URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 27	Ljubljana, petek 26. julija 1985	Cena 100 dinarjev	Leto XL!I
1211.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na promet nepremičnin
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na promet nepremičnin, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 10. julija 1985 in na seji Zbora občin dne 10. julija 1985.
Št. 0100-120/85
Ljubljana, dne 10. julija 1985.
Predsednik
France Popit 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na promet nepremičnin
1.	člen
V zakonu o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72, 39/74, 11/79 in 23'33) se v 4. člčnu besedilo 1. točke spremeni tako, da se glasi:
»1. pri prenosu nezazidanih stavbnih zemljišč, kadar je ena od pogodbenih strank Občina ali sklad stavbnih zemljišč.<•
Besedilo 2. točke se spremeni tako, da se glasi:
”■2. če proda občan, društvo ali druga civilna pravna oseba kmetijsko zemljišče, kmetijsko zemljišče z gospodarskim poslopjem ali gozd organizaciji združenega dela, ki se ukvarja s kmetijsko ali gozdarsko dejavnostjo, kmetijski zemljiški skupnosti ali občanu, ki se šteje za kmeta po zakonu o kmetijskih zemljiščih, ima status združenega kmeta po zakonu o združevanju kmetov in je zdravstveno in pokojninsko zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti. Ce občan tako pridobljeno kmetijsko zemljišče, kmetijsko zemljišče z gospodarskim poslopjem ali gozd odtuji pred pretekom petih iet od dneva pridobitve, ali če mu v tem roku preneha eden od pogojev iz prejšnjega odstavka, ki so bili upoštevani ob uveljavitvi oprostitve plačila davka, se davek naknadno odmeri, razen če odda navedene nepremičnine družbeno-pravni osebi zaradi uveljavljanja pravice do preživninskega varstva kmetov.«
Besedilo 4. točke se spremeni .tako, da se glasi:
-4. če odkupi občina alt sklad stavbnih zemljišč nepremičnino, ki je potrebna za uresničevanje sprejetih prostorskih sestavin družbenih planov oziroma prostorskih izvedbenih aktov: oprostitev velja tudi za nakupe nadomestnih nepremičnin zo občane, prizadete v zvezi z izvajanjem navedenih aktov,-
Besedilo 7. točke se spremeni tako, da se glasi:
«•7. če gre za prvo prodajo stanovanjske hiše ali stanovanja kot posameznega dela stavbe vključno z garažo občanu, kadar je bila hiša oziroma stanovanje zgrajeno s sredstvi uporabnikov družoemii sredstev; za stanovanjsko hišo oziroma stanovanje se šteje tudi nedograjena stanovanjska hiša oziroma stanovanje; oprostitev se prizna pod pogojem, da kupec oziroma njegov zakonec nista lastnika vseljive stanovanjske hiše ali stanovanja, katerega površina presega 120 m^; v primeru solastništva zakoncev na stanovanjski hiši ali stanovanju njuna skupna deleža ne smeta presegati te površine; če je kupec oziroma njegov zakonec imetnik stanovanjske pravice na stanovanju v družbeni lastnini, se oprostitev prizna pod pogojem, da je družbeno stanovanje po nakupu stanovanjske hiše oziroma stanovanja izpraznjeno v roku dveh let; zavezancu se ob prodaji izda odločba o začasni oprostitvi plačila davka; če v roku dveh let davčnemu organu ni predloženo potrdilo 'stanodajalca, da je kupec stanovanje v družbeni lastnini izpraznil, se zavezancu odločba o začasni oprostitvi nadomesti z odločbo o odmeri dav-ka-
V 9 točki se za besedama -kmetijskih zemljišč« • doda besedi ->ali gozdov«.
Besedilo 14. točke se spremeni tako, da se glasi:
•■14. od kupnine, prejete za prodajo oziroma zamenjavo nepremičnin, ki jo prodajalec uporabi za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja, v katerega se bo prčselil sam oziroma njegov ožji sorodnik; oprostitev se prizna tudi za del kupnine, vložene v nakup ali gradnjo garaže, če se ta kupuje ali gradi s stanovanjsko hišo ali stanovanjem, v katerega se bo preselil prodajalec oziroma njegov ožji sorodnik; za ožje sorodnike se štejejo zakonec, otroci, posvojenci, starši in tisti, ki jih je zavezanec po zakonu dolžan vzdrževati; oprostitev je možno uveljaviti v roku dveh let po izvršeni prodaji; če prodajalec izkaže, da bo kupnino vložil v gradnjo oziroma nakup stanovanjske hiše, stanovanja ali garaže, se mu izda odločba o začasni oprostitvi plačila davka; če tak zavezanec v roku dveh let po izvršeni prodaji ne dokaže, da je vložil kupnino v nakup oziroma v gradnjo stanovanjske hiše, stanovanja ali garaže, se odločba o začasni oprostitvi nadomesti z odločbo o odmeri davka.
Če zavezanec, ki je bil na podlagi določbe prejšnjega odstavka oproščen davka oziroma njegov ožji sorodnik, kupljeno ali zgrajeno stanovanjsko hišo, stanovanje ali garažo pred pretekom petih lqt odtuji ali, če se v tem roku iz stanovanjske hiše ali stanovanja izseli, se zavezancu davek naknadno odmeri; davek se naknadno ne odmeri, kadar pride do odtujitve stanovanjske hiše ali stanovanja z garažo zaradi spremembe kraja zaposlitve ali upokojitve zavezanca oziroma njegovega zakonca, sklenitve ali razveze zakonske zveze, smrti zavezanca ali njegovega zakonca, v primeru rojstva ali posvojitve otroka ter v primeru nastopa invalidnosti zavezanca oziroma njegovega družinskega člana; zavezancu se davek naknadno ne odmeri tudi.
kadar pride do odtujitve stanovanjske hiše ali stanovanja z garažo, v katerega se je preselil njegov ožji sorodnik, če so pri njem izpolnjeni prej navedeni pogoji.«
Za 14. točko se dodajo nova 15., 16. in 17. točka, ki se glasijo:
»15. od kupnine, prejete za prodajo nepremičnin, ki jo prodajalec uporabi za nakup ali gradnjo poslovnega prostora, v katerem bo opravljal gospodarsko ali poklicno dejavnost; oprostitev je možno uveljaviti v roku dveh let po izvršeni prodaji; če prodajalec izkaže, da bo kupnino vložil v nakup ali gradnjo poslovnega prostora, se mu izda odločba o začasni oprostitvi plačila davka; če zavezanec v roku dveh let po izvršeni prodaji ne dokaže, da je vložil kupnino v nakup ali gradnjo poslovnega prostora, se odločba o začasni oprostitvi nadomesti z odločbo o odmeri davka.
Zavezancu se davek odmeri naknadno:
—	če v kupljenem oziroma zgrajenem poslovnem prostoru v roku enega leta po uveljavitvi oprostitve ne prične opravljati gospodarske ali poklicne dejavnosti ;
—	če v kupljenem oziroma zgrajenem poslovnem prostoru preneha opravljati dejavnost, ali če odtuji poslovni prostor, pred pretekom petih let od pričetka opravljanja dejavnosti.«
»16. če gre za prvo prodajo poslovnega prostora, zgrajenega s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev občanom za opravljanje dejavnosti, ki jih določi občinska skupščina; občinska skupščina določi tudi pogoje, pod katerimi se priznava davčna oprostitev.«
»17. od kupnine, prejete za prodajo nepremičnin, ki jo prodajalec uporabi za nakup -ali gradnjo kmetijskega gospodarskega poslopja oziroma za nakup kmetijskega zemljišča zaradi opravljanja kmetijske dejavnosti pod pogojem, da pridobi status kmeta po zakonu o kmetijskih zemljiščih in status združenega kmeta po zakonu o združevanju kmetov ter bo na podlagi opravljanja te dejavnosti zdravstveno in pokojninsko zavarovan; oprostitev je možno uveljaviti v roku dveh let po izvršeni prodaji; če prodajalec izkaže, da bo kupnino vložil v nakup ali gradnjo kmetijskega gospodarskega poslopja oziroma v nakup kmetijskega zemljišča, se mu izda odločba o začasni oprostitvi davka; če zavezanec v roku dveh let po izvršeni prodaji ne dokaže, da je vložil kupnino v nakup ali gradnjo kmetijskega gospodarskega poslopja oziroma v nakup kmetijskega zemljišča, se odločba o začasni oprostitvi nadomesti z odločbo o odmeri davka.
Zavezancu se davek odmeri naknadno:
—	če v roku enega leta po uveljavitvi oprostitve ne začne uporabljati kupljenega ali zgrajenega kmetijskega gospodarskega poslopja oziroma kmetijskega zemljišča za kmetijsko dejavnost in če v tem roku ne pridobi statusa kmeta, statusa združenega kmeta in se zdravstverfo irj pokojninsko ne zavaruje na podlagi opravljanja te dejavnosti;
—	če pred potekom petih let od pričetka opravljanja kmetijske dejavnosti odtuji kmetijsko gospodarsko poslopje ali kmetijsko zemljišče oziroma preneha izpolnjevati pogoje iz prejšnje alinee «
2.	člen
V 5. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se
»Pri zamenjavi nepremičnin je davčni zavezanec udeleženec v zamenjavi, ki daje v zamenjavo večvredno nepremičnino.«
3.	člen
V	6. členu se prvi in drugi odstavek spremeni tako, da se glasita:
»Davčna osnova za prometni davek je prometna vrednost nepremičnine takrat, ko nastane davčna obveznost. Davčna osnova je lahko tudi dogovorjena prodajna cena, če ta po mnenju davčnega organa ustreza prometni vrednosti nepremičnine. Pri gradbenih objektih je davčna osnova prometna vrednost in razlika med prometno in gradbeno vrednostjo. Gradbena vrednost objektov se ugotavlja po predpisih republiškega upravnega organa, pristojnega za stanovanjske zadeve, o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj.
Pri zamenjavi nepremičnin se ugotovi davčna osnova vsake nepremičnine posebej, na tej osnovi ugotovljena razlika pa se obdavči po stopnjah, ki veljajo za večvredno nepremičnino.«
4.	člen
Prvi odstavek 7. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Prometno in gradbeno vrednost nepremičnin ugotavlja davčni organ. Davčni zavezanec lahko predloži davčnemu organu gradbeno vrednost nepremičnine, ki jo je ugotovil stalni sodni cenilec.«
5.	člen
Drugi odstavek 8. člena se črta.
6.	člen
V	9. členu se prvi, drugi in tretji odstavek spremenijo tako, da se glasijo:
»Stopnje prometnega davka se določajo glede na prometno vrednost kvadratnega metra nepremičnine, pri gradbenih objektih pa tudi glede na gradbeno vrednost objekta.
Stopnje prometnega davka za kmetijska zemljišča so proporcionalne. Stopnje prometnega davka za nezazidana stavbna zemljišča in za druga zemljišča, ki se ne uporabljajo v kmetijske namene, so progresivne. Stopnje prometnega davka na prometno vrednost gradbenega objekta so proporcionalne, na razliko med prometno in gradbeno vrednostjo pa so progresivne.
Progresivne stopnje se določajo po sistemu stopničaste progresije.«
Za zadnjim odstavkom tega člena se doda nov odstavek, ki se glasi:
»Ce lastnik nepremičnino, ki jo je pridobil z nakupom ali darilom, odtuji pred pretekom petih let od pridobitve, se mu odmeri višji davek, kot je odmerjen po stopnjah, določenih po občinskem odloku v skladu s prejšnjimi odstavki tega člena. Višino povečane stopnje davka predpiše občinska skupščina.«
7.	člen
V	10. členu se za prvim odstavkom dodajo novi drugi, tretji in četrti odstavek, ki se glasijo:
»Občinske skupščine morajo uskladiti lestvico davčnih osnov z gibanjem cen nepremičnin v rokih, ki ne morejo biti daljši od dveh let.
Valorizacija davčnih osnov za gradbene objekte se izvrši na podlagi indeksa gibanja cen gradbenih objektov v družbeni lastnini, kot ga v začetku leta za preteklo leto ugotovi in objavi republiški upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve.
Valorizacija davčnih osnov za kmetijska zemljišča se izvrši na podlagi indeksa gibanja cen kmetijskih proizvodov v preteklem letu, kot ga v začetku leta za preteklo leto ugotovi In objavi republiški upravni organ, pristojen za kmetijstvo.«
V	sedanjem drugem odstavku, ki postane peti odstavek, se besede: »zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja in skladnega razvoja SR Slovenije« nadomestijo z besedami: »zaradi usklajevanja davčne politike v SR Sloveniji«.
8.	člen
Za tretjim odstavkom 11. člena se dodata nov četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»Zavezancu, kateremu je bila odločba o začasni oprostitvi plačila davka po določbah 7. točke, prvega odstavka 14. točke in prvega odstavka 15. točke 4. člena nadomeščena z odločbo o odmeri davka, se davek odmeri, kot da bi davčna obveznost nastala na dan, ko poteče rok za izpolnitev pogojev za davčno oprostitev.
