem uspehu oddajo osebno v uradnih dneh do 25. avgusta 1978 na sedež strokovne službe za štipendiranje — Skupščina občine Trebnje. Opozarjamo, da nepopolnih vlog, ki bodo prispele po roku, strokovna služba in skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju ne bosta obravnavali. Posebej pa opozarjamo vse učence, ki se šolajo na poklicnih šolah in bodo obiskovali teoretični del pouka v drugem polletju šolskega leta 1978/79, da tudi ti vložijo prijave za pridobivanje razlike do navedenega datuma. Vloge bodo rešene do 30. septembra 1978. SKUPNA KOMISIJA PODPISNIC SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ŠTIPENDIRANJU UČENCEV IN ŠTUDENTOV V OBČINI TREBNJE PIONIR NOVO MESTO SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »PIONIR NOVO MESTO. TOZD PROJEKTIVNI BIRO objavlja naslednja prosta dela in opravila: 1. PROJEKTANTA STROJNIH INŠTALACIJ za oddelek Novo mesto 2. 2 PROJEKTANTA za oddelek Novo mesto 3. PROJEKTANTA KOMUNALNIH NAPRAV (ceste, kanalizacije ipd.) za oddelek Ljubljana Pogoji za sprejem: 1. končana strojna fakulteta z najmanj 2-letno projektantsko prakso in strokovnim izpitom 2. končana gradbena fakulteta ali gradbena srednja šola, zaželena praksa in strokovni izpit 3. končana gradbena srednja šola, najmanj 2 leti delovnih izkušenj ter strokovni izpit Kandidati bodo pridobili lastnost delavca v združenem delu s polnim delovnim časom, za nedoločen čas in s pogojem trimesečnega poizkusnega dela. Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni po objavi SGP ..PIONIR", Kettejev drevored 37, Kadrovski oddelek. Novo mesto. Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dneh po zaključku oglasa. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »PIONIR" NOVO MESTO, DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLU2B, OBJAVLJA NASLEDNJA PROSTA DELA IN OPRAVILA: 1. TAJNICA DIREKTORJA DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLU2B 2. POMOČNIK FINANČNEGA DIREKTORJA -VODJA POSEBNE FINANČNE SLU2BE 3. VODJA ODDELKA DENARNIH TOKOV 4. LIKVIDATOR DEVIZNIH OPRAVIL 5. REFERENT ZA NAČRTOVANJE POGOJI za sprejem: 1. končana upravno-administrativna šola in najmanj 2 leti delovnih izkušenj 2. končana gradbena fakulteta in 5 let delovnih izkušenj 3. višja šola ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj oz. ekonomska srednja šola in 4 leta delovnih izkušenj 4. končana ekonomska srednja šola in opravljen izpit zunanjetrgovinske registracije ter 4 leta delovnih izkušenj 5. višja šola ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj oz. ekonomska srednja šola iij 4 leta delovnih izkušenj Kandidati bodo pridobili lastnost delavcev v združenem delu s polnim delovnim časom, za nedoločen čas in s pogojem trimesečnega poskusnega dela. Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni po objavi SGP »PIONIR", Kettejev drevored 37, kadrovski oddelek. Novo mesto. Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dneh po zaključku oglasa. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »PIONIR" Novo mesto, Delovna skupnost skupnih služb, objavlja naslednja prosta dela in opravila: POPRAVEK k objavi prostih del in opravil dne 1. junija 1978: Točka 5 se spremeni tako, da se glasi: VIŠJEGA STROKOVNEGA SODELAVCA POGOJ: končana pravna fakulteta z najmanj 10 leti delovnih izkušenj. METLIKA BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA »BETI" METLIKA Razpisna komisija v TOZD Kodranka in volna na podlagi statuta TOZD razpisuje naslednjo delovno nalogo s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: DIREKTORJA TOZD Kodranka in volna Pogoj: visoka ali višja strokovna izobrazba tehnične ali organizacijske smeri in več kot 5 let delovnih izkušenj pri vodstvenih delih. TURISTIČNE *km ent INFORMACIJE INTEREXPORT LJUBLJANA ^ INEX Potovalna agencija VABIMO NA LETOVANJE V TUNIZIJI IN GRČIJI (Atika, Kreta) PO LANSKOLETNIH CENAH — 8-dnevni počitniški paket v TUNIZIJI (letalo, 7 polnih penzionov, transferji, letališka taksa) od 3.090 din. — 8-dnevni počitniški paket v GRČIJI (letalo, 7 polnih penzionov, transferji, letališka taksa) od 3.560 din, — odhodi v TUNIZIJO od 20. junija 1978 dalje vsak torek, — odhodi v G RČIJO od 21. junija 1978 dalje vsako sredo LETOVANJE V DOMOVINI: — 7 dni, KUKLJICA na otoku Ugljanu (lasten prevoz) 1.120 din — 7 dni, POVLJA na otoku Braču (letalo) 2.560 din, — 14 dni, JELŠA na otoku Hvaru (letalo) 4.250 din, — 7 dni, TIVAT (hotel Kamelija) (letalo) 2.950 din — 7 dni, DUBROVNIK-Babin Kuk (letalo) 3.980 din hotel ASTAREA (letalo) 3.540 din POTOVANJA: — PARIZ, odhod 9. in 12. junija — GRČIJA, 5 dni, odhod 28. junija — ATENE, 2 dni, odhod 2. julija — VARNA, svetovni kongres esperantistov, odhod 26. julija — TEČAJI angleščine v Veliki Britaniji in ZDA — LONDON, 3-krat tedensko za posameznike. PRIJAVE IN INFORMACIJE: INEX, Novo mesto. Novi trg 4, tel (068) 23—773 INEX, Ljubljana, Titova 25, tel. (061) 312—995 in 327—947 INEX, Maribor, Volkmerjev prehod 4, tel. (062) 24—571 kompas LETOVANJA ^JUGOSLAVIJA U¥HnJH POTOVANJA ŠPANIJA ŠPANIJA /POR TU GALSKA ŠPANIJA/MAROKO PRIJAVE: POSLOVALNICE KOMPASA IN POOBLAŠČENIH AGENCIJ SAP—VIATOR TOZD PROMET IN DELAVNICE ČRNOMELJ razpisuje naslednja dela oziroma naloge: 1. VODJA TOZD — individualni poslovodni organ POGOJI: — višja ali srednja izobrazba prometne, organizacijske ali druge ustrezne smeri, — najmanj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih v gospodarstvu, — moralnopolitične sposobnosti za opravljanje funkcije vodenja TOZD, — ne sme biti drugih zakonskih ovir 2. VODJE POTNIŠKEGA PROMETA 3. VODJE TOVORNEGA PROMETA 4. VODJE AVTOSERVISNE DELAVNICE POGOJI: POD 2,3 in 4: — višja ali srednja izobrazba prometne, organizacijske ali druge ustrezne smeri, — najmanj pet let delovnih izkušenj na odgovornih mestih v gospodarstvu, — moralnopolitične sposobnosti Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 15 dneh po objavi na naslov: Razpisna komisija TOZD Promet in delavnice Črnomelj« Belokranjska cesta. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLU2B SIS OBČINE ČRNOMEJ objavlja prosta opravila in naloge 1. STROKOVNI TAJNIK kmetijsko-zemljiŠk? skupnosti in skupnosti za pospeševanje kmetij' stva in gozdarstva 2. STROKOVNI DELAVEC za stanovanjsk® zadeve 3. STROKOVNI DELAVEC za komunalne zadev® 4. ADMINISTRATOR (blagajnik) 5. STENODAKTILOGRAF. Pogoji: pod 1: visoka izobrazba kmetijske smeri pod 2: srednja ali višja izobrazba gradbene smeri pod 3: srednja ali višja izobrazba gradbene ali geodetske smeri pod 4, 5: ekonom ska ali administrativna šola. Kandidati morajo vložili prošnje z dokazili o izpolnjevanja pogojev na naslov v roku 15 dni po objavi razpisa. . kultura in izobra- ževanje BELOKRANJSKEM Petje v viteški dvorani Na 6. posavski pevski reviji pelo 16 zborov , Med amaterskimi dejavnost -"u ima v Posavju zborovsko lepo tradicijo. Sobotna, ™«at že šesta pevska revija v ®j*Dstvenem okolju brežiške 'Meške dvorane je to ponovno Potrdila. Prireditelji so se predvsem faradi velikega števila sodelu-p*h zborov odločili za dva ^ncerta. Vsak od sodelujočih 0r°v je občinstvu predstavil P° troje pesmi. Revija nima e«novalnega namena. Predsed-jjj* posavske zveze Adolf °škon je uvodoma poudaril ^Veseljivo nadaljevanje množi-n°sti tovrstnega petja, ki zdru-uJe ljudi vseh poklicev. Že po Revnosti sporeda je mogoče P°hvalno soditi tudi o navedku zborov, prijeten večer P* je to samo še potrdil, k n?nan^m zborom iz brežiške, tot ^ sevr^^ke občine sta se ..krat pridružila dva nova: šte- ške Lisce, kateremu je bil ta nastep (razen sodelovanja na nedavni sevniški občinski reviji) drugi javni nastop izven kolektiva, ter novi zbor iz Pišec. Na reviji je pelo 600 pevcev. V vsaki od sodelujočih treh občin imajo še vrsto drugih zborov, za katere bi bilo prav, da bi se ravno tako prijavili k sodelovanju. Prihodnja revija bo v Sevnici. A. ŽELEZNIK vilen mišani pevski zbor sevni- PONOVITEV Črnomaljski gimnazijci, ki so 26. J* v Črnomlju uspešno izvedli večer „Svet z menoj”, bodo pJrf Ponovili jutri ob 20. uri. akiijejo podoben uspeh kot Wtur *C° dvorana doma *e povsem zasedena. HLADEN TUŠ ZA GODBO Minuli petek so člani pihalnega orkestra radeške Papirnice pripravili sevniškemu občinstvu lep večer. Že lep čas dokazujejo s številnimi nastopi tudi izven svojega kraja pod prizadevnim vodstvom dirigenta Jožeta Rusa, da niso zgolj godba, vešča znanih koračnic in žalostink. Ravno s takimi koncerti je mogoče tudi pokazati, kaj takšen sestav zmore, če ni utesnjen v določila, priložnostnega naročila. Sevniško občin-, stvo je lahko upravičeno sram, da truda gostov ni poplačalo z boljšim obiskom. Na odru je bilo nad 30 nastopajočih, v dvorani pa ni bilo kaj dosti več kot dvakrat toliko poslušalcev. Po študiju nismo na vrhu svitu študentov na 1000 prebivalcev od naših najviše Ribnica, najniže Brežice Fakultete, višje in visoke šole ^ .^etnišce akademije v Slo-1“biskuje nekaj več kot U00 študentov. Polovica vseh £ na fakultetah, kjer pre- ^ študij družbenih in Mrliških ved, dobra četrtina vj J5.J13 višjih in prav toliko na šokih šolah, medtem ko jih je ■ umetniških akademijah za , "jaj omembe vredno število, ^•unuva je tudi ugotovitev, da fakultetni študij odloča oKa-na “ razvitih in mestnih duio-n’113 šolah pa prevla-ozi ^udentje iz podeželskih °ma manj razvitih občin. Ostril ^tudenta Je zapisan vsak triin-Si0vp *** Prebivalec naše republike, ientov P^ečje je 15 štu-te„. 02 1000 prebivalcev. Nad P°Prečjem je 18 občin. Vse • ^harmoniki j^Miha Males teniške razstave tudi v •—Delavskem domu P£te,k> 2. junija, je v vala c! ^“vskem domu gosto- ^ubljaneVenSM flUlfmTja “ koncil Na celovečernem li jL . u st> filharmoniki izvaja- Mozartova in Dvor- y Dei^^ Pre<^ veliko dvorano odprli 8a doma so mal° Prej akadBrv.r?2stavo slikarskih del Maie?nsJSe8a slikarja Mihe ktSko ‘i,. umetniku, ki je za tla op „ ? ,mstvo tokrat postavil ko olj in približno toli- Vk,,} Je govoril Andrej dar ’ kustos Galerije Boži-Stava b0ac ^ Kostanjevice. Raz- * Jfiz- pa sc priprav- 9ce ra_ , oritev druge umetni-iunija ,s«ve v tej sezoni: 16. Wn°do slavnostno odprli 'Sensu, ^ulptur sodobnega "‘tja ^.umetnika Dušana PESEM ZDRUŽUJE — Nastop 16 pevskih zborov na sobotni posavski reviji v Brežicah je potrdil kakovostno in tudi številčno rast te zvrsti kulturne dejavnosti. Na sliki: ened najštevilnejših zborov — mešani pevski zbor „Viktor Parma” iz Krškega pod vodstvom Adolfa Moškona. (Foto: Železnik) „Tako mladina pesnika slavi” V nedeljo, 11. junija, bo na Vinici zadnja republiška proslava ob 100-letnici rojstva Zupančiča — Pesnikov rojstni kraj pr jev, največ iz Bele krajine in Dolenjske — Že v soboto v štirih krajih prireditve za mlade Otona Zupančiča — Pesnikov rojstni kraj pričakuje-7.000 obiskovalcev, predvsem šolar- iubjjanrn emskega 'u .Do tega dne si bodo Wavo d? ogledali raz- Trpina barskih del Jožeta Si£Y,ENSICI KRAJI ?*Prte j!r^Sl.OV barske razstave, n u- Srn, eia^*m v Novem i.?nani „ 08 katerih so znani in v Poteklih sto- vtl i?°Venskelli VaSi’ 1186 “ mesta l ^ m . so razstavljene v Soh dv°rani Dolenjske ga- Li 'ovanin 0 so pripravili v *%ni ;n .Z„ Narodno galerijo » odprta do 25. junija. dolenjske, belokranjske in posavske občine so pod republiškim povprečjem. Najviše je Ribnica s 13,5 študenta na 1000 prebivalcev, sledijo pa: Črnomelj z 12,5, Novo mesto z 12, Kočevje z 11,5, Trebnje z 11,2, Krško z 10, Metlika z 9,3 in Brežice z 8,1. Ob upoštevanju teh podatkov so na prvih treh mestih v republiki ljubljanske občine Center, Bežigrad in Šiška. V prvi polovici te razvrsti-tvene lestvice je od „naših“ občin le Ribnica, na 27. mestu. Drugo polovico začenja Črnomelj, uvrščen na 31. mesto. Novo mesto, Kočevje in Trebnje zavzemajo 38., 39. in 40. mesto, Krško je na 45., Metlika na 50. in Brežice na 55. mestu. Republiški rep zaključuje Lenart s 6,4 študenta na 1000 prebivalcev. Iz preglednic, ki jih je sestavil Zavod SRS za statistiko, je nadalje razvidno, da je na slovenskih fakultetah, višjih in visokih šolah ter akademijah tudi 1.539 študentov iz drugih republik (največ iz Hrvaške) in 196 iz tujine. Oboji študirajo naj*-več tehnične in družbene vede. Medtem ko se število študentov iz sosednjih republik zmanjšuje, je tujih študentov vsako leto več. MIgraj kolo” Nastop folklornih skupin v Mokronogu Za nami je še ena prireditev v organizaciji medrepubliške kulturne zveze , .Bratstvo in enotnost”: nastop mladinskih (šolskih) in odraslih folklornih skupin s slovenske in hrvaške strani Kolpe ter iz Bosne v soboto, 3. junija, v Mokronogu. Na ploščadi, urgeni na ostankih starodavnega mokronoškega gradu, je nastopilo vsega osem folklornih skupin in še med temi skupina »Karavanke” iz Tržišča kot gostja. Za tako pomembno prireditev preseneča majhna udeležba. Najprej, popoldne, so nastopile mladinske skupine ,JE mil Adamič” iz Mokronoga, ..Ogrlica” iz Hšec in ,,Mladi Samoborec” za Samo bora. Zvečer pa so se predstavile še odrasle skupine iz Kerestinca, Črnomlja, Novega mesta, Bosne in Tržišča. *** Slovenija se bo še enkrat poklonila besedi in misli svojega velikega poeta Otona Župančiča v letu, ko slavimo 100-letnico nej- riga rojstva. Velika proslava, zadnja v takem obsegu in pomenu, spet v pesnikovem rojstnem kraju v Vinici, in sicer v nedeljo, 11. junija; začetek bo ob 10.30. Takrat bo minilo tudi 29 let, odkar seje pesnik, eden od štirih stebrov slovenske modeme, za vselej poslovil od življenja. Osebnostni in pesniški lik Otona Župančiča bo na proslavi, ki bo v celoti na trati turističnega kampa ob Kolpi, orisal literarni zgodovinar in pisatelj dr. Matjaž Kmecl. Izbor iz Župančičeve poezije z naslovom „Vesela pomladna epistola” bodo izvedli ljubljanski srednješolci, ta recital pa je za izvedbo na prostem pripravil Zvone Šedlbauer. Kulturni spored predvideva še podelitev bralnih značk in nastop folklorni h skupin. Črnomaljski folkloristi bodo prikazali „zele-nega Jurija”, kar bo tudi nadomestilo za letos izpadlo tradicionalno jurjevanje v Črnomlju, viniška skupina bo izvedla kolo, Preločani pa obredne plese. Vinica se bo potrudila, da bo tega dne še bolj gostoljubna kot običajno. Obiskovalcem bo omogočila ogled vseh kulturnih, zgodovinskih, etnografskih, turističnih in drugih znamenitosti, ki jih premore. Posebej bodo pripravili za ogled Župančičevo spominsko zbirko v pesnikovi rojstni hiši, ki bo, kot pravi predsednik pripravljalnega odbora za to proslavo Radko Polič, morebiti že letos v celoti postala muzej. „Hiša bo obnovljena do konca junija; kaj bo v njej in kako bo dokončno urejena, pa ta čas še ne vemo,” je povedal prejšnji teden. Medtem ko se Belokranjski muzej zavzema za to, da bi v njej uredili spominsko zbirko vseh belokranjskih kulturnih delavcev, so republiški predstavniki bolj' za to, da bi bila tu nekakšna izpostava slovenskega literarnega muzeja. Za zdaj je znano le to, da bodo Župančičevo hišo v celoti izročili namenu tedaj, ko bodo uredili prvo nadstropje. Nedeljske proslave v Vinici naj bi se udeležilo okoli 7.000 ljudi, predvsem mladine. Od tega bo 4.000 do 5.000 samo Belokranjcev. Pripravljalni odbor je za obiskovalce iz Črnomaljske in metliške občine zagotovil brezplačen prevoz z dvanajstimi avtobusi. Iz novomeške občine bo kakih 1.000 mladih udeležencev. V Vinico pa bodo prišli tudi od drugod, med drugim z dvema avtobusoma iz zamejstva. Ob počastitvi Župančiča bo prišla do izraza tudi letošnja akcija za bralne značke. V Belo krajino bo že v soboto, 10. junija, torej dan pred osrednjo slovesnostjo v Vinici, prišlo po deset predstavnikov vseh 22 bralnih značk, kijih podeljujejo v Sloveniji šolski mladini. Razdeljeni v skupine bodo z belokranjskimi vrstniki v Črnomlju, Semiču, Metliki in Vinici pripravili kulturne programe, povezane z imeni literarnih ustvarjalcev, po katerih se imenujejo bralne značke. Vseh teh srečanj se bodo u deležih tudi slovenski književniki. Zvečer bo Glasbena mladina Slovenije v črnomaljskem kulturnem domu pripravila koncert, posvečen delu Otona Župančiča, preostanek večera pa bodo mladi gostje preživeli ob kresu. j % Umetniki darujejo Dober odziv v akciji brežiške kulturne skupnosti Brežiška kulturna skupnost je pred tedni naprosila slovenske likovne umetnike, naj s svojimi deli pomagajo likovno opremiti nekaj stavb, ki bodo zgrajene letos ali prihodnje leto. Gre za dom upokojencev, dija&i dom in občinsko matično knjižnico. Prošnja ni bila zaman in prva dela so že prispela. Do zdaj so se odzvali brežiški akademski slikar Miroslav Kugler, akadvmski kipar Janez Pirnat, Andrej Grošelj in Gabrijel Kolbič, akademski slikar Vladimir Makuc in akademska slikarka Alenka Gerlovič. Kulturna skupnost pričakuje, da se jim bodo b tej akciji pridružili tudi drugi likovni ustvarjalci. Vsa darovana dela bodo jeseni razstavljala v galeriji Posavskega muzeja. To je kulturna skupnost darovalcem posebej zagotovila. S tem bo tudi širši javnosti omogočen ogled umetnin, ki bodo kulturno obogatile nove bivalne in druge javne prostore v Brežicah. Kulturni vrh oblikovan V novem vodstvu KSS je več Dolenjcev 30. maja je začel teči štiriletni mandat novemu vodstvu skupščine republiške kulturne skupnosti v takile sestavi: filmski režiser France Štiglic - predsednik skupščine, Slavka Ober-leit - predsednica zbora uj rabnikov in dramska ig (dolenjska rojakinja) Iva Zupančič - predsednica zbora izvajalcev. Tajnik kulturne skupnosti Slovenije je postal Dušan Zupanc iz Novega mesta. V devetnajst članskem izvršnem odboru, ki ga še nadalje vodi Ivo Tavčar, sta tudi Janez Gartnar iz Trebnjega in Jožica Miklič iz Novega mesta kot predstavnika uporabnikov ter France Grivec iz Ribnice in Mitja Guštin iz Brežic kot predstavnika izvajalcev. Skupščina je sprejela osnutek načrta kulturnega razvoja v Sloveniji za čas 1976 - 1980 ter sklenila, naj Zastor je dvignjen V K rškem se je začelo 21. srečanje slovenskih gledaliških skupin — V soboto skupščina ZGS APLAVZ ZA MLADE - Na mokronoškem srečanju folklornih skupin so mladi iz Samobora (na posnetku) še posebej navdušili. (Foto: Polde Miklič) V Krškem se je v ponedeljek začelo 21. srečanje gledaliških skupin Slovenije. Uvodno slovesnost so naznanile fanfare. Ko Je Matko Matjan, nestor krških gledaliških amaterjev, prižgal festivalski ogenj in je na drogu zaplapolal dramski pra- E ir, je z odra v veliki dvorani elavskega doma spregovoril Beno Zupančič. Na prvi predstavi, ki je sledila otvoritvi, se je Linhartov oder iz Radovljice predstavil s komedijo „Ta veseli dan ali Matiček se ženi*1 v režiji Alenke Bole-Vrabec, ki je pred leti vodila tudi novomeške gledališčnike. V torek dopoldne so mladi iz Dravograda nastopili z ..Naivnimi lastovkami**, zvečer pa so gledališčniki iz Lendave uprizorili novo slovensko komedijo „Če ti luč ne gori**, ki jo je napisal in režiral krški rojak Rajko Stupar. Včeraj so si obiskovalci po promenadnem koncertu pihalnega orkestra iz tovarne Djuro Salaj ogledali Šipkovo dramatizacijo Prežihovega .Judenburga** v izvedbi ravenske gledališke skupine. Danes se bodo predstavili Brežičani z BRE2IČANI NA GOSTOVANJIH Brežiški amaterski oder, ki se je uvrstil na zaključno prireditev 21. srečanja gledaliških skupin Slovenije, je 4. junija gostoval v Sevnici, dan poprej pa tudi v Lendavi s šte-fančevo komedijo „Večna lovišča”. „Večnimi lovišči** in Prešernovo gledališče iz Kranja z dvema krajšima komedijama ..Čarobna noč“ in „Na odprtem morju**. 21. srečanje — domačini pravijo tudi krški gledališki teden - se bo končalo v soboto, 10. junija. Dopoldne bo Združenje gledaliških skupin Slovenije opravilo letno skupščino, zvečer pa bo kot zadnje nastopilo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane z Župančičevo ..Veroniko Deseniš-ko“. gre ta dokument čimprej v javno razpravo. Novi predsednik Štiglic je poudaril, da sicer glavna naloga pospeševati slovensko kulturo, pospeševati njeno razraščanje in vraščanje v združeno delo, pri čemer je treba upoštevati, da je kultura, ena in nedeljiva za vse kraje in vse ljudi. „Naše želje in hotenja,“je dejal, „se bodo prebijala skozi mnoga vprašanja”. Očitno je imel v mislih nadaljnji razvoj samoupravnega koncepta v kulturi in močnejše uveljavljanje kulturnih skupnosti kot njegovega nosilca. Osem ansamblov Zaključni koncert črnomaljske glasbene šole 2. junija so učenci in učitelji črnomaljske glasbene šole in njenega metliškega oddelka priredili zaključni glasbeni večer. Prireditev, ki so jo izvedli v črnomaljskem kulturnem domu, se je v celoti posrečila. Nastopilo je kar osem ansamblov. Posebej velja omeniti harmonikarski sekstet (Mateja Ogrinc, Matej Jakša, Jože Strmec, Borut Klobučar, Silvek Mihelčič, Matjaž Jelenič), harmonikarski tercet (Metka Malič, Valerija Lekič, Marko Papež) in harmonikarski kvintet bivših učencev. Lep vtis je naredil tudi otroški pevski zbor z metliškega oddelka pod vodstvom Tatjane Mihelčič. Presenečenje večera je bil nastop novega tamburaškega orkestra (25 članov), ki ga vodi Silvo Mihelčič starejši. Med solisti so se izkazali pianista Sonja Selakovič in Andrej Kunič, kitarist Ervin Čirič, harmo-nikarica Damjana Kolbezen in trobentar Borut Vukovič. ODDELEK NOB V MUZEJU V METLIKI 8. junij 1978 Stran uredil: IVAN ZORAN je že dobil prve obiskovalce. Trenutno je gradivo razstavljeno v treh sobah, predvsem fotografski in pisani dokumenti iz NOB na belokranjskih deh. Razstava še ni zaključena, kar pove pogled v sosednje prostore, kjer je več gradiva že pripravljenega za muzejsko obdelavo. DOLENJSKI UST Upoštevajoč vloge in kriterije za dodelitev stanovanj iz solidarnostnega sklada pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Krško, je svet samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu na svoji seji dne 5. 6.1978 obravnaval predlog komisije in sprejel naslednji SKLEP o objavi prioritetne liste prosilcev za stanovanje iz solidarnostnega sklada v novih blokih v Krškem in na Senovem Zap. Priimek in ime št. 1. Naglič Marija 2. Tropina Marjana 3. Tepuš Vera 4. Rešetič Jože 5. Planinc Rudi 6. Rabič Smiljan 7. Cimeša Mile 8. Radjen Dragan 9. Gerjevič Ivan 10. Omerzu Janez 11. Vahčič Milan 12. Hlava Franjo 13. Jalovec Vinko 14. Mancini Slavko 15. Kunterič Stanko 16. Haler Jože 17. Arnšek Josepina 18. Solomun Martin 19. Bidjevič Rado 20. Božičnik Liljana 21. Srpčič Ivan 22. Lončar Danica 23. Štojs Jožica Št. Ustanova čl. 2 Agrokombinat 334 3 IGM Sava 330 3 Agrokombinat 324 3 Celuloza 322 3 Kovinarska 314 4 Transport 309 5 SGP „Pionir" 304 3 SOP Krško 294 3 PM Krško 284 4 Žito 284 3 Elektro 256 3 SGP „Pionir" 255 4 Celuloza 254 4 Kovinarska 239 3 Agrokombinat 239 4 Celuloza 239 1 NOB-U 225 3 Petrol 216 2 Šolski center 215 3 Zdrav, dom 214 2 SZDL 214 3 SOP 209 3 Labod 200 C. 4. julija 52a — garsonjera ' 14 — p/2 — 2-sob., Krško O 13 — 1/8 — 1-sob., Krško O 14 — p/4 — 1-sob., Krško O 13 — VII/36 — 1-sob., Krško O 14 - VI/31 - 3-sob., Krško O 14 — VII/35 — 3-sob., Krško O 13 — IV/22 — 1-sob., Krško O 14 — 111/18 — 2-sob., Krško O 14 - VIII/40 - 3-sob., Krško O 14-VI/32-2-sob., Krško C. 4. julija 67 - 1-sob., Krško O 14 - p/3 - 3-sob., Krško O 14 - VI/29 - 2-sob., Krško O 13-11/13-1-sob., Krško O 14 — VI/30 — 2-sob., Krško O 14 - p/4a - 1-sob., Krško O 13 - VI11/41 - 1-sob., Krško O 14- 111/16-2-sob., Krško Senovo O 14 - p/1 - 2-sob., Krško Kolodvorska 4a — 1,5-sob. Srem iška 1 — 1-sobno Pritožbe je potrebno dostaviti na samoupravno stanovanjsko skupnost občine Krško najkasneje v devetih dneh po objavi v Dolenjskem listu. Predsednik enote: JOŽE PEČARIČ, l.r. Prosta dela in naloge „SUKNO", INDUSTRIJA VOLNENIH IZDELKOV, ZAPU2E z. n. sol. o TOZD TEKSTILNA TOVARNA JURJEVIČA z. n. sol. o Razpisna komisija pri delovni skupnosti TOZD Jurjeviča razpisuje prosta dela in naloge: 1. VODJA PROIZVODNJE POGOJI: — visoka ali višja strokovna izobrazba tekstilne smeri s petletno prakso na vodstvenih delovnih mestih ter moralnopolitične vrline Komisija za medsebojna delovna razmerja pri TOZD Jurjeviča vabi k sodelovanju delavce, ki bi opravljali dela in naloge: 1. OBRATOVODJA PREDILNICE POGOJI: — tekstilni tehnik predilske smeri s triletno prakso 2. OBRATOVODJA APRETURE POGOJI: — tekstilni tehnik tekstilno-kemijske smeri s triletno prakso Za opravljanje del in nalog se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh po objavi kadrovski službi, za vodjo proizvodnje pa z oznako „Za razpisno komisijo". Prosta dela in naloge „NOVOMONTA2A"-GRADBENE INSTALACIJE n. sol. o. NOVO MESTq ADAMIČEVA 2 RAZPISUJE na podlagi sklepov delavskih svetov DO in TOZD naslednja prosta dela in naloge: 1. INDIVIDUALNI POSLOVODNI ORGAN Dl 2. INDIVIDUALNI POSLOVODNI ORGAN TOZD ELEKTROINSTALACIJE 3. INDIVIDUALNI POSLOVODNI ORGAN TOZD STROJNE INSTALACIJE 4. VODJA KOMERCIALNE SLUŽBE 5. VODJA SPLOŠNE SLUŽBE 1 Prosta dela in naloge KROJAŠKO PODJETJE TREBNJE komisija za prosta dela in naloge razpisuje naslednja dela in naloge 1. MATERIALNEGA KNJIGOVODJE 2. NABAVNO-PRODAJNEGA REFERENTA 3. VEČJE ŠTEVILO KROJAČEV - KROJAClC KV POGOJI: pod 1. srednja strokovna šola z 2 letoma delovnih izkušenj pod 2. VKV krojač, oz. mojster - izpit, ter 5 let prakse v stroki oz. delovne prakse v komerc. poslih 3. KV krojač — krojačica Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba dostaviti v 15 dneh na gornji naslov. POGOJI: visoka ali višja strokovna izobrazba strojne, elektro ali ekonomske smeri in 5 let prakse na ustreznih delovnih opravilih 2. višja ali srednja strokovna izobrazba elektro stroke s 5 oz. 8 leti delovnih izkušenj v stroki 3. višja ali srednja strokovna izobrazba strojne smeri s 5 oz. 8 leti delovnih izkušenj v stroki 4. visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske, strojne ali elektro smeri s 5-letno prakso v komercialni službi 5. višja pravna oz. upravna strokovna izobrazba s 5-letno prakso na podobnih delih. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: biti morajo politično neoporečni, da niso bili kaznovani zoper samoupravljanje in družbeno premoženje ter morajo izpolnjevati vse ostale zakonske pogoje. Pod 2. in 3. je zaželen strokovni izpit. Pismene prijave 2 dokazili o strokovni izobrazbi in dosedanji zaposlitvi pošljite v 15 dneh na gornji naslov. K. Prosta dela in naloge ODBOR ZA MEDSEBOJNA DELOVNA RAZMERJA KROJAŠKO PODJETJE „KROJAČ" NOVO MESTO - GLAVNI TRG 17 razpisuje prosta dela in naloge LIKALCA 1 delovno mesto KV IN PK DELAVCEV KROJAŠKE IN SlVILJ-SKE STROKE 5 del. mest Kandidati naj pošljejo prijave ali se osebno zglasijo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Krojaško podjetje ..Krojač", Novo mesto. Glavni trg 17 OBVESTILO Strokovna služba Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto obvešča občane, ki so po 79. členu samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva občinskih zdravstvenih skupnosti Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje (Ur. I. SRS št. 10/78), oproščeni doplačil k stroškom za zdravstvene storitve, da morajo do 1. 9. 1978 predložiti zdravstvene izkaznice zaradi vpisa oprostitve. Strokovna služba zdravstvene skupnosti vpisuje oprostitve za: — uživalce stalnih družbenih denarnih pomoči ter njihove ožje družinske člane, ki jih preživljajo; - upokojence z varstvenim dodatkom in njihove ožje družinske člane, ki jih preživljajo; — občane, ki se zaradi prirojenih telesnih nepravilnosti ali trajne duševne bolezni ali drugega obolenja niso mogli usposobiti za delo, delovne invalide z najmanj 70-odst. telesno okvaro in civilne žrtve vojnega materiala z najmanj 70-odst. telesno okvaro; - kmete, ki jim pristojni organ zmanjša katastrski dohodek za najmanj 20 %. Upravičenci morajo ob vpisu oprostitev predložiti ustrezna dokazila. Oprostitve vpisuje strokovna služba na sedežu v Novem mestu za občini Novo mesto in Trebnje, na podružnici v Krškem za občino Krško ter na podružnici Črnomelj za občini Črnomelj in Metlika. Poleg tega se vpisujejo oprostitve v Metliki za občino Metlika še vsak drugi petek v prostorih Sob Metlika, za občino Trebnje pa v četrtek 15. junija, 6. julija in 3. avgusta od 8. do 12. ure v prostorih Tregrada v Trebnjem. Oprostitve za borce NOV vpisujejo občinski odbori ZZB, za začasno nezaposlene osebe, prijavljene pri skupnosti za zaposlovanje, pa izdajajo dokazila pristojne službe skupnosti za zaposlovanje. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO ____________________________________________________________ J ŠTIPENDIJE »ZDRAVSTVENI CENTER NOVO MESTO RAZPISUJE ZA ŠOLSKO LETO 1978/79 NASLEDNJE ŠTIPENDIJE: SPLOŠNA BOLNIŠNICA — višji medicinski sestri — medicinski sestri babici — medicinske sestre — splošna smer — farmacevski tehnik — laboratorijski tehnik ZDRAVSTVENI DOM - TOZD ČRNOMELJ — laboratorijski tehnik — zobotehnik ZDRAVSTVENI DOM - TOZD TREBNJE — višja medicinska sestra ZDRAVSTVENI DOM - TOZD NOVO MESTO — zobotehnik 2 2 10 1 1 REGIONALNA NOVO MESTO ZDRAVSTVENA SKUPNOST več štipendij na medicinski fakulteti 10 DOLENJSKI LIST ZDRAVSTVENI DOM - TOZD KRŠKO - medicinski sestri 2 - zobotehnik 1 - laboratorijski tehnik 1 - zobne asistentke 2 Kandidati se morajo prijaviti na predpisanem obrazcu DSZ 1,65 (Prošnja za štipendijo). Prošnji je potrebno priložiti overovljen prepis ali fotokopijo letnega spričevala za šolsko leto 1977/78. Prijave sprejema kadrovska služba Delovne skupnosti skupnih služb Zdravstvenega centra Novo mesto, Trdinova 2,30 dni po objavi. ŠOLSKI CENTER KRŠKO objavlja prosta dela in delovne naloge TAJNIKA - TAJNICE POGOJI: ustrezna srednješolska izobrazba (ekonomski, administrativni tehnik ...), brezhibno znanje strojepisja, nekaj M izkušenj v administraciji. Kandidati — kandidatke naj pošljejo vlogo in pi: nena dokazila o strokovni usposobljenosti na r.=islov: Šolski center Krško in to v štirinajstih dneh po izidu objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni v petnajstih dneh P° zaključnem roku za sprejem prijav. TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA DJURO SALAJ", KRŠKO - TOZD TRANSPORT - objavlja dela in naloge za 8 DELAVCEV ZA RAZKLADANJE PREMOGA Pogoji: — nekvalificiran delavec — triizmensko delo Stanovanja nimamo. Pismene prijave sprejema kadrovska služba 15 dni po objavi. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najpozneje v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. St. 23 (1504) 8. junij ŠPORTNI KOMENTAR Sodniška neresnost Kadarkoli v novomeškem Košarkarskem krogu nanese *seda na organizacijo kockarskih sodnikov, ki ima &dež v Novem mestu, je do-vedno deležna pohvale, v kratkem času je us-v svoji organizaciji zbrati kar 34 sodnikov z Dolenj-s™ga, poskrbela je za nekaj "Okovnih predavanj, orga-Virala izpite za sodnike in POftožne sodnike in jih us-P°sobila, da lahko vodijo na-ope ekip v zahtevni dole nj-, ' članski košarkarski ligi, v detskih ligah itd. Sloven-r1 košarkarska zveza pa ji ®vno zavoljo dobrega in biega dela zaupala tudi negiranje dolenjskih sod-Kov na tekme slovenske *$ke košarkarske lige. In ( no tam, kjer bi se morali mlade dolenjske sodni-' otionizacije najbolj izka-so odrekli. .Zakaj? Prvič se je zatak-Pri tekmi 5. kola 1. slo-hod košarkarske lige-za-j 5 Prvenstveno srečanje je •f® Napovedano ob 17. uri. „ 1 Obutve in Ilirije sta bili stpa .adnici 30 minut pred anjem in sta se do ure, ko naj bi se srečanje začelo, ravno dobro ogreli. Vendar sodnikov, ki naj bi delila pravico, ni bilo. Ekipi sta čakali pet, deset, dvajset minut. Organizatorji srečanja so bili nestrpni, zakaj v primeru, da tekma ne bi bila odigrana, bi morali kriti del nepredvidenih stroškov, zagotovo pa bi morali plačali najemnino za telovadnico, ko bi Ljubljančanke ponovno prišle na tekmo. Zato so poklicali na pomoč prvega sodnika, ki so ga dobili povsem slučajno. Drugič se je zataknilo takoj na naslednji tekmi. Na srečanje med Obutvijo in Mengšem je namreč prišel en sam sodnik. Po brezuspešnem čakanju na njegovega pomočnika se je srečanje začelo tako, da je piskal sam. Naslednji tekmi igrajo Novo-meščanke doma 14. in 17. junija. Novomeška organizacija sodnikov mora vsaj tokrat svojo nalogo bolje opraviti. Že zaradi njenega ugleda bi bilo prav, da bi prida v telovadnico dva sodnika, in sicer z delegacijo. J. PEZELJ Za obstanek potrebna zmaga Novomeške rokometašice čaka v zadnjem kolu težka naloga — Obstanek v II zvezni ligi jim zagotovi le zmaga — Sevničani v super ligi pristali na drugem mestu Ekipe v moški in ženski II. zvezni rokometni ligi gredo na igrišče k še enkrat. Medtem ko je za Inles znano, da bo tudi letos obstal tik pod vrhom tabele in da bo Sevnica še eno leto igrala v slovenski ligi, za žensko vrsto „Krke“ še ni zanesljivo, da bo ostala v družbi drugoligašic. V zadnjem kolu igra doma z zadnjeuvrščeno ekipo Intercommercea in bržkone bo domačim igralkam prišla prav tudi pomoč gledalcev. Krka: Judež, Grgič, Molan 3, D. Štrukelj, Frančič, Bon 1, Kostanjšek 1, Silvester, Mršnik 5. Krka: Judež, Grgič 2, Molan 1, D. Štrukelj 3, Kobe, Bon 2, Zagorc, Frančič, Kostanjšek 1, Silvester, Mršnik 7, J. Štrukelj. VARTEKS - INLES 16 : 20(8 : 9) Ribničane je v Varaždinu pričakala močno pomlajena ekipa, ki se je bolj izkušenim gostom v prvem polčasu zelo dobro upirala. V nadaljevanju pa so morali mladi Varaž-dinci priznati premoč gostov. Največ ja ovira zanje so bili Putrlc, veteran Radič in vse boljši Ilc. Inles: Kersnič, Ponikvar 1, Radič 3, Ilc 4, Žuk 2, S. Kersnič 1, Karpov 2, T. Andoljšek, Ambrožič 2, D. Andoljšek, Putrle 5 ih Gelze. Igralke „Krke“ so v gosteh dobro igrale, zlasti v prvem polčasu, ko so bile precej boljše od domačink in so odšle k odmoru z zadetkom prednosti. V nadaljevanju so Novomeš-čanke ponovile igro iz prvega polčasa, sodnika pa nista obdržala kriterija iz prvega dela igre in sta dopustila domačinkam grobo igro, ki je gostje vrgla s tira. Navzlic porazu imajo domače igralke lepe možnosti, da ostanejo v II. zvezni ligi, saj igrajo zadnjo in odločilno tekmo doma. Ulk Postojna petič zmagala - a 33- Športnem prvenstvu ljubljanskega armadnega območja je bil drugi Kranj STO(1?:TA Sevničani, ki so po tihem upali, da bodo Tržičani v boju s Slovenj-grajčani poskrbeli za presenečenje, so v srečanju z Obalo zaigrali na vso moč. Z dobro in domiselno igro so goste nadigrali že v prvem polčasu, ko so povedli za osem zadetkov. Domači so na vso moč igrali tudi v drugem polčasu in si zagotovili lepo zmago, ki pa jih je ob koncu uvrstila na drugo mesto v slovenski super ligi, kajti Tržičani so izgubili. Sevnica: Možic, M lakar 2, Gane 4, Barič 1, Jazbec 4, Starina, Svažič 7, Mrežar 2, Štojs 3, Novšak 7, Trbovc 4, Krejan. KRKA - INA 16 : 21 (7 : 10) Zaostalo tekmo 20. kola ženske II. zvezne rokometne lige si je ogledalo koli 150 gledalcev. Pričakovali so, da bo novomeška vrsta, ki se Se vedno bori za obsotj v ligi, proti nasprotnicam iz Siska bolje zaigrala. Domačinke so namreč v prvem polčasu igrale brez volje, izkazala se je le vratarka Judeževa, ki je obranila vrsto nevarnih strelov. Gostje so v drugem polčasu zaustavile nevarno strelko Mršnikovo in prodorno Štrukljevo, tako da so dokaj lahko dosegle zmago. ODLOČILA BO ZADNJA ZMAGA Zadnje kolo v II. zvezni rokometni ligi bo odločilo, katere ekipe z dna, bodo v prihodnji sezoni še igrale v zvezni konkurenci in katere vrste bodo izpadle. Novomeška Krka se bo pomerila z Intercommcrcem iz Umaga, vrsto, ki je na prvenstvu dosegla le tri zmage. Gostje v srečanju z Novomeščankami nimajo kaj izgubiti in ravno zato bodo domačim, ki se zavedajo odgovornega srečanja, nevarne nasprotnico. Navzlic temu pa bi morala Krka, ki ji je dolgo časa grozil izpad iz lige, v sobotnem srečanju poskrbeti, da Novo mesto ne bo izgubilo zveznega ligaša. Srečanje bo v novomeški športni dvorani ob 17. uri. BUMBAR IN PAVLIN Pod pokroviteljstvom RIKO in v organizaciji Šahovskega kluba Ribnica je bilo te dni v Ribnici republiško prvenstvo za pionirje in pionirke, ki se ga je udeležilo 40 tekmovalcev. Končni vrstni red: pionirji: 1. Bumbar (KR) 8,5 točke, 2. Božič (KR), 3. Mikec (CF.) itd.; pionirke: 1. Pavlin (Južinci), 2. Kovač (Doma-njževci), 3. Ifcrvat (Juršinci) itd. ODBOJKA: ŽUŽEMBERK OSMI V Skopju se je konec minulega tedna končalo tridnevno državno mladinsko prvenstvo v odbojki. Nastopilo je devet najboljših mladinskih ekip v Jugoslaviji, med njimi tudi obetavna žužeinberška vrsta. Igrala je v 1. skupini in izgubila srečanji z Modričo in VGSK 3 :0. Dolenjci so se nato pomerili v ,malcm‘ finalu in zasedli osmo mesto. Zapisati moramo, da so v predtekmovanju igrali z boljšima ekipama. VGSK je na koncu zmagal, Modriča pa je bila tretja. E^Pa Postojne je zmagala na pravkar končanem 33. športnem nstvu LAO, ldje potekalo od 29. maja do 3. junija v Ribnici in Sest ekip se je pomerilo v osmih disciplinah. Končni ' ^ £ ta^; 1. Postojna 61,5 točke, 2. Kranj 50,5,3. Maribor % Ljubljana 39,5, 5. Vrhnika 32 in 6. Ajdovščina 17,5 točke. 49, Kranj itd. Vojaški peteroboj (tek 100 m, metanje krogle, skok v daljino, metanje bombe, 1.500 m): 1. Kujundjič (PO), 2. Levatič (PO), 3. Kastrati (MB) itd. PEN CA TRETJI teto J^pehu je bil konec minu-kwi&v m ^ptonalni Hrnže-PoV™« I”,em°nal. in sicer 28. konv,. Y močni mednarodni NovoSf?.01 F nastopil tudi 0a 4fS SCan Janez Penca v teku je <*»e. V tej disciplini ' slovenskim rekordom so Tl Kopitar (51,1). Za njim ' ^ v N »Sv * * o . so\vN dl afr. država debela palica jezik bantu črncev kraj pri sarajeu skupek enakih celic v telesu zelenica vrsta apnenca ItaifiS vnetje ušesa demonstra cija nečesa visoka planota tekmec pritok morave lončarska umetnost vodna tehtnica ce-tung legend. brazil nogoi^er pevka kohont pikast pes romun. mesto .1PC ljubezni okker tom obri prisklednil« apgl- pivo um.snov ra prekrivanje ati. stez zdravilna rastlina teža embalaže naša alp. dolina pivo star denar merska Miita ig.kralj Dogov germ.orel mostič za pešce brazilsko mesto cerkveni znnr reka na pelopone/u radon vrsta svile natrij bajke gorovje v Bolgariji vetrni jopič vojaška enota zgodnje sadje ''■■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiimimiiiiiiiiniimmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiimiiiiiiiimiiiiiii Skrivnostna ura v vseh stvareh Kaj pa pant(| Človeški možgani p£ vse težji — Zenske h*1 j moškimi - 1424 pameti? Človeški možgani p0^ vse večji in težji. To sta ut vila angleška znanstvenik3 sellis in Miller. Natanč*^ preštudirala poročila 0 387 ljudi obeh spolov; p°j na starost umrlih je znas» let. Iz poročil sta izračunaj se je teža možganov v o® od 1860 do 1940 pri f. povečala od 1372 grafl1 1424, medtem ko se je r skah dvignila od 1242 na gramov. Zanimivo je, da do p1 stoletja pri ženskah fljrj sledila bistvenega p°v. teže možganov. Lepši sp0 čel večati težo prestola ?, šele po letu 1900, kar11 sovpada časovno z uv*. njem žensk v družbi. Ve®J ženske glede povprečnež? sta teže še vedno ne ti moških. Pri njih se teža možganov veča grama na leto, pri moš^ 0,66 grama. . ji Če težji organ mišlje L meni tudi večjo pamet’^ veda vprašanje. Mnogo M so se dogodile v zadi*rj| letju, ne govori temu v P I Teoi r,ja o ciklusih naj bi postala nova znanstvena panoga — Vse dogajanje poteka p0 točno določenem notranjem ritmu — Na meji astrologije kanadske rise in železnice Različna ciklusa za Odkar človek z razumom sprejema svet okoli sebe, poskuša zjJ 1 v vsej pojavnosti red in smisel. Že antični misleci so zapa-okv-• * ne*^ter* pojavi dogajajo v časovno povsem določenih v®'Tih; sonce se vsako leto vrne na najvišji povratnik, zelenje leto požene v zagnani rasti, plima se vrača vsakih šest ur, ^utripa v odmerjenih delcih časa. Harmoničen ritem so to f | ' za najgl°blje bistvo stvarnosti. Znanost je seveda ugo-ua, da se stvari ne dogajajo po nekih številih, da so zakoni, ki : Vnavajo delovanja, mnogo bolj zapleteni in sestavljeni, zato j Za nekaj časa stara teorija o ciklusih zamrla. Nedolgo tega jo ponovno uvedel Edward R. Dewey iz Pittsburgha. sw?'v?y verjame, da bodo razi-mPmtnja Potekov cikličnih spre-svotii V rastlinskem, živalskem Ribanjih1?3 tudi v ekonomskih i I S / v vseh dejavnostih člo- 3 Vsijuii , nckoč pomagala najti IS obliif»s katerim bo človeštvo lažje goče h 0 sv°j° prihodnost: modemi: ,naPovedati poplave, epi- in lakote, ekonomske krize Ostin ine‘ Oboroženo s to vedn-boliše t* ove^tvo lahko našlo naj-niin „ Kompromise in se vsaj obra-U0 "ajtežjih posledic. S trditvami in zares kar n ličnimi n™»^mi De Wey nuni napovedmi je za mnoge znanstvenike pjav * naVan! na znanost o ciklusih. Ko čnih s ^anje poznavanje cikli-dnižh' rememl>v svetu narave in v Preri ‘ s,stanjem ostalih znanosti b0 n«°letji, hoče namigniti, da ova znanost nekega dne le zmagala in ne bo več deležna le posmeha. KRZNA KANADSKIH RISOV Dewey je v podkrepitev svojih trditev navedel več preverjenih dokazov. Ko je raziskoval cikluse na najrazličnejših področjih, je iz arhiva kanadske trgovske družbe s krzni Hudsons Buy izluščil, da se je v obdobju od 1735 do 1969 količina risjega krzna naglo povečala 24-krat, drugače povedano, vsakih 9,6 leta se je število risov v gozdovih povečalo. Podatek bi bil lahko povsem slučajen, ko bi se ne ujel s podatki biologa Copleya Armoryja, ki je ciklus 9,6 leta dokazal za pravilo pri razmnoževanju nekaterih živali. Temu presenetljivemu podatku se je pridružilo poročilo o ulovu atlantske postrvi. Ribiške družbe so zabeležile izjemno dober ulov v Ko je Dewey še naprej zbiral podatke, ie med drugim odkril še, da rejci belih kuncev v Illinoisu dobro vedo, da se zajci izredno namnožijo vsakič po preteku devetega leta in pol. Lovci pa so mu pomagali dokazati, da enak ciklus velja za kune, sove in jastrebe. Se več: podobno se dogaja s povprečno žetvijo pšenice v Združenih državah Amerike, pa tudi s pogostostjo srčnih bolezni v Veliki Britaniji. TUDI DRUGAČNI CIKLUSI Ciklus, dolg 9,6, leta ni edini. Dewey je odkril še več ciklusov. Vsake štiri leta se namnožijo miši, norveški lemari se enkrat v razdobju 3,9 leta brezumno mečejo v morje, kjer plavajo tako dolgo, dokler ne potonejo. Pri kobilicah so ugotovili tri cikluse: 9,2, 15 in 22,7 leta. Na očitke, da gre za slučajen sovpad, je Dewey odgovoril z novim i dokazu Nabral je toliko zanimivih dejstev, da osnovne misli o cikličnih dogajanjih ni mogoče kar tako zavrniti. Vendar je De-wcy šel še dlje in začel iskati vzroke ciklusov. Prav tu ga je domišljija zavedla. Pri nekaterih ciklusih se da odkriti notranja povezanost. Tako se število risov namnoži v enakih obdobjih kot število belih zajcev, ki so 'risova hrana. Ciklusa raz- E množevanja obeh živalskih vrst se i med seboj pogojujeta. Težko je odkriti, s čim je pove- = zan ciklus, ki uravnava količino | tovora, ki ga prevozijo kanadske železnice. Brez Dewey iskal razi tovora vsakih 9 ' redno ponavlja, odkar železnice beležijo količino tovora; doslej se je ponovil že 48-krat. NI ZGOLJ NAKLJUČEJE Raziskovalec Dewey se sicer izogiba jasno odgovoriti, večkrat pa je že namignil, da cikluse najverjetneje uravnava položaj nebesnih teles v našem osončju in galaksiji. Taka trditev premočno diši po astrologiji, zato je razum ljivo, da je nihče noče niti slišati do konca. Tisti znanstveniki, ki se strinjajo z Deweyem, da se stvari dogajajo v določenih časovnih obdobjih, ne morejo sprejeti astrološke razlage, zato se zadovoljijo le z ugotovitvijo, da sicer ciklične spremembe so, njihovih vzrokov pa zaenkrat še ne moremo odkriti. Poglejmo še nekaj ciklusov, ki so izredno dolgotrajni in se pojavljajo s tako doslednostjo, da je nemogoče govoriti o naključju: Pri analizi dna krimskega jezera Saki so sovjetski geologi odkrili, da se debelina segmentov menja v razdobju 17,3 leta. Ta ciklus odla-gania naplavin traja že od leta 2295 pred našim štetjem. V Veliki Britaniji se že od leta 1277 menja cena litemu železu za enako stopnjo vsakih 27 let, kovanemu železu pa vsakih 16,7 leta. Niti modema železarska industrija ni spremenila tega ciklusa. """iiiiiiiiiiiiiiiiiinm, im, umu, iiiiHiiiHiiiHiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiili A že odgovor čez trenu vr(V >i]«Nhno b K “TU Je “utarlco, prevezano z usnjen^,/y\ .bUa pomočena v Uri. vzkliknil Harry. O.JLJ?*i1l,a napoved! Natty. ,P, ‘ , e*ec pa se je zasmeJ* Vi^?A** »Ul* Minei tr,ZU' na ploščadi- v sicer li skalp, & {> naj na pustili sliSal? in z gorečo bafe'0 ničesar splavom Vročekrvni Harry je bil takoj na nogah. »Dajte mi puško!« je zavpil in se pognal ven. Toda puške ni dobil in tudi nobene luči ni bilo več videti na jezeru. Mali Indijanec je bil toliko bister, da je svojo kaklo že ugasnil. Tedaj je Harry planil pfoti čolnom, da bi tega paglavca, kakor je dejal, ujel in zadušil z lastnimi rokami. Tokrat pa mu je namero preprečil Velika Kača, ki je iz kanuja pobral vesla. Čeprav so bili Mingi njegovi krvni sovražniki, je moral obvarovati njihovega odposlanca. Tako je pokazal več časti kot belec Harry. Huter je nato zbral vso druščino okrog sebe, da bi napravili pameten načrt spričo grozečih nevarnosti. Sprejet je bil Ostrostrelčev predlog, da se vsi vkrcajo na bark« in čez noč križarijo po jezeru ter se tako ogibljejo sovražnika. Kajti Indijanci so si tačas gotovo že zgradili splave in krvava butarica je pričala, da so si že svesti zmage. Hitro so znosili najnujnejše stvari na barko, potem pogasili luči in kar najbolje zapahnili in zaklenili grad, navezali čolne in razpeli jadro. In lahen vzhodni vetrič je neslišno odgnal barko na jezero. VAŠA ZGODBA I POLHI KIHAJO Že zarana sem prišel k Jelenovemu studencu. Podkuril sem drva v peči, popil Šilce žganja, kar po dveurni hoji navzgor prija, nato sedel in se odpočil. Začel sem pripravljati polšne. Pasti sem nastavil na že znanih mestih. * Stemnilo se je in polhi so začeli klestiti žir. Padajoče luskine so prasketale po listju. Napenjal sem ušesa, poslušal. Neprestano je vršalo v vrhovih bukev. Nekaj opojnega je v tem prasketanju objedenega žira na Ustje, ko brez prestanka polzi proti zemlji nežni srebrni zvok. Polšje kihanje je čudovita nočna glasba gozda. Odidem v gozd; bukovje in jelovje me sprejme vase. Listje se vdaja pod koraki, umika na vse strani. Polhi prišume iz dnevnih skrivališč, začne se nočni ples. Skozi veje starega javora se prismeje luna. Glasba nočnega gozda postaja vse glasnejša. Česa takega ni mogoče doživeti vsak dan. Sveži glasovi gozda so zdaj tihi, zdaj pridržani, zdaj razgibani. Zadrhtijo v moji duši. Gledam čarobni gozdni svet, obsijan s svečavo lune. Vse polno drobnih zvezd je na nebu. Prisluškujem tekanju polhov po košati bukvi in čakam, kdaj po počila past. Prično se oglašati z rahlim pokom. Polšje kihanje utihne, ko uharica kot čudežna ladja zaplava med vejevje. „Vse mi boš pregnala," zarobantim sam pri sebi. Na srečo se ujeda oddalji in polhi ponovno ožive. Vrnem se k ognjišču, pobezam v žerjavico in poberem ven pečen krompir. Zadiši kot topel kruh. Potolčem po njem, skorja poči, pokadi se. Noč se prične iztekati. Sem ter tja pade na tla še kakšna „kapljica“ žira. Ko se prične daniti, se vse umiri. Ponovno odidem v gozd. Stopam, kolikor morem tiho, a listje pod nogami vseeno šumi. Pri prvi nastavi mi pod nos pomiglja kosmat repek. Druga nastava je tudi polna, v tretji na nizki bukvi pa zagledam sivega starca. „Ta je pravi,“ si rečem, „dal bo veliko masti za zdravilo.14 Tudi četrta past je dobra. Prevzame me strastna želja, da bi bile vse polšne polne. Fbdim od ene do druge, umikam veje, pod nogami pokljajo drobne vejice. Zasopel sem in skoraj ganjen: tako dobrega polšjega ulova že dolgo ne. Ko se sonce povzpne nad obzorje, že stopam s polnim nahrbtnikom na rami po stari gozdni poti. Okoli mene se prebuja gozd, vanj vdira sinjina zgodnjega dneva. Z gozdne jase se prične dvigati mlečno bela megla. Na robu jase postanem. Diši po rosi, travi in mokrem lesu. Srce je veselo, sproščeno. Gozd se prebudi, šoja zavrešči, čukec zveneče rezko zakriči, sinice prično čebljati. Nadaljujem pot skozi črno hos-to. Že sem na planem. Pod seboj zagledam mesto. PETER VOVK Kočevje r* « ' g /■ s Po razbrazdanem lubju teka sivi polh. (Foto: P. Vovk) r Razprodaja kokoši „AGRARIA BRE2ICE" OBVEŠČA CENJENE KUPCE, DA JE PRIČELA RAZPRODAJO KOKOŠI NA KMETIJSKEM POSESTVU CERKLJE. Kokoši so rjave nesnice, stare 16 mesecev, povprečna teža 2,05 kg. CENA 35,00 ZA ENO. Ob delavnikih jih lahko nabavite od 7. do 16. ure na Kmetijskem posestvu Cerklje ob Krki. Ugoden nakup se priporoča! Kmetijsko posestvo Cerklje ob Krki POTA IN Sll{/ OTROKOVA SMRT POD KOLESI TOVORNJAKA Minuli torek okoli 18.30 je prišlo v Kloštru do hude prometne nesreče, ki je ter jala smrt komaj 7-letne Mojce Renko. Dekletce j- tisti večer z mlajšim bratom stalo ob hiši nasproti domače, nenadoma pa se odločilo, da gre domov, in steklo je čez cesto. Takrat pa je iz gra-daške smeri pripeljal tovornjak, ki ga je vozil Vladimir Štukelj iz Semiča, in Mojco zadel, tako da je na kraju nezgode umrla. 4 dežurni poročajo C*—/o V i—#1 KOLESARJA TRČILA Do nenavadne, a hude prometne nesreče je prišlo v nedeljo okoli 22.50 ,na lokalni cesti v Zurkovem dolu pri Sevnici. Trčili sta namreč dve kolesi z motorjem, oba voznika pa sta padla po cestišču. Medtem ko jo je 47-letni Franc Gane odnsel le z nekaj praskami, pa je drugi voznik, 214etni Marjan Rogel, dobil hude poškodbe, saj so ga v bolnišnico odpeljali s počeno lobanjo, pretresom možganov in še nekaj hudimi poškodbami. Odbiti zahtevki prejšnjega direktorja Novomeško sodišče združenega dela zavrnilo zahteve Jožeta Tomljeta, nekdanjega direktorja hotela Kandija Zares obsežna in burna je bila nedolgo tega razprava na novomeškem sodišču združenega dela, v kateri je Jože Tomlje iz Dolenjskih Toplic naslovil na senat, ki mu je predsedoval Vladimir Bajc, naslednje štiri zahtevke: da se razpis za delovno mesto upravnika hotela Kandija, objavljen v „Delu“ lanskega junija, kot nezakonit razveljavi, nadalje, naj sodišče ugotovi, da je bil referendum o organiziranju tozda H>tel Kandija Novo mesto lanskega septembra veljaven, ob koncu pa še, da mu je „Krka“ dolžna kot pooblaščencu za vpis predznambe sklepa o organiziranju tozda Hotel Kandija omogočiti, da to pooblastilo tudi realizira in mu za to dati na razpolago vse potrebne podatke in pomoč. Še zadnji Tomljetov zahtevek pa je, da mora stroške sodnega postopka trpeti „Krka“. Pojdimo po vrsti. Novomeški ho- rebni samoupravni poti vključil v tel „Kandija“ je bil pred časom samostojna delovna organizacija, ki pa se je kasneje po ustrezni in pot- tozd Zdravilišča Krka. Slednji je lanskega junija v „Dclu“ objavil razpis vodilnih delovnih mest, med njimi tudi za mesto upravnika li>tela Kandija. Na razpis se je prijavilo več kandidatov, tudi Jože Tomlje, ki je bil do takrat na čelu hotela, vendar je bil po ustreznem postopku za upravnika nato izbran Marjan Slak. Tomlje se s takšno odločitvijo ni strinjal. V utemeljitev tega je navedel, da je bil razpis nezakonit in da je izšel, preden je akt o novi sistemizaciji sploh stopil v veljavo. Temu na rob je Tomlje dodal še en zahtevek: da mu „Krka“ omogoči izpeljavo sklepa referenduma in tako seveda priznati, da je Ifetel Kandija poslej samostojen tozd. Ob koncu je še trdil, da so bili nanj izvršeni različni RADAR ULTANOVA m i šammo, SKOZ OKNO V HIŠO - 4. junija je bilo vlomljeno v hišo Janez Kastelca na Ragovski ulici v Novem mestu. Kastelčevih ni bilo doma, vlomilec pa je vdrl skozi okno in med iskanjem denarja premetal domala vse stanovanje. Uspeh ni bil ravno najboljši: odnesel je 500 din. OSTALA BREZ RADIA - V noči na minuli petek je za zdaj še neznan tat obiskal gornje prostore gostilne Košak v Novem mestu in iz sobe Marije Deržič odnesel kasetni radio. Za storilcem poizvedujejo. RAZGRAJAL, KER NI DOBIL PIJAČE - Novomeški miličniki so 26. maja popoldne pridržali do iztreznitve 2Metnega Franca Stan-išo z Vrha pri Ljubnu, ker je razgrajal v Košakovi gostilni. Očitno vinjenemu namreč niso hoteli več postreči z alkoholnimi pijačami, Staniša pa s takšno odločitvijo ni bil zadovoljen. Imel je opravka z miličniki, zraven tega pa bo maral še na zagovor k sodniku za prekrške. TUDI NOVOMEŠČANI Z MULTANOVO - Oprema novomeških miličnikov je od prejšnjega tedna bogatejša za nov „foto radar”. Vetjetno bodo vozniki poslej z večjim strahom odpirali poštne nabiralnike, kajti s takšnim dokazom v rokah sodniku za prekrške res ne bo težko na pisal ti odločbe. Tovornjaki se selijo iz mesta Prepoved tovornega prometa v nekaterih delih Novega mesta? — Z novomeškim „korzom" ne bo nič — Obnova starega mostu zamuja za mesec in pol — Kaj s parkirišči? Dve točki dnevnega reda sta dajali ton nekajurni seji novomeškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki je bila minuli teden: beseda je tekla o odloku, s katerim bi naj svet tudi uradno postal delovno telo SOb Novo mesto, in kar Novomeščane še posebej zanima, o predlogih nove prometne ureditve v mestu. O odloku mogoče le to, da je bilo največ razprave o številu udeležencev v svetu, pripombe prisotnih (udeležba ni bila rav-' no najboljša-op.p.) pa so nakazale, da veijetno ne bi bilo odveč razmišljati o ustanovitvi SIS za promet. Predlogi nove prometne ureditve - pripravila jih je novomeška UJV - niso, v nasprotju z nekaterimi prejšnjimi, prav nič revolucionarni “. Konec koncev so vse predvidene novosti dolgoletni sen Novomešča-nov. Izvršnemu svetu občine v razpravo — in, upajmo, tudi v potrditev — so udeleženci seje sveta dali naslednje predloge: Promet na Ulici talcev naj bi bil poslej omejen. Vožnja bo dovoljena le osebnim avtomobilom, medtem ko bo vsem tovornjakom in tudi avtobusom prepovedana. Izjema bodo seveda „komunalna“ vozila. Še to: omenjena ulica je mnogim dir- kalna steza, zato je sklep novomeških miličnikov, da jo bodo poslej pogosteje obiskali z radarjem. Med te pomembne pridobitve za novomeške pešce pa vrinimo še vest, da po dosedanjih ugotovitvah zamuja obnova starega mostu čez Krko za mesec in pol, tako da lahko njegovo otvoritev pričakujemo šele v drugi polovici avgusta. Do takrat pa bo, upajmo, sprejet tudi predlog sveta, da bi poslej v mestu prepovedali tovorni promet, čez most pa naj bi vozili le tovornjaki, lažji od treh ton, in avtobusi primestnega prometa. Seveda bo promet takrat potekal čez Glavni trg ponovno v obeh smereh. Problem zase pa ostajajo parkirišča. Tudi seja sveta na to ni našla pravega odgovora. Predlog, da bi ponovno sprostili vsa parkirišča na Glavnem trgu, je naletel na različna mnenja. Toda vse kaže, da zaenkrat ne bo drage rešitve, kajti tako opevana zamisel, da bi Glavni trg uredili z zelenicami in ga ob določenih- urah zaprli za ves promet, je po ,.zaslugi" samo nekaterih nasprotnikov propadla. Škoda. B. BUDJA Ficki ponovno v »nevarnosti zn »Bratsko” posekali 55 kubikov Okrožno javno tožilstvo vložilo obtožnico zoper Janeza Šebenika, Matijo Vidica in Leopolda Žalca — Brezplačno posekal 17 smrek — Pomoč tudi „od zgoraj" Okrožno javno tožilstvo Novo mesto je pred dnevi vložilo obtožnico pri črnomaljskem občinskem sodišču zoper 474etnega Janeza Šebenika k Dolnjega Logatca, 39-letnega Matijo Vidica s Suhorja pri Dolenjskih Toplicah in 41-let-nega Leopolda Žalca iz Zapudja pri Črnomlju. Obtožnica bremeni prva dva, da sta Žalcu pomagala pri nezakonitem poseku okoli 55 kubikov lesa, s čimer sije slednji protipravno prisvojil preko 44.000,00 din. Zgodba sega tri ieta nazaj, v pomlad 1975, ko je Šebenik, takrat upravnik tozda Gozdnega gospodarstva Novo mesto v Crmošnjicah, naročil revirnemu gozdarju Vidicu, naj odkaže Leopoldu Žalcu brezplačen posek iglavcev. Vidic je ukaz „od zgoraj" seveda izpolnil in Žalec je tako brez vsakih stroškov ali bojazni (smreke, ki jih je posekal, mu je namreč Vidic še žigosal z gozdarskim kladivom) podrl sedem smrek v vrednosti preko 18.000 din. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi jeseni istega leta, le da je takrat Žlec, sicer lovski čuvaj, sam prišel k Vidicu z izgovorom, da mu je Šebenik ponovno dovolil posek. Dosedanja preiskava je pokazala, da REPUBLIŠKO SODIŠČE DALO PRAV SURINOVI Pred časom smo poročali o odločbi novomeškega sodišča združenega dela, ki je po pritožbi Cirile Surine na sklep predsednika začasnega organa Dominvesta dalo prav slednjemu. Drugače pa je menilo republiško sodišče združenega dela, ki je odločitev novomeškega sodišča razveljavilo in sklenilo, da je bila premestitev Surinove za dela in naloge knjigovodje stanarin v računovodski službi Dominvesta nezakonita in ne v skladu s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. to ni res, vendar je Vidic nasedel Zalčevim besedam. Slednji je tako znova posekal šest smrek, katerih vrednost znaša okoli 16.000 din. Očitno pa mu tudi to ni bilo dovolj, saj se je že čez kratek čas na svojo pest lotil še štirih dreves, les pa seveda prodal. Prevara je dalj časa ostala prikrita, lansko spomlad pa je posebna komisija odkrila, daje bilo brez vednosti in evidence posekanih 17 dreves, kar pomeni 55 kubičnih metrov lesa v vrednosti preko 44.000 din. Nekako takšni so zapiski okrožnega javnega tožilca. Pred razpravo na črnomaljskem sodišču pa še, da sta Šebenik in Vidic dejanje med preiskavo v celoti priznala, medtem ko Žalec trdi, da je vsak posek opravil s šebenikovo privolitvijo in daje les hotel tudi plačati, vendar zanj ni dobil računa. Prav tako Žalec trdi, da Vidicu ni izročil 1.000 din podkupnine, vendar je preiskava na podlagi zbranih dokazov takšne in podobne izgovore zavrgla. politični pritiski, da je vse skupaj bila le umazana igra in da naj sodišče zato ugodi vsem njegovim zahtevkom. Senat ni imel lahkega dela, toda po dolgotrajnem zaslišanju prič, pregledu gradiva in samoupravnih aktov je vendarle prišel do zaključka, da nobeden izmed Tomljetovih zahtevkov ni upravjčen. Sodišče namreč meni, da je bil razpisni postopek docela zakonit, enako velja tudi za izbiro kandidatov. Popolnoma neutemeljena je Tomljetova trditev, daje pri tem šlo za umazano igro, kajti Marjan Slak izpolnjuje vse razpisne pogoje, zahtevane za to delovno mesto. Docela ustavna in samoupravna pravica pristojnih organov pa je, da med enakovrednimi kandidati izbero tistega, ki je po njihovem za takšno delo najprimernejši. Drug Tomljetov zahtevek pa je senat zavrnil iz preprostega razloga, ker sta bila postopek sklicevanja zbora delavcev in izvedeni referendum zgrešena in sta v marsičem kršila določila zakona o združenem delu. Delavci Hotela Kandija imajo kot člani tozda pravico dajati pobudo za formiranje samostojnega tozda, vendar nikakor ne po postopku, kot so ga izvedli. Ugotovilo se je namreč celo, da o tej pobudi nista bila obveščena niti sindikat niti delavski svet. S takšno odločitvijo sodišča pa „od-pade“ tudi tretji Tomljetov zahtevek (pa tudi če bi bil referendum veljaven, ga ne bi bilo mogoče upoštevati, saj delavci svojega sklepa niso posredovali ostalim tozdom). Ob koncu še to: delavci Hotela Kandija imajo seveda pravico, da dajo vnovič pobudo za ustanovitev samostojnega tozda, vendar po postopku, kot ga predvideva zakon o združenem delu, sicer pa tudi odločba novomeškega sodišča združenega dela še ni pravnomočna. B. B. Z lopato ubil sovaščani Prav nobene rešitve ni bilo več za 38-letnega Jožeta Valterja, kije minuli četrtek okoli sedme ure zvečer neza; vesten obležal pod udarci, kj mu jih je z lopato prizadejal sovaščan Leopold Mikec. Zdravniki v novomeški bol' nišnici so navzlic hitri pomoči lahko ugotovili le še smrt; Tisti večer je 32-letm Mikec skupaj s svakom na domačem dvorišču s samokolnico vozil premog v drvarnico. Dan se je že nagibal v večer, ko se jima je pridružil Valter. Kmalu pa se je med slednjim in Mikcem vnel hud prepir. Končal sej® tako, da je Mikec zgrabil za lopato in s kovinskim delom večkrat udaril Valterja P° glavi in telesu, tako da je ta obležal nezavesten. Domačini so Valteiju hitro priskO’ čili na pomoč in poklica}1 rešilni avtomobil, vendar f bila vsaka pomoč zaman; Valter je že med prevozomv bolnišnico umrl. Zaradi opisanega dejanja je preiskovalni sodnik li Mikca odredil pripor, n*®' tem ko podrobnosti, kako in zakaj je prišlo do prepira, I* niso znane. PUŠKO PUSTIL V NEZAKLENJENEM AVTOMOBILU Neprevidno je ravnal 29. BJJJ Leopold Fortuna iz Obrha pri W gatušu, ko je zvečer pustil neza*” njen osebni avtomobil pred gost«® v Malem Nerajcu in v njem lo'** puško. Priložnost je izkoristil tata orožje izmaknil. Ljubitelja oro# iščejo miličniki. Ni vsaka nesreča »delovna” ^ Sodišče zavrnilo Turkov zahtevek, naj mu regionaln* zdravstvena skupnost prizna bolezen za nesrečo pri de|® V Novem mestu ponovno avtomobilski tat Vse kaže, da se je v Novem mestu pojavil nov „ljubitelj“ fičkov. Tako z novomeške UJV poročajo, da je v noči na 30. maj neznanec vlomil v osebni avtomobil Novomeščana Cirila Papeža in mu odnesel radio, izvijač in klešče, takoj zatem pa se je lotil še fička, last Antona Škedlja iz Gabrja. Iz avtomobila, ki je stal parkiran v bližini Papeževega vozila, je odnesel razdelilno kapo, dinamo, kable, uplinjač s filtrom in jermen. Na postaji milice pa se je oglasil še tretji lastnik fička, Jože Ucmannz Dol. Težke vode. Povedal je, da je avtomobil pustil na domačem dvorišču in - ga tudi zaklenil, da pa pogreša rezervno kolo, akumulator in jermen. Komaj so si lastniki avtomobilov nekoliko oddahnili od strahu pred prejšnjim vlomilcem, ki je že lep čas za zapahi, že jih torej čakajo nove skrbi. Še posebno velja to za lastnike fičkov. DO SMRTI POVOZIL PEŠCA V prometni nesreči na cesti Bizeljsko-Brežice v nedeljo je bil ob življenje 58-letni Karel Nemer iz Zupelevca. Nemer je šel tistega dne zvečer peš proti Brežicam. Tedaj ga je z osebnim avtomobilom dohitel Ljubljančan Mihael Rajterič. Slednji zaradi prehitre vožnje ni mogel preprečiti nesreče in je pešca zbil po cestišču, kjer pa je Nemer zaradi hudih ran obležal mrtev. ' Pot Antona Turka iz Malega Orehka pri Stopičah na sodišče združenega dela je bila zs man. Turk je namreč vseskozi trdil, da gre vzroke obolenju, ki ga tare, iskati v delovni nesreči in da zdravstvena skupnost ravna napak, ko mu tega tudi ne priznava. V pritožbi stoji, da je predlanskega avgusta pri delu dvignil precej težak tovor, takrat pa so se pričele bolečine v kolku, pa tudi na nogo ni mogel več stopiti. Turk podpira to trditev z izjavami nekaterih prič, hkrati pa meni, da ga je Regionalna zdravstvena skupnost Novo — oškodovala, ko mu tega ni prizO*® za nesrečo pri delu. Turk je zato®’ sodišču terjal plačilo razlike OD. ” bi jo pač dobil, če bi se pri d®” zares poškodoval. ., Zdravstvena skupnost pa ni b®J takšnega mnenja, kajti ugotovi®* zdravniške komisije I. in II. st opri je, da opisanega dogodka nikakcf" gre šteti za nesrečo pri delu. C« temu dodamo še mnenje sodu®! izvedenca, ki pravi, daje to bolez®® ki ne more nastati naenkrat, p' se razvija sčasoma, potem o o^ čitvi sodišča ne more biti dvo®1-Senat je Turkov zahtevek zav*®; vendar odločba še ni pravnomo®1®’ TRČIL V HIŠO - Peter Velikonja iz Slovenske vasi je 2. junija peljal osebni avtomobil proti Mokronogu, toda na nekem ovinku ga je zaneslo in je trčil v vogal hiše. Pri nesreči se je Velikonja laže poškodoval, materialno škodo pa cenijo na 20.000 din. PODRL KOLESARKO - 3. junija zvečer je Tomaž Bukovec iz Trebnjega vozil avtomobil proti Mimi, med vožnjo v klanec pa mu je nasproti pripeljalo drugo vozilo. Bukovec je med srečanjem zavil v desno, pri tem pa je zadel Sonjo Smrekar iz Dola, lci je ob sebi rinila kolo. Smrekarjeva je padla, vendar je na srečo dobila le nekaj prask: prvo pomoč so ji nudili v trebanjske 14 kem zdravstvenem domu. PO NESREČI ODPELJALA NAPREJ - 4. junija ob 17. uri je skozi naselje Mali vrh pri Mirni peči vozil rumen volkswagen, med srečanjem s kolesarjem pa je avtomobil zavil v levo in pri tem zadel 9-letno Martino Kovačič. Deklica je na srečo dobila le lažje poškodbe. Voznica je po trčenju stopila iz avtomobila, si ogledala poškodbe, nato po mirno odpeljala naprej. Miličniki zaenkrat vedo le to, da je avtomobil imel ljubljansko registracijo. BOČNO V TOVORNJAK - Ivan Kregel iz Radovlje'pri Šmarjeških Toplicah je 31. maja zvečer vozil osebni avtomobil po magistralni cesti proti Zagrebu. V ovinku pri Otočcu pa ie zapeljal v levo in tako bočno zadel v nasproti vozeči tovornjak, ki ga je upravljal Slobodan Maksimovič iz Pmjavora. Kregel se je pri trčenju laže poškodoval in so mu prvo pomoč nudili v novomeški bolnišnici. Gmotne škode je za okoli 15.000 din. NI UPOŠTEVAL PREDNOST1" Le majhna neprevidnost je bil® j volj, da je 30. maja na križišču!"