Zavezancu, kateremu je bila priznana oprostitev po določbah drugega odstavka 14. točkg in drugega odstavka 15. točke 4. člena, se ob naknadni odmeri davka odmeri davek, kot da bi davčna obveznost nastala na dan odkritja, da zavezanec ne izpolnjuje pogojev za davčno oprostitev.«
9.	člen
Na koncu drugega odstavka 15. člena se pika nadomesti z vejico in doda besedilo: »če pa davek še ni bil plačan, se odločba o odmeri davka razveljavi.«
10.	člen
V	16. členu se v prvem odstavku črtata besedi »obnove postopka«.
11.	člen
V	prvem odstavku 17. člena se besedilo »od 2.000 do 100.000 dinarjev« nadomesti z besedilom »najmanj 30.000 dinarjev«.
V	drugem odstavku se besedilo »od 1.000 do 10 000 dinarjev« nadomesti z besedilom »najmanj 5.000 dinarjev«.
V	tretjem odstavku se besedilo »od 1.000 do 20.000 dinarjev« nadomesti z besedilom »najmanj 10.000 dinarjev«.
12.	člen
»Občinske skupščine so dolžne svoje odloke o davku na promet nepremičnin uskladiti s tem zakonom do 31. 12. 1985.
Do uveljavitve občinskih odlokov o davku na promet nepremičnin se davek od dohodkov iz premoženja. doseženih s prodajo nepremičnin, še naprej odmerja po določbah prvega in drugega odstavka 86. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82 in 9/85.)*
13.	člen
Zakonodajno-pravna komisija Skupščine Slovenije določi preč:šče.io besedilo zakona o davku na promet nepremičnin.
14.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 421-2/85
Ljubljana, dne 10. julija 1985.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Vinko Hafner 1. r.
1212.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju
Razglaša se zakon o spremembah in dopom... „n zakona o pripravništvu, strokovnih Izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične ' republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 10. julija 1985, na seji Zbora občin dne 10. julija 1985 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne
10.	julija 1985.	,
St. 0100-121/85
Ljubljana, dne 10. julija 1935.
Predsednik
France Popit 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju
1.	člen
V zakonu o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju (Uradni list SRS, št. 8/80) se v TI. poglavju za 3. členom doda nov 3. a člen, ki se glasi•
»3. a člen
Pripravnik po tem zakonu je delavec, ki po pridobljeni strokovni izobrazbi prvič sklene delovno razmerje ter delavec, ki se začne prvič usposabljati za dela in naloge, ustrezne strokovni Izobrazbi, ki si jo je pridobil med trajanjem delovnega razmerja.
Delavec, ki si med trajanjem delovnega razmerja pridobi višjo stopnjo strokovne izobrazbe v isti usmeritvi in začne opravljati tej izobrazbi ustrezna dela in naloge, se ne šteje za pripravnika, če je podobna ali enaka dela in naloge opravljal vsaj toliko časa, kolikor traja za pridobljeno strokovno izobrazbo predpisana pripravniška doba.«
2.	člen
5.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Za organizacijo in izvajanje pripravništva je odgovoren funkcionar oziroma predstojnik, ki vodi organ.
Program pripravništva obsega splošni in posebni
del.
Splošni del progrkma je enoten za vse pripravnike iste stopnje strokovne izobrazbe in obsega spoznavanje vloge, dela in organizacije organa, v katerem se opravlja pripravništvo.
Posebni del programa obsega praktično usposabljanje pripravnika za opravljanje del in nalog s področja, za katerega si je pridobil strokovno izobrazbo in na katerem se usposablja med pripravniško dobo.
Funkcionar oziroma predstojnik, ki vodi organ, predpiše na podlagi programa pripravništva program pripravnikovega dela.
Pripravnik mora biti seznanjen s programom svojega dela.«.
3.	člen
V	7. členu se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»Ne glede na določbo prejšnjega odstavka traja pripravniška doba pripravnikov, ki se usposabljajo za dela in naloge sodnika, javnega tožilca, javnega pravobranilca, odvetnika in sodnika za prekrške dve leti.
Delavcu, ki si med trajanjem delovnega razmerja pridobi višjo stopnjo strokovne izobrazbe v isti usmeritvi oziroma strokovno izobrazbo v drugi usmeritvi in se začne usposabljati za samostojno opravljanje tej izobrazbi ustreznih del in nalog, se predpisana pripravniška doba skrajša na polovico.«.
Dosedanji drugi odstavek tega člena postane četrti odstavek.
4.	člen
V	8. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»V primerih iz prejšnjega odstavka se pripravniška doba lahko skrajša največ za eno četrtino.«.
5.	člen
9.	in 10. člen se črtata.
6.	člen
11.	člen se spremeni tako. da se glasi:
»Pravilnik o programu in organizaciji pripravništva za pripravnike, ki se usposabljajo v državni upravi in pravilnik o programu in organizaciji pripravništva za pripravnike, ki se usposabljajo v pravosodju, izda funkcionar, ki vodi republiški upravni organ, pristojen za upravo in pravosodje: k pravilniku za področje državne uprave si predhodno pridobi mnenje funkcionarjev, ki vodijo druge republiške upravne organe, k pravilniku za področje pravosodja pa mnenje predstojnikov republiških pravosodnih organov.«.
7.	člen
V	ITI. poglavju se za 11. členom doda nov 11. a člen, ki se glasi:
»11. a člen
Strokovni izpit po tem zakonu opravljajo:
— pripravniki, ki se usposabljajo v državni upravi oziroma v pravosodju;
— delavci, ki jih k opravljanju strokovnega izpita po tem zakonu zavezujejo drugi predpisi ali splošni akti (v nadaljnjem besedilu: delavci, ki niso pripravniki).
Delavci, ki niso pripravniki in pripravniki iz tretjega odstavka 7. člena zakona, ki so že opravili strokovni izpit v skladu z drugimi predpisi, opravljajo strokovni izpit po programu, Id ga za vsak primer posebej določi funkcionar, ki vodi republiški upravni organ, pristojen za določeno področje. Program obsega vsebine, pomembne za delo v državni upravi oziroma v pravosodju, id niso bile zajete s programom strokovnega izpita, ki ga je delavec že .opravil.
Pripravniki opravljajo strokovni izpit po končani pripravniški dobi, delavci, ki niso pripravniki, pa v roku enega leta od sklenitve delovnega razmerja oziroma od razporeditve k delom in nalogam, za katere se zahteva strokovni izpit.«.
8.	člen
V	12. členu se doda nov drugi odstavek, Iti se glasi:
»Pri delavcih, ki. niso pripravniki, se s strokovnim izpitom ugotavlja sposobnost samostojnega opravljanja del in nalog, ki so značilne za določeno področje v državni upravi oziroma v pravosodju na katerem delavec dela.«.
9.	člen
V	drugem odstavku 13. člena se beseda »šolske« nadomesti z besedo »strokovne«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Program posebnega dela strokovnega izpita je prilagojen delom in nalogam, za katere se je pripravnik usposabljal oziroma delom in nalogam, ki jih bo opravljal delavec, ki ni pripravnik. Posebni del izpita se opravlja pisno in ustno.«.
10.	člen
V	prvem odstavku 16. člena se besedi »šest mesecev« nadomesti z besedama »eno leto«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Diplomirani pravnik iz prejšnjega odstavka, ki je že opravil strokovni izpit v skladu z drugimi predpisi, ne opravlja splošnega dela strokovnega izpita, pravosodnega izpita pa ne opravlja iz tistih pravnih področij, iz katerih je strokovni izpit že opravil. Pravna področja, iz katerih mora diplomirani pravnik v takem primeru opraviti izpit, določi republiški upravni organ, pristojen za upravo in pravosodje.«.
11.	člen
Prvi odstavek 17. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Pripravniki, ki se usposabljajo za dela in naloge v državni upravi oziroma v pravosodju, opravljajo posebni del strokovnega izpita iz splošnega upravnega postopka in iz materialnih in procesnih predpisov s področja, za katerega so se usposabljali. Delavci, ki niso pripravniki pa opravljajo posebni del strokovnega izpita iz splošnega upravnega postopka in iz materialnih in procesnih predpisov s področja, na katerem delajo.«.
V	drugem odstavku se besedilo do dvopičja spremeni tako, da se glasi:
»Izpiti iz materialnih in procesnih predpisov se opravljajo po naslednjih področjih:«.
URADNI LIST SRS -----------------
Deseta alinea drugega odstavka pa se spremeni tako, da se glasi: »— informiranje«.
12.	člen
20. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Kandidat, ki strokovnega izpita ni opravil, ga ima pravico ponovno opravljati v roku, ki ga določi izpitna komisija.
Kadar kandidat opravlja strokovni izpit iz 15. člena zakona in izpitna komisija negativno oceni njegovo Žnanje iz posameznega pravnega področja lahko določi, da izpit s tega področja ponovi v roku, ki ga določi izpitna komisija.
Če je praktična naloga s tega področja pozitivno ocenjena, je kandidat ne ponavlja.«.
13.	člen
V	21. členu se beseda »spričevalo« nadomesti z besedo »potrdilo« v ustreznem sklonu.
14.	člen
V	23. členu se v prvem odstavku beseda »pridobivanje« nadomesti z besedama »posodabljanje, dopolnjevanje«.
15.	člen
V	33. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Preizkus znanja iz prejšnjega odstavka mora v
roku šestih mesecev od dneva imenovanja opraviti tudi delavec, ki je imenovan za inšpektorja «.
16.	člen
35. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Preizkus znanja ne opravlja uradna oseba oziroma inšpektor, ki je opravil strokovni izpit za visoko ali višjo izobrazbo, katerega sestavni del je tudi upravni postopek.
Funkcionar, ki vodi upravni organ oprosti preizkusa uradno osebo oziroma inšpektorja, ki je v zadnjih treh letih uspešno opravljal dela in naloge pri reševanju upravnih zadev.«.
17.	člen
45. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Določbe 11. člena, prve alinee prvega odstavka in drugega odstavka 11. a člena ter 22. člena se ne uporabljajo za delavce v državni upravi, za katere program in organizacijo pripravništva ter strokovne izpite urejajo posebni predpisi.«.
18.	člen
Delavci, ki niso pripravniki, pa jih k opravljanju strokovnega izpita po tem zakonu zavezujejo drugi predpisi ali splošni akti in so v državni upravi oziroma v pravosodju sklenili delovno razmerje pred uveljavitvijo tega zakona, morajo strokovni izpit opraviti v roku, ki ga določi funkcionar oziroma predstojnik. ki vodi organ. Ta rok ne sme biti krajši od šestih mesecev in ne daljši od dveh let.
Obveznost iz prejšnjega odstavka ne velja za delavce, ki so do uveljavitve tega zakona najmanj pet let opravljali v državni upra'«' oziroma v pravosodju delo in naloae s n-odročja. iz katerega bi strokovni izpit morali opraviti.
19.	člen
Pripravniki iz prvega odstavka 3. člena tega zakona, katerih pripravniška doba je bila po dosedanjih predpisih določena na eno leto, delovno razmerje pa so sklenili pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo in zaključijo usposabljanje po doslej veljavnem programu pripravništva, razen v primeru, da se sami odločijo za usposabljanje po novem programu.
, Diplomirani pravniki iz prvega odstavka 16. člena zakona, ki so se po dosedanjih predpisih usposabljali v pravosodnih organih šest mesecev, usposabljati pa so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo in zaključijo usposabljanje po doslej veljavnem programu usposabljanja, razen v primeru, da se sami odločijo za usposabljanje po novem programu.
20.	člen
Funkcionar, Iti vodi republiški upravni organ, pristojen za upravo in pravosodje, izda izvršilna predpisa iz 6. člena tega zakona najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
21.	člen
Zakonodajno-pravna komisija Skupščine SR Slovenije določi prečiščeno besedilo tega zakona.
22.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 117-13,85
Ljubljana, dne 10. julija 1985.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Vinko Hafner 1. r.
1213.
Na podlagi tretje alinee drugega odstavka 244. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 335. in 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 71. člena, tretjega odstavka 254. člena, 341 in 343. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne
10.	julija 1985 sprejela
ODLOK
o sprejemu predloga dogovora o temeljih skupne zemljiške politike
I
Skupščina Socialistične republike Slovenije spre-*., jema predlog dogovora o temeljih skupne zemljiške politike, ki ga je Skupščini SR Slovenije predložil Zvezni izvršni svet.
II
Skupščina Socialistične republike Slovenije določa za svojega predstavnika, ki bo podpisal dogovor, tovariša Lojzeta Senegačnika, namestnika predsednika Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Tovariša Lojzeta Senegačnika predlaga
Skupščina SR Slovenije v odbor za spremljanje uresničevanja dogovora.
III
Skupščina SR Slovenije pooblašča svojega predstavnika da predlaga, naj se v končnem besedilu dogovora opravijo spremembe in dopolnitve posameznih členov oziroma da lahko sprejme predloge sprememb in dopolnitev posameznih členov, ki so jih dali drugi udeleženci do govor 9, kolikor gre za spremembe in dopolnitve, ki bistveno ne spreminjajo vsebine dogovora.
St. ZS 465-1/85
Ljubljana, dne 10. julija 1985.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Vinko Hafner 1. r.
1214.
Na podlagi 335. člena in 19. alinee prvega odstavka 342. člena, v zvezi s 4. alineo 344. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 4. alinee drugega razdelka 70. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 108. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na predlog Predsedstva Socialistične republike Slovenije in Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 10. julija 1985 sprejela
ODLOK
o razrešitvi in imenovanju namestnika predsednika in članov Komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Socialistične republike Slovenije
Razrešijo se:
Viktor Avbelj, dolžnosti namestnika predsednika komiteja,
Andrej Brvar, Mihael Petrič, Janez V i p o t -ni k in Janez Zemljarič dolžnosti člana komiteja.
Imenujejo se:
za namestnika predsednika komiteja:
France Popit, predsednik Predsedstva SR Slovenije,
za elane komiteja:
Robert Černe, predsednik Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije,
Božidar Gorjanc, predsednik Republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije,
Edvard Pavčič, komandant Republiškega štaba za teritorialno obrambo SR Slovenije,
Miha Ravnik, sekretar Predsedstva Centralnega komiteja Zveze Komunistov Slovenije,
Dušan Šinigoj, predsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
St. 111-6/85
Ljubljana, dne 10. julija 1985.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r.
1215.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 346. člena ustave Socialistične republike Slovenije, tretjega odstavka 121. člena zakona o Službi družbenega knjigovodstva (Uradni list SFRJ, št. 70/83), prvega razdelka 73. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 10. julija 1985 sprejela
ODLOK
o potrditvi statuta Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji
Skupščina Socialistične republike Slovenije potrjuje statut Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, ki ga je dne 31. 5. 1985 Skupščini SR Slovenije predložila Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji.
St. 023-89/85
Ljubljana, dne 10. julija 1985.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Vinko Hafner 1. r.
1216.
Na podlagi 16. alinee prvega odstavka 342. člena ustave SR Slovenije, 14. alinee I. razdelka 71. člena, tretjega odstavka 254. člena in 322. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 155. člena zakona o usmerjenem izobraževanju je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 10. julija 1985 sprejela
ODLOK
o soglasju k statutom visokošolskih organizacij združenega dela
Skupščina SR Slovenije daje soglasje k naslednjim statutom:
— Fakultete za strojništvo v Ljubljani,
— Visokošolske temeljne organizacije združenega dela za živinorejo Biotehniške fakultete v Ljubljani,
— Visokošolske temeljne organizacije združenega dela za gozdarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani,
— Visokošolske temeljne organizacije združenega dela za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani,
— Visokošolske temeljne organizacije združenega dela za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani,
— Višje agronomske šole v Mariboru,
ki so jih navedene visokošolske organizacije združenega dela predložile v soglasje Skupščini SR Slovenije.
St. 022-91/85 022-98/85 022-94/85
Ljubljana, dne 10. julija 1985.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Vinko Hafner 1. r.
1217.
Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi SR Sjlovenije in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na prošnji obsojencev
ODLOK
o pomilostitvi obsojenih oseb
1.	člen
Izvršitev neprestanega dela kazni zapora se odpusti :
Pavloviču Vladimirju, rojenemu leta 1955 v Koritnem, občina Slovenska Bistrica se odpusti neprestani del kazni zapora iz kazni dveh let in osmih mesecev zapora.
2.	člen
Izrečena kazen zapora se zniža:
Rističu Vladu, rojenemu leta 1963 v vasi To-lisa, občina Gradačac se kazen enega leta ih osmih mesecev zapora zniža za šest mesecev.
St. 25-1/85
Ljubljana, dne 17. julija 1985.
Predsednik
France Popit 1. r.
r	1218.
Na podlagi drugega odstavka 53. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84) izdaja Republiški komite za industrijo in gradbeništvo
PRAVILNIK
o načinu in postopku oddaje graditve objektov
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom se ureja način in postopek oddaje graditve objektov:
—	z javnim razpisom,
—	z zbiranjem ponudb na podlagi poprej razpisanega natečaja o primernosti in
—	z neposredno pogodbo.
2.	člen
Predmet oddaje je lahko:
—	graditev objektov,
—	posamezna faza graditve,
—	rekonstrukcija objekta ali njegovega dela,
—	montaža in vgraditev napeljav, naprav in opreme.
3.	člen
Pogoje javnega razpisa ali zbiranja ponudb na Podlagi poprej razpisanega natečaja o primernosti (v nadaljnjem besedilu: natečaj o primernosti) določi investitor,
Pri določanju pogojev iz prejšnjega odstavka mora investitor omogočiti enakopravno udeležbo vsem organizacijam združenega dela, ki so vpisane v sodni register za opravljanje dejavnosti, v katero spadajo
dela oziroma storitve, ki so predmet razpisa oziroma natečaja o primernosti.
Investitor skrbi za pravilno izvedbo javnega razpisa, za zbiranje ponudb na podlagi natečaja o primernosti izvajalcev oziroma za neposredno oddajo graditve objekta.
4.	člen
Investitor mora objaviti javni razpis oziroma natečaj o primernosti v Uradnem listu SR Slovenije in določiti rok za predložitev ponudb. Ta ne sme biti krajši od 30 dni in začne teči od dneva objave.
Enak oglas lahko objavi investitor tudi v dnevnem časopisju.
II.	JAVNI RAZPIS
5.	člen
Postopek javnega razpisa traja od objave v Uradnem listu SR Slovenije do izročitve obvestila ponudnikom o postopku in izboru najugodnejšega ponudnika ali obvestila, da je bil razpis neuspešen.
Razpis je neuspešen:
—	če do razpisanega roka niso predložene najmanj tri ponudbe,
—	če nobena od prispelih ponudb ne vsebuje elementov, po katerih je mogoče izbrati najugodnejšo,
—	če so vse prispele ponudbe neveljavne.
Ponudba je neveljavna:
—	če je potekla veljavnost ponudbe (opcija),
—	če ponudbena dokumentacija (predračun in priloge) ni podpisana in nima pečata organizacije združenega dela — ponudnika,
—	če ne vsebuje cene oziroma, če na osnovi ponudbe cena ni določljiva,
—	če se ponudba ne nanaša na predmet razpisa.
6.	člen
Postopek javnega razpisa vodi v investitorjevem imenu strokovna komisija, ki jo imenuje investitor v skladu s svojim samoupravnim splošnim aktom.
Komisijo sestavljajo najmanj trije člani. Njeno delo vodi član, ki ga za to delo določi investitor.
Postopek javnega razpisa oziroma natečaja o primernosti lahko vodi v investitorjevem imenu tudi organizacija združenega dela, ki jo pooblasti investitor.
7.	člen
Objava javnega razpisa mora vsebovati:
1.	firmo oziroma ime investitorja,
2.	predmet razpisa iz 2. člena tega pravilnika,
3.	kraj, datum, čas in osebo, pri kateri se lahko dvigne razpisana dokumentacija — projekt za razpis,
4.	način, kraj in čas, kjer se lahko dobijo potrebni podatki in razlage za izdelavo ponudbe,
5.	naziv objekta oziroma predmeta razpisa,
6.	orientacijsko vrednost objektov,
7.	lokacijo objektov,
8.	predvideni f-ok pričetka oziroma dokončanja
del,
9 merila za izbiro najugodnejše ponudbe,
10.	rok za oddajo ponudbe (datum, naslov, čas),
11.	kraj, prostor, datum in uro javnega razpisa (odpiranja ponudb itd....),
12.	rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izidu, ki ne more biti daljši Od 45 dni od dneva odpiranja ponudb.
Investitor lahko v objavi določi še druge pogoje in posebnosti.
8.	člen
Investitor mora takoj po objavi javnega razpisa dati ponudnikom naslednjo dokumentacijo:
1.	podatke c investiciji (tehnične in ekonomske),
2.	projektno nalogo ali idejni projekt ali projekt za razpis, izdelan v takem obsegu, da je na podlagi njega možno izdelati ponudbo,
3.	podatke o lokaciji, zemljišču, prometnih, tehnoloških in ekoloških pogojih,
4.	enotni popis del (praviloma s šiframi) s količinami (projektantskimi izmerami),
5.	predračunsko oceno vrednosti razpisanih del,
6.	roke in dinamiko izvedbe razpisanih del,
7.	način in zagotovitev plačil,
8.	merila za izbor najugodnejše ponudbe,
9.	zahtevo glede oblike ponudbe,
10.	zahtevo po vrsti ponudbe (po enoti mer, skupna vrednost, ključ v roke itd.),
11.	način obračuna (po izmerah, po fakturah, tranšah itd.),
12.	navedbo oseb, kraja in časa za pridobitev dopolnilnih podatkov,
13.	garancijski rok,
14.	način zavarovanja izpolnitve obveznosti (garancija za ponudbo, rok, kvaliteto itd.),
15.	pogodbeno kazen,
16.	pogoje gradbišča (dostopi, zemljišče, energija, soglasja itd.),
17.	pogoje kvalitete in načina dokazovanja,
18.	ugodnosti investitorja, ki naj jih ponudniki upoštevajo,
19.	druge podatke iz dokumentacije (podatke o raziskavah, vremenski pogoji, surovinske baze itd.).
9.	Sen
Ponudnik predloži ponudbo za javni razpis investitorju v roku, ki je naveden v objavi in mora vsebovati :
1.	firmo oziroma ime ponudnika,
2.	podatke o registraciji,
3.	zahtevane reference,
4.	ponudbeni' predračun s prilogami:
—	predračun del (po vrstah del, po postavkah, po enoti, na ključ, celotno vrednost itd.),
—	cenike materialov in storitev gradbene mehanizacije,
—	delež stroškov kooperantov,
—	strukturo cen,
—	opcijo ponudbe,
—	dinamiko plačil,
—	način določanja in obračuna razlik v ceni,
—	druge podatke glede določljivosti cene in obračuna,
—	podatke, na katerih temelji predračun,
—	zagotovilo o upoštevanju delovnih in življenjskih pogojev, kot jih (Moča ustrezen samoupravni sporazum o minimalnih standardih zaposlovanja v gradbeništvu.
5.	roke oziroma dinamiko graditve,
6.	način obračunavanja del (pogodbenih, več, manj, dodatnih, nepredvidenih del),
7.	garancijske roke in načine zavarovanja izpolnitve obveznosti oziroma jamstva,
8.	zagotovljeno kvaliteto ih način dokazovanja,
9.	projekte, grafične, slikovne in tekstualne predloge in razlage, prospekte, utemeljitve, variantne predloge in rešitve, vzorce in: drugo po lastni presoji ponudnika,
10.	ugodnosti, ki jih nudi ponudnik investitorju,
. 11. navedbo pooblaščene osebe ali službe ponudnika, ki daje razlage in tolmačenja na zahtevo investitorja v zvezi s ponudbo,
12.	samoupravni splošni akt o združevanju dela in sredstev z navedbo glavnega nosilca in medsebojnih obveznosti, odgovornosti in jamstva,
13.	druge podatke, zahtevane v javnem razpisu oziroma po lastni presoji ponudnika.
10.	člen
Javni razpis se opravi tako, da dajo ponudniki na podlagi objave in v skladu s pogoji razpisa pisne ponudbe.
11.	člen
Ponudbo lahko dajo le organizacije združenega dela in drugi subjekti iz 49. člena zakona o graditvi objektov, registrirani za dejavnost, v katero spadajo dela, ki se oddajajo.
Ponudnik lahko predloži samo eno ponudbo. Ponudba je lahko izdelana v več variantah, vendar se vse variante štejejo za eno ponudbo.
12.	člen
Ponudbo z dokumentacijo izroči ponudnik investitorju ali neposredno komisiji v zapečatenem ovitku s spremnim dopisom, na katerem je navedeno, na katero zadevo se ponudba nanaša in označba ponudbe ter število ovitkov. Če je dokumentacija obsežna je lahko razdeljena po več ovitkih, pri čemer morajo biti le-ti označeni po zaporedju in njihovo število navedeno v dopisu.
Na vsakem ovitku s ponudbeno dokumentacijo mora biti naveden naslov investitorja, označba: *-ne odpiraj, ponudba!« in navedeno, na katero zadevo se nanaša ponudba, $ri jo daje ponudnik.
Na vsakem prejetem ovitku (dopisu) mora investitor označiti vrstni red prejema, dan rn uro preje« ma in to potrditi s pečatom in podpisom odgovorne osebe.
Investitor mora vse prejete ponudbe izročiti komisiji ob nri, ki je določena v javnem razpisu.
13.	člen
Pri javnem razpisu se upoštevajo samo pravočasno prispele ponudbe, z vsemi sestavnimi deti iz. 9. člena tega pravilnika.
Za pravočasno se šteje ponudba, ki jo je prevzel investitor ali komisija v roku, ki je bil določen v objavi javnega razpisa.
Nepravočasna pomsdba in ponudba, kateri ni priložena predpisana dokumentacija, ne more biti upoštevana na javnem razpisu in se vrne ponudniku
v zaprtem ovoju.