^ Drganjim selom prišlo do prod* ji nesreče. Tega dne je Ana L°P^r Rumanje vasi vozila osebni *, * mobil od Straže proti Vavti v®* prednosti, na omenjenčm pa je od Dolenjskih Toplic priK p osebni avtomobil Anton Vl®5!^ Gornje Straže. Longarje vi je. zaprl pot in vozili sta trčili. PLf sreči se je laže poškodovala nica Longarje ve, Antonija Rumanje vasi, materialno ško° cenijo na okoli 13.000 din. ZA AVTOBUSOM^ PREČKALA CESTO ne® Rudi Dim iz Gradca je v peljal tovorni avtomobil liki, v Primostku pa sečal av ki je spefleval s postajališč®-potniki, ki so izstopili, je bij® p*. 704etna Helena Lasič iz ^ Slednja je za avtobusom stoF^' cestišče, vendar natanko njak, ki ga je pripeljal Dim-je Lasičevo zadelo jo huje P0^1 valo. Odpeljali so jo na zdrav#® jf novomeško bolnišnico, kjer P®1 čez dva dni podlegla poškodb®1” MED NABIRA JAGOD POD AVTU^ 19-letni Stanislav Zagor® Maharovca je v petek vozu avtomobil iz Šentjerneja Protlg gaj* mu mestu, v Mokrem p°!ju P v tj»’ v ovinku zaneslo v vsek. ' i® DOLENJSKI LIST Stran uredil: BOJAN BUDJA kjer sta 14-letna Bojana j,jr 13-letna Lidija Lečevski nah gode. Zagorc je obe zadel- ^ St. 23 (150^ ) 6- ČETRTKOV INTERVcIU Obveznica je kot denar Dušan Jarc, dolgoletni novoteksovec, je pred krat-postal 'član izvršnega s^eta občinske skupščine, odgovarja pa za krajevne ^upnosti. Ena njegovih Prvih nalog je izpeljava in spremljanje akcije „Obvez-nice”; ki jo je takole ozna- . >,Že ob sestavljanju srednjeročnih programov javnih e' v krajevnih skupnostih na območju novomeške Jarc: ,7 oddajo ob-lez®*c od posojila za ceste torno srednjeročni program ®Vnih del uresničili že ve- liko prej. čme je bilo jasno, da so : J® in potrebe mnogo več-> kot pa razpoložljiva sred-'”'a- Sprejeti so bili pač manjšam programi javnih 0 ’ °bčani pa kar naprej in . ai?aj° na pereče zadeve teijajo, da bi jih brez eraa ia rešili. Predvsem oh- S^njo komunalnih ceif Hot so asfaltiranje j > 8radnja vodovodov ter ruzbenih prostorov in kul- 1 . domov. Ker je pritisk 2an°v in krajevnih skuj> v na vsemogoča sredstva *»«S M*'S Sg« fxlločiIe za edino nic ^°t: hiranje obvez-°bčar^h!’’)SOjila “ °CSte Pd — Ali bo občan točno vedel, za katera dela gredo njegove obveznice? „Vsak krajan naj bi prispeval obveznice le na podlagi natančno določenih delovnih programov krajevnih skupnosti, se pravi za dela, za katerih uresničitev je tudi najbolj zainteresiran.” - Na kakšen način bo potekala oddaja obveznic in do kdaj bo trajala ta akcija? „V večini krajevnih skupnosti so se odločili, da bodo aktivisti obiskovali posamezne krajane, se pravi vsako hišo, in razložili program krajevne skupnosti ter ponudili v podpis izjavo o oddaji obveznic. Občan lahko podpiše celotno vplačano vsoto posojila za ceste, obveznice, ki jih je že prejel, pa takoj izroči. Akcija za oddajo obveznic v korist javnih del v krajevnih skupnostih bo potekala do 15. junija letos.” - Na terenu se pojavljajo nejasnosti: ali se obveznice štejejo kot lastna udeležba krajana pri programu krajevne skupnosti ali pa mora dati še denar v gotovini.” „Obveznica se šteje kot lastna udeležba posameznika, ker je plačilno sredstvo in velja kot denar. Krajevne skupnosti bodo namreč obveznice zbrale, banka pa jih bo takoj vnovčila.” - Kakšna neposredna korist se torej obeta občanom z oddajo obveznic? ..Program javnih del za srednjeročno obdobje ne bo uresničen šele leta 1980, ampak že letos ah pa v letu 1979. Ponekod pa bo poleg tega programa rešenih in urejenih še nekaj dodatnih nujnih zadev. Se pravi, da bo občan z oddajo obveznic ( v celoti ah pa delno) pomagal urediti tiste probleme, ki jih sam srečuje v vsakdanjem življenju.” R_ baCer Hi več vse dobro V Škocjanu želijo več izbire v domačih trgovinah V 29 vaseh, kolikor jih obsega krajevna skupnost Škocjan, je nad 600 gospodinjstev, razen tega je več vasi iz drugih krajevnih skupnosti, ki se oskrbujejo v Škocjanu. Računajo, da imajo trgovci zaledje s preko 5.000 prebivalci. Zdaj imajo v Škocjanu tri trgovine: največ prometa ima Kmetijska zadruga Krka z lansko realizacijo 1.750.000 dinarjev, medtem pa sta Dolenjka in Mercator v svojih poslovalnicah iztržila približno enako, po 6,5 milijona dinarjev. Izračunali so tudi, da okrog 450 zaposlenih v domači krajevni skupnosti zasluži na leto 26 milijonov dinarjev in da bi jih gotovo potrošili v domačem kraju, če bi bila primerna izbira. Ker imajo zdaj veliko istih artiklov v vseh treh trgovinah, predlagajo, naj bi uvedli specializirano prodajo. Na ta način bi se izbira popestrila, korist pa bi bila za občane in trgovce. I m OTROKE VOZIJO V MESTO Osnovna šola na Otočcu ima 273 učencev, dela v dveh izmenah v starem poslopju, kjer so od ranega jutra do večera vse učilnice zasedene. Tu v zdajšnjih pogojih ni govora o celodnevni šoli, težave pa imajo tudi z organiziranjem zunajšolskih dejavnosti. Ker je vprašanje otroškega varstva vse bolj pereče, se velikokrat dogaja naslednje: starši pridejo v šolo prosit za soglasje, da bi otroka vozili v mestno šolo „Katja Ru-pena“, kjer imajo podaljšano bivanje. Vsekakor vožnja v mesto vsak dan staršem ni „kaprica“, pač pa nuja, če sta oba zaposlena in nimata varstva za otroka. Na ta način, trdijo krajani Otočca, se potrebe po novogradnjah v mestu večajo in prikazujejo, otoška šola pa ostaja stara in vrtca tudi ni. RISBA NA TOVARNIŠKEM DVORIŠČU - En oddelek otrok iz Novoteksovega vrtca je pred dnevi v okviru delovnega programa risal s kredo kar na asfaltu tovarniškega dvorišča. Takle pouk se jim je zdel sila zabaven, mame pa so lahko ob odhodu iz tovarne ogledovale „umetnije” svojih malčkov. (Foto: Ria Bačer) Pri denarju se ljubezen neha Zbor izvajalcev v zdravstveni skupščini ni našel skupnega jezika glede finančnega načrta v letošnjem letu — Investicije v zaostanku Delegati obeh zborov novomeške občinske zdravstvene skupščine so 30. maja ob zelo dobri udeležbi razpravljali o finančnem načrtu za leto 1978, kakor o prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo in o povečanju posmrtnin in pogrebnin ter o investicijah. Zbor izvajalcev se bo moral še enkrat sestati. Finančnega načrta za letošnje leto delegati zbora izvajalcev niso sprejeli, čeprav so o tem najdlje razpravljali. Niso bili enotni glede notranje pre- NA CIKAVI GRADIJO Cikava je po urbanističnem načrtu določena za precejšen razvoj zasebnih gradenj in za industrijski razmah. Najprej je potrebno zgraditi cesto in predel komunalno urediti. Ta dela so že v polnem teku. V gradnji je za zdaj 1300 metrov ceste, ki bo široka 6 metrov. Tudi kanalizacija je že položena. V končnem načrtu pa je predvidena še enkrat daljša cesta. Cesta je predvidena v makadamski izvedbi, vendar bodo po dogovoru s posameznimi naročniki nekateri deli asfaltirani. Ob cesti bo zgrajena tudi avtobusna postaja. razpodelitve sredstev. Tako v zdravstvenih domovih, kot v bolnišnici so potrebe velike, za vse pa je premalo denarja. Upoštevati bi veljalo stališča, zapisana v temeljih naših razvojnih planov, kjer je dana prednost osnovni zdravstveni službi. Občani imajo na osnovno zdravstveno službo vrsto pripomb, in če hočejo pomanjkljivosti urediti, je potrebnih več sredstev. Takega mišljenja je bil tudi izvršni odbor zdravstvene skupščine. Zbor uporabnikov je predlog finančnega načrta sprejel, veljal pa bo, če se bodo delegati zbora izvajalcev na ponovnem zasednju sporazumeli. Sicer bo potreben usklajevalni postopek, kakršnega določa poslovnik. Neenotnost v zboru izvajalcev pa je letos že drugič prišla do izraza. Trenutna rešitev: zavestno tveganje 0to§ka l ------—“— --------------— — , ___________ krajevna skupnost je pred javnostjo razgrnila najbolj boleče točke krajanov: pomanjkanje lokacij za družbeno ""— in zasebno gradnjo, vprašanje šole in gasilskega doma k 'Ulaklf ?^cana problemska konferenca o izrabi prostora in o perečih krajevnih težavah na Otočcu Več retne ropotke za akcijo, da bi krenili z mrtve točke. Sjnolti 86 S™ 15 jih je še med zaposlenimi v oh. , u Otočec počutilo Hotelu Otočec, pa še vrsta dru- gih, tako da bi že zdaj potrebovali lokacije za 100 zasebnih hiš. Ker ni lokacije in „papiijev“, 0(*ri«ienU ut°čec počutijo nianji ^er se kraj zaradi podati. §a Akacij ne more raz-^bnih 62 ^ Je posameznih za-teresentov za gradnjo, i jgjj učinkoviti SlTlrr?K . razpravljal o kovanju konference nK ?; Je zasedal komite novo-l t*vnavailnslce konference ZK in >teia . plitek programa dela ^Junija . konference za obdobje V *uiy slria j ^ komiteja. bo Dot“ * sklepi 8. kongresa in y*tosti „ 0 zaradi večje učin- ^kotnite.^°blikovati konferenco t> ^ko da število članov -uko, 1 : Konft v občini, zato ne morejo začeti graditi prepotrebnega gasilskega doma, v katerem želijo tudi družbene prostore, sodobne prostore za pošto in krajevno skupnost. Ob tej priložnosti so načeli tudi vprašanje kmetijstva na svojem območju in njegove nadaljnje usmeritve, pri čemer so poudarjali, da bi morali nadaljevati predvsem z vinogradniško obnovo, hkrati pa graditi ceste, da bi vse maloštevilnejši kmetje ne obupali in obstali. Do zdaj tudi ni organiziranega odkupa mleka za območje več vasi. Na območju otoške krajevne skupnosti so kmetijska zemljišča v družbeni in zasebni lasti, gospodarjenje na družbenih zemljiščih pa v preteklosti ni bilo tako, da bi bilo zasebnim kmetom za zgled. Po obširni razpravi, v katero so posegli tudi predstavniki Dominvesta, občinske skupščine, zadruge in domači delegati, so se dogovorih za naslednje: del predloženega programa je možno v razmeroma kratkem času rešiti (lokacije za gasilski dom in okrog 40 lokacij za gradnjo hiš) brez zazidalnega načrta. Ce bi čakali nanj, po- tem še dve leti ne bi prišlo do nobenih sprememb glede posegov v prostor. Zidali bodo tako, da bodo zavestno tvegali, še vedno pa je to bolje, kot čakati. Del nalog iz programa, ki je bil v načelu sprejet, pa je postopno uresničljiv. K sodelovanju bo potrebno pritegniti še druge, predvsem nekatere SIS. To se nanaša zlasti na vprašanje zidave nove šole, na gradnjo cest, na komunalno urejanje zemljišč in vrtec. Pohvalno je, da so se na Otočcu lotih dolgoročnega načrtovanja bodočnosti na svojem območju in da skušajo celovito zastaviti akcijo v sodelovanju z organizacijami združenega dela. R.B. !ial'us‘Je'>oelvC°,,kot bil° Prvotno niT Partijsta3^eren<* bo predstavil biti n, . h v občini, zato fo&ie kar je vsekakor j&tov. z manjšim številom *knil predlagati jutri- CB56 cr1 bi šteia v bod°‘ S v Dl 1 bili 1 namesto 88. Prav ki aT d* člani ko- dol^ejemaj° odgovorne in *»trTnenkni ne bi srneli biti (L.^j bi» * drugimi funkcijami, S> konf. dolžnosti prevzeli tisti h1 $tevj[^nce> ki bodo ob zmanj-^ni ^ji *>renebali delovati, v en0iJazpravliali ° kadro-0 Petično šolo pri 'to P°slaia i°,r bo novomeška ob-O ** Dar+- . ndidatov, medtem R‘JSko šol° v Kumrovcu >■ To risa Zajca iz tovarne ^naCbčtr« kUmr°V‘ junij 1978 PRECEJ JIH IMA BOGATE IZKUŠNJE V novomeški občini je po zadnjih podatkih 2555 članov Zveze komunistov, od tega 838 žensk. Člani delajo v 131 osnovnih organizacijah ZK, med njimi je 2093 zaposlenih. Med komunisti je še 397 tovarišev in tovarišic z nad 30-ietnim partijskim stažem, medtem ko je 421 takih, ki so bili sprejeti v ZK pred 10 do 20. leti. Sestav komunistov na novomeškem območju kaže, da imamo v vrstah ZK več tovarišic, kot je republiško poprečje, prav tako 31 odst. mladih, kar je spet za nekaj odstotkov nad poprečjem v republiki. ENA DRUGI POMAGAJO — Soseska pomoč se na podeželju izraža na več načinov, najbolj znan je ta, da sorodniki in sosedje eden drugemu pomagajo pri kmečkih delih. Te dni so pod Belo cerkcijo okopavela krompir tri sestre. Lastnici Tončki Poglajen sta prišli pomagat Frančiška Pavlin iz Čadraž in Olga Vidic z Otočca, pa še soseda Hribarjeva. Rekle so, da bo krompir začel v zemlji gniti, če ne bo konec pretirane moče. (Foto: Ria Bačer) Strnn uredila: RIA BAČER Medtem ko so bile sprejete vse predlagane stopnje prispevkov, je za občane morda najbolj zanimivo to, da se bodo letos posmrtnine povečale na 3.875 din (lani 3051 din), pogrebnina pa bo v letu 1978 znašala 3875 din namesto lanskih 2034 dinarjev. Na skupščini so ugotovili, da so planirane investicije v zdravstvu v precejšnjem zaostanku. Tako bi se morala gradnja novomeškega zdravstvenega doma začeti že lani, pa so gradbišče odprli šele pred nekaj tedni. Prav tako je bila že lani planirana gradnja zdravstvene postaje v Dol. Toplicah, je pa veliko vprašanje, če jo bodo letos začeli graditi. Predvsem so krive urbanistične ovire. Gradnja zdravstvene postaje v Straži je v načrtu za leto 1978, vendar bo iz istih razlogov po vsej verjetnosti prestavljena na prihodnje leto. SREČNO NOVOMEŠCANI! Pojutrišnjem, 10. junija, bo 9a na pot novomeška ekipa, ki bo Jugoslavijo zastopala na ,Jgrah brez meja” 13. junija v belgijskem mestu Rochefort. Kot smo videli na zaslonih, so se SpUčani, ki so prvi nastopili konec maja v Italiji, prav dobro odrezali. Novomeščanom želimo kar največ tekmovalne s-eče. V suhokranjski vasi Prevole si tako želijo zobno ambulanto, da so na predlog krajanov sklenili dogovor, po katerem bi morali do 10. maja letos trije zainteresirani opraviti svoj del nalog. Občani so se zavezali zbrati 10.000 din za urejanje prostora v šolskem poslopju, zdravstvena skupnost 15.000 din za opremo in zdravstveni dom za montažo opreme. ' Določenega dne so predstavniki krajanov prinesli delež, za katerega je očitno, da ga v najbolj zaostalem predelu občine glede na malo število zaposlenih in nizke osebne dohodke ni bilo lahko zbrati Isti dan je tudi zdravstvena skupnost zagotovila obljubljena sredstva, zobna ambulanta pa 25. maja kljub vsemu ni začela delati, kot je bilo dogovorjeno. Čakajo na stol Zakaj? Baje po vsej Jugoslaviji hi bilo možno tako na hitro dobiti stola, na katerega sedmo pacienti pri zobo- ■ zdravniku. Zdravstveni dom se je triulil po svoje, vendar stola ni bilo. Čeravno je zadeva zdaj že urejena — stol je že plačan in ga pričakujejo vsak čas -pa taka stvar v kraju vendarle slabo vpliva na skupne akcije. Občani so se potrudili, držali besedo tudi zaradi tega, da bi bila ambulanta odprta, ko zttčno delati brigade, pa jim kljub vsem prizadevanjem ni uspelo. Kolikor bolj se taki skupne akcije zatikajo, pa \naj gre za še tako objektivni razloge, jih je med ljudmi, ki so iz žepa dali težko prigarani dinar, težko opravičiti R, BAČER Novomeška kronika JURČKOV Se NI - Minulo soboto in nedetio so najbolj vneti gobarji že začeli stikati po okolišcih hostah, vendar posebnega uspeha ni bilo. Na jurčke bo potrebno počakati še nekaj dni, da jih bo toplota po obalni moči potegnila iz zemlje. Znak, da je še prezgodaj misliti na gobe, je tudi to, da jih otroci še ne ponujajo ob goljanski cesti. NI VSEENO, KJE KUPI S - Potrošniki so že večkrat ugotovili, da so cene istim artiklom v novomeških trgovinah različne. Pred dnevi je nekdo kupil piškote iste znamke in vrste pri Mercatorju v Kandiji, pa je tam odštel 230 din manj, kot je dal zanje čez eno uro v Dolenjkini samopostrežnici pri mostu. Se bolj pa potrošnik občuti razlike pri tehnrčnih predmetih, za katere je potrebno odšteti večje vsote. Primerjava med Elektrotehno in Novo-tehno, ki stojita naproti, prav tako večkrat pokaže, da se izplača najprej pogledati, potem kupiti. ZAKAJ NA KUPU? - Do lani je imelo Novo' mesto eno samo zelenjavno trgovino, in sicer na Glavnem trgu, potem pa smo dobili konkurenco v Kandiji. Tik te trgovine na Partizanski cesti bo v kratkem odprta še ena. Ta predel mesta bo torej dobro oskrbljen, zagotovljena je konkurenca, drugod pa nič! MALO DOMAČIH PRODAJALCEV - Tržnica ie bila v pone- deljek sicer dobro založena, toda le na stalnih stojnicah, medtem ko je bilo malo ponudbe od okoliških pridelovalcev. Novo je, da je pred dnevi začela poslovati spet ena zasebna stalna stojnica. Pri priči je bila ponudba boljša in cene so začele padati. Češnje so v ponedeljek veljale 30 din, jagode 34 do 36 din, novi krompir po 13,50 din (najcenejši) prodajajo na Dolenjskim stojnici, izredno zanimanje pa je bilo za vsakovrstne sadike paprike, paradižnika in zelja. Ena gospa je mislila, da ima privide, ko je v ponedeljek dopoldne videla prati Dilančevo in Vrhovčevo ulico. Pranje mestnih ulic je postalo taka posebnost, da jo je treba šteti za atrakcijo, o kateri se še več dni govori... DOLENJSKI LIST 15 Prosta dela in naloge „NOVOTEHNA", TRGOVSKO PODJETJE. NA DEBELO IN DROBNO p. o. NOVO MESTO, GLAVNI TRG 11 KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA objavlja naslednja dela oziroma naloge: 1. voznika tovornega avtomobila 2. kontrolorja plinskih priključkov 3. avtokleparja na servisu v Trebnjem 4. samostojnega prodajalca avto stroke in tehnične stroke POGOJI: pod 1: voznik C kategorije in 2 leti delovnih izkušenj pod 2: strojni ključavničar ali avtomehanik in 1 leto delovnih izkušenj pod 3: avtoklepar in 1 leto delovnih izkušenj pod 4: končana šola za prodajalce ustrezne smeri in 10 prostih učnih mest za poklic prodajalec tehnične stroke v prodajalnah v Novem mestu, Metliki, Trebnjem in Krškem. Kandidati naj pošljejo pismene prošnje na naslov podjetja v roku 15 dni. SOLSKI CENTER KRŠKO HOČEVARJEV TRG 1, KRŠKO razpisuje I. VPIS V PRVI RAZRED V šolskem letu 1978/79 bomo vpisali naslednje število oddelkov in učencev prvega razreda za izobraževanje mladine: — tehniška strojna šola: 2 oddelka (60 učencev) — tehniška elektro šola: 2 oddelka (60 učencev) — poklicna šola kovinarske stroke: 2 oddelka (60 učencev) POGOJI ZA SPREJEM SO: 1. uspešno končana osnovna šola (za poklicno šolo ni obvezna pozitivna ocena iz tujega jezika); 2. kandidat ne sme biti starejši od 18 let in mora biti telesno in duševno sposoben za učenje izbrane stroke. Prijavi za vpis na obrazcu 1,20 DZS, kolkovani z 2 din, priložite: — originalno spričevalo o končani osnovni šoli, — zdravniško spričevalo. II. VPIS V TRETJI RAZRED TEHNIŠKE STROJNE ŠOLE po posebnem programu za absolvente 3. letnikov poklicnih kovinarskih šol. Vpisali bomo 35 učencev. Prijavi za vpis (obr. 1,20 v prodaji DZS) s kolkom za 2 din priložite: — originalno spričevalo o zaključnem izpitu poklicne kovinarske šole. III. VPIS V TRETJI LETNIK TEHNIČNE STROJNE IN ELEKTRO ŠOLE (jaki in šibki tok) z dodatnim programom s področja jedrske tehnike (fakultativni program). Vpišejo se lahko vsi učenci, ki so uspešno končali drugi razred tehniške strojne, tehniške elektro šole (jaki in šibki tok) ali poklicno šolo kovinarske stroke. Prijavi za vpis (obr. 1,20 DZS), priložite: — kolek za 2 din, — originalno spričevalo o končanem drugem letniku tehniške elektro, tehniške strojne šole ali zaključno spričevalo o končani poklicni kovinarski šoli. IV. VPIS V PRVI RAZRED DELOVODSKE STROJNE IN ELEKTRO ŠOLE — jaki tok. Vpisali bomo 70 učencev. Prošnji za vpis, kolkovani s kolkom za 2 din, priložite: — spričevalo o zaključnem izpitu poklicne šole, — potrdilo organizacije združenega dela o najmanj triletni ustrezni praksi. Prijave za vpis v vse šole sprejemamo od 21. junija 1978 do zasedbe. Učenci, ki žele stanovati v dijaškem domu, naj pošljejo prošnjo za sprejem na naslov: Dijaški dom, 68270 Krško. Most čez Savo zgrajen 2e letos nova magistralna cesta, ki je mesto Krško razbremenila tovornega prometa, pomeni samo del investicjj v tovrstne objekte v občini. Pri Brestanici gradijo namreč nov most čez Savo. Ta bo povezal Krško z brestaniško-senovsko kotlino in jo odprl turizmu ter gospodarstvu. Most bo dograjen do 29. novembra, z njim vred pa tudi cesta skozi Brestanico. Ta je deloma potekal normalno, brez zastojev pri srečevanju. Pri gradnji mostu in ceste sodeluje republiška interesna skupnost za ceste s 40 odstotki, Elektrogospodarstvo pa s 60 odstotki investicijske vsote. Pravkar dokončano krško obvoznico bodo kmalu podaljšali najprej do Kovinarske in nato obnovili še odsek do avtomobilske ceste. Krška občinska skupščina je bila tudi pobudnica za asfaltiranje odseka republiške ceste od Koprivnice do Podsrede. Zanjo je prispevala 2,5 milijona dinarjev. Z njo je Koprivnica dobila asfaltno povezavo s Kumrovcem. Prosta dela in naloge UPRAVA JAVNE VARNOSTI NOVO MESTO objavlja prosta dela in naloge: 1. TAJNICE V UJV; 2. VODJE PISARNE NA PM TREBNJE; 3. HIŠNIKA - KURJAČA NA PM NOVO MESTO; 4. 2 SNAŽILK V NOVEM MESTU Za dela in naloge se zahtevajo naslednji pogoji: pod 1: srednja šola upravno-administrativne ali ekonomske smeri, znanje strojepisja in stenografije in 2 leti delovnih izkušenj, pod 2: srednja šola upravno-administrativne ali ekonomske smeri, znanje strojepisja in 2 leti delovnih izkušenj, pod 3: KV delavec z opravljenim izpitom za kurjača centralne kurjave, pod 4: nekvalificirana delavka. Delo je za nedoločen čas. Za objavljena prosta dela in naloge je predpisano poskusno delo: 1 mesec za delo in naloge pod 1, 2,3 in 15 dni pod 4. Osebni dohodek je določen s pravilnikom. Stanovanja niso zagotovljena. Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati tudi posebne pogoje, ki jih določa 3. člen Pravilnika o delovnih razmerjih delavcev v delovni skupnosti republiškega sekretariata za notranje zadeve SR Slovenije in postaj milice s splošnim delovnim področjem. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in navedbami dosedanjih zaposlitev pošljite na Upravo javne varnosti Novo mesto, Jerebova ul. 1 v 15 dneh po dnevu objave. ! I L Hvala za v ki rešuje 30. maja so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: var, Srečko Sotler in Srečko Fridel, člani IMV Novo mesto; Alojz Juršič in Srečko Kotnik, člana Novograda, Novo mesto; Janez Kopina, Marjan Kraševec, Ljubo Rabič, Janez Kovačič, Jure Juršinič in Janez Bašelj, člani Pionirja, Novo mesto: Franc Avbar, Primož Dular, Milan Petan, Alojz Turk in Franc Škufca, člani Novolesa, Novo mesto; Jožefa ttovat in Rafko Lindič, članaTndustrije obutve, Novo mesto; Avgust Pribanjič, član Gozdnega obrata, Podturn; Jože Lužar in Majda Fideršek, člana Novoteksa, Novo mesto; Ivan Gazvoda, član Agroservisa, Novo mesto; Slavka Božič, fotografinja jz Črnomlja; Franc Jaklič, član Varnosti, Novo mesto; Drago KrštinC, član IMV Suhor; Franc Sikošek, strojni ključavničar s Čateža ob Savi; Matevž Mejač, član Ele, Novo mesto; Jože Kastelic, član Novolesa, Novo mesto. V SPOMIN 10. junija bo minilo žalostno leto dni, odkar nas je moral sredi neutrudnega dela za vedno zapustiti naš ljubi atek, mož, sin in brat DANIJEL KUM-DANE iz Praproč Kruta usoda te je iztrgala iz naše sredine. Ne moremo se sprijazniti z neusmiljeno resnico, da te ne bo nikoli več med nami. Naš novi dom, ki si ga gradil z velikim veseljem in ljubeznijo, je ostal prazen in tih brez tebe. Hvala vsem, ki se ga še spominjate. Žalujoči: sinček Danči, žena, mama, brat in sestri njevice - Katjo, Majda Starič iz Radne vasi - Damjana, Olga Vidmar ZAHVALA V 71. letu starosti nas je za vedno , zapustil naš dobri mož, oče in stari oče ANTON GAŠPARAC upokojeni zidar iz Vrhpeči pri Mirni peči Iskreno se zahvaljujemo vaščanom, sorodnikom, prijateljem, znancem in delovnim kolektivom SGP Pionir Novo mesto, LB-Temeljni dolenjski banki Novo mesto, Ekspozituri Trebnje in Mirna, TRIMO Trebnje, Osnovni šoli Trebnje, Vrtcu Trebnje in KLjučavničarju Celje za podarjene vence in cvetje. Hvala vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, nam pismeno in ustno izrazili sožalje in nam kakorkoli pomagali. Hvala župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Jožefa, otroci Tone, France, Jožica, Mici, Angelca, Slavka in Anica z družinami I I ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in svak JOŽE Šporar iz Podhoste Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom sosedom in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, dr. Živkoviču in dr. Kramarju za lajšanje bolečin, kolektivom Bor-Dol. Toplice, Labod-Novo mesto, KZ Krka-Straža, TSP Novoles-Straža, sodelavcem TPI Soteska, ZB in SZDL Dol. Toplice za podarjene vence ter spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi duhovnikom za opravljeni obred. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, otroci z družinami, sestra Marija z možem in ostalo sorodstvo ZAHVAL A Ob smrti dragega in dobrega moža, očeta, starega očeta, brata in strica MIHA BASARCA iz Balkovcev št. 5 se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom Peršičevim, ko so v tem težkem trenutku pritekli na pomoč. Zahvaljujemo se vsem vaščanom, sorodnikom in znancem za pomoč, za podarjene vence in cvetje. Hvala predstavniku krajevne skupnosti za lepe poslovilne besede, župniku za opravljeni obred, gasilskemu društvu Zilje in vsem tistim, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Franca, hčerka Fanika z družino, vnuk Miro z ženo Milko, vnukinja Marica iz Nemčije, brat Janko, sestra Ljuba in zet Polde Balkovd, Kranj, Erbach, Karlovac, Lončarič brdo, dne 20. maja 1978 i2 NOVOMtSKE , PORODNiŠNiCHftV V času od 25. do 31. maja so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Jaklič iz Vinice - Igorja, Sava Vrlinič iz Marindola - Jova, Fanika Lukelčiz Šentruperta - Melito, Marija Kamin iz Velike Loke -Roka, Nevenka Džuranovič iz Velike Bučne vasi - Danijela, Marta Rešetič iz Krškega - Kristjana, Albina Jbman iz Smalčje vasi -Mitja, Monika Nemanič iz Krivogla-vice - Antona, Amalija Kren iz Vav-te vasi - Klemena, Gabrijela Kraševec iz Globočic — Majo, Marija Gabrijel iz Trebnjega - Marjetko, Jožica Lekše z Gorenje Brezovice -Matjaža, Ana Perko iz Žužemberka - Jano, Branka Pavlič iz Soteske -Matjaža, Cvetka Vukčevič iz Kosta- iz Šentjanža - Hedviko, Ana Štrbenc iz Metlike - Nevenko Tamara Račečič iz Dolenjskih Toplic - deklico, Martina Podlogar iz Vinice - dečka, Marinka Salmič iz Gorenje vasi - dečka, Jožica Perc iz Dolškega - deklico, Munirka Adrovič iz Straže - dečka, Anica Pugelj iz Bele cerkve - deklico in Marija Kovačič z Rake - Marijo. DOBRI KRVODAJALCI Poročali smo že o dobrem odzivu na zadnjo krvodajalsko akcijo v trebanjski občini. V Trebnjem je darovalo kri 320 krvodajalcev, na Mimi 225 in v Mokronogu 153. Ker je oktobra predvidena še ena akcija, ni bojazni, da predvideno število odvzemov ne bi bilo doseženo. »S ZAHVALA Ob nenadni in zelo težki izgubi našega moža, očeta in brata ANTONA KOČEVARJA iz Lipovca 8, Semič se iskreno zahvaljijjemo sosedom m sorodnikom, ki so nam ob nenadnem udarcu hitro in vsestransko stah ob strani, nam pomagali ter nas tolažili. Dolžni smo zahvalo tudi Gasilskemu ^rezje’ ZB Kot Brezje, govornikoma tov. Hutarju na domu in tov. Springerju na pokopališču. Lepo se zahvaljujemo tudi vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem kr so pokojnika imeli radi, m ga spremili na njegovi zadnji poti, ter z nami sočustvovali. Žalujoči: žena Ana, sin Toni, sin Ivan, sestra Tončka in drugo sorodstvo. Lipovec pri Semiču, dne 5. junija 1978. 16 DOLENJSKI LIST Št. 23 (1504 ) 8. jun'± TELEVIZIJSKI SPORED pETEK, 9. VI. le trgovska hiša maximarket Ljubljana I ’7j5 POROČILA '•20 NE SKRBITE, TU SMO MI 'J5 OSTRŽEK OBZORNIK p,-*0 SLOVENSKI LJUDSKI ‘*SI: PREKMURJE 1^ eni od prejšnjih oddaj so bili s tipičnimi zimskimi opravili ObiČBji že predstavljeni nekateri j^kmurski ljudski plesi. Tokrat bo sporedu prvi del oddaje, v kateri j prekmurske plese ob sprem-r1 godcev prikazovali folklorni »®PWi iz Beltincev in Velike Videli bomo plese šamaijan-, ’®°tiš, šoštarsko, drmač, mazulin, J?