14.	člen
Javni razpis z vsemi pravočasno prispelimi ponudbami se opravi na kraju in v prostorih ter na dan in ob uri, kot je to določeno v objavi, ne glede na to, ali so pooblaščeni predstavniki ponudnikov navzoči ali ne.
15.	člen
Pred pričetkom javnega razpisa navzoči predstavniki ponudnikov izročijo komisiji pooblastila za njihovo zastopanje pri javnem razpisu.
Javnemu razpisu lahko prisostvujejo tudi druge osebe, njihova prisotnost pa se ločeno ugotovi v zapisniku.
16.	člen
Javni razpis se lahko izvede, če so pravočasno priložene najmanj tri ponudbe.
Če so prispele manj kot tri ponudbe; se javni razpis ne izvede. Šteje se-, da javni razpis ni uspel in se ponudnikoma vrne ponudba v zaprtem ovoju.
17.	člen
Ce javni razpis ni uspel zaradi premajhnega števila ponudb, mora investitor ponoviti javni razpis pod enakimi ali drugimi pogoji,
Ce tudi ponovni javni razpis ne uspe, lahko investitor odda dela z nepostedno pogodbo.
18.	člen
Javni razpis začne komisija s tem, da ugotovi:
1.	vse pravočasno prejete ponudbe z imeni ponudnikov,	'
2.	vse nepravočasno prejete ponudbe,
3.	imena navzočih predstavnikov ponudnikov in drugih prisotnih,
4.	imena ponudnikov, katerih predstavniki niso navzoči.
19.	člen
Ko ugotovi, kar je določeno v prejšnjem členu tega pravilnika, odpre komisija ovitke z dokumentacijo in ugotovi, kateri ponudniki izpolnjujejo pogoje, da se lahko naprej udeležujejo javnega razpisa oziroma ali se javni razpis lahko izvede. Nato odpre ovitke s ponudbami tistih ponudnikov, ki izpolnjujejo pogoje za nadaljnjo udeležbo pri javnem razpisu in sicer po vrsti, kot je ponudbe prejela ter seznani z njihovo vsebino navzoče ponudnike.
Od ure, ki je določena za začetek javnega razpisa, noben ponudnik ne more več spremeniti svoje ponudbe in je tudi ne nadomestiti z novo ponudbo.
»
20.	člen
O javnem razpisu se vodi zapisnik; vanj je treba zapisati zlasti:	z
1.	kraj, dan in uro, ko se je pričelo z odpiranjem ponudb, .
2.	imena članov komisije,
3.	imena navzočih predstavnikov ponudnikov,
4.	imena drugih navzočih,
5.	imena ponudnikov, Ki niso navzoči pri javnem razpisu,
6.	rezultat pregleda ponudbene dokumentacije ter navedbo ponudnikov, ki ne izpolnjujejo pogojev za nadaljnjo udeležbo v javnem razpisu z navedbo razlogov za to,
7.	vrstni red odpiranja ponudb ter podatke iz vsake posamezne ponudbe,
8.	ugotovitev, da je postopek javnega razpisa potekal po predpisih.
Ce predstavniki ponudnikov zahtevajo, se vpišejo v zapisnik tudi njihove pripombe k delu komisije, k poteku javnega razpisa in na vsebino zapisnika.
21.	člen
Zapisnik podpišejo člani komisije in navzoči predstavniki ponudnikov.
Ce kateri izmed predstavnikov noče podpisati zapisnika, je treba to ugotoviti v zapisniku in navesti razloge, zakaj je odklonil podpis.
S podpisom zapisnika o javnem razpisu se šteje, da je javni razpis končan.
22.	člen
Kopijo ali prepis zapisnika o javnem razpisu je treba poslati vsem ponudnikom v osmih dneh po končanem javnem razpisu.
23.	člen
Po končanem javnem razpisu komisija obravnava morebitne pripombe ponudnikov k zapisniku, preveri pravilnost podatkov, izvrši računsko kontrolo ponudbe glede količine, cene, kakovosti del in podobno, popravi morebitne računske napake, primerja posamezne podatke o ponudbah s pogoji javnega razpisa in ugotovi odstopanja.
Po ugotovitvah iz prejšnjega odstavka sestavi kod misija obrazloženo poročilo ter razvrsti ponudnike in navede ponudnika, za katerega misli, da je dal najugodnejšo ponudbo glede na’ pogoje javnega razpisa.
Zapisnik o javnem razpisu, dokumentacijo, ponudbe in svojo obrazloženo pordčilo z mnenjem o najugodnejši ponudbi mora poslati komisija investitorju v roku, katerega ji je določil investitor v svojem aktu, s katerim jo je imenoval.
24.	člen
Po prejemu zapisnika o javnem razpisu z obrazloženim poročilom komisije In mnenjem o najugodnejši ponudbi, investitor ugotovi, ali je bil javni razpis pravilno izveden.
Ce ugotovi, da postopek javnega razpisa m bil pravilen, mora v 10 dneh po prejemu gradiva iz prejšnjega odstavka odločiti, da je neveljaven.
25.	člen
Ce investitor ugotovi, da je javni razpis uspel, mora v roku iz drugega odstavka 24. člena tega pravilnika odločiti o tem, katero ponudbo sprejme in navesti razloge, zaradi katerih je sprejeto ponudbo ocenil kot najugodnejšo.
Ce ugotovi, da javni razpis ni uspel, mora in ve- , stitor v roku Iz drugega odstavka 24. Sena tega pravilnika odločiti, da javni razpis ni uspel in navesti razloge.
26.	Sen
Odločitev iz drugega odstavka 24. člena tega praJ vilnika mora poslati investitor vsem ponudnikom v 10 dneh, odločitev iz prvega in drugega odstavka 25. člena tega pravilnika pa v roku, ki ga je v objavi o javnem razpisu določil za obvestitev ponudnikov o tem, ali je sprejel kakšno ponudbo in katere.
27.	člen
Investitor mora s ponudnikom, katerega ponudbo je v postopku javnega razpisa ocenil kot najugodnejšo, skleniti pogodbo v roku 30 dni od svoje odločitve.
III.	ZBIRANJE PONUDB NA PODLAGI POPREJ t RAZPISANEGA NATEČAJA O PRIMERNOSTI
28.	člen
Natečaj o primernosti se praviloma izvede v primerih, ko so predmet razpisa posebej zahtevni-in obsežni objekti, specialna dela, zahtevana izredna kvaliteta in usposobljenost izvajalcev, njihovih delavcev in opreme in v drugih primerih po oceni investitorja.
29.	člen
Objava natečaja o primernosti mora vsebovati:
1.	firmo oziroma ime investitorja,
2.	naziv objekta oziroma predmet natečaja,
3.	lokacijo objektov,
4.	orientacijsko vrednost objektov,
5.	predvideni rok izvajanja del,
6.	merila za izbiro najugodnejše ponudbe,
7.	rok za oddajo ponudbe,
8.	rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izidu, ki ne more biti daljši od 45 dni od roka oddaje ponudbe.
Investitor lahko v objavi razpiše še druge pogoje in posebnosti.
30.	člen
Natečaja o primernosti se udeležijo ponudniki s pismeno prijavo. Prijava mora vsebovati podatke, ki so zahtevani v objavi in jo je treba vložiti v roku, določenem v objavi.
31.	člen
Investitor mora v roku 45 dni po natečaju o primernosti odločiti, katere ponudnike je izbral za primerne.
Odločitev iz prejšnjega odstavka z obrazložitvijo mora investitor poslati vsem ponudnikom, ki so se udeležili natečaja.
32.	člen
Po končanem natečaju o primernosti povabi investitor vse ponudnike, ki jih je izbral za primerne, da v roku, določenem v pogojih razpisa, vložijo svoje ponudbe.
33.	člen
Investitor mora dati ponudnikom poleg dokumentacije, kot je določeno v 8. členu tega pravilnika, še podatke o postopku, pogojih, času in kraju oddaje ponudb ter izvedbe razpisa (odpiranja ponudb).
34.	člen
Vsebina ponudbe je določena v 9. členu tega pravilnika.
35.	člen
Določbe tega pravilnika o postopku javnega razpisa se smiselno uporabljajo tudi v postopku za oddajo del po zbranih ponudbah na podlagi poprej razpisanega mtečaja o primernosti.
IV.	NEPOSREDNA POGODBA
36.	člen
Investitor sme z neposredno pogodbo oddati graditev objekta ali izvedbo posameznih del na objektu:
1.	če predračunska vrednost graditve objekta ne presega 150,000.000 dinarjev oziroma, če vrednost posameznih del ne presega 15,000.000 dinarjev,
2.	če gre za graditev stanovanjskih objektov, ki jih gradijo samoupravne stanovanjske skupnosti v okviru družbeno usmerjene stanovanjske graditve v skladu s sklenjenim družbenim dogovorom ali samoupravnim sporazumom, v katerem so določeni pogoji in dinamika graditve teh objektov,
3.	če gre za nujne intervencije po nesrečah ali drugih nepredvidenih dogodkih, da se nemudoma opravijo njihove škodljive posledice (naravne nesreče, potresi, požari in drugi izredni dogodki),
4.	če niti s ponovljenim javnim razpisom oziroma natečajem o primernosti ni bilo mogoče izbrati najugodnejšega ponudnika,
5.	če je ogrožena varnost ljudi in objektov in bi povzročil postopek javnega razpisa večjo škodo,
6.	če je za taka dela specializiran samo en izvajalec,
7.	če gre za dela izredno zaupnega značaja manjšega obsega.
Zneski iz 1. točke prejšnjega odstavka bodo revalorizirani na koncu vsakega leta na podlagi indeksov gradbenih cen, ki jih objavlja Zvezni zavod za statistiko.
V.	ODDAJANJE DEL PROIZVAJALCEM
67. člen
Dolov'••••c 'tega pravilnika se. smiselno uporabljajo tudi za oddajo instalacijskih, gradbenih zaključnih in drugih del, ki so sestavni del ponudbe izvajalca — ponudnika. Ponudbe za ta dela morajo podizvajalci oddati v roku, ki bo omogočil izvajalcu — ponudniku pravočasno izdelavo ponudbe.
VI.	PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
38.	člen
Oddajanje gradnje objekta z javnim razpisom ali z natečajem o primernosti, ki se je začel pred uveljavitvijo tega pravilnika, se nadaljuje in konča po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega pravilnika.
39.	člen
Z uveljavitvijo tega pravilnika se preneha na območju SR Slovenije uporabljati pravilnik o načinu in postopku za oddajanje investicijskih objektov v graditev (Uradni list SFRJ, št. 28/1967).
40.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-01/85-14
Ljubljana, dne 10. julija 1985.
Republiški komite za industrijo in gradbeništvo Predsednik
Henrik Marko 1. r.
1219.
Na podlagi drugega odstavka 15. člena in drugega odstavka 29. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84) izdaja Republiški komite za industrijo in gradbeništvo
PRAVILNIK
o programu in načinu opravljanja strokovnih izpitov po zakonu o graditvi objektov
1.	člen
S tem pravilnikom se določa program in način opravljanja stroškovnih izpitov delavcev, ki izdelujejo investicijski program, delavcev, ki izdelujejo tehnično dokumentacijo, izvršujejo kontrolo nad njo, odgovornih vodij del, nadzornih organov nad deli pri graditvi objektov ter republiških in občinskih gradbenih inšpektorjev, in sicer za: diplomirane inženirje in inženirje vseh strok oziroma smeri in delavce s končano štiriletno srednjo šolo tehničnih smeri ter diplomirane ekonomiste in diplomirane pravnike.
I. PROGRAM
2.	člen
Strokovni izpit (v nadaljnjem besedilu: izpit) obsega splošni in posebni del in se opravlja po programih, predpisanih s tem pravilnikom.
3.	člen
Program splošnega dela izpita je enak za vse kandidate.
Program posebnega dela izpita je prilagojen stopnji strokovne izobrazbe in delom ter nalogam, ki jih kandidati opravljajo.
4.	člen
Splošni del izpita obsega:
1.	družbenoekonomsko ureditev in osnove političnega sistema socialističnega samoupravljanja ter samoupravljanja delavcev v organizacijah združenega dela;
2.	graditev objektov:
—	investicijski program,
—	tehnično dokumentacijo,
—	gradbeno dovoljenje,
—	gradnjo objektov,
—	strokovno nadzorstvo nad gradnjo objektov,
—	tehnični pregled objektov in uporabno dovoljenje,
—	izročitev zgrajenega objekta,
—	graditev objektov občartov m civilnih pravnih oseb,
—	inšpekcijsko nadzorstvo;
3.	temeljna načela o varstvu okolja in urejanju prostora;
4.	posebne gradbene uzance.
5.	člen
Posebni del izpita obsega pisni in ustni del. razen za diplomirane ekonomiste in diplomirane pravnike, ki opravljajo izpit samo ustno.
6.	člen
Za pisni de! posebnega dela izpita izdela kandidat nalogo, ki. je lahko projekt ali del projekta, ana-
liza, informacija, elaborat, opis določenega postopka in podobno.
Ustni del posebnega dela izpita za diplomirane inženirje, inženirje in delavce s končano štiriletno srednjo šolo gradbene in arhitekturne stroke obsega:
—	tehnične predpise — standarde, tehnične normative in norme kakovosti s področja, na katerem kandidat opravlja dela in naloge,
—	predpise o varstvu pri delu,
—	kalkulacije, norme dela v gradbeništvu, enotne opise del, vrste materiala v gradbeništvu,
—	mehanizacijo in opremo v gradbeništvu, organizacijo gradbišča.
Ustni del posebnega dela izpita za diplomirane inženirje, inženirje in delavce s končano štiriletno srednjo šolo strojne in elektro stroke obsega:
—	tehnične predpise — standarde, tehnične normative in norme kakovosti s področja, na katerem kandidat opravlja dela in naloge,
—	predpise o varstvu pri delu,
—	kalkulacije, enotne opise del, norme dela in materiale s področja, na katerem kandidat opravlja dela in naloge,
—	mehanizacijo in opremo v gradbeništvu, vzdrževanje mehanizacije in opreme.
Ustni del posebnega dela izpita za diplomirane inženirje, inženirje in delavce s končano štiriletno srednjo šolo vseh tehničnih strok, ki projektirajo tehnološke napeljave, naprave in opremo, ki služijo tehnološkemu procesu investitorjeve dejavnosti in za izvajalce teh del, obsega:
—	tehnične predpise — standarde, tfhnične nor-' mative in norme kakovosti s področja, na katerem kandidat opravlja dela in naloge.
. — predpise o varstvu pri delu,
—	izračun zmogljivosti tehnoloških napeljav, naprav in opreme.
—	poznavanje napeljav, naprav in opreme za tehnološke postopke s področja, na katerem kandidat opravlja dela in naloge.
7.	člen
Posebni del izpita za diplomirane ekonomiste obsega:
—	sistem samoupravnega družbenega planiranja,
—	razširjeno reprodukcijo,
—	zagotavljanje sredstev za graditev objektov,
—	zavarovanje plačil med uporabniki družbenih sredstev,
—	osnove knjigovodstva,
—	vsebino in metodologijo izdelave investicijskega programa,
—	kriterije za združevanje naložb,
—	osnove trženja.
Posebni del izpita za diplomirane pravnike obsega;
—	temeljne pojme o družbeni lastnini in lastninsko pravnih razmerjih,
—	sistem samoupravnega družbenega planiranja,
—	razširjeno reprodukcijo,
—	zagotavljanje sredstev za graditev objektov.
—	zavarovanje plačil med uporabniki družbenih sredstev,
—	temelje obligacijskih razmerij,
—	postopek pred samoupravnimi sodišči.
8.	člen
Republiški komite za industrijo in gradbeništvo vodi seznam strokovne literature in predpisov, ki se nanašajo na programe izpitov.
H. OBLIKOVANJE IZPITNIH KOMISIJ
9.	člen
Izpiti se opravljajo pred izpitnimi komisijami, ki jih z odločbo imenuje predsednik Republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo. Izpitna komisija ima predsednika in dva ali več članov, ki so tudi izpraševalci.
V odločbi se določi, s katerih področij lahko izprašujejo posamezni izpraševalci.
10.	člen
Člani izpitne komisije morajo imeti visoko strokovno izobrazbo ustrezne smeri.
11.	člen
Stroške za delo v zvezi z izpiti krije organ oziroma organizacija združenega dela, pri kateri je kandidat v delovnem razmerju oziroma kandidat, če se je sam prijavil k izpitu.
12.	člen
Republiški komite za industrijo in gradbeništvo opravlja strokovna in administrativno-tehnična dela za izpitne komisije.
III.	PRIJAVA K IZPITU
13.	člen .
Kandidat, ki želi opravljati izpit, Vloži prijavo preko organa oziroma organizacije združenega dela, pri kateri je v delovnem razmerju oziroma sam, na Republiški komite za industrijo in gradbeništvo.
Prošnji za izpit mora biti priloženo dokazilo o strokovni izobrazbi in dokaz o delovnih izkušnjah.
Za delovne izkušnje iz prejšnjega odstavka se šteje za delavce z visoko in višjo strokovno izobrazbo dve leti dela v stroki, za delavce s končano štiriletno srednjo šolo tehničnih smeri pa tri leta dela v stroki.
14.	člen
Kandidat, ki je že opravil izpit po tem pravilniku in je z nadaljnjim izobraževanjem dosegel naslednjo stopnjo strokovne izobrazbe, se lahko prijavi ponovno k izpitu eno leto po tako pridobljeni izobrazbi.
Kandidat iz prejšnjega odstavka opravlja pisni del izpita, ustni del pa le iz programa, iz katerega izpita še ni opravljal.
15.	člen
Kandidatu, ki izpolnjuje pogoje, iz 13. oziroma
14.	člena tega pravilnika se pošlje obvestilo o datumu izpita najmanj 15 dni pred dnem, ki je določen za opravljanje izpita.
IV.	OPRAVLJANJE IZPITOV
16.	člen
Izpit začne predsednik izpitne komisije tako, da kandidatom pojasni namen in potek izpita.
17.	člen
Diplomirani pravniki in diplomirani ekonomisti odgovarjajo najprej na vprašanja iz splošnega dela izpita.
Če opravijo splošni del izpita, pristopijo še isti dan k opravljanju posebnega dela izpita.
18.	člen
Kandidati tehničnih strok oziroma smeri opravljajo najprej pisni del izpita. Ustni del se prične z zagovorom naloge.
Kandidat, ki ne opravi uspešno zagovora naloge, ne more nadaljevati ustnega dela izpita in se šteje, da izpita ni opravil.
19.	člen
Nalogo za pisni del izpita določi član izpitne komisije. Naloga se nanaša na dela in naloge oziroma področje, na katerem kandidat dela in je prilogojena stopnji njegove strokovne izobrazbe.
Član izpitne komisije, ki je določil nalogo, mora predsedniku komisije pred začetkom izpita posredovati naslov pisne naloge.
Pisni del izpita opravlja kandidat pod nadzorstvom najmanj enega člana izpitne komisije.
20.	člen
Kandidat mora oddati pisno nalogo po poteku 8 učnih ur ne glede na to, ali je nalogo izdelal do konca.
21.	člen
Po uspešno opravljenem zagovoru pisne naloge pristopi kandidat k ustnemu delu izpita iz splošnega in posebnega dela.
Pisni in ustni del izpita z zagovorom se ne moreta opravljati isti dan, vendar razmak med njima ne sme biti daljši od 14 dni.
22.	člen
Vprašanja, ki jih postavijo izpraševalci kandidatu pri ustnem delu izpita, morajo biti taka, da je mogoče iz odgovorov nanje oceniti kandidatovo znanje.
23.	člen
Komisija oceni celotni uspeh kandidata na podlagi ocen iz posameznih predmetov. Ocena uspeha kandidata je »opravil" ali »ni opravil".
O oceni sklepa komisija z večino glasov. Če so glasovi deljeni, je odločilen glas predsednika.
24.	člen
Kandidatu, ki je opravil izpit, se izda potrdilo o izpitu na predpisanem obrazcu, ki je objavljen skupaj s tem pravilnikom in je njegov sestavni del.
Potrdilo o izpitu podpišeta predsednik izpitne komisije in predsednik Republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo#
25.	člen
Kandidat, ki ni uspešno opravil zagovora pisnega dela izpita, oziroma ni opravil ustnega dela izpita iz najmanj treh področij, ponavlja izpit v celoti.
Kandidat, ki ne opravi ustnega dela izpita iz največ dveh področij, lahko ponavlja ta del izpita v naslednjem izpitnem roku.

K celotnemu izpita se kandidat lahko ponovno pri-
šele po preteku enega leta.
26.	člen
O poteku izpita se za vsakega kandidata vodi zapisnik.
27.	člen
Če kandidat brez opravičenega razloga določenega dne ne pristopi k opravljanju izpita ali če odstopi, ko je začel opravljati izpit, se šteje, kot da izpita ni opravil.
O opravičenosti razlogov iz prejšnjega odstavka odloči predsednik izpitne komisije.
28.	člen
Po razglasitvi rezultatov lahko kandidat v 2 dneh vloži ugovor na predsednika Republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo, ki lahko v roku 8 dni dovoli ponoven preizkus znanja pred drugo izpitno komisijo.
V.	EVIDENCA O IZPITIH
29.	člen
Za vsakega kandidata se vodi spis, ki vsebuje prijavo k izpitu s prilogami, obvestilo o dnevu opravljanja izpita, zapisnik o poteku izpita in potrdilo o opravljenem izpitu.
30.	člen
Republiški komite za industrijo in gradbeništvo vodi knjigo izpitov.
Knjiga izpitov vsebuje: zaporedno številko, priimek in ime kandidata, datum in kraj rojstva, število izpitnega spisa, stopnjo in vrsto strokovne izobrazbe, vrsto izpita, datum opravljanja izpita, izpitni uspeh in datum vpisa v knjigo.
VI.	KONČNA DOLOČBA
31.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 132-01/85-2
■ Ljubljana, dne 10. julija 1985
Republiški komite za industrijo in aradbeništvo Predsednik
Henrik Marko 1. r.
SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA REPUBLIŠKI KOMITE ZA INDUSTRIJO IN GRADBENIŠTVO
Ljubljana
Na podlagi 24. člena pravilnika o programu in načinu opravljanja strokovnih izpitov po zakonu o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 27/85 zdaja izpitna komisija
POTRDILO
i'ojen-a dne .............................. v (na)
ki ima končano ...........................
je opravil-a STROKOVNI IZPIT
Posebni del strokovnega izpita je kandidat-ka opravljal-a s področja ----------------------------------
Zap. št. v evidenčni knjigi__________________________
V Ljubljani, dne ...-i________________— -------------
Predsednik
Predsednik	Zig	Republiškega komiteja
izpitne komisije	za industrijo in gradbeništvo
1220.
Na podlagi drugega odstavka 53. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) in tretjega odstavka 273. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) je Republiški komite za družbeno planiranje, skupaj z Republiškim komitejem za varstvo okolja in urejanje prostora, v sodelovanju z Zavodom SR Slovenije za. družbeno planiranje in Republiško geodetsko upravo, izdal
NAVODILO
za vodenje evidence o predpisanem varovanju prostora in o omejitvah pri posegih v prostor
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem navodilom se določa vsebina in način vodenja evidence o predpisanem varovanju prostora in o omejitvah pri posegih v prostor za potrebe urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: evidenca).
2.	člen
Evidenco vodijo občinski upravni organi, pristojni za geodetske zadeve (v nadaljnjem besedilu: občinski geodetski organ).
3.	člen
Osnova za nastavitev in vodenje evidence so predpisi o varovanju prostora in omejitvah pri posegih v prostor (v nadaljnjem besedilu: varovanje prostora), ki omejujejo uporabo zemljišč zaradi varovanja prostora.
4.	člen
Evidenca je ena od osnov za izkazovanje obveznih enotnih kazalcev, ki so potrebni za pripravljanje, sprejemanje in uresničevanje planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter planov družbenopolitičnih skupnosti ter za načrtovanje posegov v prostor.
II.	VSEBINA EVIDENGE
5.	člen
V evidenci se vodijo vrste varovanj prostora glede na izključno, omejeno ali nadzorovano rabo, po skupinah in z naslednjimi šiframi:
KOO-OOO Območje varovanja kmetijskih zemljišč K10-000 Zemljišča, ki so trajno namenjena kmetijski proizvodnji
K20-000 Območja kmetijskih prostorsko-ureditve-nih operacij
K30-000 Zaščitene kmetije
GOO-OOO Območja varovanja gozdnih zemljišč G10-000 Požarno ogroženi gozdovi C20-000 Varovalni gozdovi G30-000 Gozdovi s posebnim namenom
V00-000 Območja varovanja vodnih virov V10-000 Varstveni pasovi zajetij ali črpališč podzemnih voda za oskrbo s pitno vodo
V20-000 Varstveni pasovi površinskih zbiralnikov in rek za oskrbo s pitno vodo
ZOO-OOO Območja varovanja zdravilnih sredstev ZlO-OOO Varstvena območja zdravilnih voda Z20-000 Varstvena območja zdravilnega blata, peska, plinov
D00-000 Območja varovanja naravne in kulturne dediščine
D10-000 Varstvena območja naravnih znamenitosti D20-000 Varstvena območja kulturnih spomenikov
ROO-OOO Območja varovanja pridobivanja rudnin R10-000 Varstvena območja površinskega pridobivanja rudnin
R20-000 Varstvena območja podzemnega pridobivanja rudnin
100-000 Območja varovanja prometne, energetske in komunalne infrastrukture ter sistemov zvez
110-000 Varstvena območja prometne infrastrukture
120-000 Varstvena območja energetske infrastrukture
130-000 Varstvena območja komunalne infrastrukture
140-000 Varstvena območja sistemov zvez
NOO-OOO Območja omejitev v ureditvenih območjih naselij
N10-000 Območja sprejetih prostorskih izvedbenih aktov
N20-000 Območja obvezne izgradnje zaklonišč N30-000 Območja stavbnih zemljišč
S00-000 Območja s poškodbami in območja sanacij Š10-000 Območja razvrednotenja dobrin splošnega pomena
S20-000 Območja sanacij.