*. trkalečko, gospodgospa, j^inček in kalamajko. jgAUOU NISO VSI LJUDJE t j-Judje so si podobni po izrazu, ^jah, potezah obraza, zgradbi s°bota, i© 10. vi. trgovska hiša maximarket Ljubljana i Sporočila U3 PROFESOR BALTAZAR ■dl Z BESEDO IN SUKO: muca ^ATARICA JO VRTEC NA OBISKU: RAZGIBAJMO SE Nas p-sani SVET: povabili so tehtnica za toCno Htanje to,® KAJ so SAMOUPRAVNI |PLOSni akti °^5 italija po moru siti oddaji bodo sodelovali slovenja Politiki in novinaiji, ki že daljši . Podrobneje spremljajo položaj o '“mere v Italiji. Skušali bodo ti i zdajšnji notranjepolitični djc.U Italije in razčleniti posle-j ugrabitve in umora Alda Mora. ^edelja, n. vi. i® trgovska hiša maximarket Ljubljana 1 (Un^OftLA ^osakDske PEVKE sestre Hi?ndda^° ,° astrah Pekošak iz teleVi>Ve .pr* Strmecu so ljubljanski leti y c’ Posneli že pred desetimi t j tem času so sestre, ki so bile iji' originali, že pomrle, odda .Pa bo znova na programu zato, v^, 0P°zorila na ljudske pripo-star0 /e Posebneže, ki še pomnijo 9.2o^sedno izročilo. 9 A' ‘J^UBEŽNIKI telesa in še po marsičem, toda med več ko 3 in pol milijardami ljudi, kolikor jih trenutno živi na Zemlji, nista popolnoma enaka niti dva človeka. Zakaj? O kromosomih, genih, se pravi nosilcih dednih lastnosti, bo tekla beseda v deseti oddaji iz nanizanke Človeško telo. 19.15 RISANKA 1930 TV DNEVNIK 20.00 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA 21.05 RAZGLEDI: KANADSKI MOZAIK 22.05 TV DNEVNIK 22.20 R. Graves: JAZ, KLAVDIJ Antonija je opozorila Klavdija, da Tiberij s Sejanovo pomočjo pobija vse bližnje in daljne morebitne naslednike. Cesarjeva rodbina je v strahu, saj nihče ne ve, kdaj ga bo doletela zahrbtna smrt. Sejan, ki se je ločil od Apikate, se hoče poročiti z Livilo, toda Tiberij tega ne dovoli, ker Sejan ni plemenite krvi. Za nadomestilo mu ponudi Livilino hči Heleno. Livila je besna, Sejan pa jo prepriča, da to koristi njunim načrtom. Antonija v zmečkanem pismu najde dokaze, da sta Livila in Sejan 10.50 in 15.55 POROČILA 16.00 ATLETSKO TEKMOVANJE ZA JUGOSLOVANSKI POKAL, prenos iz Karlovca 17.35 OBZORNIK 17.45 PET DEKLET, film Da za dober film niso vselej potrebne velike teme, od časa do časa dokazujejo tudi češki filmi. Z domiselnimi dialogi, ki dopolnjujejo drobce vsakdanjosti, jim uspeva podati celovito podobo nravi in usod ljudi. Film Pet deklet, ki ga je režiser Evald Sorm posnel pred dvanajstimi leti, je ena takih stvaritev. Nič pretresljiva, toda na moč prepričljiva podoba praških pubertetnic. 19.30 TV DNEVNIK 20.00 MOŽ, KI JE LJUBIL ŠPORT Gledali bomo ameriško komedijo, v kateri Rock Hudson igra izrednega strokovnjaka za ribolov, v resnici pa se sploh ne spozna na ta šport. Ob njem nastopa Paula Prentiss kot reklamni strokovnjak za ribi&o opremo. Tudi ta komedija je polna zapletov, situacijske komike in 10.30 ROBIN HOOD I 11.30 KMETIJSKA ODDAJA 12.30 POROČILA 14.35 BRITANSKA ENCIKLOPEDIJA 15.00 VESELI TOBOGAN: JESENICE 15 30 POROČILA 15.55 ŠPORTNA POROČILA 16.00 ATLETSKO TEKMOVANJE ZA JUGOSLOVANSKI POKAL, prenos iz Karlovca 17.40 ŠVEDSKA: ŠPANIJA, prenos nogometne tekme iz Buenos Airesa 19.35 RISANKA 19.50 TV DNEVNIK 20.20 K. Klarič: S POLNO PARO 21.35 MILESEVO Oddaja o Mileševu, ki jo je pripravil M. Kovačevič, reporter beograjske televizije, bo prikazala kraj, kjer je deloval znani prosvetitelj zastrupila Kastoija in da kanita umoriti tudi Tiberija. Toda do slednjega ni lahko priti, kajti živi v vili izven Rima. Iznajdljivost nekaterih pri zločinskih naklepih pa nima meja ... 23.10 POROČILA 17.45 TV dnevnik - 18.05 TV koledar - 18.15 TV drom - 18.45 Zabavnoglasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik — 20.00 Gledališče v gosteh - 21.05 Včeraj, danes, jutri — 21.20 V Maceljskem gozdu - 21.50 Glasbena oddaja — 22.35 Knjige in misli podobnega, saj Hudson nenehno pada v vodo, v objeme deklet — in to pred očmi svoje zaročenke. Film je posnel znameniti režiser Howard Hawks (njegovi so filmi Pot do slave, Angeli imajo krila, Gospodje ljubijo plavolaske, Rio Bravo, El Dorado), ob omenjenih igralcih pa nastopata Maria Perschy in John McGover. 21.55 TV DNEVNIK 22.10 NASTOP ANSAMBLA BAY CITY ROLLERS 23.10 ITALIJA: ARGENTINA, prenos nogometne tekme iz Buenos Airesa 17.40 Francija: Madžarska (prenos nogometne tekme iz Mar del Plate) - 19.35 TV dnevnik - 20.00 L. van Beethoven: Fidelio (I. del opere) — 21.00 Vremenska napoved (feljton) - 21.30 24 ur — 21.40 Mehika: Poljska (prenos nogometne tekme iz Rosaria; med odmorom TV dnevnik) sveti Sava. Samostan, v katerem je slednji živel, še zmeraj obnavljajo. Zanimiva je tudi soteska reke Mileševke, gradu Mileševac in širše okolice, ki je iz zadnje vojne znana po junaških bitkah. 22.05 TV DNEVNIK 22.20 OKROGLI SVET 22.35 Športni pregled KS** 22.45 BRAZILIJA: AVSTRIJA, reportaža o nogometni tekmi 23.00 POROČILA 18.15 TV novice - 18.30 Predstavljamo vam gledališče Komedija - 19.35 TV dnevnik - 19.50 Glasbena medigra - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.45 Škotska: Nizozemska (prenos nogometne tekme iz Mendose) i0^EDEUEK, 12. VI. te trgovska hiša rnaximarket Ljubljana i §S$KZEMUA Poieip1^ RAKETA »Ost v vesolje so že dolgo resnič-oda vesoljna prostranstva so fcsnjn.taJ neznanska skrivnost, zato *U0 J Stelji, filmarji, z eno be-kdorkoli lahko nemoteno je *®ntastične zgodbe o vsem, ■ tNom zemeljskim nebesnim ‘.Vesoljsko potovanje Jureta z verzi popisal pesnik JC’ ^*covno opremil Živko ^felj t ’ Sksbo pa je prispeval skla-ze Lebič. Tako je nastala >7.30* Pravljica. jjl/V Titanska ENOKLOPE-$°BZ°RNIK %,£Aj je ORGANIZACIJA ornega dela združenega dela je le Vrf0jem- ^ zahteva točnejšo utev, ali gre za TOZD, OZD ali SOZD. O tem bo govor v tokratni oddaji iz nanizanke Da bomo lažje odločali. Posneli so jo v krški tovarni „Djuro Salaj*’. Izvedeli bomo, kaj so posamezne organizacije združenega dela, kakšna je njihova zunanja in notranja podoba, kako se med seboj povezujejo ip. 18.20 DRUŽBENA SAMOZAŠČITA: ZAŠČITA INDUSTRIJSKEGA OBJEKTA 18.45 MLADI ZA MLADE 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 ENOTNOST - NIKOLI TRDNEJŠA V oddaji se bo Stane Dolanc, sekretar IK predsedstva ZKJ, pogovarjal s predstavniki slovenskega združenega dela. V ljubljanskem televizijskem studiu se bodo sestali sekretarji aktivov komunistov - neposrednih proizvajalcev iz vseh slovenskih občin. Njihovo srečanje z Dolancem sodi v okvir priprav na XI. kongres ZKJ. 21.20 N. I. Serrador: TELEVIZOR, drama Na lanskem beograjskem Festu je španski režiser Narciso Ibanez Serrador predstavil fantastični film Kdo lahko ubije otroka. Njegova 5 nagnjenost k fantastičnosti se kaže tudi v televizijski drami Televizor. Videli bomo, kaj so dogaja z Enri-quesom, spodobnim meščanom, bančnim uradnikom, skrbnim možem in očetom. Izpolnila se mu je velika želja - kupil si je barvni televizor. V glavnih vlogah nastopata Narciso I. Menta in Maria F. d*Ocon. 22.25 TV DNEVNIK 17.30 Deček in očala - 17.45 Dositejeve basni - 18.00 Poročila 18.05 TV koledar — 18.15 Sodobni svet - 18.45 Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna oddaja — 20.30 Aktualnosti — 21.00 24 ur - 21.10 Celovečerni film TOREK, 13. VI. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 1 17.35 MOZART V IZVEDBI ISAACA STERNA Komorni orkester francoske RTV je za televizijo posnel vrsto koncertov, za katere si je sloviti violinist Isaac Štern izbral izključno dela Wolfganga A. Mozarta. Tokrat bomo slišali njegov prvi violinski koncert v B-duru K-207. Orkester bo vodil Aleksander Schneider. 18.00 OBZORNIK 18.10 od Sole do doma 18.45 NA SEDMI STEZI 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.05 IGRE BREZ MEJA, prenos iz Rocheforta, kjer bo nastopila tudi ekipa iz Novega mesta 21.30 TV DNEVNIK 21.45 F. MENDELSSOHN: KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER V okviru abonmajskega programa Slovenske filharmonije se je 10. aprila letos že s petim koncertom predstavil simfonični orkester ljubljanske radijske postaje. Kot gost iz Sovjetske zveze je dirigiral Neeme Jaervi iz Talina. Iz omenjenega koncerta bomo nocoj slišali koncert za violino in orkester v e—molu Felixa Mendelssohna. Solist je bil slovenski violinist Igor Ozim. 17.30 Brigadirski TV studio - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Pionirske TV novice - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 V središču - 20.50 Akcije - 21.00 Celovečerni film - 22.40 TV dnevnik SREDA, 14. VI. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 1 16.40 POROČILA 16.45 Z BESEDO IN SLIKO: MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON 17.00 BOJEVNIKI SONCA 17.25 OBZORNIK 17.40 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO V ARGENTINI, prenos polfinalne tekme 19.35 RISANKA 19.50 TV DNEVNIK 20.20 FILM TEDNA: VARO- VALNE BARVE Krzystof Zanussi sodi v krog najvidnejših poljskih režiserjev. Doslej je posnel več televizijskih in celovečernih filmov, med njimi Struktura kristala, Družinsko življenje, Iluminacija, Trimesečna bilanca, za film Varovalne barve pa je rekel: „Mislim, da moj film ni pesimističen, prepričan sem celo, da je optimističen, saj kaže na določen moralni red, ki vlada med nami." Film je posvečen razreševanju številnih moralnih vprašanj dan današnjosti. Nosilci dogajanja so pro-fesoiji in študentje, ki Skupaj preživljajo počitnice na jezikovnem tečaju. Nasprotja so sprva vidna le med profesorji in študenti, zaradi koristoljubja pa pride do še večjih trenj med samimi profesorji. J aro sla w in Jakub, med katerima se zaplete in razplete moralni boj, sta predstav- CETRTEK, 15. VI. trgovska hiša maximarket Ljubljana l©i 17.20 POROČILA 17.25 AVTOMOBILI IN LJUDJE 18.20 OBZORNIK 18.35 PROFESOR BALTAZAR 18.45 TEHTNICA ZA TOCNO TEHTANJE 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 OBLEKA, TO SEM JAZ Oddaja novosadske televizije, ki jo bomo gledali drevi, ima naslov Maturanti. Scenarij zanjo je napisal humorist Žarko Petan, režiral pa jo je Franc Uršič. Gre za pripoved o obletnici mature, ki se je udeležijo samo trije maturanti. Njihov pogovr je prepleten s spomini pa tudi s pozabljivostjo, ki pride s starostjo. 20.35 ALI NACISTI SE OBSTAJAJO Dokumetarna oddaja, posneta septembra 1977, je na moč aktualna. Prikazuje oživljanje neonacizma, vse, kar je v zvezi z nacističnim ,.herojem" Rudlom in generali zahodnonemške vojske. Videli bomo zborovanja neonacistov v Zahodni Nemčiji; policija jim zagotavlja popolno varnost. 22.00 TV DNEVNIK 22.15 JAZZ NA EKRANU: TRIO SAM RIVERS nika dveh svetov, ki si nenehno nasprotujeta. Jakubov svet je prazen, poln cinizma in enoličnosti, zato se Jakub na koncu izkaže kot izgubljeni poraženec. Na festivalu v Gdansku so 1977 Varovalne barve proglasili za najboljši poljski film leta, prikazan pa je bil tudi na letošnjem beograjskem Festu. V glavnih vlogah igrajo Garlicki, Zbignievv Zapasiewicz in Christine Paul. 22.05 MINIATURE: PESEM S KRASA Oddaja nas bo seznanila z življenjem in delom skladatelja Alojza Srebotnjaka, v katerega številnih glasbenih delih se Kras pojavlja kot osnovni motiv. 22.25 TV DNEVNIK 19.35 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.40 Svetovno prvenstvo v Argentini (prenos polfinalne tekme) — 22.35 TV dnevnik 47-letni saksofonist, flavtist, pianist in komponist Sam Rivers je dokaj pozno prodrl v vrh ameriškega jazzovskega dopjanja, velja pa za enega najvidnejših tvorcev avantgardnega jazza. 17.45 TV dnevnik - 18.05 TV koledar - 18.15 Grda račka - 18.45 Ali morda veste? - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kino oko - 23.30 24 ur PRVI RADIJSKI PROGRAM PETEK, 9. VI. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo (Veliki K toži mali k). 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 11.03 Znano in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetjjski nasveti (mag. Milan Rovan: Razšiijenost in zatiranje borovega prelca). 12.40 Pihalne godbe. 13 JO Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica (V. Mal- B. Lesjak: Pravljica o radovednem petelinčku). 14.20 Naši umetniki mladim poslušalcem. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdrazijajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.45 Naš gost. 18.05 Z opernih odrov. 19.45 Minute z Zadovoljnimi Kranjci. 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni noktunio. 23.15 Jazz pred polnočjo. 0.05—4 JO Nočni program. SOBOTA, 10. VI. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 11.00 spoznavajmo svet in domovino. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Ljudmila Haller: Usmerjeno izobraževanje na področju kmetijstva). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Od arije do arije. 15.30 Vedre melodije. 17.00 Kulturni magazin. 18.05 Poletni divertimento. 19.45 Minute z ansamblom. Milana Ferleža. 20.00 Sobotna glasbena panorama. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.00 Popularnih dvajeset. 0.05-4.30 Nočni program. NEDELJA, 11. VI. 7.15 Zdravo, tovariši vojaki! 8j07 Radijska igra za otroke (F. Puntar: Gosli). 8.43 Skladbe za mladino. 9.05 Se pomnite, tovariši! 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe. 10.30 Humoreska tega tedna (J. K. Jerome: Trije možje potrebujejo spremembo). 10.50 Glasbena med- igra. 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.45 Orkester in zbor Roberta Lasta. 14.05 Nedeljsko popoldne. 16.00 Zabavna radijska igia (S. Mrožek: Dve satiri). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (V. Jelič: Angelci lepo pojejo). 23.15 Glasbena parada Radei 0.05 -4.30 Nočni program. PONEDELJEK, 12. VI. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Ringa-raja. 9.20 Pesmica za mlade risarje. 9.40 Vedre melodije. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Jože Maljevič: Oskrbovanje zemlje v vinogradih). 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Amaterski zbori pred mikrofonom. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Naš radio. 18.05 Izročila tisočletij (Ljudske šaljive pesmi). 18.30 Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Veseli planšarji. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Operni koncert. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno (R. Miškot: Pesmi). 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 13.VI. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (E. Grieg: Jutro). 9.30 Iz glasbenih šol. 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Silva Avšič: Poletna setev vrtnin). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.30 Mozaik zvokov. 18.05 Obiski naših solistov. 19.45 Minute z ansamblom Franca Puhaija. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi (Dobrepolje na Dolenjskem). 20.30 Radijska igra (H. Pinter: Večerna šola). 21.30 Zvočne kaskade. 22.20 Skup- ni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (P. Morand: Mister U.). 23.15 Popevke se vrstijo. 0.05—4.30 Nočni program. SREDA, 14. VI. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.25 Zapojmo pesem. 9.40 Aktualni problemi marksizma. 11.03 Po Tahjinih poteh. 12.10 Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Jože Korošec: Povečanje pridelovanja semen krmnih stročnic). 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene kulture. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravno. 15.45 Spomini in pisma (Iz pisem L. van Beethovna). 18.05 Koncert abonmaja Mladi mladim. 18.30 Slovenska in svetovna zborovska glasba. 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom. 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno (W. Aspentsroem: Grm). 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. 0.05 -4.30 Nočni program. ČETRTEK, 15. VI. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 9.35 Narodne in ponarodele. 11.03 Uganite, pa vam zaigramo!. 12.10 Zvoki znanih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Milica Oblak: Obe-tajoče sorte črnega ribeza). 12.40 Od vasi do vasi. 14.05 Poje Slovenski oktet. 14.20 Koncert za mlade poslušalce. 14.40 Enajsta šola. 15.45 Jezikovni pogovori (prof. Bogo Jakopič). 18.05 Prebujenje polj .. .19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer (200 let od smrti Voltaira). 21.40 Lepe melodije. 22.20 Dve sonati Jana D. Zelenke. 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah. 23.30 Edvin Fliser, nocojšnji gost. 0.05-4.30 Nočni program. 17 DOLENJSKI LIST Želja po glasbeni izobrazbi Brežiško glasbeno šolo obiskuje letos 230 učencev — Šola ima oddelke v Cerkljah, Globokem in na Bizeljskem — Na podeželju se veča zanimanje za glasbeno izobraževanje Zanimanje staršev za glasbeno vzgojo maldine se zadnje čase močno stopnjuje. „Za nas je to nadvse razveseljivo, saj kaže kulturno prebujanje naših vasi,” je izjavila ravnateljica nižje glasbene šole v Brežicah Elizabeta De Gleria. Kolektiv bi rad ustregel čim-večjemu številu učencev, vendar so možnosti kadrovsko in finančno omejene. V tem šolskem letu ima glasbena šola 230 učencev, od tega 42 v pripravnici. Pripravnica se je tokrat izredno izkazala. Za javni koncert je njen pevski zbor pripravil skupaj s tambu-raškim orkestrom prikupen program. Zelo močan je klavirski oddelek, ki šteje okoli 70 učencev. Pri tem je zanimivo, da imajo skoraj vsi učenci doma pianino. Še več učencev je v harmonikarskem oddelku, vendar so harmonikarji pretežno na zunanjih osnovnih šolah. Šola ima še oddelke za kitaro, violino, pihala, trobila in flavto. Razen tega delujeta na šoli dva harmonikarska orkestra, tamburaški orkester in manjše komorne skupine učencev višjih razredov, hfarmo-nikarski orkester imajo tudi v Dobovi. Za harmoniko in kitaro je izredno veliko zanimanja, GODBE SE BODO SEŠLE V ARTIČAH V Artičah spet pripravljajo vrsto prireditev za krajevni praznik. Slavja bodo začeli s srečanjem pihalnih godb Slovenije v nedeljo, 25. junija. Godbe bodo priredile koncert, sodelovale bodo v sprevodu s krajani in nato nasotpile še skupaj. KAKO POTEKA GRA DNJA ŠOL V torek, 6. junija, se je sestal občinski odbor sindikata'delavcev vzgoje in izobraževanja v Brežicah. Razpravi o organiziranosti Zveze sindikatov Slovenije bo sledila izčrpna informacija o delu občinske izobraževalne skupnosti v preteklih letih, nakar bodo spregovorili o uresničevanju programa izgradnje in obnove šol v brežiški občini ter o nalogah izobraževalne skupnosti. Na seji bodo razpravljali tudi o merilih za delitev sredstev ter o učbenikih v šolskem letu 1978/79. tako da ne morejo ustreči vsem željam in morajo prepričevati učence za učenje violine, pihal in trobil, kjer so mesta še prosta. Te oddelke pa šola mora imeti, sicer bi kot klasična šola izgubila svoj status. Ne smemo namreč pozabiti, da to ni samo vzgojna, ampak tudi poklicna šola, ki svojim učencem nudi kos kruha za življenje. Elizabeta De Gleria Letos je z vseh popolnih osnovnih šol zelo velik pritisk na glasbeno izobraževanje. Prvi sta poslali prijave artiška in pi-šeška osnovna šola. Iz Artič je bilo na seznamu 52 kandidatov, iz Pišec pa 31, in sicer samo zu kitaro in harmoniko. Šola 'oo zbrala prijave in prepustila končno besedo izobraževalni skupnosti, da bo odločala v skladu s finančnimi in kadrovskimi možnostmi (te zadnje so namreč odvisne tudi od stanovanj). LIKOVNIKI SPET RAZSTAVLJAJO Društvo likovnikov pri Zvezi Kulturnih organizacij v Brežicah vabi jutri ob 18. uri na otvoritev razstave v domu JLA. Na njej bo prikazalo svoja dela devet članov: Dominika Pečarevič, Leonard Polšak, Josip Tavčar, Bojah fbrvatič, Anton Miklavžin, Janez Kebe, Milan Dvoršak, Ivan Burcar in Ferdinand Bah. Razstava bo odprta do 16. junija. MLADI LITERATI IZ ARTIČ - Posnetek je s srečanja z mladinsko pesnico in pisateljico Vido Brestovo v Globokem. (Foto: M. Zupančič) NOVO V BREŽICAH ALI RES NEBODIGATREBA? Vsak občan kdaj pa kdaj potrebuje kako fotokopijo. Največkrat gre za dokumente, potrdila, včasih pa tudi za razne zapiske, formolaije, vloge in pritožbe. V takih primerih se občan znajde v zadregi, saj ne ve, kam naj se obme. Začne se lov za znanci in prijatelji, ki imajo v svoji delovni organizaciji možnost napraviti fotokopijo. Toda nadlegovanje prijateljev ni prav nič ljudje bi j njetno m i rade volje plačali tako storitev, če bi jo kdo opravljal za javne potrebe. Včasih so to opravljali v komunalnem in stanovanjskem podjetju v Brežicah, potem so jim prepovedali, ker pač niso registrirani za javno dejavnost. Zasebnik pa tudi ne dobi dovoljenja za fotokopiranje, ker sodi to v okvir tiskarstva in se torej ne sme privatizirati. In tako je občan še vedno prepuščen svoji iznajdljivosti. POLNE TOPLICE. Prva sončna in topla junijska nedelja brez popol- Ravnateljica Glasbene šole meni, da zviševanje šolnine ne bi bilo primerno, saj bi lahko spet zmanjšalo zanimanje za vpis. Letos je šolnina 200 dinarjev na mesec, kar je glede na druge republike precej visok znesek. Ponekod imajo namreč brezplačno šolanje. Brežiška šola se enkrat na leto predstavi občinstvu s celovečernim koncertom, enkrat na mesec ima interne nastope in enkrat na mesec radijske oddaje. Njeni učenci pa sodelujejo na vseh prireditvah in proslavah osnovnih šol. Na treh šolah v Globokem, v Cerkljah in v Dobovi ima glasbena šola tudi svoje oddelke, vendar le do 3. razreda, pozneje pa se učenci vozijo v Brežice. V zunanjih oddelkih poučujejo harmoniko in kitaro. J. TEPPEY KRVODAJALSKA SVEČANOST Občinski odbor Rdečega križa v Brežicah priredi danes popoldne proslavo ob 25. obletnici organiziranega krvodajalstva na Slovenskem. V programu sodelujejo pevski zbor osnovne šole bratov Ribarjev in gojenci brežiške glasbene šole. NOVE ORGANIZACIJE V TOZDIH IN KS Člani občinske konference ZK bodo na današnji seji odločali o ustanovitvi novih osnovnih organizacij v brežiški občini. Komisija za organiziranost in razvoj predlaga štiri nove osnovne organizacije Z K pri Agrarii, in sicer v delovni skupnosti skupnih služb, v tozdu Agro-blagovni promet, v tozdu za kmetijsko proizvodnjo in kooperacijo in v tozdu Flora. Posavje naj bi dobilo osnovno organizacijo v trgovini na veliko in v gostinstvu. Ustanovili jih bodo še v Posavskem veterinarskem zavodu, v Vzgojno-varstvenem zavodu POZ D Regulator v Brežicah ter na železniških postajah Brežice in Dobova. Poslej bodo imeli OO ZK tudi v krajevnih skupnostih Zakot-Bukošek-Tmje, Mrzlava vas-Malence, Krška vas, Kapele in Jesenice na Dolenjskem. danske nevihte je privabila v čateške bazene veliko izletnikov, največ seveda kopalcev. Promet je potekal tokrat že normalno, sa je cesta popravljena in v asfaltu ni več lukenj, katerih so se prej vozniki s težavo izogibali. ■* NAD 3300 OBISKOVALCEV. Posavski muzej je v zadnjih tednih obiskalo ogromno šolarjev iz Slovenije in drugih republik. V maju so jih našteli precej nad tri tisoč. Ogled muzejskih zbirk vključujejo prosvetni delavci v vsakoletne majske izlete, na katerih spoznavajo učenci ta del Posavja in Hrvatško Zagorje s Kumrovcem. STATUT POTRJEN. Samoupravna interesna skupnost za cestno in komunalno dejavnost ima zdaj končno tudi svoj statut. Predlog je bil dolgo v javni razpravi in na zadnji seji so ga potrdili zbori občinske skupščine. PETIČ NA SREC ANJE Lovski pevski zbor v Globokem so ustanovili pred petimi leti in tedaj je bilo v kraju prvo srečanje lovskih pevskih zborov Slovenije. Globošld pevci gredo ta mesec že petič na lovski koncert. Srečanje bo tokrat v Mariboru. Število lovskih zborov se je med tem podo-vojilo. Prvič jih je bilo samo pet. Ta dejavnost je medtem dobila potrditev v programu Lovske zveze Slovenije in jo prištevajo zdaj med redne dejavnosti. Za zbor v Globokem je to dokaz, da je ubral pravo pot, ko je pred petimi leti prav on dal pobudo za skupne koncerte in je bil obenem organizator prvega srečanja. DOM UPOKOJENCEV V BREŽICAH — Zdaj že raste v višino. Gradijo ga z združenimi sredstvi po vnaprej sprejetem dogovoru v Posavju. Vseljiv bo v jeseni. (Foto: Jožica Teppey) jšH L ZADNJE LOPATE ZA OBVOZNICO V KRŠKEM - Včeraj popoldne sojo izročili prometu tikpre slavnostno sejo skupščine v počastitev občinskega praznika 7. junija. Ta cesta, ki z rečne strani oklepa mesto, je ena največjih investicij v zadnjem časa. Veljala je 30 milijonov dinaijev. (Foto: Joži^ Teppey) Na Goro asfalt in telefon Prebivalci zavzeto delajo, da bi dobili bližnjico do tovarn v dolini Medtem ko krška občina praznuje, se tudi v krajevni skupnosti Gora pripravljajo na slavje. Kdaj natanko bo, ta čas še ni znano, lahko rečemo le, da bo posvečeno izrednim uspehom, h katerim so dodali pomemben delež prebivalci. Tistim, ki se v teh dneh vozijo mimo Starega gradu v hriboviti svet te krajevne skupnosti, takoj padejo v oči dela na cesti, ki jo širijo in pripravljajo za asfalt. Potegnili ga bodo do Krškega in delno so že prekrili cesto. Krajani so in bodo še vložili veliko prostovoljnega dela, da bi s pomočjo občinske skupščine v Krškem dobili hitrejšo zvezo do delovnih mest. Število čistih kmečkih gospodinjstev tudi v tem predelu zadnja leta hitro nazaduje, tako da je med njimi vse več takih, ki jim daje del zaslužka industrija. Hkrati s pripravami na asfalt so v krajevni skupnosti začeli urejati tudi telefonske zveze. S tem uresničujejo skupni dogovor z nekaterimi drugimi krajevnimi skupnostmi v soseščini. Na Gori in v drugih na- Upanje na dober odziv seljih te skupnosti bodo še to leto dobili 60 telefonskih priključkov. Pomembna so tudi dela za dokončanje gasilsko—družbenega doma. Poleg orodjarne je v njem še prostor za sestanke in delo krajevnih družbenopolitičnih organizacij, večja dvorana, •AF * HA-* lasten prostor pa si bo uredil® tudi krajevna organizacija Zve# socialistične mladine. V teh dnevih, ko je vreifl* znova ugodno za delo, načrt* pospešeno uresničujejo. Nek0-liko se je zataknilo le pri končni ureditvi gasilsko-dr11*' benega doma, upajo pa, da tudi to kmalu urejeno. Še za“ njo »denarno injekcijo” naj mu namreč prinesel posebe*1 dogovor o sredstvih, ki so še P°' trebna in ki naj bi jih zagotovil3 občina ter združeno delo, so zaposleni prebivalci krajev*1* skupnosti. n a |! 01 ll< Ž n< 1 S k MLADI GREDO V BRIGADE Minuli teden so „stopili na plan” mladi brigadirji, ki bodo zastopali krško občino na zveznih delovnih akcijah. Prva skupina - v njej je bilo 18 deklet in fantov — je že odpotovala na rogo Šamac—Sarajevo, kjer odo delali mesec dni. Istočasno pa se pripravlja že druga skupina, ki se bo letos udeležila zvezne akcije »Kozjansko 78”. Krška občina ima letos nekoliko manjši dolg do mladinskih delovnih akcij, zato v pripravah nanje niso imeli posebnih težav. Prijav je bilo celo več, kot so jih potrebovali, zato že običajni osip organizatorjem ni povzročil nobenega problema. Seveda lahko to pripišemo tudi pravočasno pričetim pripravam in pa dejstvu, da so bili lanskoletni brigadirji z delom in življenjem v brigadah zadovoljni, tako da je bilo med njimi tudi nekaj takih, ki so se želeli ponovno vključiti v brigadirsko življenje. Poziv krvodajalcem ASFALT SKOZI VINOGRADE - Prebivalci Rake so hkrati z dobili bližnjico do Rimša. Stara cesta je namreč zelo ovinka^ Tudi od Rimša naprej se bodo poslej vozili po asfaltu. Ta ofl*j republiške ceste so pravkar modernizirali in ga bodo v nedeljo, junija odprli za promet. Takoj po slavju na cesti se bodo domači in gostje zbrali na otvoritvi novih šolskih prostorov, zdravsf doma in prostorov krajevne skupnosti in družbenopolitičnih °r® nizacij na Raki. (Foto: Jožica Teppey) KRŠKE NOVICE Koordinacijski odbor za prostovoljno krvodajalstvo krške občine je končal zadnje priprave na prvo letošnjo prostovoljno krvodajalsko akcijo. Ob uspehih, ki so jih dosegli v zadnjih letih, računajo tudi tokrat na dober odziv in tudi na to, da bodo znova presegli lanskih rekordnih 1572 odvzemov dragocene življenjske tekočine. Prva letošnja krvodajalska akcija bo potekala štiri dni po naslednjem vrstnem redu: 12. junija v Kostanjevici (od 6. do. 14. ure v Zdravstvenem domu), 13. junija v Leskovcu (od 6. do 14. ure v stari šoli), 14. junija v Krškem (od 5. do 15. ure v tovarni „Djuro Salaj”) in 15. junija na Senovem (od 6. do 15. ure v šoli). Seveda bo občinski odbor Rdečega križa od nedelje, 11. junija naprej, pripravil tudi tradicionalne proslave krvodajalcev v Kostanjevici, na Senovem in v Krškem, kjer bodo občanom za več kot petkrat darovano kri podelili priznanja in značke. Ž. ŠEBEK SE ENA RAZSTAVA - V zgornjih prostorih krškega Delavskega doma so minuli petelc odprli razstavo akademskega slikaija Mihe Ma-leša. Njegova dela so tamkaj zamenjala medrepubliško razstavo likovnih amaterjev z deli avtorjev iz Beograda, Zagreba, Krškega, Jesenic in Novega mesta. SKROMNE UVRSTITVE -Otvoritveni miting jugoslovanske plavalne sezone v odprtih bazenih je v Krškem plavalcem domačega Celu-lozarja prinesel manj uspeha kot pred leti. Le Tončki Škafar je uspelo poseči v boj za odličja, saj je na 100 m delfin osvojila drugo mesto. Uvrstitve drugih so bile dokaj skromne, vendar moramo dodati, da so nredvsem mlajši dosegli svoje ose' rekorde. Kaže, da krško plavž e, v primerjavi s slovenskim, vendarle zaostaja. JUNIJ ..AMATERSKI” - V programu krškega Delavskega doma imajo ta mesec glavno besedo slovenski gledališki amaterji. Na njegovem odru je od ponedeljka naprej že 21. republiško srečanje gledaliških skupin, v katerega okviru se bo do nedelje zvrstilo 11 predstav odraslih, mladinskih, otroških p. kovnih skupin. Srečanje bodo ^ ključili v nedeljo s skupščino Fjj daliških skupin Slovence. Posf predstavlja v tem velikem finalu ,, žiški Amaterski oder. Za uspe11 iskreno čestitamo. POHVALA MLADIM - 0«°*) krške osnovne šole Jurija D"‘nf0pil> so v minulih dnevih že drugič si na oder. Po pravljični igri » jjfjl* vrtnica za princesko” so naštu ^ še Makarovičeve „SovicoOko.-^, ki so si dosedanje nastope so bili ugodno presenečeni ob ščenem igranju osnovnošolce’« ),. jih moramo tudi v našem ifl valiti, prav tako njihovega V°“J gr režiserko, Dragico Nunčičevo«^-limo si, da bi svoje delo še 1,3 vala. NOVI ZBORI - Zanin)aflft je zborovsko petje v krški °° ^0W vedno narašča in ga le težko jajo zaradi pomanjkanja ^j, sobljenih pevovodij. Izvede" ^v da je pred dnevi pričel vadi« yp0 Podbočju, pa tudi to, da Pr?P f jK?. ustanovitev še dveh skupuiv^J1 lahko računamo, da bo na Pr posavski reviji zastopstvo občine že dokaj močno. BREŽIŠKE VESTI Pesek-obet za razvoj Kozjanskega isli o izkoriščanju bogatih nahajališč kremenčevih peskov dobivajo stvarnejšo _______________________ podobo ^sprejemanju srednjeročnega razvoja sevniške občine so dosti tfe°. ° is*canJu dodatnih možnosti za razvoj gospodarstva. Izko-gajije kremenčevih peskov na območju krajevnih skupnosti Za-y “sovje in Blanca bo po vsej verjetnosti postalo rešilna bilka raz-Ja tega dela Kozjanskega. Kot je pojasnil namestnik Wdsednika družbenopolitične-? zbora sevniške občinske jjpSčine Valentin Dvojmoč na *®ji ločeni seji tega zbora v Eovoru na delegatsko vpra-|5*J8. poteka v tem pogledu ve-v marsičem tudi uspešna Jvnost. V tem mesecu priča-jejo v gospodarski zbornici l%avo o predhodni študiji. 'to že pretresajo tudi v Ljub- ljanski banki. V prvi fazi nameravajo vložiti v projekt 380 milijonov dinarjev. Predvidena čistina silicijevega dioksida naj bi ustrezala livarjem, predvsem pa utegne zanimati steklarje. Gore teh peskov odpirajo seveda še mnogo širše možnosti za izkoriščanje v gradbeništvu. Prve raziskave z ugodnimi izidi so financirali z združevanjem denarja združenega dela fesluh tudi za „drobnjarije" V Politično vzdušje večkrat kvarijo „male stvari" . bodo slednjič le zasvetile I 'na mostu čez Savo? Kam s HalK^ki na parkiriščih, kjer J "i bil prostor zgolj za oseb-> y°zQa? Ta in podobna vpra-|J® so dostikrat povod jeze in o^. zbadanja, vse pa običajno |3a. brez pravega haska. Na »ji družbenopolitičnega bji ® občinske skupščine, kije «o h maja’ Je bi*° zat0 reče rtin k pomanjkljivosti kva-wdi politično vzdušje. ^ je pred leti novi most čez u ®|9stal brez električnega prijoka (mimogrede: investitor t rePubliška Skupnost za ceste d0 a P° dobljenem gradbenem t0v °venju ni bila dolžna zago-*ka« '30 tre^a Pač doma poi-Ijj. “ možnosti, da se pomanj-v°st odpravi: Navsezadnje ne kaže v nedogled izzivati nesrečo. Mesto je že po svoji naravni legi stisnjeno v ozko dolino ob Savi. Pred leti so se korenito lotih izganjanja vpreg z mestnih ulic, sedaj pa šoferji puščajo težke tovornjake kjerkoli, v jezo stanovalcev tudi sredi blokovskega naselja! Pravcati avto-vlaki čakajo nemalokrat svoje posadke po več dni, npr. pred veliko samopostrežbo v novem centru mesta, čeprav sta ga Gostinsko in Trgovsko podjetje najeli za parkiranje osebnih vozil. Tovornjakom tega seveda izrecno ne prepoveduje noben znak. Ponavadi ni potrebno dosti razglabljanja, kdo naj bi storil to in ono. Dostikrat manjka, preden je sploh treba seči v žep, le — dobra volja! a. Ž. OBRAMBNI DAN — V soboto so z mitingom na športnem aktjJr »vniški šolarji uspešno zaključili obrambni dan. Vrsta k^?0sti se je odvijala ves teden. Na sliki: pionirji-gasilci med pri-m gašenja z gasilskimi aparati. (Foto: Železnik) SEVNIŠKI PABERKI 12 MALOMARNOSTI Sika lA ,J0 nedeljo in še del pone-\ n„elu Boštanja ni bilo elekt- tuVe>n h ietosti v eni fazi> ker je v ,Nen u . naselja malomarno pri-J* s« ko1 staknil žice. Električarji r«Ovn?mal0 namučili, preden so ^Dnoi v?rok- Navsezadnje vedo, račun. 5?0teNlCE ZA P0T - Krajev- Sem Uac‘ja SZDL v Loki pri r>u?estu v°di akcijo, s katero J6 Polane, da bi podarili obvezati dQ J1*3 23 “ste za asfaltiranje ; Ploh “fkzniške postaje. Vas je j flobiv. • Vzorno urejena, sedaj, ko Hunovo postajo, je prilika, da wdi pot do nje. UREJENO NASELJE - Sevniška krajevna skupnost je v sodelovanju s krajani asfaltirala vse ulice v naselju za Kopitarno. V celoti so tu pred nedavnim asfaltirali okrog 1.400 metrov cestišča. Naselje daje sedaj prijeten videz urejenosti. Minuli teden so začeli z deli v naselju Ribniki. PpPOLN SERVIS - Avtomehanik Janez Tomažin iz Boštanja je dobil naprave za centriranje gum, med drugim tudi napravo za uravnoteženje koles na vozilu samem. Poslej bo tu mogoče vozila in motorje tudi oprati. ŠE PROSTOR - Turistična prikolica sevniškega AMD bo to sezono postavljena v borovem gozdiču avto-kam pa ..Soline" v Biogradu na moru. V glavnem z vso opremo zaračuna" “ A— t;—"—-*»> >• - enO f-v...wu..w wun>v; iuu uuiaiJC V. Prikolico je še mogoče najeti v času do 20. junija, od 25. do 31. avgusta in ves mesec v septembru. V ceno najemnine je vračunana uporaba prikolice z opremo za letovanje štirih oseb, parkiranje avtomobila, priključek elektrike in vode ter turistična taksa OK NO rv/ii Tirv * _ "——* ’ £>*“’“vl“ " »ju uptiuu ioid" PM ” UGLEDA - Temeljni čunajo za dan bivanja (ima štiri in še fcHskL kooperacijo sevniškega eno pomožno ležišče) 100 dinarjev Sa kombinata prireja v PnVniin, *«.------------*-----.. SŠiČu ^tan bardom iz Osijeka pri 3jyat„y Sevnici prikaz dela moto-} 8.3ft0«]ev Honda. Prvi prikaz bo Nji j naslednji pa ob 10.30. Sej-|' p°do torej ob običajnih Ta, Ogledali še kaj korist- I k za negospodarske naložbe v občini. V nadaljnja prizadevanja pri i izdelavi predhodne študije za izkoriščanje tega naravnega bogastva se je vključila republiška komisija za manj razvite z nekaj nad 1,2 milijona dinarjev, pohvalno razumevanje je pokazala tudi republiška raziskovalna skupnost. Pri Metalurškem inštitutu potekajo povsem določne študije za uporabo teh peskov. Delajo tudi na analizi trga za prodajo peskov. Delo sedanjega minikonzorcija že nakazuje potrebo po oblikovanju širše poslovne skupnosti. Ta predel nerazvitega Kozjanskega utegne kaj kmalu postati s predvidenimi 600.000 tonami letnega izkopa eden največjih peskokopov v državi. A. ŽELEZNIK USPEH Z „ZLATO MLADIN 0“ S tretjo predstavo Zlate mladine v Sevnici (razen tega so igrali tudi za kolektive) in Boštanju so igralci Odra mladih sevniškega gasilskega društva sklenili nadvse uspešno sezono. S tem gledališkim delom so gostovali kar štirinajstkrat. Med drugim so igrali v Slovenj Gradcu, Radečah in Krškem. Tudi to je dokaz, da amaterske uprizoritve pritegujejo občinstvo. BLANCA: PO KATERI STRANI? Obravnava „odprtih vprašanj" modernizacije ceste proti Blanci tudi na seji zbora združenega dela in krajevnih skupnosti ni bila zaključena. Delegati z Blance so imeli o tem doma razširjen sestanek. Nasploh Blančani menijo, da bi bilo treba cesto prestaviti tako, da bi se znebili vseh železniških prehodov vzdolž proge. Minuli četrtek je bil predviden v Krškem podpis pogodbe z Žlezniškim gospodarstvom, s katerim naj bi rešili modernizacijo ceste proti Brestanici. Tam naj bi cesto prestavili in odpravili prehode. Zaenkrat naj bi bila izvedba le makadamska. Sevniška krajevna skupnost je potegnila že 1,1 km asfalta do drugih zapornic. Po mnenju izvršnega sveta ni možnosti za prestavitev ostalih spornih odsekov ceste. MESEC DNI ODLOGA Povišanje stanarin v sevnišla občini za 30 odst. (in kolikor bo pač dalo še točkovanje centralnega ogrevanja) bo v sevniški občini stopilo v veljavo šele junija. Delegati zbora združenega dela in krajevnih skupnosti so namreč menili, da odlok ne more veljati za nazaj. Komisija za družbeni nadzor naj bi tudi razčistila, zakaj se, kot je ugotovil delegat na seji predzadnjo sredo, odlok o povišanju stanarin ni izvajal že lani. Vsak tretji Slovenec krvodajalec Krvodajalstvo: najbolj množična solidarnostna ____________akcija___________ Letos praznujemo v naši republiki 25-Ietnico prostovoljnega krvodajalstva. Samo krvodajalstvo je ena največjih solidarnostnih akcij Rdečega križa. Darovanje krvi, nenadomestljive pri vrsti zdravljenj ali reševanju življenj, je dokaz človekoljubja in pomoči sočloveku. Leta 1953 je bilo v Sloveniji 20.210 krvodajalcev; predlani jih je prišlo na odvzeme krvi že 102.647. Med krvodajalce je vpisanih nad 600.000 občanov in delovnih ljudi, to pomeni, da je od leta 1953 daroval kri vsak tretji Slovenec. Zato lahko govorimo o krvodajalstvu tudi kot eni od vrednot naše socialistične samoupravne družbe. Vsa leta tudi v sevniški občini z uspehom pripravljamo krvodajalske akcije. Krvodajalska akcija bo v Sevnici 20. in 21. junija v zdravstvenem domu, 22. junija pa v Krmelju. Naj lepša počastitev srebrnega jubileja krvodajalstva je uspela akcija. K darovanju krvi vabimo vse, posebno vse zdrave ljudi, ki doslej še niso darovali krvi. Tiste, ki so kri darovali že velikokrat, vabimo k sodelovanju v Rdečem križu, kjer z delom v vrsti dejavnosti lahko ravno tako izražajo svoje človekoljubje. OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA SEVNICA i V sredo, ob 15. uri bo odprla novomeška „Dolenjka” ob križišču v Trebnjem sodobno blagovnico. To je letos poleg trgovskega centra Kmetijske zadruge že druga večja pridobitev za trgovino ne le za naglo razvijajoče se občinsko središče, temveč tudi širč" zaledje. ZANIMANJE ZA TEKMOVANJE CIVILNE ZAŠČITE Letos občinski štab za civilno zaščito v trebanjski občini ni pozival na tekmovanje s kakšnimi pozivi, temveč je čutiti izreden odziv po krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah za občinsko tekmovanje še po razpisu. Tekmovanje bo 15. junija na Mimi. Po udeležbi bo nedvomno rekordno, čeprav tudi na prejšnjih udeležba ni bila maloštevilna. Pokrovitelj mirenskega srečanja bo IMV — tozd Tovarna opreme. V znanju in spretnosti se bodo merile ekipe treh sestavov: poleg ekip krajevne skupnosti, delovnih organizacij še pripadniki posebne enote. PRIZNANJA ZGLEDNIM UČENCEM Konec m aja je predsednica občinske konference ZSMS v Trebnjem Anka Ostanek podelila priznanja 48 zglednim učencem z vseh osnovnih šol v občini. Poleg odličnega šolskega uspeha so upoštevali tudi ostalo aktivnost. Največ šolarjev s priznanji (21) je bilo s trebanjske osnovne šole. ZAGRETI ZA RAZVOJ Nedavne javne razprave o osnutku gradiv za pospeševanje je udeležilo tudi lepo število mladih ljudi. Razumljivo se potegujejo tudi za razvoj svoje krajevne skupnosti. Pripravlja se dokumentacija za gradnjo poslopja, kjer naj bi bila trgovina, pošta in krajevni urad. Krajani se zavzemajo, da se postopek pospeši. Pred nedavnim si je predstavnik Agrostroja ogledal gospodarska poslcfpja Jerlahove domačije, kjer bi lahko uredili servis za popravilo kmetijskih strojev. T Vse blago poslej oa eoem mesto Od jutri dalje sredi Trebnjega nova blagovnica »Dolenjke" V novem objektu - zgradil ga je Pionir - je 1.600 kvadratnih metrov prodajnih in skladiščnih površin. Skupno z opre- Privajanje na dom Tomažinovim je dovolj tujine V začetku maja so se po 14—letnem delu v Švici Toma-žinovi vrnili v svoj novi dom v Spodnji Dragi pri Šentrupertu. Želijo ostati zvesti zemlji, po vsej veijetnosti se bodo usmerili v kokošerejo. Prvi dnevi po vrnitvi v domovino so bili kljub obilici dela na domu v mnogočem podobni dopustu, saj je vse skupaj le pomenilo bistveno spremembo od ustaljenega življenja v SvicL Hčerki sta se bili vrnili slab mesec prej, ker se v Švici prej konča tudi šola. V žepu so bila pravzaprav že spričevala za tisti letnik, vseeno sta obe deklici z veseljem hodih v šentruperško šolo. Starejša Karmen se je tod prvič srečala s cirilico. Starši so si z zadovoljstvom ogledovali dobre ocene v zvezkih. Tomažinova z veseljem ugotavljata napredek pri nas. Naših carinskih delavcev pa ne bosta zlepa pozabila. Občutek namernega zavlačevanja, ponovnih popisovanj s takimi nerazumljivimi prodrobnostmi npr. koliko tehta radio ah zvočnik, ko ima človek za seboj dolgo vožnjo, pač ni prijetna stvar. Kot pripovedujeta zakonca Tomažin, tista o natančnosti švicarskih ur velja tudi za upravo. „Nič čakanja! Če ne morejo nemudoma ustreči, pošljejo v najkrajšem času po pošti. Seveda ni poceni, kar pa zahtevaš, zanesljivo dobiš,’ pravita. A. Ž. OČE IN HČI — „Dovolj je tujine!” mo je blagovnica veljala „Do-lenjko” okrog 17 milijonov di-narjev. Poleg pritličja sta trgovini namenjena prvo in drugo nadstropje. V novem objektu bo imela prostor samopostrežna trgovina. Sedanjo trgovino s živilskimi proizvodi bodo zaprli. V blagovnici bo tekstilni oddelek, v prostornem tehničnem oddelku naj bi bilo mogoče dobiti vse za opremo doma, od stanovanja do rekreacije. Po- hištvo bo lahko ustrezno razstavljeno. V bifeju na vrhu trgovine se bo mogoče okrepčati, na voJjo bodo tudi tople malice. Novi poslovodja Stane Jarc s sodelavci je že lep čas pred uspešnim tehničnim prevzemom minuli teden skrbel, da bo vse ustrezno zapolnjeno z blagom. V celoti bo v novi blagovnici zaposlenih 23 delavcev. Kolikor je bilo mogoče, so poskrbeli tudi za parkirne prostore pred blagovnico in za njo. A. ŽELEZNIK Komunala bolje opremljena ______Izguba z vrsto komunalnih dejavnosti Delavci v vrsti že po svoji naravi nič kaj prijetnih komunalnih dejavnosti so le redkokdaj deležni pohvale javnosti. Kakorkoli je kdo zadovoljen z raznimi storitvami, pa je treba vseeno priznati, da so pn Tregradu v m inulem letu dosegli nekatere uspehe. so Razne pridobitve (samo lani: rovokopač, nakladalnik, stolpno dvigalo, betonarna in dva rabljena tovornjaka za odvoz smeti) ne služijo namreč samo gradbeni dejavnosti, temveč tudi za komunalna dela. lic žen pregled dejavnosti pokaže, da je v sami komunalni dejavnosti malo donosnega. Med vodovodi v oskrbi Tregrada je bil lani brez izgube le mokronoški vodovod, že stalni izgubar je čateški vodovod, vodovod Trebelno je na meji rentabilnosti. Izgubo prinaša odvoz smeti (lani je znašala že nad 74 tisočakov). Samo za odkup zemljišča za trebanjsko smetišče bi bilo treba plačati lastniku 70.000 dinarjev. Krajevne skupnosti in razni odbori po občini vedo, kakšno nehvaležno delo je skrb za pokopališča. Tregrad skrbi za pokopališči v Trebnjem in na Ponikvah. Lani so pripravili zemljišče za razširitev trebanjskega pokopališča. Zemljišče in rigolanje je plačala trebanjska krajevna skupnost. Ni jasno, kje dobiti denar za ograditev novega pokopališča in gradnjo mrliške vežice. Tisto, kar zberejo od zakupnin grobov ne zadošča za najnujnejša vzdrževalna dela. Kolektiv želi skrb za obe pokopališči prenesti na obe krajevni skupnosti. Nič nenavadnega, da zaradi očitnih težav nobena ni za prevzem navdušena. A. Ž. Iz kraja v kraj STRAH PRED PRAHOM - Če je bilo nestalno vreme za kaj dobro, je koristilo vaščanom rtast o vice, ker tačas pač ni bilo prahu z makadamske ce te skozi vas. Bojazen, ki so jo izražali pred modernizacijo ceste od Mokronoga proti Pijavicam, da bo pač večina prometa ?<■ skozi vas, se je več kot uresničila, veza preko Mokronoga je namreč >adi uradno zaprta. Tovornjakom se kljub uradnemu obvestilu seveda ne da čez Krško. PADALCI — Lani je Tregrad ogradil trebanjsko smetišče in določil delavca, da skrbi za red na njem. Posamezniki in celo kolektivi - v poročilu so odkrito navedli tozd Donita z Velike Loke in Novoles iz Trebnjega - vozijo in odlai ti, kakor jim drago. Nem,. it stresajo smeti kar na cesto izven ograjenega smetišča ali pa tik ob pesti, kar povzroča obilo dodatnega dela. Podjetje pripravlja osnutek odloka, ki naj bi določil, kdo bo pooblaščen za odvoz smeti, urejanje smetišč in drugih podrobnosti, ki v življenju dostikrat to niso. Urejen odvoz smeti je le v Trebnjem in na Mimi, drugod je to skrb krajevnih skupnosti ali natančneje — nikogar. BLIŽAJO SE KONCU - Akcija asfaltiranja cest v okolici Šentruperta se približuje uspešnemu koncu. Asfaltirana je že tudi cesta v Bistrici, Prelesju, konec minulega tedna so bili izredno marljivi tudi v Trsteniku. V Bistrici bodo cesto po vsej veijetnosti tudi uradno ustoličili z veselico. 11504) 8. junij 1978 * Stran uredil: ALFRED ŽELEZNIK DOLENJSKI UST 19 Celodnevna šola naVinici? Viniška osnovna šola bo imela v novem šolskem letu pogoje za uvedbo celodnevne šole — Stroški se ne bi povečali, hkrati pa bi se rešili kadrovske zadrege O prednostih celodnevne osnovne šole je bilo že veliko povedanega in o njih ni mogoče več dvomiti. V črnomaljski občini že skaj let deluje celodnevna osnovna šola v Semiču, ki je za sedaj I* x_l Z 1 vin im »Ana ncnali no nei edina taka šola v občini. Neizpodbitno je, da se je učni uspeh po uvedbi celodnevne šole zelo izboljšal, poleg tega pa COŠ razbremeni starše in, čeprav se v začetku čudno sliši, omogoči učencem več prostega časa; ne nazadnje pa dosedanje izkušnje kažejo, da so tudi učitelji bolj zadovoljni. O uvedbi celodnevne šole že dalj časa teče beseda na viniški osnovni šoli. V prejšnjih letih za to niso imeli pogojev, ker je bilo na šoli premalo učilnic in drugih pomožnih prostorov, z začetkom prihodnjega šolskega leta pa bi na Vinici lahko uvedli celodnevno šolo. Zaradi zmanj- Davčne olajšave zaradi pozebe Majska pozeba je hudo prizadela tudi vinogradnike in kmete v črnomaljski občini; pozeblo je kar 80 odstotkov vinogradov. Največjo Ikodo so utrpeli v semiškem koncu, kjer je pozebla skoraj vsa trta, le v Kotu ledeni možje niso povsem opu-st o šili vinogradov. Posebna komisija si je ogledala prizadeta področja in ocenila škodo. Vinogradniki in kmetje naj nastalo škodo prijavijo davčni upravi v Črnomlju do 15. junija, da bodo deležni davčnih olajšav. Obrazce dobijo v krajevnih uradih in na davčni upravi. Olajšava je v tem, da bodo katastrski dohodek vsake parcele, ki jo je prizadela pozeba, znižali za toliko odstotkov, za kolikor se je na parceli zmanjšal donos. Če znaša skupno zmanjšanje katastrskega dohodka v primerjav s celotnim katastrskim dohodkom zavezanca več kot 20 odst., se katastrski dohodek teh površin zmanjša za znesek, ki ustreza ugotovljenemu Ddstotku; če pa je škoda manjša od 20 odst., ni olajšav. Razlika med prej odmerjenim davkom in davkom, odmerjenim od KD, zmanjšanim na tej osnovi, se odpiše. šanja števila učencev bosta na šoli dva oddelka manj, vrtec in mala šola se bosta preselila v novo stavbo, s čemer bodo dobili še dve učilnici; štiri dodatne učilnice bi omogočile, da bi prišli da enoizmenski pouk. Z enoizmenskim poukom pa ne bi rešili vseh težav, saj bi prišlo do težav z organizacijo dopolnilnega in dodatnega pouka, podaljšanega bivanja in prostovoljnih dejavnosti, ker je na šoli kar 70 odstotkov učencev vozačev. Če upoštevajo dodatni in dopolnilni pouk ter svobodne dejavnosti, bi večina učencev zapustila šolo okoli 14.30. Le še z eno dodatno uro, se pravi od 8. ure do 15.30, pa bi lahko naredili urnik za celodnevno šolo. Sedaj poučuje na viniški šoli deset učiteljev razredni pouk ter sedem predmetni. pouk. Z zmanjšanjem števila učencev bi morali v naslednjem šolskem letu ukiniti dva paralelna razreda na višji stopnji, s tem se bo znižalo število učnih ur in učitelji na predmetni stopnji ne bi imeli dovolj delovnih ur. Praktično vodstvu šole ostaneta dve možnosti; ali dvema predmetnima učiteljema odpovedati delovno razmerje in ju tako izgubiti (vedeti pa je treba, da v zadnjih letih število rojstev v viniški krajevni skupnosti narašča) ali preiti na celodnevno šolo, s čemer bi bili vsi učitelji polno obremenjeni. Velika, včasih skoraj nepremostljiva težava, ki večkrat ovira uvedbo celodnevne šole, je financiranje. Na viniški šoli trdijo, da celodnevna šola ne bi zahtevala več sredstev kot jih dobiva šola v letošnjem letu. Ker bi bil pouk enoizmenski, bi na leto prihranili pri popoldanskem prevozu učencev na Sinji vrh, v Staro lipo, Zilje in Vu-kovce; ukinjena bi bila dva oddelka podaljšanega bivanja, zaradi zmanjšanja števila učencev bosta dva paralelna oddelka manj. Skupaj to znese več kot milijon dinarjev manj stroškov, s tem pa bi lahko krili višje stroške celodnevne šole. Poleg tega je treba vedeti, da viniško šolo obiskujejo tudi učenci iz sosednjih krajev Hrvaške^ srbske manjšine in Romi, COS pa bi tako za te kot za vse druge učence v precejšnji meri izenačila učne pogoje in vsaj v tem pogledu odpravila socialno razlikovanje. A. B. j ŠE V DVEH IZMENAH - Pouk na viniški šoli je sedaj v dveh izmenah. Če jim bo v začetku prihodnjega šolskega leta uspelo uvesti celodnevno šolo, učencem ne bo več treba pred vrati čakati, da bo dopoldanska izmena končala pouk. ČRNOMALJSKI DROBIR OSTANEK ZIME - Pesek, s katerim so pozimi posipali cesto, je pri spodnjem mostu čez Lahinjo pri klavnici zamašil odtočne jaške, ker ga za to zadolženi delavci niso piavi čas odstranili. Tako se sedaj že ob najmanjšem dežju na mostu nabere prehod čez most prava voda in avatura. Pešcu, ki ga avto takrat dobi na mostu, ne preostane nič drugega, kot da se čim prej preobleče. ŽENSKE V AVTO SOLI - Zanimanje za vpis v avto šolo je vedno večii in vsi tečaji so polno zasedeni. Opažajo, da je med tečajniki večina žensk. Marsikateri mož rade volje ženi iz »črnega sklada" plača šolnino, samo da zena pristane na »delitev dela": on pelje družino na veselico, žena pa poskrbi za trezen in varen prevoz domov. šne štedilnike. SevedtKse m zadovoljil samo z naročilom, ampak je pobral tudi denar. Samo v Podrebri pri Semiču je dobil šest naročil in temu primemo vsoto denarja. Čas je mineval, od mojstra iz Maribora pa nobenega glasu. Nekaj vaščanov se je prejšnji teden odpravilo, da bi ga poiskali in malo povprašali, kako je s štedilniki oziroma njihovim denarjem. Kako se je vsa zadeva razpletla, še ni znano, vsekakor pa bi bilo pametneje in manj tvegano, ko bi ljudje ne kupovali mačka v Žaklju. DENAR IZVABLJAJO - Pred meseci je nekakšen mojster hodil občini in nabiral naročila za nei VELIKO IZLETNIKOV - Lepo vreme privablja v Belo krajino vedno več izletnikov iz vse Slovenije, predvsem učencev, ki si pod vodstvom učiteljev ogledujejo znamenitosti in spoznavajo lepoto in bogato zgodovino dežele, o kateri vebko govore v šoli. Končni cilj je ponavadi Vinica, kjer šolarji počastc spomin na Otona Župančiča, ki je prav njim posvetil toliko lepih pesmi. Sedemdeset let v trgovini 83-letni Stanko Novak bo šel prvič na dopust Še nekaj dni, kvečjemu tednov, pa bo edini zasebni trgovec v črnomaljski občini, 83-letni Stanko Novak dokončno zaprl vrata svoje trgovinice na Preloki. »Tudi jaz komaj čakam, da bo črnomaljska kmetijska zadruga odprla trgovino v novem pro-svetno-gasilskem domu, ki so ga naši vaščani zgradili s svojim delom in pomočjo republiške kulturne skupnosti. Res je že čas, da Preloka dobi sodobno trgovino, v kateri bo več izbire in bodo kmetje lahko dobili tudi umetna gnojila in druge potrebne stvari," se je razgovoril Novak, ki je že sedem desetletij s krajšimi prekinitvami za'trgovskim pultom. Novak je imel na Preloki trgovino od 1920. leta naprej. »Takrat smo bili v kraju trije trgovci, vendar nam je bŠ glavni življenjski vir kmetija; ljudje so bili revni, kupna moč majhna," Po vojni je na Preloki odprla trgovino kmetijska zadruga, vendar jo je kmalu opustila zaradi nerentabilnosti. »Ljudje so bili nezadovoljni, saj so morali po vsako malenkost drugam, zahtevali so trgovino in pred dvajsetimi leti sem jo spet odprl jaz, bolj zato, da bi ustregel ljudem," je pripovedoval. V trgovini je imel na zalogi najnujnejšo špecerijo, zadnje dve leti, odkar se na Preloki govori o novi trgovini, se tudi Novak pripravlja, da bo dokončno zaprl svoja vrata. »Ti dve leti je pri meni bolj v ospredju likvidacija kot promet," pravi trgovec, ki je zaradi prejšnjega nepravilnega odnosa do zasebnih trgovcev (očitali so mu celo, da je njegova dejavnost protiustavna) upokojen šele od lanske jeseni. »Vedno pa sem gledal, da so bili moji računi z občino čisti in glede tega ni nikoli prišlo do nesporazumov in drugih neprijetnosti." Novak, ki je v trgovini od 13. leta in ta poklic gotovo dobro pozna, trdi, da se danes trgovskim vajencem godi neprimerno bolje kot v njegovih časih. »Sedaj ni več garanja in šikaniranja, danes so vajenci gospodje, imajo dopust, jaz pa v vseh teh letih nisem bil niti enkrat na dopustu. Letos julija pa bom šel na obisk k sinu v Kanado, ki me vabi že 15 let; do sedaj nisem mogel zaradi trgovine, do julija bomo pa na Preloki gotovo že imeli novo in se bom odpravil brez skrbi." A. B. „HOČEMO IGRIŠČE! “ Otroci iz metliškega blokovskega naselja so imeli pred kratkim ,.napisno akcijo"; s parolami »Hočemo igrišče!" so popisali stene blokov in tako opozorili starejše na dejstvo, da se otroci v Metliki nimajo kje igrati. Starejših otrok namreč ne pustijo na igrišče vrtca; baje »prestopnikom" v šoli gozijo celo z ukorom. Po drugi strani pa se širijo govorice, da že nekaj časa na podstrešju TGP leže gugalnice, tobogan in druge naprave za otroško igrišče, ker ni človeka, ki bi jih montiral. PRISPEVEK MLADINCEV Konec prejšnjega meseca je center za M DA pri metliški OK ZSMS organiziral • enodnevno delovno akcijo v vasi Zemelj. Petindvajset mladincev in mladink, med njimi jih jebilo tudi nekaj iz črnomaljske občine, je vaščanom osem ur pomagalo pri pripravljanju vaške poti za asfaltiranje. GRADNJA NAPREDUJE - Po začetnem zastoju zaradi te*j£ kopanju temeljev prizidek metliškega doma počitka nagi0 ^ Izvajalec del TGP se trudi, da bi nadoknadil zamudo, ven®" kljub temu otvoritev mesec ali dva pozneje kot so predvideva*'' Uspešna prva polovica plana Zadovoljiva gospodarska rast v preteklem obdobju - Zaskrbljujoče naraščanje za tovih izdelkov — Povečati izvoz in omejiti trošenje deviz V srednjeročnem razvojnem planu metliške občine za obdobje 1976 - 1980 so zastavili štiri osnovne naloge: krepitev materialne osnove združenega dela in neposredne delitve dela; prestrukturiranje gospodarstva, kar naj bi omogočilo hitrejši ekonomski razvoj; doseči tako stopnjo gospodarske rasti, ki bo zagotovila zadovoljevanje potreb družbene in skupne porabe in pogoje za razširjeno reprodukcijo v gospodarstvu in negospodarstvu; družbenoekonomsko upravičenost novih investicij in uvajanje sodobnejše tehnologije devi z Na polovici tega obdobja je občinska konferenca ZKS ocenila uresničevanje srednjeročnega plana. Kljub temu da je bilo leto 1976 poslovno zelo neugodno, je metliško gospodarstvo v preteklih dveh letih doseglo dokaj ugodno gospodarsko rast, ki se nadaljuje tudi prvi polovici letošnjega leta. Predvsem v lanskem letu je gospodarstvo doseglo visoko stopnjo rasti storilnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja, za kar gre zasluga zmanjšanju poslovnih stroškov, boljšemu izkoristku repromateriala, boljši kvaliteti izdelkov in storitev ter dobri organizaciji dela. Za lansko leto je značilna izredno visoka stopnja rasti dohodka, hkrati pa tudi naraščanje zalog gotovih izdelkov; če bodo te zaloge še naraščale, bo to gotovo poslabšalo likvidnost poslovanja. Prav tako si moramo gospodarstvo prizadevati za hitrejšo rast izvoza in zmanjšanje uvoza. Na področju negospodarskih in komunalnih investicij so v preteklih dveh letih investirali okoli 50 milijonov dinarjev. Za nadaljnji razvoj gospodarstva so prav tako pomembni novi komunalni objekti in ne nazadnje hitrejše komunalno opremljanje zemljišč za družbeno in zasebno stanovanjsko gradnjo. Do sedaj so v občini premalo pozornosti posvetili izdelavi planov. Planiranje v tozdih, delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih mora zajeti vse, od načrtovanja delovne sile do zunanjetrgovinske menjave in razvojnih načrtov. Tudi na področju povezovanja in združevanja dela in sredstev še ni pričakovanih rezultatov. usposabljanje delavcev; posebno pozornost je treba posvetiti zunanjetrgovinski menjavi ter omejiti trošenje membnosti izvoza se zavedati vsi delavci, in 1 *“<• vsem s stališča stalne g°: ske rasti in dviga kvalite .