6.	člen
Vrste varovanj prostora so določene z ustreznim predpisom, ki ureja varovanje oziroma omejitev rabe prostora.
V primeru, da se predpiše varovanje oziroma omejitev, ki je ni mogoče uvrstiti v eno od vrst varovanj prostora iz 5. člena tega navodila, določi novo vrsto varovanja in šifro enotno za območje SR Slovenije, Republiška geodetska uprava na predlog občinskega geodetskega organa.
7.	člen
Prvo mesto v šifri varovanj prostora predstavlja skupino varovanj prostora.
Drugo mesto v šifri varovanj prostora predstavlja vrsto varovanj prostora.
Tretje mesto v šifri varovanj prostora predstavlja kategorijo varovanja prostora. Kategorijo določa posamezen predpis. V primeru, ko v predpisu kategorije niso opredeljene s številko (npr. 1. kategorija, 2. kategorija itd.), se v 1. kategorijo uvrstijo najožja, v 2. kategorijo ožja in v 3. kategorijo širša območja varovanja prostora.
Zadnja tri mesta v šifri varovanj prostora predstavljajo zaporedno številko območja varovanja prostora, v okviru iste vrste in kategorije varovanja. Določa jo občinski geodetski organ, kadar območje iste vrste in kategorije varovanja prostora ni strnjeno in je posamezne otoke smiselno voditi kot enoto zase, zaradi lažje identifikacije v prostoru oziroma izkazovanja podatkov.
III.	OBLIKA IN NAČINI VODENJA EVIDENCE
8.	člen
Evidenca obsega:
—	grafični del,
—	pisni del,
—	zbirko listin.
9.	člen
Podatki o varovanju prostora se ugotavljajo in evidentirajo praviloma na celo parcelo in le izjemoma na njen del in se vodijo po katastrskih občinah ter sumarno za celotno območje občine.
10.	člen
Zaradi povezave oziroma izkazovanja podatkov po enotah iz registra prostorskih enot, se vsaki parceli oziroma delu parcele določi pripadnost ustreznemu popisnemu okolišu.
11.	člen
Evidenca se vodi tako, da je možna občasna paketna avtomatska obdelava podatkov ali interaktivno.
IV.	GRAFIČNI DEL EVIDENCE
12.	člen
Kot osnova grafičnemu delu evidence služi zem-Ijiško-katastrski načrt (ZKN) oziroma pregledni katastrski načrt (PKN).
Grafična osnova se izbere glede na gostoto parcel.
13.	člen
Območje oziroma meja območja varovanja prostora se grafično prikaže na dimenzijsko obstojni prosojnici, lahko pa tudi neposredno na kopiji ZKN ali PKN.
Meja območja se vriše s polno črto debeline 0,5 mm.
14.	člen
V grafičnem delu se razen meje območja vpiše tudi šifra vrste varovanja prostora, ki služi za povezavo s pisnim delom evidence.
Silra se vpiše ob meji, na notranji strani območja.
V	primeru, ko je na eni prosojnici evidentiranih več različnih vrst varovanj prostora in meja dveh ali več območij poteka po isti meji parcele ali njenemu delu, se vriše vsaka meja varovanja prostora posebej tako, da so črte medsebojno odmaknjene za 0,5 mm, šilre varovanj prostora pa vpišejo tako, da je mogoče nedvoumno ugotoviti potek meje posameznega območja.
V	primeru, da določena vrsta varovanja obsegu območje celotnega lista ZK.N oziroma PKN, se šifra te vrste varovanja izpiše v krogu, praviloma v desnem spodnjem vogalu okvira prosojnice.
V	primeru, da na določenem območju obstoja toliko vrst varovanj prostora, da izris mej območij ne bi bil pregleden, se za isto območje lahko uvede več prosojnic, ki morajo biti zaradi povezave s pisnim delom oštevilčene.
Pri skupnem prekrivanju prosojnic in osnove, se šifre vrst varovanj ne smejo prekrivati.
15.	člen
Prosojnica območij varovanj pfostora se opremi z naslednjo izvenokvirno vsebino:
—	z naslovom: Pregled varovanj in omejitev,
—	s krajevno označbo pripadajočega PKN oziroma številko lista detajla pripadajočega ZKN,
—	s številko prosojnice (če jih je več),
—	z naravnalniki.
V.	PISNI DEL EVIDENCE
16.	člen
Pisni del evidence obsega:
—	seznam parcel,
—	pregled parcel po vrstah varovanj prostora, po katastrskih občinah,
—	sumarnik površin območij varovanj prostora za občino.
J7. člen
Seznam parcel
Seznam parcel evidence se lahko vodi kot sestavni del seznama parcel lastninsko-davčnega dela zemljiško-katastrskega operata ali ločeno, po katastrskih občinah.
V	primeru, da se seznam parcel evidence vodi kot sestavni del seznama parcel lastninsko-davčnega dela zemljiško-katastrskega operata, je sestavljen tako, da predstavlja prvi del podatke lastninsko-davčnega dela operata, drugi del pa vsebuje naslednje podatke o parceli:
—	številko parcele,
—	oznako (-P"), da gre za podatke evidence o varovanju prostora,
—	krajevno označbo PKN 5 ali PKN 10 oziroma
številke listov detajla ZKN,
—	številko prosojnice,
—	šifro popisnega okoliša,
—	opredelitev ali je parcela v enem ali več popisnih okolišev (»C« — ceia parcela v enem popisnem okolišu, -D- — del parcele v popisnem okolišu),
—	površino narcele v ponisnem okolišu.
—	šifro predpisanega varovanja oziroma omejitve,
—	označbo ali je parcela v celoti ali le delno zajeta v območje varo\gmja prostora (»C« oziroma "D«),
—	površino predpisanega varovanja oziroma omejitve, pri čemer se površina prevzame iz zemljiškega katastra, če gre za celo površino oziroma se površina grafično določi z načrta, če gre za del parcele,
—	datum uveljavitve in datum prenehanja predpisanega varovanja oziroma omejitve,
—	številko zbirke listin,
—	datum stanja, ki ga izkazuje seznam parcel.
V	primeru, da se seznam parcel evidence vodi ločeno od seznama parcel lastninsko davčnega-dela zemljiško-katastrskega operata, se v seznamu vodijo isti podatki za parcelo, razen podatka iz 2. alinee prejšnjega odstavka.
18.	člen
Pregled parcel po vrstah, kategorijah in območjih varovanj prostora se vodi po katastrskih občinah in vsebuje naslednje podatke:
—	šifro varovanja prostora,
—	parcelne številke parcel, zajetih v območje določene vrste in kategorije varovanja prostora, z oznako »D« ob parcelni številki, kadar je v območje varovanja prostora zajet le del neke parcele,
. — datum stanja, ki ga izkazuje pregled parcel po vrstah, kategorijah in območjih varovanja prostora.
19.	člen
Sumarnik površin območij varovanj prostora se vodi za območje občine in vsebuje naslednje podatke:
—	šifro varovanja prostora,
—	število območij Iste vrste in kategorije varovanja prostora,
—	ime vrste varovanja prostora,
—	površino območja varovanja prostora po kategorijah in skupno površino za posamezno vrsto varovanja,
—	rekapitulacijo površin območij varovanj prostora za območje občine,
—	datum stanja, ki ga izkazuje sumarnik površta območij varovanja prostora.
VI.	ZBIRKA LISTIN
20.	člen
Zbirko listin sestavljajo predpisi, ki se osnov* za evidentiranje podatkov.
Zbirka listin je urejena kronološko.
Predpisi se oštevilčijo s številkami v obtiki ulomka, pri čemer predstavlja številka v števcu zaporedno številko predpisa, številka v imenovalcu pa letnico izdaje (primer: 1/84, 2/84 ...).
VIL VZDRŽEVANJE EVIDENCE
21.	člen
Vzdrževanje evidence se izvaja sprotno.
V	roku enega meseca po sprejetju predpisa, ki določa varovanje prostora, se podatki o varovanju prostora evidentirajo v pisnem in grafičnem delu evidence ter dopolni zbirka listin, v skladu z določbami tega navodila.
22.	člen
Grafični del evidence za vzdržuje tako, da se neveljavno stanje briše in vriše veljavno.
Pri reprodukciji grafičnega dela evidence se postopa v skladu z določbami 10. člena navodila za vodenje PKN (RGU, 45/G-57/1-84).
23.	člen
Pri paketni obdelavi pisnega dela evidence se spremembe oziroma dopolnitve podatkov o varovanjih prostora evidentirajo v seznamu sprememb, ki se računalniško obdela hkrati s podatki zemljiškega katastra, enkrat letno.
Prav tako se tudi pregledi in sumarniki iz 18. in. 19. člena tega navodila izdelajo enkrat letno.
24.	člen
Predpisi iz zbirke listin, ki prenehajo veljati, se arhivirajo v skladu z navodilom o varovanju in hranjenju gradiva zemljiškega katastra (RGU, 032-1/5-81).
VIII. PREHODNA DOLOČBA
25.	člen
Evidenco morajo občinski geodetski organi vzpostaviti po naslednjem redu:
—	nastaviti zbirko listin v enem letu po uveljavitvi tega navodila,
—	nastaviti grafični in pisni del evidence za območja varovanj prostora, ki so v predpisih opredeljena s parcelnimi številkami, v enem letu po uveljavitvi tega navodila,
—	nastaviti grafični in pisni del evidence za vsa ostala območja varovanj prostora v štirih letih po uveljavitvi tega navodila.
IX. KONČNA DOLOČBA
26.	člen
To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-8/80
Ljubljana, dne 17. julija 1985.
I
Za sekundarno, primarno in magisuatno omrežje komunalnih in drugih objektov in naprav se štejejo:
a)	pri objektih in napravah vodovodnega omrežja:
za sekundarno omrežje in naprave:
—	omrežje in naprave neposredno priključevanje porabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše naselje);
—	omrežje in naprave za preprečevanje požara (hidrantna mreža);
-r omrežje za vzdrževanje.javnih površin;
—	črpališča in naprave za dvigovanje ali reduciranje. tlaka vode na sekundarnem omrežju; .
—	naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju;
za primarno omrežje in naprave:
—	omrežje in naprave, ki služijo za oskrbovanje dveh ali več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območij, turističnih območij) kot so: vodnjaki, črpališča, prečrpa-lišča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice;
—	naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju;
—	vodohrani;
—	cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohranov;
—	cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja (industrijskimi območji, turističnimi območji, manjšimi naselji);
za magistralno omrežje in naprave:
—	objekti za hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več občin ali regije;-
—	tranzitni cevovodi od črpališča ali zajetij do primarnega omrežja;
—	vodna črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam- ali regiji;
b)	pri objektih in napravah kanalizacijskega omrežja:
Predsednik
Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora
Jože Kavčič L r.
Predsednik
Republiškega komiteja za družbeno planiranje
Milivoj Samar 1. r.
1221.