[{< izvodnje. Nadaljnja K » reproduktivne si gospodarstva ne sme ^ jena samo v prizadevanja J vp.tfflnifi dohodka. Jt večanje dohodka, mai racionalno ** vsem za le-tega. A'W i v liei (»0; Usodna noč za kmetijstva Majska pozeba povzročila za 42 milijonov din 260 ha popolnoma uničenih vinogradov Posebna komisija, ki jo je imenoval oddelek za gospodarstvo in finance pri metliški občini, je ocenila škodo, ki jo je povzročila pozeba v noči z 11. in 12. maj v vinogradih, sadovnjakih in na poljščinah. Vinomer, Nova gora> . j» Babina gora, Repica, Berči selica. jjf jjj Škoda v sadovnj d Miti Poir V Najhuje so , Jede ni možje" priza- Skoda v sadovnjak" »gjir '■a 2,464.000 dinarjev, na polJ^S ( °b3 1.937.500 din. Pozeba je deli vinogradnike: od skupaj 400 hektarov rodnih vinogradov, kolikor jih je v metliški občini, je popolnoma pozeblo 260 ha; 50 ha je uničenih 50-odstotno in le 90 ha ni utrpelo bistvene škode. Pridelek grozdja bo tako letos manjši ža 3.430.000 kilogramov, kar znese, če računamo za kilogram grozdja lansko ceno 11 dinarjev, 37,620.000 dinarjev škode. Pozeba je bolj prizadela višje ležeča območja od 150 do 350 metrov nadmorske višine; območja med 350 in 400 metri nadmorske višine skorajda niso prizadeta, nad 400 m pa so prav tako utrpela veliko škodo. Najbolj prizadeti so ožji vinogradniški okoliši: Bočka, Trnovec, Lok vica, Bereča vas, Brezovica, vzročila pravo katastrof°> skupna škodo v kmetijstvu ^ 42 milijonov dinarjev ^ odstotkov planiranega “' t hodka v kmetijstvu za ^ t to pa pomeni izgubo 5,1' niranega bruto dohodka 0 letošnje leto. j Da bi bila nesreča še.ve> J 260 ha popolnoma unice J gradov kar 250 ha v zaseto”^ tega pa je proti pozebi z® le 50 ha. kopi Ukrepi, ki jih predlag® ■ „ so odvisni od tega, v koU*9^ pozeba prizadela trto, _ morajo vinogradniki najv * jj4 nosti posvetiti vzgoji rod® ^ naslednje leto, skrbnem p škorpljenju, rahljanju zem čevanju plevela. * Sprehod po Metlik1 ZNANu JE, da so prevzeli organizacijo kino predstav mladi, zanimivo pa je predvsem to, da piše pri večini napovedanih filmov: mladini do petnajstega leta vstop prepovedan. Podobna opozorila so kot med za muhe, saj je največkrat najslajše tisto, kar je prepovedano. Tako je bila na primer razprodana predstava ameriškega filma Odrešitev. Najbolj navdušeni, ki so ostali ob prvem predavanju pred vrati, so čakali do poznega večera, daje trak še enkrat stekel. J tort da bo pred njo več pri*"LJji). D tiste, ki radi vise za ša® , liška specialiteta je nam*! pC^ možakarji radi podppJ^n r> mizo, ker tako' sam^^jj ^ tf<6 pričujejo, kako bodo„°W,,f* tilni »samo pet minut • £ # navadno razvlečejo v de** A' JV* J» OB NEDELJSKIH p DNEVIH je mesto k®*0# Motorizirani meščani m®? avtomobile s celinu Gospodarska rast v pretek- Pr lem obdobju je sicer zadovoljiva, kar pa nikakor ne sme voditi v samozadovoljstvo. Narediti je treba vse, da bodo tako visoko stopnjo rasti obdržali ter si hkrati prizadevali za še hitrejši napredek. Pri tem se morajo zlasti komunisti zavzemati za hitrejše PISEC TEH VRSTIC ne more mimo obnašanja nekaterih mladenk in mladeničev med predvajanj« filma. Posamezni prenapete! gajo, dajejo neprimerne in neumne pripombe, prižigajo pa si tudi cigarete, da bi : dimom prekrili svoje zelenilo in pomanjkanje kulture ter vzgoje. Te ncprilagodljivce bi morali mladi sami izločiti iz dvorane, saj jim jemljejo ugled in odbijajo marsikaterega resnega obiskovalca. vozijo po izletih, pe^®j kU]ej® svojimi vikendi, rodnike, domov čer, posedajo preu w**v # dajo na vse pretege, ponedeljek v službi o C jati. IZVRŠNI ODBOR SKUPNOSTI je namen*’ vanje Zveze kulturnih “»v, rti letu 1978 35.000 t0 * metliški godbi pa 75.0" porabljenih za amate*. v naši občini 110.0°"$» on clronmnn cronCtVa« i ‘ ČUDE2 V METLIKI Pred dvema letoma so v Metliki ukinili filmske predstave, ker kino zaradi premajhnega števila gledalcev ni bil rentabilen. Sedaj, ko je organizacijo kina prevzel mladinski klub, pa so Metličani navalili v kino kot sestradanci na potico. Obe nedeljski predstavi sta popolnoma razprodani in zadnjič tudi mladinska predsednika Irena Flajnik kljub zvezam ni mogla dobiti vstopnice. GOSTILNIČAR NIKOLA BADOVINAC širi svoje gostilniške C tore. Te dni dozidava prostor, or bo premaknil točilno mizo, so skromna sredstva; nim delom se da z rediti, če so volja, pravljenost. Tega skupinam ne manjka. metliški tedni* DOLENJSKI LIST Št. 23 (1504) 8. j*1^ Solo preselili na vojno lokacijo Obrambni dan v Fari — Miting po zmagi — Strelsko tekmovanje osen, „aJ’ <^an mladosti. Ura je žazvotij rC V Vas—Fara Mio rii„ razredih se pogovar- TitU’ ° nJeS0Vem 0JU terJ° boju Ju' Nob d narodov med ii ,u,Kaz: Ded t m jg^^Jjajo. kako so žive- v°jno. njihovi vrstniki n razPravo prekine m očno te' PrisPel ie kurir s a,, ’ ~ so sovražni padalci ^tažnik «1, 83 ozemlja- Močne l^in Čatl_e.enote se bličajo iz Del-hočejo proti Kočevci«, venrt» j enote J21 zadržu-fciUfc.. Je Potrebno da se šola |*a varno. Vodstvo šole naroča učencem, naj se pripravijo na preselitev. Ekipe za vzdrževanje reda naj poskrbijo, da bo odneseno s seboj vse pomembno, česar sovražnik ne sme dobiti. Člani gasilske ekipe so izključili eiektrične stroje in aparate ter druge naprave. Ekipe prve medicinske pomoči so tudi odšle na vojno lokacijo. Ni minilo niti 15 minut, ko je ostala šola prazna. Učenci so urejeno in disciplinirano odhajali, kamor so jih vodili kurirji. Ko so bili vsi zbrani, jih je ogovoril ravnatelj Franc Volf. Pohvalil jih je za disciplinirani odhod iz šole in vasi. Poučil jih je, kako bi sedaj zavarovali svoje taborišče in ga pri- pravili ter uredili za daljše bivanje na prostem. Medtem je prispel kurir in prinesel sporočilo, da so naši borci sovražnika popolnoma uničili. Med pionirji je zavladalo veselje. Strnili so se okoli mentorjev in pripravili miting, posvečen rojstnemu dnevu maršala Tita. Po proslavi so v sprevodu prepevajoč odkorakali proti šoli. Po izdatni malici so se pomerili v streljanju z zračno puško ter v raznih športnih igrah. Obrambni dan osnovne šole Vas-Fara je pokazal, da se vsakdo zaveda svojih dolžnosti in da bi bili v času posebnih razmer dobro pripravljeni. MARIJA VOLF SEMINARJA ZK konfe?i članov občinske tajjev ® ^ Kočevje in sekre-* ie ®ovnih organizacij ZK *minarj ležUo enodnevnega Hanjjj ** na katerem so se sez-°tfan»tredvsem s statutom in H te„“?sti0 ZK. Seminar je S.irmZ,lrim v okv™ uresni-Od 2 *J0g 8' kOngresa ZKS. j^evju' 1° 4‘ juniia je bil v T h *nunar za kandidate ^ °koli 30 atov za sprejem v ZK. Ocenil skupščinske volitve Samoupravno čimbolj približati delovnim ljudem občanom — Usposabljati delegate in delegacije in Na nedavni skupni seji občinske konference SZDL in občinskega sveta Zveze sindikatov so razpravljali o oceni nedavnih volitev. Ugotovili so, da je treba samoupravljanje čimbolj razvejiti. To pomeni, naj bi splošne delegacije po možnosti popolnoma odpravili; združene naj bi bile, kjer ni možno drugače; Wt domačim, kviz gostom ___________sko srečanje učencev poklicnih Sol J: J1Koč?M,C€ntrt $ Sje Je Poval "i1 Hn oklicnih na sre- akcije, šport in zabavna glasba. Za veder odmor in pestrost pa so skrbeli člani dramsko-recitacijskega krožka Centra poklicnih šol Kočevje. čim več pa bi m oralo biti posebnih delegacij. Opozorili so še, da so bili roki za posamezne faze volitev kratki. Tako je časovna stiska omejevala še širšo predvolilno razpravo. Nekateri so menili, da je bilo tudi precej raznega pisanja, izpolnjevanja obrazcev, pisanja poročil itd., kar je tudi obremenjevalo izvajalce volilnih priprav. Ob zaključku so ugotovili, da bodo delegati dobro opravljali svoje delo le, če bodo ustrezno usposobljeni. Zato je zdaj ena glavnih nalog družbenopolitičnih organizacij izobraževanje delegatov in usposabljanje delegacij. n, ^kušniT? Praz“>k, izmenjajo sv„ [PUŠCA - Hidrant ;a na Roški cesti stroje, pomival-^Je pa ne? Si ^ na?!?'0 ^di avtomo-® delov pa ne! Na jasi nad Taborsko steno so se 27. maja zbrali mnogi borci in aktivisti NOV iz vse Slovenije, delegacije ZZB NOV iz Kočevja s prapori in mladina iz teh območij, da bi proslavili dan mladosti in sprejeli pionirje tega območja v ZSM. Pri piramidi na grobu pionirjev Jakca in Vinkca so izvedli program, v katerem so sodelovali tudi kulturniki vojaške enote „Ljubo Šercer" iz Postojne. Slavnostni govornik je bil Ivan Mavrin-Miloš. Poklonili smo se tudi spominu pisatelja Toneta Ožbolta, kije bil pobudnik proslav v Taborski steni. Mladim je o hudem dnevu v tej jami, 24. julija 1942, govoril preživeli borec iz te bitke Franc Mihelič. Nazaj grede je vsak udeleženec proslave položil kamen na piramido nad grobom Jakca in Vinkca. Hvaležni smo podjetju „Snež-nik“, kije prevzelo in odlično izvedlo vse tehnične priprave proslave, ter mladini in borcem iz Kočevske Reke. Naš program so lepo pope- Kočevja pri podrti hiši že več tednov pušča. Ta del ceste proti mostu je vedno vlažen, ker priteka voda izpod pokrova hidranta. CVETOČI SMETNJAKI - Betonska zaščitna korita (cvetličnjaki), katerih namen je preprečevati vožnje avtomobilistov po prepovedanih poteh in naj bi bila v okras mesta, so zelo slabo oskrbovana. Cvetje je kmalu potrgano. Na cvetličnjakih sedijo majhne skupine. V betonska korita odmetujejo med cvetje cigaretne ogorke, razbite steklenice, papir in druge odpadke. Tako so postali ti zaščitniki pravi „cvetoči smetnjaki”. VREME NAGAJA - Vreme ne odneha s svojo muhavostjo kljub vsem strokovnim in amaterskim napovedim. Rast poljščin in povrtnine zastaja, da so upravičene skrbi, kakšen bo pridelek. V skrbeh so tudi čebelarji, saj niti stari ne pomnijo, da so morali kdaj še v maju krmiti čebele s sladkorjem. PREGOVOR - ,.Meseca maja dosti dežja, v jeseni bo dosti vsega strili vojaki iz enote v Postojni, za kar se jim najtopleje zahvaljujemo. MARIJA VOLF Bevske novice Pisarna KS v hlevu V lepem Rudarskem domu pa bo spravljen arhiv ..Krajevna skupnost Rudnik-Šalka vas šteje 2.769 prebivalcev; v 11 delegacijah, 11 komisijah in odborih, sedmih vodstvih družbenopolitičnih organizacij, hišnih svetih in drugih vodilnih telesih te KS pa dela 350 občanov. Vsi imamo na razpolago le tole, sobico 3 x 3 m, ki je hkrati tudi pisarna KS, včasih pa je bil tu del rudniškega hleva," je povedal za uvod predsednik izvršnega sveta KS Rudnik— Šalka vas Nace Kamšek in nadaljeval: „To je ena najstarejših rudniških stavb, saj šteje že okoli 120 let. Pričakovali smo, da bomo dobili lepše prostore, namreč rudarski dom. Ko je bil Rudnik še samostojen, je njegov delavski svet sklenil, da se ta dom preimenuje v dom družbenopolitičnih organizacij območja Rudnik-Šalka vas, ki ga bodo po ukinitvi Rudnika tudi dobile. Zdaj pa smo zvedeli, da je Itas sklenil drugače in da bo v lepi dom namestil svoj arhiv, naša KS pa bo še naprej v hlevu. Nace Kamšek: ,,Ddamo torej res v zelo težkih razmerah in bi zaslužili več razumevanja in pomoči.“ (Foto: J. Primc) Zaradi tega smo poslali proteste na vse strani, a so vsi gluhi, tako občinski kot Itasovi upravni in politični organi. KS ima sicer poleg te sobice še eno manjšo, ki se že po malem ruši, v njej pa imamo skladišče za odbor LO in CZ. V pisarni KS pa nimamo le sestankov, ampak tu okoli 2. in 16. v mesecu pobiramo po nekaj dni še stanarino." J. PRIMC OBLAS m pl?« im SVEČAN ZAČETEK — Na stadionu v Ribnici sta razvrščenim tekmovalnim skupinam LAO in udeležencem otvoritve spregovorila tudi generalpodpolkovnik Jože Ožbolt in predsednik občinske Skupščine Ribnica Stane Kromar. (Foto: J. Primc) Skoraj 200 novih mladincev Končno tudi Sv. Gregor dobil mladinsko organizacijo — Brigadirji na Slemena in v Kožbano Ob dnevu mladosti je občinska konferenca Ribnica skupno z osnovnimi organizacijami ZSM v osnovnih šolah Loški potok, Sodražica in Ribnica organizirala sprejeme pionirjev v Zvezo socialistične mladine. Skupno je bilo v ZSM sprejetih 189 pionirjev. Na vseh sprejemih so bOi prisotni tudi domači družbenopolitični delavci in učiteljski zbori. Vsi za napredek Te dni ano povpraševali občane ribniške občine, kaj menijo o predlogu za uvedbo novega samoprispevka. Dobili smo taka odgovore: LUDVIK PAHULJE, Dolenja vas 128: „V Kočevju sem živel 25 let in tudi tam redno plačeval samoprispevek. Seveda bom glasoval tudi za našega, ker sem za to, da naš kraj napreduje in da bomo imeli dobro zdravstveno službo. Pripombo pa bi imel, ker šport požre precej denarja, čeprav je res tuc>i potreben, ker krepi zdravje. Žd pa ob njem naša mladina preveč pozablja, da se lahko razmiga tudi pri kmečkem delu. Ker sem osrkbnik DC—16, ki je tudi zgrajen s samoprispevkom, lahko povem, da bi nekatera mladina želela vse brezplačno, delala stroške in celo škodo. Nisem proti športu in mladini, vendar naj mladi ne uničujejo, ampak varujejo, kar smo zgradili s samoprispevkom." VINKO DROBNIČ, Sodražica: ..Samoprispevek je res nujno potreben. Tako misli večina občanov in prepričan sem, da bo uspel. Naši ljudje radi prispevajo, če vedo za kaj in če so računi čisti. Zdravstveni dom je potreben, vprašanje pa je, kako naj bo velik. Naj ne bo preveč razkošen, ker potrebujemo denar tudi za vrtec, telovadnico, kanalizacijo, čistilne naprave, mladinsko sobo, ceste in drugo, tudi za obrate za zaposlitev zdomcev." DARKO KRAŠEVEC, Loški potok: „V začetku razprav o novem samoprispevku so bila mnenja pri nas zelo različna. Zdaj pa smo ugotovili, daje samoprispevek potreben in koristen. Če samoprispevek ne bi uspel, bi bila dvakratna škoda: prvič, ker ne bi dobili v občino okoli 30 milijonov dinarjev regionalne zdravstvene skupnosti in bi bil ta denar za nas izgubljen, drugič pa, ker ne bi zbrali dovolj denarja za uresničevanje programa naše krajevne skupnosti, saj je znano, da bo kar preko polovico samoprispevka ostalo KS." J. P. V počastitev dneva mladosti je bil v Grčaricah pod pokroviteljstvom Občinske konference ZSM Ribnica turnir v malem nogometu. Udeležile so se ga ekipe iz Dolenje vaš, Loškega potoka, Podpreske in domačini. Po zanimivih srečanjih, posebno med ekipama Loškega potoka in Grčaric, je v finalni tekmi ekipa Grčaric premagala Dolenjo vas in osvojila pokal pokrovitelja. Edino krajevna skupnost v občini Ribnica, ki do nedavnega Se ni imela mladinske organizacije, je bila KS Sveti Gregor. Zdaj jo imajo tudi že tu. Ustanovitev OO ZSM je nekoliko pospešila tudi bližnja lokalna mladinska delovna akcija ..Slemena 78“. Mladinci so na ustanovni konferenci soglasno izvolili za predsednika Jožeta Drobniča. Lokalne mladinske delovne akcije v ribniški občini „Slemena 78", ki bo v krajevni skupnosti Sv. Gregor, se bo udeležilo okoli 55 mladincev. Ribniška brigada, ki bo štela 40 mladih, se bo letos udeležila tudi republiške delovne akcije v Kožbani. Da bi bili brigadirji kar najbolje pripravljeni, so se mladi obeh brigad že udeležili več enodnevnih delovnih akcij, največ pri okolice otroškega vrtca v ureditvi Ribnici. ALBIN MIKULIČ Presodimo trezno Nekateri volilci ribniške občine zadnje dni ugibajo, če bo referendum za uvedbo samoprispevka za zdravstveni dom in uresničevanje načrtov (predvsem komunalnih del) po posameznih KS uspel. Kar precej občanov meni, da bo šlo precej na tesno in sicer zaradi razmer oz. izgube v ITPP, kar lahko slabo vpliva na razpoloženje občanov. Vendar se volilci ne bi smeli odločati na osnovi razmer v ITPP, ampak na osnovi svojega prepričanja oz. mnenja, če potrebujejo novi zdravstveni dom in če se strinjajo z načrtom komunalnih in drugih del svoje krajevne skupnosti, ki naj bi bila financirana s samoprispevkom. Če referendum ne bo uspel, potem ne bo z ITPP niti bolje niti slabše, pač pa ne bo zgrajen novi zdravstveni dom in na področju krajevnih skupnosti bo narejenega man], ker za uresničitev ne bo denarja. Vsako malodušje torej lahko le škoduje samim občanom. Prihodnost vsakega je v njegovih rokah, prihodnost vsake KS in občine pa v rokah vseh občanov. Vsak delovni človek in občan je odgovoren, da si izbere dobre vodje in da tudi skrbi za napredek delovne organizacije, kraja in občine, saj je to tudi njegov napredek. Volitve ne smejo biti formalnost, in referendum tudi ne. J. PRIMC DELOVNA AKCIJA — Ribniška osnovna organizacija ZSM uspešno dela. Pred kratkim so mladinci organizirali tudi prostovoljno delo za ureditev okolice ribniškega vrtca in tako dokazali, da mladim tudi telesno delo ni tuje. (Foto: Glavonjič) RIBNIŠKI ZOBOTREBCI IZDELKI CICIBANOV - V počastitev dneva mladosti so v prostorih Vzgojnovarstvene ustanove Majde Šilc v Ribnici pripravili razstavo del cicibanov. Mladi varovanci so pokazali veliko smisla za likovno oblikovanje. V bodoče bodo podobne razstave pogostejše, predvsem pa ob raznih priložnostnih praznikih. VEČINA USPEŠNO - Na nedavnem sestanku vodstva občinske Zveze organizacij tehnične kulture občine Ribnica so ugotovili, da uspešno delajo AMD, društvo za raziskavo jam in tudi radio klub, fotosekcija pa ne. FOTO „JOŽE PETEK” - Fotosekcija je dobila pred kratkim prostore v domu JLA. V kratkem bo tudi občni zbor sekcije, na katerem se bodo pogovorili, kako bodo končno le začeli uspešno delati. V pripravi je samoupravni sporazum o pomoči vsem organizacijam tehnične ku’ i in tudi fotosekciji. Po sedanjem Alogu se bo fotosekcija imenovala „jože Petek” po slavnem fotoreporterju 14. divizije, ki je bil dom a iz Ribnice. VEC RAZSTAV - Ob prav* ir minulih športnih igrah LAO je bilo na območju občin Ribnica in Kočevje tudi več kulturnih, zabavnih in drugih prireditev. Med njimi je pritegnila posebno pozornost tudi likovna razstava umetnikov—vojakov, ki je bila v domu JLA v Ribnici. REKORDNO NOVINARJEV -Športne igre LAO so privabil* ” :b-nico rekordno število novinaij dopisnikov. Redno jih je spremljalo igre kar okoli 30. Za njihovo uspešno delo so oskrbeli telefonske, teleprinterske in druge zveze. V press centru, ki je imel sedež v domu JLA v Ribnici, pa so bili novinarjem vedno na razpolago najnovejši podatki s tekmovanj in posebni bilteni, ki so izhajali v teh dneh. Pokrovitelj press centra je bil CZP Kočevski tisk. GREMO V KINO - V kinu doma JLA v Ribnici bodo ta teden naslednji filmi: 10. in 11. junija „Obračun Eri OK Koralu” (matineja „Mali idijanec”), 14. in 15. junija »Doktor divjak, človek iz brona . občan vprašuje odgovarja — Slišal sem, da delovni ljudje in občani v gostilnah zavzeto razpravljajo o razmerah v ITPP? - Do teh razmer pa ne bi prišlo, če bi odgovorneje volili svoja vodstva in več ter odkrito razpravljali na ses^nkih svojih organizacij in samoupravnih organov. R O4) . Junij 1978 * * Stran uredil: J02E PRIMC DOLENJSKI UST 19 tedensK6le Četrtek, 8. junija - Medard Petek, 9. junija - Primož .. .. delja, 11. junT Ponedeljek, 12. Junija - Cedo Torek, 13. junija - To Sobota, 10. junija - Marjeta Nedelja, 11. junija - Srečo "—deljek, 12. jun~~ *— k, 13. junija -Sreda, 14. junija - Metod Četrtek, 15. junija - Vid LUNINE MENE 13. junija ob 23. in 33 min.: prvi krajec BRESTANICA: „Winnetou“ 2. del. BREŽICE: 9. - 10. amer. barvni t film „Dokler te ne ubijem“; 11. — 12. zahodnonemški film „Kralj pet- roleja"; 13. - 14. amer. film „Ulica brez zakona". CRNOMEU: 11. 6. ital. akcijski film „Pazi, da ne bo zmešnjave!"; 13. 6. franc, komedija „Spet sedma četa“. KRŠKO: 10. - 11. amer. film „Sin poglavarja Masajev**; 14. 6. amer. film poročilo o umoru**. MOKRONOG: 10. - 11. „Doktor Popo". NOVO MESTO: 8. - 11. ital. film „Velika zmeda** - „Vojak pustolovec**; 12. - 13. ital. film „Cvet 1001 noči“; 14. - 15. švedski film „Clovek z one strani**. RIBNICA: 10. - 11. amer. film jezdec na krivi poti“. SEVNICA: 14. 6. „Karate Jones**. TREBNJE: 10. - 11. karate film „V zmajevem gnezdu**. SLUŽBO DOBI FRIZERSKO pomočnico sprejmem takoj. Frizerski salon Jure, Novo mesto. FRIZERSKO pomočnico sprejmem. Slavka Južnič, Drska 53, Novo mesto TAKOJ zaposlimo vestno in prijetno natakarico. Visoka plača, stanovanje in vsa oskrba v hiši. Gostilna Volk, Višnja gora 128, ali telefon (061) 784-031. STANOVANJA DEKLE išče opremljeno garsonjero , ali sobo s kopalnico in posebnim vhodom. Naslov v upravi lista (2106/78). PRODAM enoinpolsobno stanovanje. Jakopec, Ragovska 6 a, Telefon 23-151. MLAD zakonski par išče stanovanje oinpou nje. Jakopec, Ragovska 6 a, Telefon 23-151. par išče stanovanje v Novem mestu. Toša Blagojevič, Skalickega 9, Novo mesto. SOBO, po možnosti na mirnem kraju ob Krki, išče zdravstveni delavec. Cenjene ponudbe pošljite pod šifro: „ŽDRAVSTVENI SKROMNEMU dekletu oddam opremljeno sobo. Milana Majcna 8, Novo mesto. ZAKONCA iščeta sobo ali garsonjero v Brežicah. Naslov v upravi lista (2081/78). IŠČEM opremljeno sobo v Novem mesta ali bližnji okolici. Zlatko Podnar, Zagreb, Šetalište K. Marxa 6. Motorna vozila PRODAM zastavo 750 L, oktober 76. Cena 39.000,- din. Ogled v petek 9. 6. 1978 po 15. urT Nad mlini 15, Novo mesto. KOMBI Z 300, starejši letnik, registriran, v voznem stanju, prodam. Raztresen, tel. 76-035 od 6. -14. ure. PRODAM lado, letnik 1972, ali zamenjam za zastavo 101. Telefon: (068)71-017. PRODAM poltovorni avtomobil z Mere cede so vim Dieslovim motorjem; karoserija frat 620, registriran 1.500 kg, vozen z B kategorijo. Cena 25.000,00 din, možnost tudi na kredit. Marjan Čučnik, Regerča vas 95. PRODAM 126 P, letnik 1976 XII. Medle, Brusnice 47. UGODNO prodam deutza, tip Merkur 5 T, letnik 1960, registriran do septembra 1978, s pogodbo in delom pri podjetju. Naslov v upravi lista (2071/78). PRODAM fiat 750, letnik oktober 1972. Nad mlini 57. Novo mesto. mODAivi simco 1100, letnik 74. Jože Agnič, Gotna vas 51/c, Novo mesto. ZDRAVSTVENI DOM TREBNJE razpisuje licitacijo za odprodajo fiat 750 16. 6. 1978 ob 14. uri pred ZD Trebnje. PRODAM renault 8, letnik 1971, po ugodni ceni ali zamenjam za zastavo 750. Jože Kolenc, Podbočje 6. PRODAM dobro ohranjen tovorni avto kiper TAM, letnik 1976, TIP 110 T, po ugodni ceni. Jože Kavčič, Orehovec 37 C, Kostanjevica. PRODAM traktor Pasquali TV 18. Jože Šircelj, Rihpovec 3, Trebnje. PRODAM fiat 750 de Luxe, letnik 1973. Marija Dular, G. Podboršt 2, Mirna peč. PRODAM moped na pet prestav brez izpita, Grešak Bojan, Dol. Kamence 61. Telefon 22—721. PRODAM zastavo 750, generalno obnovljeno, z novo karoserijo. Ogled vsak dan. Naslov v upravi lista (2101/78). NUJNO prodam 850 special. Z dinja vas 9. PRODAM zastavo 750 L, letnik 73. Družinska vas 56, Šmarješke Toplice. PO DOGOVORU prodam škodo, letnik 71, registrirano do 16. 5. 1979. Ogled možen v soboto. Informacije na telefon 23-600. PO UGODNI ceni prodam zastavo 750, letnik 1972, registriran do marca 1979. Anton Hudoklin, Loka 18, Šentjernej. PRODAM motorno kolo EMZ 175 cm3, prevoženih 4.000 km. Naslov v upravi Usta (2116/78). PRODAM fiat 850 special. Janko Mali, Bršljin 57, Novo mesto, telefon 21-789. PRODAM P 126, letnik 1977, ka-ramboliran. Naslov v upravi lista (2118/78). FORD Taunus 1700 S, registriran do maja 1979, dobro ohranjen, prodam. Krevs, Črmošnjice 40, Stopiče. PRODAM fiat 750, letnik 1970, dobro ohranjen (zaradi odhoda k vojakom). Jože Lajkovič, Vel. Mraševo 42. Podbočje. ŠKODO 1000 MB prodam. Dežman, Mačkovec 6, Novo mesto. PRODAM nov avto Z 1300 luxe, prevoženih 1.500 km. Novak, Bršliin 3. ODLIČNO ohranjeno Z 101, letnik 74 in fička, letnik 71, potrebno popravilo karoserije, prodam. Čampa, Velika Bučna vas 35. KOŠNJO, vso, prodam na ravnem predelu v Gabrijelah (2,5 ha). Informacije v petek popoldne in soboto v Gabrijelah 23, Krmelj. Ugodna cena! PRODAM kosilnico Laverda z vozičkom. Potočar, Potočna vas 17; PRODAM trifazni hidrofor. Franc Vidmar, Gor. Sušice, Uršna sela. UGODNO prodam spalnico in raz-stegljiv kavč. Kristanova 1, Novo mesto. PRODAM 8 mesecev brejo telico. Terezija Kic, Biška vas 1, Mirna peč. PRODAM traktorski plug ali ga zamenjam za navaden vprežni oko-palnik in brane. Alojz Mrgole, Šentjernej. PRODAM kosilnico Mertel za Fer-guson 35. Ivan Glogovšek, Artiče 9, Artiče pri Brežicah. PRODAM trosilnik hlevskega gnoja Krpan 20. Cena po dogovoru. Naslov: Maks Seničar, Podvrh 27, Zabukovje pri Sevnici. PRODAM športni voziček za dvojčke. Žnidaršič, Žabja vas 13, Novo mesto. PRODAM šotor za 4 osebe. Telefon (068) 22-865. PRODAM šotor za 4 osebe. Informacije na telefon 22-768. UGODNO prodam dobro ohranjeno spalnico. Jože Plesac, Cesta komandanta Staneta 34, (nad trgovino). PRODAM novo prikolico za osebni avto. Informacije od 7. do 12. ure dopoldan na telefon (068) 85 -344. PRODAM mlado štiriletno kravo. Dobra mlekarica. Šime, Dol. Straža 13. PRODAM košnjo sena. Zglasite se v soboto, 10. 6. 1978, v Cegelnici 18, Novo mesto od 10. do 17. ure. V SROMLJAH prodam zemljišče s sadovnjakom in gospodarskim poslopjem, primemo za vikend ■ (32 arov). Jožefa Blažinč, Sela 118,68257 Dobova. PRODAJAM zazidljivo parcelo (24 arov), ugodno za hišo-vikend-vinograd. Ob parceli je vodovod, elektrika, telefon, meji z asfaltno cesto Krško-Zdole. Prijave na telefon: (068) 22-206. PRODAM takoj vseljivo enosta-novanjsko hišo z zemljiščem (10 arov) v centru Brežic. Ogled v soboto ali nedeljo. Anica Šambarek. Črnec 8, Brežice. NJIVO v Šentjerneju (35 arov) ; S:o-sta (2076/78). PRODAM manjšo domačijo 4 km od Sevnice. Voda in elektrika v hiši. Primemo za upokojence ali vikend. Cena 19 milijonov starih dinarjev. Naslov v upravi lista (2075/78). V SADINJI VASI št. 1, 68333 Semič, prodam v razpadajočem stanju gospodarsko poslopje s 24 ari sadnega vrta; asfalt, elektrika in vodovod zraven. Naprodaj tudi dva in pol ha zrelega gozda. Vse informacije v Novem mestu, Ljubljanska cesta, trafika, 68000 Novo mesto, vsak dan od 6,30 do 14,30, razen sobote in nedelje. UGODNO prodam kolosek v Skrivnem, travnik in njive pri Grobljah. Informacije: Vida Božič, Groblje 22. PRODAM zemljiško parcelo v velikosti 17.821 m2, v neposredni bližini Kostanjevice na Krki, ob glavni cesti. Zemljišče je primemo za gojitev poljščin, predvsem pa sadnega drevja. Informacije daje ing. Tone Filipčič, Kostanjevica na Krki. Grajska cesta 31. PRODAM več gradbenih parcel 1 km od Dol. Toplic proti Podturnu. Voda in elektrika na parcelah. Naslov v upravi lista (2060/78) KMEČKO HIŠO s 3-sobnim stanovanjem, velikim vrtom, s sadnim in okrasnim drevjem, sredi naselja (v vasi je pošta, šola, avtobusna postaja itd.), 3 km od Kočevja v smeri proti Ljubljani, prodam. Šnajder, Postojnska 25, 61000 PR^DA^l vinograde za vikende, njive, gozdove pri cesti. Interesenti naj se zglasijo pri Jožetu Slaku, Šmaver 22, Dobrnič. Ogled od 18. do 21.6.1078. ZAHVALA Ob nenadni in bridki izgubi naše ljube mame, stare mame, sestre, tašče, tete in svakinje IDE PLENIČAR roj. BUK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za pomoč. Zahvaljujemo se zdravnikom in osebju kirurškega oddelka splošne bolnice Novo mesto za skrb in prizadevanje, zavarovalni skupnosti „Triglav” in kolektivu „Žito” Novo mesto, Društvu upokojencev, pevcem, tov. Dragici Pejanovič za poslovilne besede, vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in nam izrazili sožalje. Žalujoči: vsi njeni PRODAM parcelo (približno 36 arov), delno zazidljivo, na Pungar-tu v Metliki. Ostale informacije dobite na Bregu revolucije št. 16, prav tam, v Metliki. KUPIM rabljeno zložljivo stajico. Meštrič, Nad mlini 19. KUPIM ali vzamem v najem manjše stanovanje v Novem mestu. Informacije na naslov: Zinka Pinterič, Stara vas 27, Bizeljsko. KUPIM suhe smrekove deske, debelina od 2-5 cm. Janez Kodrič, Dobrava 18, 68312 Podbočje. KUPIM sedečo kopalno kad, dolgo le 102 cm (novo ali rabljeno). Vrečič, Paderšičeva 10, Novo mesto, telefon 21-361 KUPIM široke kolesne obroče za Renault 8. Javite popoldan na telefon 22-777, Štamcar. ZDOMEC kupi manjšo hišo ali stanovanje v Novem mestu ali okolici. Ponudbe pod šifro: „GOTO-VINA“ KUPIM gradbeno parcelo, hišo v gradnji ali staro hišo za obnovitev (lahko je poleg tudi malo zemlje) v okolici Sevnice ali Blance. Oddaljenost od železniške ali avtobusne postaje do 3 km. Vse informacije dobite v- gostilni Radej, Blanca. m 13. junija bo praznoval dragi ata ANTON PUST iz Jelš pri Mimi peči svoj 47. rojstni dan in god. Vse lepo, predvsem pa trdnega zdravja mu želi hčerka Marinka z možem Janezom. Enake čestitke tudi bratu Tončku za god. POROČNI PRSTANI! Če ste v zadregi, kakšen prstan bi podarili svoji ljubljeni, obiščite zlatarja Otmarja Zidariča v Gosposki 5 v Ljubljani (poleg univerze). Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! KMEČKI-FANT 38-180, iz Vipavske doline, z večjo mehanizirano kmetijo in novo hišo, želi spoznati pridno kmečko dekle od 25 - 35 let za skupno življenje. Slika zaželena. Resne ponudbe pošljite na naslov: Drago Čehovin, Podraga 37,65272 Podnanos. ANTON PERC iz Za bukovja opozarjam TEREZIJO SKRBINEK oziroma KUNŠEK, naj preneha z osebnimi žalitvami, ker se bova v nasprotnem primeru znašla na sodišču. JOŽE ZAGORC, Športna 10, Zalog, prepovedujem vsako vožnjo po mojem travniku v Šmarju pri Šentjerneju. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. JOŽE in PEPCA MIKEC, SLAVKO HOČEVAR in ANTON PAVLIN s Potovega vrha prepovedujemo vožnjo v Rakovnikih vsakomur, kdor nima poti po naših parcelah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bomo sodno preganjali. ANA in FRANC GAZVODA iz Sel pri Zajčjem vrhu 3 opozarjava KRISTINO IN MICO TURK iz Sel pri Zajčjem vrhu 5, naj prenehata širtiti neresnične govorice glede MICE in TONETA MEDLE iz Brusnic, v nasprotnem primeru bova sodno postopala. ANTON GAČNIK, Sela pri Ratežu, prepovedujem vožnjo in hojo po mojem travniku pod Starim gradom. Kdor tega ne bo upošteval, da bom sodno preganjal. FRANČIŠKA BASARAC iz Balkov-cev 5, Vinica pri Črnomlju, prepovedujem prodajo premičnin in nepremičnim POLDETU GOLOBIČU iz Balkovccv 5, Vinica pri Črnomlju. Podpiana JOŽEFA HODNIK iz Globočic št. 19 sporočam, da sem z Gozdnim gospodarstvom Brežice zamenjala svoje zemljišče in sem pridobila pare. št. 334/1 in 334/2 na Slinovcih in pare. št. 267/1 in 230/1 v Globočicah od cerkvc naprej. S tem v zvezi prepovedujem vsako povzročanje škode na mojih parcelah, ki sem jih navedla zgoraj, in na ostalem mojem zemljišču, in sicer: sekanje dreves, grabljenje listja, pašo kokoši in živine, vožnje z vprego in traktoijcm, parkiranje in obračanje avtomobilov, peš hojo, od-' metavanje smeti, skratka: ne dovoljujem prav nobenega poseganja v mojo imovino. Nadalje sporočam, da je na parceli v Globočicah pot samo po sredini in ne dovoljujem uporabe drugih starih poti. Ta prepoved velja enkrat za vselej in za vsakogar. Kdor bo zaloten pri povzročanju škode, ga bom sodno preganjala. iflOB/ESTHAl DOM FRATA vabi 11. 6. 1978 na vrtno veselico. Igrajo PLAVI RUBINI! KOZMETIČNI salon MAROLT METKA, Novo mesto, Valantiče-vo 16, je odprt od 8. do 20. ure vsak dan neprekinjeno. Stranke sprejemamo po predhodnem naročilu na telefon 21—238. V času od 27. maja do 3. junija so v brežiški porodnišnici rodile: Terezija Merki iz Vukovega sela -Anito, Nevenka Ninkovič iz Krške? - Sašo, Terezija Mustar iz Krške? - deklico, Štefanija Stih iz Lepo-glavca - deklico, Vida Dukič i* Brežic - deklico, Lidija Fučkar & Šibic - Ines, Irena Skačej a Zagreba - Marka, Cvetka Češek * Zigarskega vrha - Damjana, Vlasta Radanovič iz Vrhja - Branka, Ivic* Cvetkovič iz Strmca - Ivico, Boži« Čičko iz Laduča — Bruna, Ljudmil Gramec iz Gor. Lenarta ,— Mirjani Antonija Duh iz Stare vasi - Rontf' na, Zdenka Krulc iz Brdovca - Kri’ stijana, Marjana Klavžer iz Pečic -j Brigito, Kristina Hervol iz Brežine ' Mojco, Ana Milakovič iz Osredka ' Predraga. - ČESTITAMO! V SPOMIN Boleč je spomin na maj, ko mineva leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče ALOJZ POTOČAR iz Velikega Kala 16 Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob. Vsi njegovi V SPOMIN 8. junija minevata dve žalostni leti. odkar si nas zapustil, dragi sin, mož, ata in brat ANTON UREK iz Mihalovca 35 pri Dobovi Zahrbtna bolezen Te je iztrgala iz doma, v katerem je ostala velika žalost in praznina za Teboj. Vedno se Te bomo spominjali in obiskovali Tvoj prerani grob. Žalujoči: mama, žena, hčerka z družino in sestra z družino V SPOMIN 10. junija bo minilo žalostno leto, odkar nas je mnogo prež zapustil naš dragi mož in očka TONE HUČ in Vrhpeči Dnevi in meseci hitro minevajo, mi pa se še vedno ne moremo sprijazniti s tem, da te ni več med nami. Žalujoča: žena s sinčkom DOLENJSKI LISt IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LlS ’ Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konfer*’’ SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo m«**' Ribnica, Sevnica in Trebnje. a IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. PredJ*^ ' nik: Slavko Lubšina. j, UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni nik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge). jan Budja, Milan Markelj, Janez Pezeli, Jože Primc, Drago R**”? Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Oblikovalec PrMr Peter Simič. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Marko Klinc. . IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna n ročnina 198 dinarjev, polletna naročnina 99 din, plačljiva vnaKj. - Za inozemstvo 400 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM JPj ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni t*1 52100-620-107-32000-009-8-9. ,J OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 125 din, 1 cm na dolo^JJ strani 155 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 c&p prvi strani 250 din. - Vs-k mali oglas do 10 besed 45 din, nadaljnja beseda 4 din. - Za vse dr do preklica cenik št. 9 od nali oglas do 10 besed 45 din,V'|ji rsc druge oglase in oglase v barvi uo piciuiea eciuK si. y ou 15. 10. 1977 - Na podlagi sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. If^o-se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa pro>^ dov. .j; TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem — Naslov urrt1ni£tva' £Rfl01 Nnvn m#»cto. Vr/il RAČUN 52100-603-30624 talcev 2, p. p._33, telefon: (068) 23-606 - Naslov uprave: Novo mesto, Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23-611. ročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni s V*, jji filmi in prelom: ČZP Dolenjki list, Novo mesto - Barvni tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. DOLENJSKI LIST Št. 23 (1504) 8. jun^l ZAHVALA V 20. letu starosti nas je na tragičen način zapustil naš ljubi sin in brat FRANCI JORDAN iz Novega mesta Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjene vence, cvetje, za izrečeno sožalje ter spremstvo na zadnji poti. Najlepša hvala tudi za poslovilne besede in opravljeni obred. Žalujoči: mama, oče, sestra'Mateja in ostalo sorodstvo V 76. letu starosti je po dolgi in mučni bolezni umrla naša mama, stara mama in prababica ZAHVALA ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega sina IVANA DIMCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, delovnim kolektivom Tekstilani, Liku, G1P Itas, vsem slovenskim jamaijcm, godbi, pevcem, Planin&emu društvu za podaijene vence in cvetje. Hvala vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in sočustvovali z nami, ravno tako vsem govornikom. Zahvala tudi župniku za opravljeni obred. Žalujoči: oče Ivan z ženo Angelco, sestra Ani z potrebujete!4* Ognila ^°ie prijeti za roko, pa ona je preteče >.®^.srP- OŽrla Pojdite! Sicer pa: kje je otrok? “ Ton*6 okrog i11 zaklicala: Tonček!14 CWte*« e ea‘ takoi ^ ga, takoj pride. Poslal sem ga po Hai'«0 * drznete! Še enkrat: pojdite, zakričim!” v. J & va&?^em’ samo t0 Pismo vzeminte. Ti-dolga se tiče, saj veste...“ roke in se od-še druge žan- °tis -j . 8“ se ‘*ce, saj vesi T, ie listič osupnjeni v r ^'liže* K je bal, da bi prišle V^j korakov se je obrnil in tiho za- J&»j: Pri 5 v nedeljo zvečer! Če hočete, čakajte kamenju." ”&ob je st*č vsa bleda- usmili, kaj bo iz tega? !“ 8. junij 1978 In vroče solze so ji polile zagorela lica. Ali naj pove njemu, možu? ! Oh, ta bi le preklinjal in se rotil! Šel bi v gostilno, se napil in mogel v svoji jezi celo ubiti mladega Reicha in to bi bilo vse še mnogo slabše. Vzdihovaje je pokleknila v travo in pripravljala malico žanjicam, medtem ko so ji solze silile v oči Reichov listič pa jo je huje pekel na nedrih kot živa žerjavica. Reich je medtem žvižgaje stopal proti vasi. Oh, kaj m u je bilo m ar, nič, nič! Za dovoljen je bil, da je napisal in ji izročil list, ker je vedel, da ga bo do nedelje še dosti, dostikrat brala s strahom. „In to je dobro zame,44 si je dejal smeje in se za kratek čas pričel pogovaijati z nekim vaškim fantom, ki je šel z volmi in vozom po snopje. „Ali imaš dekleta?44 „Imam!44 »Koliko?44 „1, eno!44 „Ha, ha ti si tepec! Vsa dekleta iz vse vasi in katere moreš dobiti, tako je prav!44 Fant se je smejal široka I, kakor da bi bil turški sultan! Kaj takega pa res še ne! In pognal je vole ter šel dalje, ker se mu ni zdelo pametno razgovaijati se z mladim gospodom, ko se ga je najbrž navlekel malo preveč, da zdaj govori tako budalasto. Reich pa je žvižgal in žvižgal, vrgel Pavlov-čevemu dečku, ki gaje srečal malo pred vasjo, dve desetici in se Židane volje vrnil na fabriko, kjer je s polzkimi dovtipi in pitjem obhajal svoj povratek. IV. I, Bog se usmili, to je bil vrišč v vasi. Mladi Delkinov gospodar, ki se je oženil pred pol leta, je dobil sina. Človek bi mislil, da vse preide z nekaj ščebetanjem med starejšimi babnicami in s pol škodoželjnim muzanjem nekdanjih sovrstnic mlade Delkinovke. Pa glej ga, kar ni se dalo in ni se dalo pomiriti razjarjeno in živahno prerekanje v zavodskih kuhinjah in dvoriščih. Mladi Delkin je hodil malo čuden okrog že precej časa sem. Imel je prej ženo rad na žive in mrtve, a zdaj je skoraj pogledal ni. Otroka kar ni mogel trpeti in kadar ga ie slišal, preklinjal gaje, da bi bilo človeka strah, čeravno ni bila kletev njegova navada. Njegova mati tudi ni kar nič hvalila snahe, četudi jo je prej povzdigovala v deveta nebesa, ker je poleg mladega obraza in pridnih rok prinesla tudi nekaj cvenkajočega k hiši. Bilo je res čudno vse to. Otroka ni bil vesel nikdo, to je bilo res. Niti mlada mati ne, ki je imela vedno objokane očL Ko je vaška babica dejala, da otroče ne bo dolgo živelo, ker je jako šibko in slabo, bila je tega skoraj vesela, kar se je prav čudno zdelo pametni starki Vse to se je seveda zvedelo prav po vsej vasi in ko je otrok v resnici umrl, obiskovalo je malega mrlička kar od sile dosti kropilcev. Vse te in vsi ti so imeli oči, prav dobre oči in opazili so nekaj prav zanimivih stvari. D elkin je m alo govoril, njegova žena se je skrivala in stara dva sta dejala daje najpametneje, kar je mogel mali Jurče storiti, to, daje umrl. Iz iz teh in še drugih dejstev so sklepali po vasi, da je mali Jurče prav o nepravem času prišel na svet, in ker je mladi Delkin tako robantil čezenj, zmislile so si zastopnice vaške kronike to in ono. No, v kratko povedano: ljudje so mlademu Reichu napisali ta greh na rovaš. Če po pra vici, tega seveda ni vedel nihče, ker so vsi Del-kinovi molčali kot grob; resnica pa je, da so ob tej priliki prišli še drugi grehi fab riške gospode na rešeto in teh ni bilo malo. „Bog se usmili, ta spridena gospoda!44 „Saj, saj, taki so!44 „In to pohujšanje!44 „Lepi vzgledi!44 „0, o, o,! Človek; je kar groza!44 „In fabriške delavke so tudi že vse pokvarjene!44 „Na prste se lahko seštejejo poštena dekleta naše vasi!44 „Metnikova Pavla, Klobčatjeva Nežika, Do-laijeva Nana, kako so bile prej pridne, zdaj pa ta sramota!44 „In greh, greh!4 »Ubogi starši!44 „Oh, daje moja taka, ubil bi jo!44 „In svoji bi zavil vrat!44 „Vsak dan ji pripovedujem, naj bo pametna!44 „In moj jo vselej nabije, kadar zve, da govori s kakim fabriškim!44 „Oh da, ti otroci, samo za pokoro so!44 „In še dekleta! Moj Bog, človek ni nikdar prestrog!44 »Da, pa zbogom!44 »Zbogom!44 Sosede so se ločile ter potem malo dlje ponavljale isti pogovor s kako drugo. Bil je res križ tiste dni v Zavodah. Dekleta se niso smela ni ganiti. »Pa tudi ti si zadnjič govorila z enim od fabrike!44 »In ti se pajdašiš s to in to! Le poglej mi jo še enkrat!44 In oče je jezno stisnil pest, mati pa je trdo sunila svojo punico, da bi se je bolje prijeli ti modri nauki. Pavlovčeva žena je zvedela vse to že drugi dan po tem, ko je dobila oni listič od Reicha. Bilo ji je nekako laglje. Ne, s takim ne govori in se ne pogaja nikdar in nikdar. Saj je vendar dobro vedela, česa je iskal in kaj je hoteL Malemu Tončku je vzela desetici, ki mu jih je dal Reich, in jih podarila prvemu beraču, ki je prišel k hiši Sklenila je na vsak način, nikakor ne iti v nedeljo zvečer k znamenju. DOLENJSKI LIST 23 Jana v koži Magdalene V Krškem bodo danes, četrti dan 21. srečanja gledaliških skupin Slovenije, dvignili zastor za nastop brežiškega amaterskega odra. Brežičani, ki se jim je naposled posrečil veliki „domet“, bodo predstavili svojo verzijo „ Večnih lovišč", se pra- vi vsebinsko dopolnjeno in posodobljeno Štefančevo komedijo. Že naslov pove, da gre v tem delu za onstranstvo, ki mu slikovito pravimo tudi večna lovišča. Večina oseb je angelsko operutničenih in ovenčanih v svetniški sij. Afi pa v resnici zaslužijo, da jih gledamo v tej gloriji? Biblijske in druge svete osebe nastopajo kar se da posvetno, z vsemi vrlinami in slabostmi zemeljskega človeka. Še več, hočejo iti vštirc s časom in potrebami, pa se gredo samoupravljanje in delegatski sistem. Pouk iz komedije ni presenetljiv: tudi v večnih loviščih vleče baza krajši konec. Osrednji ženski lik v tej igri je Magdalena. V njeni vlogi se na odru suče Jana Videtič, ki je, kadar je ni v igralski druščini brežiškega amaterskega odra, šefinja za prodajo in propagando v zdravilišču Čateške Toplice. Kakšna ženska je pravzaprav ta Magdalena? „Biblijska grešnica v obdobju samoupravljanja, " poskuša Jana označiti svojo vlogo. ,Nekakšna tajnica naj bi bila, ko je treba, tudi slačipunca. Pri tem ni vedno preračunljiva, njen adut je naključje. Tc(ko sem jo dojela in tako jo igram." , Jana bi morala v „ Večnih loviščih“ prvotno igrati smrt Kunigundo, a je vesela, da se je te vloge otresla. .Magdalena je bolj moja, nekaj skupnih lastnosti imava. Na primer to, da sva obe sodobni in neodvisni Skoraj bi rekla, da mi je ta vloga vsaj malo pisana na kožo. Tudi do zdaj sem vselej igrala take ženske, ki so mi po značaju vsaj nekoliko blizu," pravi. Od vseh, ki jih je do zdaj oblikovala pri amaterskem odru, najbolj ceni Sartrovo „ Vlačugo". „Morda sem imela nekoliko sreče ali pa je to zasluga režiserja, ampak nepreklicno je res, da sem se do zdaj še v vseh vlogah znašla. Mislim, da mi je k temu pomagalo tudi občinstvo. Strašansko rada ga imam, blagodejno vpliva name, da vsako stvar na odru laže izpeljem. Mnogi drhtijo na odru kot trepetlika v vetru, samo trema jih je, zlasti na začetku. Ne mislite, da sem tudi jaz povsem mirna, pred nastopom se vselej strašno počutim." , Jana je zaljubljena v gledališče. Pravi, da zato, ker lahko prek njega doživi najplemenitejšo komunikacijo z ljudmi In ker lahko z odra pove marsikaj takega, s čimer bi se v vsakdanjem življenju zamerila. Zato v njeni igri ni nič narejenega, umetnega. Tako pa ravna, odkar je prvič stopila pred dvignjen zastor. Spomin ji pove, da so jo že kot osnovnošolko večkrat naredili za kraljično v uprizorjeni pravljici Nfijbolj prazno se je počutila med študijskimi leti v Zagrebu. Nobene priložnosti ni bilo, da bi se potrdila. Ne kot recitatorka, ne kot igralka. Ztfto je po vrnitvi v Brežice pila to odrsko kulturo z dolgimi požirki „Igrala bom vse dotlej, dokler ne bo zmanjkalo ženskih vlog." Do pozne starosti torej? Vprašanje ostane brez odgovora, ker je odveč. Saj Jana brez odra ne more in oder ne brez nje. Dokaz za to je tudi današnja predstava „ Večnih lovišč". I. ZQRAN t Najden po šestih letih Odkrili posmrtne ostanke Jožeta Longarja iz Stranske vasi pri Žužemberku, pogrešanega od oktobra 1972 Jože hbčevar iz Bogdanje vasi in Pavle Skobe iz Gradenca sta bila v soboto nemalo presenečena, verjetno tudi prestrašena, ko sta v gozdu „Bačkence“ med Žužemberkom in Graden-cem našla človeško okostje. 0 najdbi sta hitro obvestila žužemberške miličnike in novo-meške kriminaliste, ki so takoj odšli na mesto najdbe. Po doslej zbranih podatkih in obvestilih gre skoraj gotovo za posmrtne ostanke domačina Jožeta Longarja. 69-letnega so namreč pogrešali že od oktobra 1972. Longar je živel v Stranski vasi, bil je sam, zraven tega pa tudi bolan na pljučih. Kot je razvidno iz zapiskov novomeške UJV, je Longar 14. oktobra pred šestimi leti šel od Domačija v pepelu Strela požgala do tal Vin-tarjevo kmetijo v Češnjicah Pred dobrimi tremi leti je Ivan Vintar iz Češnjic v sevniški občini postavil veliko novo gospodarsko poslopje v nadaljevanju hiše. Minuli četrtek ob pol štirih zjutraj je vanjo udarila strela. Sevniški gasilci so bili ob 5,20 obveščeni šele, da gori v Češnjicah. Navkljub pomanjkljivemu pozivu se je na požarišče nemudon a odpravi- lo 10 gasilcev. Po izjavi poveljnika Martina Žnidaršiča je bila v h.'evu še vsa živina. Gasilci so bili tako požrtvovalni, da so iz hiše, v kateri se je že rušil strop, rešili (sicer že ožgani) televizor, omaro in kavč. Na varno so spravili tudi sode. Vode je bilo ob domačiji dovolj. Če bi bili gasilci preje obveščeni, bi gotovo rešili več. Po prvi, nestrokovni oceni je škode za 500.000 dinarjev. Tolikšna nesreča je huda preizkušnja za sicer trdno Vintarjevo domačijo. Vse premoženje je bilo zavarovano le za 60.000 dinaijev. UMRL MED VOŽNJO V BOLNIŠNICO Neupoštevanje prednosti je prejšnji torek povzročilo hudo prometno nesrečo na križišču cest Šent-lenart-Čatež - Bizeljsko- Brežice. 46-letni Marko Pejič iz Brezja je vozil kolo z motorjem po neprednostni cesti proti Brežicam. Pri vožnji v križišče pa ni upošteval prednosti, zato ga je podrl Zagrebčan Milan Adamič, ki je tačas pripeljal z osebnim avtomobilom po prednostni cesti. Poškodbe kolesarja so bile tako hude, da jim je med vožnjo v brežiško bolnišnico podlegel. NOVOMEŠČAN MED DESETIMI NAJBOLJŠIMI JUGOSLOVANI Član Dolenjskega letalskega centra Jože Keršič je na letošnjem državnem jadralnem prvenstvu, ki je bilo minuli teden v Murski Soboti, zasedel odlično deveto mesto. Keršič, ki živi v Ljubljani, se žc pet let ni udeležil prav nobenega kosanja pod oblaki. Zato je njegov dosežek na letalu „cirus“ Dolenjskega letalskega centra tem bolj presenetljiv in vreden občudovanja. Državnega letalskega prvenstva v M. Soboti se je udeležilo več kot 40 tekmovalcev. doma v neznano, vendar navzlic vsem naporom in poizvedovanjem takratno iskanje ni rodilo sadov. Jurievanie bo! Kresovanje v Črnomlju, plesi na Vinici Kljub temu da je že vse kazalo, da letos po petnajstih letih ne bo tradicionalnega jurjevanja, največje folklorne prireditve v Beli krajini, je tako rekoč pet minut pred dvanajsto padla drugačna odločitev. O vzrokih, zakaj je odbor predlagal, naj letos ne bo jurjevanja, sedaj ne kaže razpravljati, pomembnejše je, da so na skupnem sestanku odbora za pripravo proslave 100-letnice rojstva Otona Zupančiča in odbora za jurje-vanje sklenili, da bodo ti dve prireditvi delno združili oziroma uskladili program. Jurjevanje, ki je vedno drugo nedeljo v juniju, je tokrat sovpadlo s proslavo na Vinici. Sobotni del jurjevanja - kresovanje bo tako kot običajno 10. junija zvečer v Črnomlju na prireditvenem prostoru. V nedeljo pa bodo folklorne skupine nastopile na proslavi na Vinici in se tako pridružile praznovanju 100-letnice rojstva velikega belokranjskega rojaka, ki je z ljubeznijo pisal o Beli krajini, njenih ljudeh in opeval njene običaje. PREMIERNI KONCERT FOLK GLASBENEGA DRUŠTVA Kot uvod v svojo dejavnost prireja novomeško Folk glasbeno društvo v petek, 9. junija, v Domu kulture koncert, na katerem bodo nastopili tamburaši in plesalci folklornega društva „lvan Navratil" iz Metlike ter popularni zagrebški kitarist, pevec in komponist Drago Mlinarec. Pričetek koncerta bo ob 20. uri. MLADI MOJSTRI KAMERE: Na letošnji republiški razstavi »Pionirski foto 1978“, ki so jo zaprli te dni v Ljubljani, je sodelovalo 47 fotografskih krožkov iz vse Slovenije. Med Dolenjci je prejel diplomo Primož Brus iz Kočevja. Na sliki: podelitev diplome. MRTEV OBLEŽAL MED TIRI V nedeljo okoli pol desete ure je prišlo na železniški postaji v Krškem do hude nesreče, v kateri je izgubil življenje 36-letni zavirač Jože Gab-ron iz Sevnice. Gabron bi moral na postaji skleniti dva vagona, vendar je odšel med vozova že takrat, ko je strojevodja oba približeval. Eden od vagonov je zato Gabrona podrl, slednji pa je padel natanko pod kolesa, kjer je obležal mrtev. OPRAVIČILO ZA NAPAKO V današnji Prilogi, ki jo tiskamo dva dni prej kot Dolenjski list, je v prispevku „2alost, ki rti samo njegova" tiskarski škrat v prvih dveh odstavkih tako nesrečno pomešal korekturne vrste, da izgubita vsak smisel. Francu Dergancu in bralcem se za hud spodrslaj, ki je bil opažen šele, ko je bila Priloga natisnjena, opravičujemo. Res dobesedno: žalost, ki ni samo njegova - ampak tudi naša. UREDNIŠTVO DL Zacoprana Kdor se vseli, prof Kaže, da je stavba, v kat ima upravne prostore ITPP T nica - zacoprana, saj Ribnič z njo nimajo sreče. Včasih je bila biričeva saj je v neposredni bližini ■ niški grad. Birič je seveda i miljeno tepel Ribničane, pa* so bili krivi ali ne. Če že I ničesar zakrivili, se bodo fl bali zagrešiti kakšno neun Kljub vsemu sta grad in propadla. Pred približno deset in leti je bil tu sedež „Gri nika“. K)tel je biti samostoj« čeprav so se takrat vsi zd vali. Samostojnost je pl* tako, da so ga likvidirali. Podobna usoda je do „Stangrad“, ki je tudi imel l sedež v tej zgradbi. Zadnji, l potegnil krajši kunec, p«j ITPP, ki ima še vedno upn prostore v tej stavbi. Iz vsega tega v Ribnici v I sklepajo, da za slabo poslovi teh OZD niso krivi slabi ’ ampak izključno - zgr» Zdaj sprejemajo predloge, naj bi naselili v tej hiši, kljub njegovi izgubi imela 1 nica dobiček. Najboljše preif bodo nagradili. LOVCI RAZST A V L J A L( Tudi letos je bila v Dolen. pri Ribnici razstava lovskih Lovske družine Velike Polja dražica, Ribnica, Loški potoK čevje, Trava-Draga, Osilnica, i grad, Struge, Mala gora, Žitna 1 Banjaloka in Dolenja vas so f zale trofeje divjih mačk, ptiCi jelenov, medvedov in druge i Preživel padec v prepal Planinarjenje po Storžiču se je za šentjernejčana Bo Jordana navzlic poškodbam srečno končalo Minuli konec tedna bo v slovenskem alpinizmu zapisan s črnimi črkami. Potem ko so gorski reševalci v nedeljo dopoldne prenesli iz Hidi-čevega žleba pod Prisankom v dolino trupla treh mladih planincev, ki jih je dan predtem zasul plaz, so tržiški miličniki prejeli novo obvestilo o nesreči. Ura je bila 10.10, ko je postaja milice prestregla poziv, da je v žlebu pod Stožičem omahnil s poti v prepad 28-letni Šentjemejčan Boris Jordan. Akcija, ki so jo organizirali miličniki, je hitro stekla. Osem tržiških gorskih reševalcev, dežumi zdravnik dr. Martinčič in tudi helikopter RSNZ so se takoj odpravili n nesreče. Iskanje na srečo ni ™ dolgo in že ob 12.45 so bili re pri ponesrečencu. Boris, ki je * deljo planinaril skupaj z M starši, je ležal hudo poškodb prepadu. Po nudenju prve in dolgotrajni ter skrbni prip prevoz pa so Jordana že čezj uro s helikopterjem prepeljali J ljanski Klinični center. Ob i‘ (več zlomljenih reber, poško glavi in nogi) gre res hitri in p<* valni akciji tržiških reševalcev j la, da ni bil smrtni davek na*' še hujši. Dovoljen odstrel nevarne medvedk Medvedka ranila še Edvarda Pojeta iz G. Žagarjev — Rom Marko ni mrtev Dovoljenje za odstrel medvedke, ki je 17. maja pri vasi Podplanina ranila zeliščarja Roma M arka, je dobila v ponedeljek, 5. junija, območna lovska zveza (LZ) Kočevje od pristojnih republiških organov. Izdano je bilo predvsem zato, ker je medvedka nevarna za ljudi, saj so sicer medvedje v tem obdobju leta zaščiteni, ker.imajo prav zdaj mladiče. O napadu medvedke na zeliščarja Roma Marka smo poročali v pretek- li številki. Zdaj smo pn Jaki Lavriši, tajniku LZ Kočevje zvedeli še nekaj podrobnosti. Ko je bila LZ obveščena, da je Rom Marko hudo poškodovan -sprva so dobili obvestilo, da je le opraskan - so imenovali posebno komisijo, ki naj bi raziskala, kako je prišlo do tega nesrečnega dogodka, saj se na tem območju še ni pripeti- lo kaj podobnega. Ugotovili so, daje Marko bežal, ko je zagledal mladega medvedka. Takrat pa je nanj planila stara medvedka, ga zbila na tla in ga med ruvanjem opraskala po glavi, ga ugriznila v desno roko in mu zadala udarec v trebuh. Napadeni Marko je kričal. Medvedka gaje nato spustila. Kot smo zvedeli, je Rom Marko živ. Podoben primer se je zgodil v četrtek, 1. junija, na hrvatski strani Čabranke (se pravi tudi blizu slovenske vasi Podplanina). Ko je šel zjutraj Edvard Poje. iz Gornjih Žagarjev pri Čabru v službo, ga je napadla medvedka in ga - kot smo zvedeli od starešine LD Draga-Trava Alojza Pantarja - še huje poškodovala kot dva tedna prej Roma Marka« mu je tako ranila, da je ne' visela ob telesu in mu razpaf trebuh. Tudi njega so odp* bolnišnico na Reko. 4. junija okoli 11. ure je i Ludvik Urbančič spet videl ko z mladiči na slovenski Čabranke in sicer v podplat steljnikih. Nekateri so prepričani, da napada zagrešila ista merec*Vsem K**0« obilje njene flore in favne. v?Vj6te m'fno para labodov, ki gnezdita, čaplja no 8n°. °Pa2uje preveč zgovorno račjo komu-vid’nP0 Jati zelenik bo šinila ščuka, linj bo preje^0 Pr*šel na sprehod tik pod gladino. Vse bo Vj n°. zeleno kot je lahko samo reka. Pa jezo-*o|n°PUŠČeni na P°l potopljen ribiški je ' en°dnevnica umira na gladini, ob bregovih Odrj0^0 2užkov. Nikoli jih še nisi videl, na novo bitJ žuželke. Prečudovite so, vidiš pikasto pj. Ce in se domisliš, da je to prava pravcata lani se je eden peljal od Novoteksa do kandij-skega mostu. In je kar dobro šlo, tudi proti vetru. Stari Novomeščani pa sploh radi pripovedujejo, da jadrnica ni najbolj nenavadno plovilo, ki je rezalo Krkine vode. Bili da so tudi čolni z vodnimi kolesi po vzoru parnikov iz zgodb Marka Twaina. Poganjali pa so jih kar z nogami. Sicer pa bo Krka za vse večne čase zapisana kot pomnik brodarstva in ladjarstva v vseh enciklopedijah sveta. Pleterski gozdar Ressel, izumitelj ladijskega vijaka, je praočeta teh naprav preskusil prav na Krki. Zakaj vse te besede? Samo zato, ker je vedno več ljudi, ki menijo, da se je moč sprehajati tudi po reki. S čolnom. Dober kanu in dvoje vesel. Na dnu čolna je malica in pelerina (dežnik menda kvari estetsko podobo), drugi vzamejo celo hladilno skrinjo in žar. Veličastna svoboda, ki se začne z vstopom v čoln. Šele tedaj vidiš, kakšna obremenitev je vožnja z avtom do reke, kako nestrpno in živčno snemaš z avtomobilskega prtljažnika tisti kanu ali kajak. Samo da bi bil čimprej na reki. In prav vsakdo je za v čoln. Po mornarstvu več kot razvpiti Angleži celo vedo, da so čolnarjenje. jadranje in druga počfobna opravila edini šport, ki je primeren za ljudi vseh starosti. Čolnariš lahko po angleški šegi tri leta po rojstvu in ravno toliko let pred smrtjo. Ker pa ti država ne sporoči, kdaj natančno boš umrl, lahko čolnariš celo do zadnjega dne. Krka pa je prijazna reka. Je kot dober trgovec, ki ima vedno pri roki blago za vsak okus, velikost in starost. Krka je Krka v brzicah in spustih čez jezove, po drugi strani pa niti za dlako ne izgubi svojega znamenitega imena tudi na odsekih, ki so bolj podobni jezeru kot reki. Zaljubljenci v Krko pravijo, da je teh 100 kilometrov vode vzorec, kako bi se morala obnašati spodobna reka. Ta zapis je nastal zaradi že drugega maratona po Krki. Veslači v kanujih in kajakih so se pomerili za medalje. Zlata, srebrna ali bronasta nagrada za znoj, spretnost, moč in znanje so res prijetna zadoščenja. Letos je bilo na Krki kar 114 ljubiteljev reke. Ve se, da večina ni videla medalje niti od daleč. Zakaj so potem prišli na reko in zakaj je bilo med njimi bistveno več Novomeščanov? MARJAN BAUER In voda. Vsaka reka diši po svoje, Krka je drugačna od Kolpe. Obe pa dišita po reki. Osvežujoče, med zavesljaji dihaš, kot da bi se znova rodil z deviškimi pljuči. In vse to ni razkošje. Treba je samo oditi na sprehod po reki. V Novem mestu so že bili časi, ko ni bila brez čolna nobena „boljša" družina, ob nedeljah so po reki previdno veslali mladinci v kravatah in slamnikih in navidez otožno (tak je bil bonton) opazovali na krmi sedeče belo oblečene bledolične deklice s sončniki. Pa je morala kri kar dobro kipeti, sicer današnjih Novomeščanov ne bi bilo. Novomeščani so prijateljevali z reko tudi v obdobju tako imenovane obnove in graditve. Na splav iz železnih sodov in nekaj desk se je s pasjo radostjo, kruhom in cvičkom v cekarju vkrcala vesela družba. Kopalke in brisačo je vsak premogel, zbrali so tudi za tobak. Krka je videla tudi športno obdobje. V čolnarni na Loki se je kar trlo vitkih čolnov. Enosedi, dvosedi s krmarjem in brez njega, četverci. Od drugod so prišli fantje in dekleta s čolni, da bi lahko na široko pomerili veslaške moči. Posebneži in zanesenjaki so znali postaviti na Krko tudi jadrnice, še U. ' DOBER DAN, DOLENJCI Balone so kljub njihovim pomanjkljivostim uporabljali na kopenskih in pomorskih bojiščih tudi še med drugo svetovno vojno. Tako je na primer samo Velika Britanija imela v začetku vojne na kopnem okoli 2000, ob koncu pa celo 4500 zapornih balonov. Z zapornimi baloni, ki so jih vlekle trgovske in vojne ladje, so bili zaščiteni tudi vsi zavezniški konvoji. Na nasprotni strani je Nemčija z zapornimi baloni ščitila več kot 40 mest, podobno je bilo tudi v Sovjetski zvezi, kjer so za zračno zaporo dostopov do Moskve uporabili divizijo zapornih balonov. Manj znan je podatek, da je devetina nemških brezpilotnih letal V—1 končala v vrveh zapornih balonov. Japonska je med drugo svetovno vojno uporabila balone za ofenzivno dejstvovanje. Leta 1944, ko ni mogla več vračati udarcev, ki so jih zadajali ameriški bombniki, so vojaški strokovnjaki izumili tajno orožje. Pod 8000 balonov so pritrdili razstrelivo ter jih spustili v zračne tokove, ki pihajo iz Japonske proti ZDA. Nad ameriško ozemlje je prispelo okoli 1000 balonov, doseženi uspehi pa so bili le simboličnega pomena: šest ljudi je bilo ubitih, neka hidro-centrala je morala ustaviti stroje za tri dni, bom- DOLENJSKI LIST BALONI SE VRAČAJO ALENKA AUERSPERGER „V praznini našega življenja je polno prostora za druge reči. Ko se ženemo in pehamo, da bi imeli čimveč, poskušamo nadomestiti tisto malo, a dragoceno, kar smo nekoč imeli in izgubili." Te Radovičeve misli so zapisane na enih od vrat Alenke Auersperger v Ulici 29. hercegovske divizije v Ljubljani, kjer je veliko sodobno betonsko naselje z malo trave in zelenja, z večning vetrom, ki vleče od Save in s kopiso otrok razposajenih, kuštravih griv in s starim, odsluženim osebnim avtomobilom neznane znamke, ki je podmornica in obenem vesoljska ladja, s katero potujejo otroci na druge planete. Tisti veter se dotika vseh stopnišč in je pritajen kakor pastirske piščali. V stanovanju pri Auersperger jev ih pa je v komaj vseljenem stanovanju na veliki steni v dnevni sobi narisan mali bosanki vlak (čiro) s še odpetimi vagoni in z lokomotivo, ki poskakuje po tistem zidu kakor gizdava žrebica. Narisal ga je Amir, deček z zamišljenimi očmi, najstarejši sin Alenke Auersperger. Andrej in Ana pa sta manjša. Žvita v srečnem svetu otroške domišljije in kar naprej sprašujeta. - Alenka pravi: »Otroci so krasna stvar. Vsak dan se kaj zgodi. Vsak dan doživljamo nove avanture. Nove besede. Včasih pride na obisk kakšen kuža, pa je še bolj veselo, ali pa gremo mi gledat kakšnega kužeta. Mali vlak na steni pa dirja naprej, in kadar se komu zahoče, lahko vstopi. To je preprost zastonjski otroški vlak in Amir je ponosen, da lahko z njim kamorkoli odpelje svoje prijatelje." Alenka Auersperger se smehlja in pripo-. veduje. Otroci ji silijo v naročje. Zunaj je veter. Mi pa sedimo in dotakne se me naše otroštvo. Grm, most čez Krko in kostanjev drevored do dijaške kuhinje. Veliko lepih spominov na tiste čase, ko sem se kdaj pa kdaj srečeval tudi z Alenko, ki je pisala pesmi. Imela je otroško zavihan nosek in poln obraz smeha. In rečem ji: „Takrat je še vozil pravi dolenjski vlak s parno lokomotiva Kadar je bil nizek pritisk, je smrdelo po premogu do naše dijaške kuhinje in za Loko in vsepovsod po mestu. Zdaj pa je čisto drugače. Tega je že mnogo let. Alenka je pozneje maturirala na novomeški gimnaziji. ŠE zmerom je pisala pesmi in črtice v Mlada pota. Leta 1964 pa je diplomirala iz primerjalne književnosti na ljubljanski filozofski fakulteti. Ko se po toliko letih srečava, ji moram naj-prvo čestitati za pomembno nagrado, „Plaketo Josipa Miškoviča-Brace", ki jo je dobila za reportažni zapis KAM s podnaslovom Kam po zaporu. Priznanje je prejela na letošnjem Jugoslovanskem festivalu TV v Potrorožu. V obrazložitvi piše: za humanizacijo in oplemenitenje vloge televizije v naši družbi. „Že nekaj časa delam kot novinarka v doku-mentarno-feljtonski redakciji ljubljanske TV. Naše delo je skupinsko in za uspeh smo zaslužni vsi člani ekipe. Tema, kako je z odsluženimi kaznjenci, me je že dolgo zanimala. Dokler je človek navezan in organiziran v instituciji, je čisto drugače. Ko pa te vezi popustijo, se mu običajno zamajejo tla pod nogami. Urednik in uredniški kolegij sta idejo podprla. Na sekretariatu za pravosodje pa sem naletela na veliko razumevanja za svoje delo. Pravzaprav me niso zanimali zaporniki, temveč ljudje, ki so že na svobodi. Z ekipo smo obiskali delavce v tovarni Zmaj, M so govorili o svojem bivšem kolegu, kako se je vživel v novo življenje, Bili smo tudi drugod... Tudi teža kaznivega dejanja me ni zanimala, saj je obsojenec po prestani kazni enakopraven član naše družbe. Žal pa se je pokazalo, da v praksi le ni zmerom tako. Velikokrat gre za odpuščenim kaznjencem tiha karekteristika. In velikokrat je takemu človeku na prostosti veliko huje kakor v zaporu. Mislim, da bi prevzgoja družbe in nas samih bistveno drugače vplivala na odnos do teh ljudi. V omenjeni nagrajeni oddaji so poleg drugih sodelovali še: režiser Pavle Grzinčič, monta* žerka Olga Meglič in mojster kamere Žaro Tušar. Alenka je še zmerom kakor včasih tiha in zamišljena. Malo otročja, da človek ne ve natančno, na kateri vlak bo vstopila naslednji hip-Ce pa natančno pomislim, je na tem svojem in Amirjevem vlaku najbolj srečna tudi zato, ker so otroci dosledni in neizprosni v svoji ljubezni in v svojih zahtevah. Novinarsko delo je naporno. Alenka se tega dobro zaveda. Tri leta je bilo dopisnica Ljubljanske televizije v Sarajevu in tam si je nabral« veliko izkušenj. »Poročati za televizijski dnevnik ni tako preprosto. To morajo biti čiste informacije in morajo vsebovati bistvo sporočila. Takrat je bil« v Bosni in Hercegovini znana akcija 1000 šol-Veliko sem poročala o gradnji elektrarn in o rasti črne metalurgije. Zanimala me je tudi bo; sansko—hercegovska umetnost in še posebej ti čudoviti ljudje, ki jim po domačnosti in bogast' vu duha ne najdemo primere." Je tudi Dolenjska. Samo tista romantična, srednješolska Dolenjska je postala drugačna Alenka jo nosi s seboj kakor drage kamečke, kakor bosanske planine. Želja po izpovedi ih nenehni rasti, po spremenjanju in delu je ostal*-In to so novi načrti, nove teme in še tolikt neustvarjenih reči. „Če hočete, da bomo prijatelji, morate imeti tudi vi kakšno hiba To je pogoj za enakopravne odnose." Tudi to misel sem prebral na vratih v stanovanju Alenke Auersperger in pomislil serfl na svojo ranljivost, na svojo in našo. Na človeško sebičnost in na vse večje hlastanje po materialnem ugodju. LADISLAV LESAR zanti imajo zložen balon, 150 metrov dolgo najlonsko vrv, steklenico s stisnjenim helijem, avtomatsko radijsko postajo in poseben telovnik z blažilci. V letalu pa so radiogoniometer, posebna kljuka v nosu letala in elektro-hidravlič-ni vitel. Sistem uporabljajo tako, da diverzenti ob dogovorjenem času in na dogovorjenem kraju aktivirajo steklenico s helijem in tako balon, ki je privezan z najlonsko vrvjo, spustijo v zrak. Hkrati začne delovati avtomatska radijska postaja, ki je pritjena na balon. Pilot letala, ki ve za valovno dolžino radijske postaje, se na podlagi podatkov radiogoniometra usmeri proti balonu. Ko ga zagleda, se spusti na manjšo višino, da bi s kljuko, ki je pritrjena na nos letala, zapel za najlonsko vrv. Ko se mu to posreči, se začne počasi dvigati, medtem pa njegov pomočnik z vitlom potegne diverzante in njihov tovor v letalo. Da se diverzanti zaradi sunka ne bi poškodovali, imajo telovnike z blažilci. Hkrati je mogoče