Na podlagi drugega odstavka 35. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) in drugega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) je Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora na svoji seji dne 29. maja 1965 sprejel
NAVODILO
o tem, kaj se šteje za sekundarno, primarno in magistralno omrežje komunalnih in drugih objektov in naprav
za sekundarno omrežje in naprave:
—	kanalski vodi mešanega in ločenega kanalskega sistema, ki rabijo za neposredno priključevanje porabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše naselje);
—	črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na sekundarnem omrežju;
—	naprave za čiščenje odpadne vode v posameznem stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše naselje);
za primarno omrežje in naprave:
—	kanalski vodi za odvajanje odpadne in padavinske vode iz dveh ali več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih obmpčij, turističnih območij);
—	črpališča za preprečevanje odpadne in padavinske vode iz več stanovanjskih ali drugih območij v unedifcuenem območju naselja (industrijskih območij,
■turističnih območij ali manjših naselij);
—	naprave za čiščenje odpadne vode za več standvanjskin ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območij, turističnih območij, manjših naselij);
zu magistralno omrežje in naprave, se štejejo naprave, ki so regijskega ali medregijskega pomena in sicer:
—	kanalski vodi za odvajanje odpadne in padavinske vode,	,
—	črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na magistralnem omrežju;
—	centralne čistilne naprave;
c)	pri javnih površinah v ureditvenih območjih naselij:
za javne površine sekundarnega pomena:
—	javni parki, nasadi, drevoredi in zelenice v posameznem stanovanjskem ali drugem območju (industrijskem območju, turističnem območju, manjšem naselju), = pripadajočo opremo in napravami:
—	otroška in druga javna igrišča v posameznem stanovanjskem območju ali manjšem naselju, s pripadajočo opremo in napravami;
—	posamezne skupine dreves in posamezno za naravno okolje pomembno drevje v posameznem stanovanjskem ali drugem območiu (industrijskem območju, turističnem območju, manjšem naselju);
—	hodniki, peš poti, dovozne poti v posameznem stanovanjskem ali drugem območju (industrijskem območju, turističnem območju ali manjšem naselju);
za javne površine primarnega pomena:
—	javni parki, nasadi, drevoredi in zelenice, ki služijo večim stanovanjskim ali drugim območjem (industrijskem območjem, turističnim območjem aii večjim naseljem), s pripadajočo opremo in napravami;
—	otroška in druga javna igrišča, ki služijo večjim stanovanjskim območjem ali večjim naseljem, s pripadajočo opremo in napravami;
—	skupine gozdnega drevja na ureditvenih območjih naselij;
—	pokopališča (kot celota);
za javne površine magistralnega pomena:
—	javni parki, nasadi, drevoredi in zelenice, ki služijo večjemu mestu ali širšemu območju, s pripadajočo opremo in napravami;
—	trajno varovani gozdovi na ureditvenih območjih naselij, pomembni za širše območje:
č) pri objektih in napravah plinovodnega omrežja:
za sekundarno omrežje in naprave:
—	razdelilno omrežje, ki služi za oskrbo s plinom na posameznem stanovanjskem ali drugem območju (industrijskem območju, turističnem območju, manjšem naselju) od merno regulacijskih postaj do priključkov na posamezni objekt in sicer od 0 150 mm za nazivni tlak plina v omrežju enak ali večji od 1 bar in do 0 200 mm za nazivni tlak plina pod 1 bar;
—	merno regulacijske postaje na tem omrežju;
za primarno omrežje in naprave:
—	naprave za proizvodnjo plina (plinarne);
—	skladiščni prostori za plin (plinohrani, rezervoarji), ki služijo za oskrbovanje posameznega stano-
vanjskega ali drugega območja (industrijskega območja, manjšega naselja);
—	povezovalno omrežje in sicer od vključno ■©■ 150 mm naprej za nazivni tlak plina v omrežju enak ali večji od 1 bar in od vključno 0 200 mm naprej za nazivni tlak plina pod 1 bar;
—	merno regulacijske postaje na tem omrežju;
za magistralno omrežje in naprave:
—	skladiščni prostori in plinovodi, ki so namenjeni za oskrbo vsega mesta ali širšega območja;
—	plinovodi med mesti ali širšimi območji;
—	merno regulacijske postaje na tem omrežju;
d)	pri objektih in napravah elektroenergetskega omrežja, omrežja javne razsvetljave in napravah signalizacije:
za sekundarno omrežje in naprave:
—	razdelilno elektroenergetsko omrežje nizke napetosti (do 0,4 kV) za oskrbovanje posameznih stanovanjskih m drugih območij (industrijska območja, turistična območja, manjša naselja) z električno energijo;
—	nadzemni vodi, kabelski vodi in razdelilni postroji na katere se priključujejo posamezni objekti;
—	nadzemni in kabelski vodi javne razsvetljave;
—	objekti in naprave javne razsvetljave;
za primarne omrežje in naprave:
—	nadzemni vodi in kabelski vodi srednje napetosti (do vključno 35 kV), s pripadajočimi razdelilno-transformatorskimi postajami, ki služijo za napajanje sekundarnih omrežij ter izjemno za napajanje priključkov objektov večjih uporabnikov električne energije;
—	elektrarne in toplarne, ki služijo za osnovno ali rezervno oskrbo več stanovanjskih in drugih območij preko sekundarnih omrežij;
za magistralno omrežje in naprave:
—	nadzemni in kabelski vodi napetosti 110 kV in več, transformatorske, razdelilne transformatorske postaje primarne napetosti 110 kV in več;
—	elektrarne, ki služijo napajanju magistralnega in primarnega omrežja;
e)	pri objektih in napravah telefonskega in telegrafskega omrežja:
za sekundarno omrežje in naprave:
—	telefonske razvodne omarice;
—	javne telefonske govorilnice in vodi do njih;
—	telekomunikacijski kabli in naprave za povezavo razdelilnih omaric do uporabnikov;
—	telekomunikacijski kabli in naprave za povezavo razdelilnih omaric s kabelskim razdelilnikom;
—	telekomunikacijski kabli s kanalizacijo in naprave za povezavo kabelskih razdelilnikov na telefonsko centralo in kabelskih razdelilnikov med seboj;
za primarno omrežje in naprave:
—	rajonske telefonske centrale (RTC) in podcen-
trale (PC) za okoliš mesta, sotiesk In občine s pripadajočimi prostori;
—	končne telefonske centrale (KTC) ter krajevni (naročniški) deli vozelnih in glavnih telefonskih central (VTC, GTC) v naseljih za oskrbo naselij s telefonskimi priključki;
—	krajevni (naročniški) deli končnih telegrafskih
central (KtgC) in telefonski končentratorji;
—	telekomunikacijski kabli s kanalizacijo in naprave za povezavo RTC, PC in koncentratorjev na telefonske centrale višjega ranga ali za povezavo med RTC istega krajevnega telefonskega omrežja;
—	medkrajevni deli vozliščnih telefonskih central;
—	kabelski in radiorelejni prenosni sistemi za povezavo KTC z VTC in VTC z GTC;
za magistralno omrežje in naprave:
—	medkrajevni deli glavnih telefonskih central, tranzitne in mednarodne telefonske centrale (TTC, MTC);
—	tranzitne telegrafske centrale (TtgC);
—	kabelski ih radiorelejni telekomunikacijski prenosni sistemi, ki povezujejo GTC na TTC in MTC ter GTC med seboj ter TTC z drugimi GTC in TTC v Jugoslaviji;
f)	pri objektih in napravah vročevodnega, toplovodnega in parovodnega omrežja:
za sekundarno omrežje in naprave:
—	razdelilno omrežje (do 0 250 mm), ki služi za dovod tople in vroče vode ter pare do priključkov porabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše naselje);
za primarno omrežje in naprave:
—	tranzitni yodi (od vključno 0 250 mm do vključno 0 500 mm), ki povezujejo magistralne vode s sekundarnim omrežjem in ustrezne naprave, ki služijo za razdelitev in regulacijo na teh vodih;
—	energetski viri (toplarne, kotlarne), ki služijo oskrbi posameznega stanovanjskega ali drugega območja;
za magistralno omrežje in naprave:
—	povezovalni toplovodi in parovodi za daljinski prenos med večjimi proizvodnimi viri in porabniki;
—	naprave za transport in regulacijo na teh cevovodih ;
—	veliki energetski viri (toplarne, kotlarne) namenjenih oskrbi večjega mesta ali več občin;
g)	pri objektih in napravah cestnega omrežja:
za sekundarno omrežje, objekte in naprave:
—	javne poti s pripadajočo funkcionalno opremo in signalizacijo v posameznih stanovanjskih in drugih območjih;
—	pločniki, kolesarske steze in pešpoti, spojeni ali ločeni od glavnega vozišča, vendar v cestišču, s pripadajočo funkcionalno cestno opremo in cestno signalizacijo v posameznih stanovanjskih in drugih območjih;
—	parkirišča s pripadajočo funkcionalno cestno opremo in cestno signalizacijo v posameznih stanovanjskih in drugih območjih;
—	ceste, ulice in trgi s pripadajočo funkcionalno cestno opremo in cestno signalizacijo v posameznih stanovanjskih in drugih območjih;
za primarno omrežje, objekte in naprave:
—	lokalne ceste, ki vežejo več ureditvenih območij naselij v občini, ali ki imajo pomen za promet v občini ter njihova funkcionalna cestna oprema in cestna signalizacija;
—	ceste, ki napajajo več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja ter njihova funkcionalna cestna oprema in cestna signalizacija;
—	ceste, ki obkrožajo naselja, stanovanjska ali druga območja ter njihova funkcionalna cestna oprema in cestna signalizacija;
—	centralni javni trgi s pripadajočo funkcionalno cestno opremo in cestno signalizacijo;
zn magistralno omrežje in naprave:
—	regionalne ceste, ki povezujejo gospodarska območja ali republike in ceste, ki so posebnega pomena za republiko ter njihova funkcionalna cestna oprema in cestna signalizacija;
—	magistralne ceste, ki so z mednarodnim aktom uvrščene v mednarodno cestno omrežje in ceste, ki vežejo glavna mesta ali pomembnejša gospodarska območja ter pjihova funkcionalna cestna oprema in cestna signalizacija.
II
Komunalni objekti in naprave, ki se po tem navodilu ne štejejo za sekundarno, primarno in magistralno omrežje so:
a)	vodovodni priključek:
od priključnega mesta na sekundarno oziroma primarno omrežje ali naprave do vključno vodovodnega števca uporabnika ne glede na dolžino;
—	v primeru, ko vodovodnega števca ni, sega priključek do glavnega ventila uporabnika;
b)	kanalizacijski priključek:
od objekta uporabnika, ne glede na dolžino in profil priključka, do priključnega mesta na sekundarno omrežje;
c)	funkcionalne površine ob stavbah;
č) plinski priključek:
od priključnega mesta na primarni ali sekundarni plinovod do objekta vključno z zapornim elementom na odcepu in požarno pipo:
d)	elektroenergetski priključek:
je' priključek nizke ali visoke napetosti, ki povezuje objekt uporabnikov električne energije z objekli sekundarnega, izjemno pa (udi primarnega ali magistralnega elektroenergetskega omrežja;
e)	telefonski ali telegrafski priključek:
od razvodne omarice do naročniške telefonske ali telegrafske naprave,
f)	vročevodni, toplovodni ali parovodni priključek:
od priključnih jaškov ali odcepov na sekundarnem
ali primarnem omrežju do objekta uporabnika;
—	toplotna postaja;
g)	cestni priključek:
od meje cestnega sveta ceste, na katero se priključek navezuje, do uporabnika priključka.
III
Ko začne veljati to navodilo, preneha veljati navodilo o podrobnejši določitvi, kaj se štpje za sekundarno, primarne in magistralno omrežje komunalnih
objektov in naprav (Uradni Ust SRS, št. 18/78).
IV
Te navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem lestu SRS.
St. 352-19/82
Ljubljana, dne 24. junija 1985.
Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora Predsednik Jože Kavčič 1. r.
1222.
Na podlagi tretjega odstavka 51. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18-931/84) in tretjega odstavka 273. člena zakona o sistemu države uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/78 in 12/82) je Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora na
20.	seji dne 15. julija 1985 sprejej
NAVODILO
o merilih za to, kaj se lahko šteje za objekte oziroma posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje in kaj se lahko šteje za pomožne
objekte
1.	člen
S tem navodilom so določena merila, kaj se lahko šteje za objekte in posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje in kaj se lahko šteje za pomožne objekte in sicer za:
—	tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah;
—	adaptacije, s katerimi se bistveno ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost in namen obstoječih objektov;
—	začasne objekte in naprave, namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, proslavam in podobno
ter za pomožne objekte za potrebe občanov in njihovih družin.
2.	člen
Objekti oziroma posegi v prostor iz prejšnjega člena morajo biti v skladu z namensko rabo zemljišč v planskih aktih ter v skladu z zahtevami v zvezi z varstvom okolja, sanitarnimi, požarno-varstvenimi, vodnogospodarskimi, obrambno-zaščitnimi zahtevami ter zahtevami v zvezi z varovanjem narave in kulturne dediščine.
Objekti oziroma posegi v prostor iz prejšnjega člena ne smejo biti v nasprotju z rešitvami v prostorskih izvedbenih aktih in z njimi ne smejo biti prizadete pravice ali zakoniti interesi drugih oseb.	'
3.	člen
Za tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah se štejejo dela, s katerimi se omogoča njihova normalna uporaba tako, da se ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost ali namembnost obstoječih objektov in se z njimi tudi ne posega v konstrukcijske elemente objekta ali naprave.
4.	člen
Za adaptacije, s katerimi se bistveno ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost ali namen obstoječih objektov, se štejejo dela oziroma posegi na obstoječih objektih tako:
—	da se ne spremeni vertikalni in horizontalni gabarit objekta in njegov izgled;
—	da se z adaptacijo ne posega v konstrukcijske elemente objekta;
—	da adaotacija objekta ne zahteva rovih komunalnih in drugih priključkov ali takega povečanja zmogljivosti teh priključkov, za kar bi bila potrebna soglasja pristojnih komunalnih in drugih organizacij:
—	da se z adaptacijo ne spreminja osnovne namembnosti objekta.
5,. člen
Za začasne objekte in naprave, namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, proslavam in podobno se štejejo tisti objekti in naprave, ki z gradbeno izvedbo in komunalno opremljenostjo ne spreminjajo namenske rabe zemljišča in je z njihovo odstranitvijo možno vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje.
6.	člen
Za pomožne objekte za potrebe občanov in njihovih družin se lahko štejejo:
—	drvarnice, shrambe, lahke montažne garaže za en osebni avto, vrtne ute, vrtne in dvoriščne ograje in podobno;
—	rastlinjaki, manjši objekti za rejo malih živali, shrambe za vrtno orodje, čebeljnaki, leseni kozolci, kašče, lope za shrambo krme, stelje, shrambe poljščin in orodja, montažni silosi, začasna zavetišča za živino in podobno;
če ti objekti služijo izboljšavi bivalnih pogojev, ter kmetijski ali ljubiteljski dejavnosti občanov in njihovih družin.