s tem sistemom dvigniti štiri diverzante, komplet, ki omogoča vrnitev, pa tehta okoli 200 kg. Diverzanti ga imajo s seboj ali pa jim ga spuste s padalom. Balone lahko uporabljajo tudi na drugih vojaških področjih, na primer pri bombardiranju. Pri ameriškem sistemu „ballute" je balon spojen z bombo. Bomba ima na repu dodatno komoro, v kateri sta zložena balon in steklenica s stisnjenim zrakom. Ko se bomba odpne, se steklenica aktivira, uhajajoči zrak pa napolni balon, ki rabi bombi za zračno zavoro. Zmanjšuje hitrost bombe in povečuje strmino trajektorije. Tak način bombardiranja uporabljajo takrat, ko le- tala spuščajo bombe z majhne višine. Na ta na čin se izognejo nevarnosti, da bi jih zajela in uničila eskplozija lastnih bomb. V novejšem času na Zahodu razpravljajo o združitvi balona ali več balonov skupaj s heli kopterji. Baloni naj bi s tal dvignili tovor, helikopterji pa bi imeli vlogo zračnih vlačilcev. Največji projekt te vrste je ameriški „helistat". Na balon s prostornino 100.000 kubičnih metrov nameravajo pritrditi (na podaljške) štiri težke transportne helikopterje CH-53 D. Helikopterje bi vodili centralizirano prek računalnika iz posebne navigacijske kabine. Poleg transportnih balonov, ki jih menda načrtujejo tudi Sovjeti, poznamo tako imenovane strateške balone. V vojaške namene raziskujejo plasti, ki so za letala previsoke, za satelite pa prenizke. Sodobni strateški baloni se lahko dvignejo 40 km visoko, na tej višini križarijo s hitrostjo vetra. Eden takih balonov, ki so ga 1975 spustili v zrak na Siciliji, je imel v premeru 115 metrov, nosil je lahko 1200 kg naprav. Do Lexingtona v ZDA je prispel v treh dneh. Rekonstrukcija leta je pokazala — spremljali so ga z radiogoniometri — da je letel vzdolž 38. stopinje severne geografske širine. Za 8500 km dolgo pot je ob povprečni hitrosti 110 km na uro porabil 77 ur. Strokovnjaki so izračunali, da bi se tak balon, ko bi imel zadostno količino plina in balasta, lahko vrnil na kraj, kjer je bil spuščen v zrak. Baloni se torej, vsaj na vojaškem področju, spet vračajo. ž.t. VOJAŠKI be so zanetile nekaj gozdnih požarov. Psihološko—moralni učinek pa je bil precejšen. Po drugi svetovni vojni so konstruktorji mnogih vrst raznega orožja skušali njihove pomanjkljivosti odstraniti tako, da so jih spojili z baloni. Sem sodi uporaba balonov za prenašanje izvidniških senzorjev, uporaba na področju sredstev za reševanje pilotov sestreljenih letal in vrnitev diverzantov in uporaba na področju orožja. Ena od možnih poti k temu, da bi ladje laže odkrivale nizko leteča letala in cilje na morju, je združitev balona, ki je privezan na ladjo, in radarja. Balon je v takem primeru lebdeča ploščad ladijskega radarja. S tem je doseg radarja močno povečan, saj seže balon precej više kot najvišji ladijski jambor. Ameriške enote so med vietnamsko vojno, ko so dejštvovale v džunglah, uporabljale balone kot vzgonska telesa za antene. Baloni so bili napolnjeni s helijem, anteno so dvignili 150 metrov visoko. S tem je bilo zagotovljeno 30 milj dosega na odprtem in ravnem zemljišču oziroma 11 milj dosega v džungli. S klasičnimi antenskimi drogovi so se vojaki v džungli. S klasičnimi antenskimi drogovi so se vojaki v džungli po radiu slišali največ 3 milje daleč. Za vračanje pomorskih diverzantov z nasprotnikovega ozemlja uporabljajo v ameriški vojni mornarici sistem „sky hook", v katerega sodi specialno opremljeno propelersko letalo in oprema, ki jo imajo pomorski diverzanti. Sistem omogoča reševanje diverzantov, ne da bi bilo treba letalu pristati na tleh ali vodni gladini, uporabljajo ga lahko podnevi in ponoči. Diver- j***«. natančnosti in hitrost so povsod cenite 'n 's*cane vr*ine. V kateremkoli poklicu in na »l^j. rernk°li delovnem mestu že, pri knjigovod-r8vj|j.ra^Unskih in najrazličnejših tehničnih op-ngr'/* P3 Se celo. Hitro je vihar v hiši, če je kaj njj a'i prepozno narejeno. Svet številk in teh-En 'h Pfeciznosti namreč ne pozna sinonimov. In; 1*f,n obrazec velja in po njem je dva in dva vse-"n samo štiri. ta^klicu bolje voziš, če imaš zanj vsaj nekaj Vjg • Ob prirojenih sposobnostih se prej izuriš, ni* 158 Pride z leti, s trdim in vztrajnim delom, od sebe. „Nič zlahka," pravi Marija blagajničarka novomeške podružnice tjfed' >»Ce se samo spomnim, kako mi takrat, hotel st'm' leti, ko sem prišla k blagajni, ni ie J* nobena stvar gladko izpod rok.,. Zdaj pa Vej: drugače. Ničesar se ne ustrašim, niti naj-?? I^vala strank ob plačilnih dnevih, ko gre-_ sih skozi moje roke dve stari milijardi v tj|f| dopoldnevu. Seveda se tu in tam še zmo-je tako malo, da je komaj omembe *tyfek|Iav|jce zatrjujejo, da je Marijina specialiteta malokatera, v hitrosti pa je celo neprpkosljiva. Vse kaj drugega kot tista oseba s črnimi narokav-niki, ki celih petnajst minut slini prste, da bi stranki odštela za stari milijon rdečih stotakov. Marija, pravijo na SDK, ne bi potrebovala več kot minuto, dve. Sloves o njenih hitrih prstih se je te dni razširil po vsej Sloveniji. Še več: v naši republiki je ni hitrejše od Marije. Ta zveneči naziv si je pridobila v Kranjski gori, ko se je pomerila z devetimi naj-hitrejšimi pari ženskih rok iz drugih podružnic SDK. „Vsaka tekmovalka je dobila'okoli 1000 bankovcev po 50 dinarjev," se spominja Adamičeva. „Naša naloga je bila v najkrajšem času bankovce prešteti, jih zloživi v kupčke po 100 kosov in zapakirati. Ob pravilnem štetju je moralo nekaj bankovcev ostati, saj smo skoraj vse dobile več kot 1000 kosov. Kontrolorji so ugotovili, da sem jaz nalogo končala pravilno in najhitreje - v šestih minutah in 26 sekundah, to pa je bilo dovolj za prvo mesto in zlato medaljo." Nič manj vesela kot Marija se iz Kranjske gore ni vrnila Julka Maver, likvidatorka na novomeški SDK. Njej so zlato medaljo obesili okrog vratu po končanem tekmovanju v strojni obdelavi na- Tako gibke prste da ovcev. ima logov. ..Tekmovalo nas je osem, tudi same ženske. Vsaka je dobila 25 štiridelnih nalogov. Čas za opravilo ni bil določen, ker so bolj pazili, ali bo obdelava pravilna. Zame se je najbolje izteklo, dolgoletne izkušnje so mi pomagale, da sem prva pravilno končala — v vsega petih minutah in 53 sekundah." Ni’ se nadejala prvega mesta, še celo na medaljo ni mislila, zato je bila ob razglasitvi rezultatov nemalo presenečena. V Novo mesto je iz Kranjske gore prišlo še eno zlato, prislužili pa sta si ga blagajniška kontrolor-ka Anica Urbančič in kadrovnik Smilja Relič, ki sta bili tekmovalni par na neke vrste orientacijskem pohodu. „Med desetimi pari oziroma ekipami sva s Smiljo prišli prvi na cilj. To je bil dolg in naporen pohod, za ljudi s kondicijo in iznajdljivostjo. Najbolj me veseli, da sva ugnali našo moško ekipo," pravi Urbančičeva. Trojnega zlata iz Kranjske gore se v hiši novomeške SDK ni nadejal nihče. Zato je veselje še kar naprej nepopisno. Niso mačje solze, pravijo, splezati na sam republiški vrh, pa čeprav so ga naskakovali samo „esdekajevci". Najbolj so veseli prvih mest Adamičeve in Mavrove, saj sta najboljši v tako imenovanih strokovnih disciplinah, ki so jo na republiško ..olimpijado" delavcev SDK uvrstili na njihovo pobudo. Novomeške zmagovalke iz Kranjske gore bodo republiško zlato branile na zveznem tekmovanju, ki bo letos v Prištini. Ne skrbi jih, kako se bo izteklo na Kosovem. „Ne bomo se dale ugnati kar tako, pošteno se bodo spotili vsi tekmed," zatrjujeta Adamičeva in Mavrova. „Po mojem bo lažje, kot je bilo v Kranjski gori. Meni veliko pomeni že to, da bo v Prištini osem tekmovalk, po ena iz vsake republike in obeh pokrajin. To bo delo znatno olajšalo," meni Marija Adamič. Posebnih priprav tudi za zvezno tekmovanje ne bodo imele. Kaj bi s tem, ko pa je vsakdanje delo na delovnem mestu najboljša vaja. Marljivo delati in kar najmanj misliti, kako bo na Kosovem, je ta hip njihovo geslo. Taka vaja pa naredi najboljšega mojstra. Se bodo Adamičeva, Mavrova, Urbančičeva in Reličeva tudi iz Prištine vrnile v zlatem sijaiu? Kdo ve. Se bo Adamičevi spet posrečil izjemen dosežek, morda tak, da bo vreden Guinnesove knjige rekordov? Tudi tega nihče ne ve. Odgovor je za zdaj še skrivnost Kosovega. I.Z. DOLENJSKI LIST DIRIGENT Z ŽLICO ZLATI PRSTI bankovce Z veliko skrbnostjo in nemajhnim ponosom je danes že pokojni dirigent in skladatelj prof. Karol Pahor hranil v svojem arhivu dopis, ki nosi datum 6. aprila 1944: „Ker navzlic prizadevanjem nismo našli primernega pevovodje za naš invalidski pevski zbor in ker menimo, da je obstoj slednjega še kako nujen in pomemben, smo sklenili, boš to odgovorno mesto prevzel Ti. Zato Te vabimo, da prideš na našo Bazo 100 v četrtek, 13. t. m., da se o vsej stvari podrobno pogovorimo. Zbor bo v bližini ene naših bolnišnic, kjer boš v prostem času lahko nemoteno komponiral. Z zborom ne boš zaposlen več kot nekaj ur dnevno, ostali čas pa lahko posvetiš svojemu delu. Smrt fašizmu — svoboda narodu! Glavni štab NOV in POS, propagandni oddelek, glasbene sekcije." Ta, danes že orumeneli listič je pomenil rojstvo Invalidskega (današnjega Partizanskega) pevskega zbora. Karol Pahor je lahko nekaj „zaslug" za Prešernovo nagrado, ki jo je dobil pred leti za svoje življenjsko delo, pripisal tudi uspehom tega zbora. Kot je dejal ob razgovoru le nekaj mesecev pred smrtjo, so bili zanj to nepozabni časi. Tistih aprilskih dni se je vedno rad spominjal. „Partizaniti sem pričel v Levstikovi brigadi. Ko smo nekega dne taborili v Korinju v Suhi krajini, me je dobil Boris Kraigher in v hipu je bilo dogovorjeno, da odidem v ustanavljajoči se Znanstveni inštitut SNOS. M ojo dokončno pot pa je začrtal kulturniški kongres v Črnomlju. Dobil sem nalog-o, da uredim partizansko pesmarico. Ravno sem dokončal delo, že je kot strela z jasnega prišla novica, da ustanovim in vodim Invalidski pevski zbor. Dela sem se branil, kajti veliko več mi je bilo do komponiranja. Toda ukaz je ukaz." Tako je Karol Pahor pričel z delom. Pri tem mu je veliko pomagat Ante Novak, takratni načelnik agitacijskega oddelka Glavnega štaba, ki je po partizanskih bolnišnicah že zbiral pevce. Pahor je še dobil propustnico in z njo preko Rodin odšel.v požgano vas Planina pod Mirno. „Med okrevajočimi borci v bolnišnici Planina sem izbral prvih šestnajst pevcev. Moje geslo je bilo: Kdor ima veselje in hoče peti, naj poje! Težje je bilo s pisanjem in prirejanjem pesmi za zbor. Treba jih je bilo prilagoditi sposobnostim pevcev. Toda počasi je šlo." Za Karla Pahorja je Ciril Cvetko v svojem „Pogledu v glasbeno umetnost" zapisal, da je bil med vojno idealen ljudski skladatelj številnih partizanskih napevov, po vojni pa umirjen, na istrsko folkloro naslonjen ustvarjalec drobnih orkestralnih utrinkov, med katerimi zavzema najvidnejše mesto suita 15. miniatur Jstrijanka". O Pahorjevi delavnosti priča tudi število več kot 50 skladb, ki jih je napisal in uglasbil med NOB. „Začetki Invalidskega zbora so bili zares težki. V Planini, kjer smo imeli prve vaje, so bile požgane skorajda vse hiše, ostala je le še gozdarska baraka. Tu smo imeli svoj sedež. Iz cerkve smo privlekli star harmonij, časa za vaje pa tako ni bilo veliko, saj smo imeli prvi nastop najavljen že čez tri tedne." Pahorjevi prijatelji se spominjajo, da si je včasih pri vodenju zbora pomagal tudi z žlico. „Kaj bi drugega!? Še kako prav mi je prišla pri dajanju intonacij, ko pa je bila ubrana na ton B." Prvi nastop, posvečen tretji obletnici ustanovitve OF, je dobro minil, pevci so bili z navdušenjem sprejeti tudi 1. maja na Planini, temu pa je sledila znamenita turneja po Beli krajini. Pod do Semiča ob porušeni železniški progi je bila sila naporna. Toda semiški nastop je navdušil. Karol Pahor se ga je takole spominjal: »Pričeli smo z Jenkovo „Naprej, zastave slave!", nato smo zapeli sovjetsko, ameriško in angleško himno ter seveda nekaj revolucionarnih partizanskih pesmi, izmed katerih je najbolj vžgala Na juriš!" Po prepevanju v Semiču je pevski zbor za nekaj časa odšel v Kot nad Semičem, od koder je tudi naš posnetek ene izmed vaj leta 1944. Od tam so po nalogi Glavnega štaba odhajali na proslave in mitinge po enotah in bolnišnicah, obiskali pa so tudi številne belokranjske kraje. Pahor pa se je vselej, kadar je govoril o delu zbora, spomnil petja ob grobu komandanta Staneta in bri-gadnega komandanta Franca Kolmana—Maroka. Prenekateremu borcu se je takrat utrdila solza. S Pahorjevim imenom je vezana tudi obilica srečnih in veselih dogodkov. Vselej so imele glavno vlogo cigarete, Pahorjev nepogrešljivi prijatelj pri delu. Kako strasten kadilec je bil, pove že to, da je nekoč pokadil tudi cigarete, za katere so vsi trdili, da jih je okupator zastrupil, ker so sumili, da so namenjene partizanom. Zaman je čakal posledic. Na Pahorja pa so se jezili mnogi zbiratelji dragocenih dokumentov NOB. Sleherni izmed papirjev, ki je šel skozi njegove roke, je imel odtrgane vogale. Pahorjeva razlaga je bila enostavna: »Papir sem potreboval za cigarete." IVO VIRNIK IZUM JE SKUPINSKA STVAR Miroslav Pokomy Pavle Med letošnjimi nagrajenci sklada Borisa Kidriča sta bila tudi dr. dipl. inž. Miroslav Pokorny in mag. dipl. inž. Pavle Zupet iz inštituta novomeške tovarne zdravil Krka. Prvi si je nagrado priboril z izumom postopka za proizvodnjo antibiotika cefalosporina C s fermentacijo, drugi pa za tehnološko izboljšavo pri proizvodnji zdravila za uravnavanje krvnega pritiska. Zanimivo je, da je dr. Miroslav Pokorny nagrajenec Kidričevega sklada že drugič, mag. Pavle Zupet pa celo petič. Antibiotik cefalosporin C pridobivajo fermen-tacijsko s plesnimi, spada pa v vrsto najmočnejših antibiotikov in je izhodna surovina za niz polsin-tetičnih antibiotikov. Krkina fermentacija spada med srednje velike v svetu, proizvodnja antibiotikov je za tovarno zelo pomembna. Cefalosporin C je znan že nekaj časa, prav tako tudi postopki za njegovo pridobivanje. Krka bi lahko kupila enega od že znanih postopkov, neplačanega „pre-pisovanja" v svetu farmacevtike namreč ni. Za postopek bi bilo treba odšteti velik kup denarja, zato je zmeraj vabljiva misel, kako priti do določene snovi po svoji poti. Krka jo je do cefalosporina C, ki bo omogočil proizvodnjo vrste najsodobnejših in najmočnejših antibiotikov, tudi našla. Dosežek je sad dela skupine, v kateri so bili poleg kasnejšega nagrajenca še dipl. inž. Antonija Pavletič, dipl. inž. Nenad Djurič, dipl. inž. Janez Bernik, zaslužna pa sta tudi dr. mag. dipl. inž. Miha Japelj in dipl. inž. Marija Kompan. „lzum je skupinska stvar", pripoveduje dr. Po-korny. »Prijava patenta, ki jo pošljemo zveznemu zavodu, je pravzaprav krivična. Na listu papirja je štiri ali pet imen, pri izumu pa jih je sodelovalo mnogo več. Brez njih izuma ne bi bilo. Idejo, ki se je rodila v neki glavi, je treba potrditi ali pa izbrisati. Za to pa je potreben zapleten poskus, ki zahteva poglobljeno in natančno delo skupine, ki pa mora biti enotna in motivirana. Če nam uspe, se veselimo kot otroci. Od delavca do vodje." Krkin cefalosporin C je že v polindustrijskem pogonu, pomembno pa je tudi dejstvo, da sloni novi postopek pridobivanja na domačih surovinah. ..Zavedati se moramo," pravi mag. Pavle Zupet, „da je tehnologija film in ne album slik. Vedno moramo imeti skupino ljudi, ki bdi in opazuje, da se film ne bo strgal. Za vsak izum ali tehnološko izboljšavo je značilno tudi, da mora temeljiti na računici. Novi postopek naj bo cenejši od že znanega. Zelo pomemben faktor v farmacevtiki je onesnaževanje okolja. Delaš s kemikalijami, veliko jih je strupenih". Ker od povprečnega Slovenca ne moremo pričakovati, da bo jutri doktoriral iz kemije, je uspeh Krkine skupine delavcev, v kateri so bili poleg mag. Zupeta še dipl. inž. Josip Živanič, Tomislav Baiun, dr. Miha Japelj, dipl. inž. Janez Kržan in dipl. inž Josip Lokobauer, precej zapleteno pojasniti. Gre za pomembno zdravilo za uravnavanje krvnega pritiska. Proizvodnja poteka v fazah. Na vsaki stopnji pridobivanja pa se kot zanalašč pojavi odpadek, ki dela težave. Večinoma so ti odpadki zelo strupeni. Tak je tudi metilbromid, odpadek, ki se pojavlja v zadnji fazi pridobivanja zdravila. Metilbromid je plin, težji od zraka. Uporabljajo ga za razkuževanje silosov. Podobno kot v začetku ciklon B, s katerim so kasneje Nemci morili v koncentracijskih taboriščih. „Naša naloga je bila", se spominja mag. Pavle Zupet" hudo strupeni plin zatreti v kali. To pa se da narediti le tako, da ga zvežeš v neko drugo spojino. Ta ne sme biti strupena, sicer si se trudil za prazen nič, po možnosti pa naj služi še kot surovina za kakšno v farmacevtiki koristno substanco. Če to snov v Krki uvažamo, je zadeva seveda še bolj zanimiva. To se je naši skupini tudi posrečilo. Hudo strupeni metilbromid smo spremenili v amonkvatef' no sol, ki je v bistvu detergent Človek bi plač*' ne vem kaj, da bi se znebil smrtno nevarnega pli’ na, potem pa doseže, da uporabi plin za koristno spojino, ki jo celo uvažamo. Potrebujemo jo proizvodnji oksitetraciklina. Poleg tega je naša sol cenejša od uvožene, uporabna bo tudi za razkuži* la, kot detergentsko sredstvo, dezinfekcijsko sredstvo v veterini itd. Vrsta Krkinih proizvodi se bo lahko še podaljšala. Spet zaradi timskecp dela; uspeha ne bi bilo, če ne bi bili trdna skupi" na. Zanimivo je tudi skupno komercialno ovredno-tenje tehnološke izboljšave. Iz odpadnega plina, ki se sprosti pri proizvodnji 6 ton omenjenega zdravila, dobimo 60 ton amonkvaterne soli, kar znese čisti dobiček več kot 63.000 din. Prav toliko take soli lahko letno uvažamo za devize za Krkin obrat proizvodnje antibiotikov. Spojino lahko uporabljamo tudi za obarjanje antibiotika iz odpadnih vod. S tem dosežemo, da je v odpadnih vodah, ki bi sicer stekle v Krko, manj antibiotika, poleg tega pa spet dobimo surovino, ki je uporabna kot dodatek živinski krmi. Pri tem je za več kot 3.5 milijona dinarjev čiste ekonomske koristi. Skupaj je torej izničenje tistega hudo strupenega plina, ki bi nam še hudo belil glave, prineslo namesto stroškov celo več kot 4 milijone dinarjev dobička na leto". Krka je letos prijavila skladu Borisa Kidrič* štiri izboljšave in patente. Dva predloga sta v hud' konkurenci tudi uspela. Novomeščanom in D MARJAN REMEC pkod sltkar rojen v PtU^J stanuje v Mariboru Moistrova^2 MARIN BEROVIC roten 1950 ^ftV. akad. slikar rojen 1950 v Brežicah, stanuje v Mariboru, Radvanjska -T04 VOJKO JANEZ POGAČAR KOVAČIČ akad. slikar, rojen 1942 na Rakitni, stanuje v Ljubljani KajuHova 5 MARJAN KOKOL akad slikarka rojena 1941 v Mariboru stanuje v Manbonj. Maistrova 32 TOMAŽ ZELEZNIK dipl. ekonomist roj^n 1952 v Mariboru stanuje v Mariboru, Aškerčeva 12 arhitekt, rojen 1938, stanuje v Ljubljani, Gornji trg 31 1976 sem iz jeze naredil „svoje" Novo glav Jakcev, Suhyjev in podobnih sem imel čez narj°‘, dostavil sem se na kraj, s katerega je Jakac ' ali naslikal vsaj 40 Novih mest. Tudi jaz Sam SV°*ega- koncu sem Novo mesto zažgal. ° n? sliki. Nočno silhueto kapiteljske cerkve '*v • e*° plameni požara, ki se je razvnel nekje •j. ^'dnega polja. Morda tudi v moji duši", nek*? Pripoveduje o koščku svojega življenja Marj ani' Novomeščan in sedanji Ljubljančan etjjn-nl. .?vič» inženir tehnične kemije, katerega ^°PiČ s^arstV0‘ Berovičevi poskusi s sk(J .em presegajo meje amaterizma, je član je gln? s*'karjev, ki sicer nima imena, ker pa jih krat/.Je 5e najlaže reči ..skupina osmih". Pred §ana !!n 80 razstavljali na Ptuju, v paviljonu Du-^Kvedra. gre r' l''an Sedej je ob njihovi razstavi zapisal, da ljubit91- UPino akademsko šolanih ustvarjalcev in fajli* .?v* pripadajo različnim poklicem, so °blikni nravi in usmeritev, različne so tudi skup6- Vne govorice. Dve sestavini pa sta karst ?rav vsem sodelujočim: ljubezen do sli-$t0p a ln Poglobljen, ekspresivni ustvarjalni po-8rj5nik’ Skupino tvorijo akademska slikarka Ida ^Tisk 8meC iz Maribora< njen mož in aka-Vojk-1 Ds*‘* Pred njo pa še nekaj del, ki vsebinski in oblikovni plati aJajo docela na robu znan-enofantastične literature. zdi, da delo s svojo naivnostjo in nedorečenostjo meče senco na umetniško polno in priznano zvrst znanstvenofantastične literature. p. o o premetencu Nemškega pisatelja in pesnika Rudolfa Hagelstangeja smo doslej na Slovenskem poznali le po prevodu romana „lgrača bogov", pripovedi o trojanskem princu Parisu, ki je z ugrabitvijo Helene, žene spartskega kralja Menelaja, izzval dolgoletno vojno med Grki in Trojanci. To vojskovanje je tema „lliade", Homerjeve velike pesnitve, Hagelstange pa je pred dvema letoma prozno obdelal tudi „Odisejo", 12.103 heksametrov obsežni ep, ki ga je „slepi pesnik" iz Smirne spesnil v 8. stol. PESEM odganja skrbi ^anc Baškovič se je navdušil f glasbo kot gimnazijec v i« li ,u Pr' Ljubljani. Vadil or0i v'r in potem naredil še parsko šolo. Vpisal se je na jHl^rvatorij, a v prvem let-do maja ni smel k po-' ker ni mogel redno pla-obu . šolnine. Pri tem šolske Djiv^1. niso poznale popus-Do petega v mesecu bi moral odšteti po 150 dinarjev, to pa je bila za tiste čase ogromna vsota. Doma na Žejnem so imeli res lepo kmetijo, toda toliko oče ni zmogel, saj je bilo v družini dvanajst otrok. Ko je bil mladi Baškovič za šolnino na konservatoriju v najhujši stiski, mu je priskočil na pomoč dr. Gerlovič in pla- feEnMr*'- r*:-7x \\pS\ ZAKUD/ Dosti je bilo že napisanega o kulturnih in posebej arheoloških bogastvih Dolenjske, toda vedno znova odkrivamo novosti, ki spodbujajo k ponovnemu pisanju. Prazgodovinska naselbina na Viru nad Stično in gomile okrog nje, gradišče na Marofu in gomile v Kandiji, Magdalenska gora, Valična vas, Vinkov vrh, Dolenjske Toplice, Vinji vrh, Šmarjeta, Mokronog, Libna in še dolgo bi lahko naštevali kraje, ki predstavljajo glavne točke kulturne zakladnice halštatskega in latenskega obdobja na Dolenjskem, Globo-dol. Pristava pri Trebnjem, grobišče na Bele-tovem vrtu v Novem mestu, Drnovo in vrsta drugih pa so iz časa rimske oblasti v naših krajih. Nekatere od teh točk so bile samo načete, na drugih so bila že prava sistematična arheološka raziskovanja in o njih so osnovna dejstva prav gotovo jasna. Za ugotavljanje podrobnosti iz življenja in običajev Ilirov, Keltov, Rimljanov in kasneje Slovanov v naših krajih pa bo potrebno čim večkrat zasaditi arheološko lopato v to neizčrpno zakladnico podatkov. Neizčrpno zato, ker se skoraj vsak dan pojavljajo nove najdbe in novi podatki, ki omogočajo včasih bolj, drugič manj važna spoznanja o naši preteklosti. In prav je, da nanjo gledamo s treznimi očmi in da jo hočemo spoznati čim bolje. Važen detajl pri tem delu pomeni arheološka topografija, to je zbiranje podatkov o stanju in ogroženosti že znanih najdišč in odkrivanje novih. To zanimivo delo, ki ga že več let izvajamo, daje bogate rezultate. Izdelan je bil načrt gomil, ki so v gozdu nad Malimi Brusnicami, načrt gradišča Grac pri Selih pri Zajčjem vrhu, odkrit pokrov rimske skrinje pepelnice v Velikih Brusnicah in letos spomladi ponovno odkrit vrhnji del rimskega nagrobnika v Dolenjih Lakovnicah, če naštejemo le najvažnejše; opravljenih je bilo nič koliko pogovorov z domačini in prehojen marsikak kilometer po lepi deželi pod Gorjanci. Ponovno najden rimski nagrobnik? Da. Nagrobnik so našli Zupančičevi iz Dol. La-kovnic že leta 1876, ko so po njivah „Na sobešni nabirali kamenje za zidavo nove hiše. Ali so tedaj našli tudi spodnji del nagrobnika z napisom, ni znano. Vrhnji del so vzidali poleg vrat in od tedaj je dostikrat vzbudil pozornost in ugibanja vaščanov in mimoidočih. Vzbudil je tudi pozornost arheologov, saj sta že leta 1889 in 1890 poročala o tej najdbi Leinmueller, konservator takratnega Deželnega muzeja v Ljubljani, in zgodovinar in arheolog Simon Rutar. Zupančičevi so v spomin na zidavo hiše vklesali v nagrobnik letnico 1876 in verjetno je prav to povzročilo, da ga niso že takrat prenesli v muzej. ŽALOST, KI NI SAMO NJEGOVA Že leta 1940 je bil sprejet v SKOJ. Bil je aktivist. Pomagal je zbirati orožje. Osebno pa je bil zadolžen za mladinski sektor Kot pri Semiču. Pomagal je ustanavljati mladinske aktive OF, preko katerih se je zbirala tudi hrana in obleka za prve partizane. Spominja se, kako je bilo s preskrbo čete na Kleču: „Naročeno mi je bilo, naj se povežem s to četo. Že nekaj mesecev prej sem dobil iz Novega mesta bicikel, ki mi je bil glavno prevozno sredstvo. S tem kolesom sem prekrižaril pol Bele krajine, včasih pa sem zapregel tudi domačega konja, saj je bilo vse več pomembnih nalog. Potrebno je bilo nesti nujno sporočilo do aktivista Babiča v Črnomelj, raznašati razne pozive in voziti hrano in obleko. Spominjam se, da so bili enkrat cel teden vsi dopisi, ki so prišli iz štaba na Kleču, opremljeni z geslom: ,.Maščujemo smrt heroja Toneta Tomšiča I" Partizanska Bela krajina je bila bogatejša in trdnejša tudi zaradi Dergančevih. V njihovi hiši so stanovali igralci slovenskega partizanskega gledališča in mnogi drugi, in ko se Franc Derganc spominja tistih časov, ne more razumeti, kako so se nekatere stvari po osvoboditvi drugače obrnile, kakor si jih je predstavljal. Toda njegova vitalna in humana narava je ostala neokrnjena. Če le more, naredi kaj dobrega za ljudi. Pri 'letošnjih semiških igrah, ki so pravzaprav nekaj posebnega, saj so to igre, v katerih nastopajo ekipe iz posameznih vasi, je referent za reklamo in ves je v ognju, ko pripovedujejo o teh preprostih kmečkih ljudeh, o kmetih in delavcih, o mladini, ki hoče za vsako ceno nekaj početi, ne samo sodelovati, temveč tudi zmagati. Derganc je poln načrtov, idej' in predvsem želja, da bi njegova Bela krajina doživela še večji razvoj, da bi bilo še več asfaltiranih cest in da bi bilo za vse ljudi dovolj kruha. Ko pa gleda semiške gorice, je žalosten. Moderni videndarji so z gradnjami vsepočez in brez vsakršne kontrole skoraj že uničili lepoto te čudovite gore. Toda to je žalost. ki ni samo nieaova. Pred nekaj leti je bil pri ometavanju hiše zakrit, sedaj pa je zopet viden. V dobrem stoletju, odkar je vzidan, je postal delček zgodovine Dolenjih Lakovnic. Ko smo ga ponovno odkrivali izpod ometa, se je zbrala skoraj cela vas. Ta je povedal to, drugi ono. Izvedeli smo, da je med vojno vas skoraj v celoti pogorela, ostale so le štiri hiše, med njimi Zupančičeva. Povedali so tudi, da so se pred hišo ustavljali učenci na šolskih izletih, ko jih je pot še zanesla v prijazne kraje ob poti na Mehovo. Porodila so se ugibanja o preteklosti, o prebivalcih in ne nazadnje tudi o vrednosti spomenika. In ravno pri tem moramo poudariti, da imajo rimski spomeniki in sploh arheološke najdbe veliko kulturno vrednost, vrednost pripovednika in razlagalca daljne preteklosti. Tega pa seveda ne moremo ovrednotiti samo z denarjem. Rimski kamniti spomeniki izven antičnih mestnih naselbin so na Dolenjskem zelo redki in s takim nagrobnikom, kot je ohranjen v Dolenjih Lakovnicah, bi močno obogatili in popestrili zbir-ko v muzeju. Zavedati se moramo namreč, da ga tam vidi več tisoč ljudi na leto in ne le ozek krog vaščanov in mimoidočih. Pomudimo se za trenutek še pri figuraliki in simboliki tega spomenika. Na obdelani apnenčasti plošči veliki 70 x 42 cm je v zatrepu izklesan orel z razprostrtimi krili in v levo obrnjeno glavo. Izdelan je precej rustikalno, vendar natančno. Nakazano ima perje in peruti, zelo pozorno pa je izdelano tudi oko. Ob straneh v zaklinih sta izklesana dva delfina. Ti se v rimskem kultu umrlih pojavljajo zelo pogosto in predstavljajo simbol miru. Orel je na nagrobnikih nekoliko redkejši, poleg spomenika iz Dol. Lakovnic poznamo še nekaj primerkov iz Emone in Celeie. Najprej se je orel pojavil kot vladarski , simbol na starem Vzhodu. Ljudje so ga obo- j ževali zaradi njegove bliskovitosti in nepre- | magljivosti pod nebom, zaradi ostrega pogleda in obvladovanja prostora. Postal je simbol nebes, vladarja, moči in nepremagljivosti, to pa se je seveda zelo močno zakoreninilo v antični mitologiji in umetnosti. Preko Grčije so ga prevzeli tudi Rimljani in nekoliko kasneje je postal legijski simbol, ki ga je „aquilifer" nosil na čelu legije. Postal je simbol rimske oblasti, kar se je še zlasti uveljavilo v provincah in se začelo odražati celo na nagrobnih spomenikih. V tem primeru pomeni ptico, ki nosi dušo umrlega v onostranstvo in je Jupitrov simbol. Nagrobnik je žal ravno na robu napisnega polja odbit. Iz napisa bi lahko izvedeli, kdo je bil tu pokopan, njegovo starost in stan pa tudi, kdo mu je postavil spomenik. To vse ostaja še naprej uganka, ki nam jo bo zemlj* morda nekoč odkrila. DANILO BREŠČAK Franc Derganc, štiriinpetdesetletni Semičan, upokojenec, Pomagal je ustanavljati mladinske aktive OF, preko katerih se je zbirala tudi spozna na dobra belokranjska vina in v njegovi kleti so steklenice najboljšega, kar premore vinorodna Bela krajina. ..Naročeno mi je bilo, naj se povežem s to četo. Že nekaj Belokranjska in še posebej semiš-ka vina so nekoč slovela daleč po svetu. Z vsakoletnim vinskim sejmom v metliški občini pa se ime kakovostnih vin Bele krajine znova pojavlja, ne samo kot tradicija, temveč predvsem kot kvaliteta, nujno sporočilo do aktivista Babiča v Črnomelj, raznašati razne pozive in voziti srcem pri svojih belokranjskih ljudeh in v semiških goricah, vendar je tudi letos prišli iz štaba na Kleču, opremljeni z geslom: ..Maščujmo smrt heroja Toneta trtje skoraj stoprocentno uničeno. Toda semiški in drugi vinogradniki v Beli krajini kljub vsemu vztrajajo in vse več je modernih, sodobnih vinogradov. Vinska klet v Metliki pa je bogatejša za nove sodelavce, kajti damo na ta način se tudi njene kapacitete originalnega domačega vina bogatijo. O Francu Dergancu, večnem popotniku, vedo ljudje vse najlepše. Zmerom je tam, kjer je potrebna človeška in tovarniška pomoč, in čeprav mu nekateri le more, naredi kaj dobrega za ljudi. Pri letošnjih semiških igrah, ki so Bil sem računovodja v Iskri, zaradi invalidnosti pa sem upokojen. Rad pomagam ljudem. Prosijo me, da jim napišem prošnjo ali da jim svetujem. Povedati moram, da nisem še nikomur nič zaračunal in da se vozim v deset let starem amiju in ne v luksuznih avtomobilih, kakor bi mi nekateri radi očitali. Na podeželju je še veliko preprostih ljudi, ki se bojijo uradov in vseh tistih poti, ki jih mora prehoditi navaden občan, preden pride do za-željenega cilja. Derganc ljubi tudi fotografijo. Njegova kamera neutrudno beleži vse, za kar se mu zdi, da ne sme zatoniti v pozabo: hramčke in originalne skoraj že uničili lepoto te čudovite gore. Toda to je žalost, ki ni samo njegova, spomin na fotografijah.