Občinska skupščina pri pripravi predpilk, s katerim določi vrsto, namen, največjo velikost in način gradnje objektov iz prejšnjega odstavka upošteva, da pomožni objekti:
—	ne poslabšujejo pogojev rabe zemljišč, sosednjih objektov in naprav;
—	ne potrebujejo novih , komunalnih in drugih priključkov na javne, komunalne objekte ali naprave;
—	zaradi enostavne konstrukcije in velikosti ne potrebujejo posebnega statičnega in drugega grad-beno-tehničnega preverjanja.
7.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
St. 350-8/80
Ljubljana, dne 16. julija 1985.
Predsednik
republiškega komiteja Jože Kavčič 1. r.
1223.
Na podlagi 29. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83, prečiščeno besedilo), drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zagotavljanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) in odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov (Uradni list SRS, št. 17/84, 2/85), objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1985 (Uradni Ust SRS, št. 8/85, 10/85, 13/85, 14/85, 15/85; 16/85, 17/85, 18/85, 19'85, 21/85, 23,85, 24/85, 25/85, 26/85)
I.	V tabeli I »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se:
1.	Pri zaporedni številki 2 občina Brežice:
—	v stolpcu 9 stopnja 0,90 nadomesti s stopnjo
0,86
—	v stolpcu M stopnja 0,93 nadomesti s stopnjo
1,00
—	v stolpcu 11 stopnja 6,05 nadomesti s stopnjo
6,76
—	v stolpcu 13 stopnja 0,48 nadomesti s stopnjo
0,45
—	v stolpcu 14 stopnja 0,33 nadomesti s stopnjo
0,22
—	v stolpcu 15 stopnja 1,15 nadomesti s stopnjo
1,01
—	v stolpcu 16 stopnja 0,87 nadomesti s stopnjo
0,42
—	v stolpcu 18 stopnja 11,07 nadomesti s stopnjo
11,45
—	v stolpcu 19 stopnja 15,44 nadomesti s stopnjo 15,06
—	v stolpcu 20 stopnja 11,07 nadomesti s stopnjo
11,45	*
2.	Pri zaporedni številki 6 občina Domžale:
—	v stolpcu 7 stopnja 0,60 nadomesti s stopnjo
0,75
—	v stolpcu 18 stopnja 10,63 nadomesti s stopnjo 10,78
—	v stolpcu 20 stopnja 10,28 nadomesti s stopnjo 10,43
3.	Pri zaporedni številki 10- občina Hrastnik:
—	v stolpcu 9 stopnja 1,29 nadomesti s stopnjo
I,	38
—	v stolpcu 10 stopnja 0,96 nadomesti s stopnjo
0,94
—	v stolpcu 11 stopnja 6,02 nadomesti s stopnjo
6,13
—	v stolpcu 13 stopnja 0,67 nadomesti s stopnjo
0,60
—	v stolpcu 14 stopnja 0,38 nadomesti s stopnjo
0,36
—	v stolpcu 15 stopnja 0,92 nadomesti s stopnjo
0,73
—	v stolpcu 16 stopnja- 0,66 nadomesti s stopnjo
0,51
—	v stolpcu 18 stopnja 11,58 nadomesti s stopnjo
II,	50
—	v stolpcu 19 stopnja 15,26 nadomesti s stopnjo 15,09
—	v stolpcu 20 stopnja 11,23 nadomesti s stopnjo 11,15
4.	Pri zaporedni številki 16 občina Kočevje:
—	v stolpcu 13 stopnja 0,34 nadomesti s stopnjo
0,40
—	v stolpcu 18 stopnja 10,61 nadomesti s stopnjo 10,67
—	v stolpcu 20 stopnja 10,26 nadomesti s stopnjo 10,32
5.	Pri zaporedni številki 21 občina Lenart:
—	v stolpcu 9 stopnja 1,35 nadomesti s stopnjo
1,56
—	v stolpcu 11 stopnja 5,46 nadomesti s stopnjo
5,60
—	v stolpcu 13 stopnja 0,46 nadomesti s stopnjo
0,37
—	v stolpcu 14 stopnja 0,21 nadomesti s stopnjo
0-.17
—	v stolpcu 15 stopnja 1,25 nadomesti s stopnjo
M4
—	v stolpcu 1« stopnja 0,18 nadomesti s stopnjo
0,22
—	v stolpcu 18 stopnja Hd*3 nadomesti s stopnjo 11,44
—	v stolpcu 19 stopnja 14,72 nadomesti s stopnjo
14,76
—	v stolpcu 20 stopnja 10,68 nadomesti s stopnjo 11,09.
II.	V tabeli II. pod A a), b) in c) »Prispevki iz dohodka po osnovi osebnega dohodka« se:
1.	Pri zaporedni številki 2 občina Brežice:
—	v stolpcu 3 stopnja 11,62 nadomesti s stopnjo 11,65
—	v stolpcu 4 stopnja 0,40 nadomesti s stopnjo
0,37
2.	Pri zaporedni številki 10 občina Hrastnik:
—	v stolpcu 3 stopnja 11,51 nadomesti s stopnjo 11,74
—	v stolpcu 4 stopnja 0,27 nadomesti s stopnjo
0,29
—	v stolpcu 6 stopnja 14,48 nadomesti s stopnjo 14,73
3.	Pri zaporedni številki 21 občina Lenart:
—	v stolpcu 3 stopnja 12,12 nadomesti s stopnjo 12,41
—	v stolpcu 4 stopnja 0,36 nadomesti s stopnjo
0,38
—	v stolpcu 6 stopnja 15,18 nadomesti s stopnjo
15,49.
III.	Sprememba pregleda stopenj davkov in prispevkov začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-13/84
Ljubljana, dne 19. julija 1985.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov 1. r.
1224.
Na podlagi pooblastila skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije je odbor za razvojne in splošne zadeve skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije na seji dne 26. junija 1985 sprejel
SKLEP
o medletni uskladitvi materialnih pravic po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb
1
Nadomestilo za invalidnost znaša 12.630 dinarjev.
2
Dodatek za tujo nego in pomoč znaša:
—	za invalidne osebe, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vseh vrst osnovnih življenjskih potreb 7.200 dinarjev,
—	za invalidne osebe, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb 3.600 dinarjev.
Po socialnoskrbstvenih kriterijih gre upravičenim invalidnim osebam iz prvega odstavka te točke še del dodatka za tujo nego in pomoč v višini 3.600 dinarjev.
*	3
Invalidnim osebam, ki prejemajo razliko med višino nadomestila za invalidnost in pokojnino oziroma- invalidnino po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po predpisih o vojaških invalidih ali o civilnih invalidih vojne, se razlika valorizira za 15 %>.
4
Ta sklep se uporablja od 1. septembra 1985. leta dalje in se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 14-7/27-85/5
Ljubljana, dne 26. junija 1985.
Predsednica odbora
Erna Šnuderl 1. r.
1225.
Na podlagi 35. člena zakona o energetskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 33/81) in 10. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Posebne samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva in premogovništva SR Slovenije je skupščina te skupnosti na 6. rednem zasedanju dne 25. junija 1985 sprejela
SPLOŠNE POGOJE za dobavo in odjem električne energije
I.	SPLOŠNA DOLOČILA
1.	člen
S splošnimi pogoji za dobavo in odjem električne energije (v nadaljnjem besedilu »dobavni pogoji") se določajo:
—	pogoji priključevanja uporabnikov na električno omrežje
—	pogoji zaščite elektroenergetskih objektov
—	osnove ip elementi za sklepanje pogodb o dobavi in odjemu električne energije
—	obveznosti in odgovornosti organizacij . elektrogospodarstva (v nadaljnjem besedilu »dobavitelja--) do uoorabnikov električne energije (v nadaljnjem besedilu »uporabnik«) v zvezi z zagotavljanjem neprekinjene dobave kakovostne električne energije
—	obveznosti in odgovornosti uporabnikov v zvezi z odjemom električne energije
—	pogoji merjenja dobavljene električne energije
—	načini odbiranja električnih števcev, obračunavanja in plačevanja dobavljene električne energije
—	pogoji, ob katerih !e dolžan plačati odškodnino dobavitelj ali uporabnik, če krši pogodbene obveznosti.
2.	«en
Dobavitelji po teh dobavnih pogojih so organizacije združenega dela elektrogospodarstva v SR Sloveniji.
Uporabniki po teh dobavnih pogojih so pravne in fizične osebe, katerim dobavitelj dobavlja električno energijo.
1.	na osnovi pogodbe o dobavi m odjema električne energije,
2.	na osnovi pristopne pogodbe za nedoločen čas,
3.	na osnovi pristopne pogodbe za določen čas.
Fizične osebe so lastniki stanovanj in stanovanjskih hiš oziroma nosilci stanovanjske pravice.
3.	člen
Elektroenergetski objekti' dobavitelja so vodi, po-srtoji, napeljave oziroma njihovi deli, Id so namenjeni za proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije.
Elektroenergetski objekti uporabnikov so vodi, postroji, napeljave, naprave in porabniki, ki so za prodajnim mestom oziroma merilnimi napravami.
4.	člen
Prodajno mesto je mesto, na katerem uporabnik prevzema električno energijo od dobavitelja.
Prodajno mesto je praviloma tam, kjer je meja med dobaviteljevimi in uporabnikovimi osnovnimi sredstvi.
5.	člen
Merilno mesto je mesto, na katerem se meri električna energija, ki jo uporabnik prevzema od dobavitelja.
Merilno mesto je praviloma na predajnem mestu.
Na posameznem predajnem mestu je lahko več merilnih mest.
6.	člen
Ce se električna energija iz tehničnih vzrokov ne meri na meji med dobaviteljevimi in uporabnikovimi osnovnimi sredstvi oziroma premoženjem, je predajno mesto:
1.	za uporabnike, ki so priključeni na nizko napetost — na merilnem mestu
2.	za ostale uporabnike — na mestu, ki ga v pogodbi določita dobavitelj in uporabnik.
II. PRIKLJUČITEV IN PRIKLJUČKI UPORABNIKOV
7.	člen
Novi uporabniki, ki želijo priključiti svoje elektroenergetske objekte na dobaviteljeve elektroenergetske objekte in uporabniki, ki nameravajo povečati odobreno priključno moč, si morajo pridobiti od dobavitelja elektroenergetsko soglasje.
Elektroenergetsko soglasje je potrebno tudi zaradi spremembe priključka, transformacije pri uporabnikih na visoki napetosti in namena porabe električne energije.
Pogoji in način izdajanja elektroenergetskih soglasij so določeni v posebnem aktu Posebne samoupravne interesne skupnosti za elektrogospodarstvo 'n premogovništvo SR Slovenije (v nadaljnjem tekstu ISEP).
8.	člen
Uporabnikovi elektroenergetski. objekti morajo biti projektirani, izvedeni in vzdrževani po veljavnih predpisih tako, da ne povzročajo motenj pri dobavi in uporabi električne energije in pri ravnanju z njimi.
9.	člen
V območjih, v katerih je ali bo dana možnost za daljinsko krmiljenje termoakumulacijskih toplotnih porabnikov, ima dobavitelj pravico od novih in obstoječih uporabnikov pri rekonstrukcijah inštalacij, ki imajo termoakumulacijske porabnike z instalirano močjo nqd 1,5 kW, zahtevati ureditev napajanja za obratovanje omenjenih porabnikov samo v času, ki ga določa dobavitelj.
10.	člen
Za priključitev Uporabnikovih elektroenergetskih objektov, za katere se po veljavnih predpisih ne izdaja uporabno dovoljenje, mora uporabnik predložiti dobavitelju potrdilo pooblaščenega izvajalca del, da je objekt izveden po ustreznih tehničnih predpisih in jugoslovanskih standardih.
Potrdilo pooblaščenega izvajalca del mora biti izdano na obrazcu, ki ga določi dobavitelj.
11.	člen
Uporabnikove elektroenergetske objekte lahko priklopi na svoje elektroenergetske objekte, ali jih iz utemeljenih razlogov odklopi, samo dobavitelj.
Na uporabnikove elektroenergetske objekte ni dovoljeno, brez posebnega soglasja dobavitelja, priključevati elektroenergetskih objektov drugih uporabnikov.
12.	člen
Priključek je sestav električnih vodov in naprav visoke oziroma nizke napetosti, s katerimi so uporabnikovi elektroenergetski objekti povezani z dobaviteljevimi elektroenergetskimi objekti.
Priključek je praviloma sestavljen iz zunanjega in notranjega priključka.
Spremembe in rekonstrukcije na priključkih so dopustne le v soglasju z dobaviteljem.
13.	člen
Visokonapetostni zunanji priključek je:
1.	nadzemni zunanji priključek, ki obsega nadzemni vod od dobaviteljevega elektroenergetskega objekta do napenjalnih izolatorjev na uporabnikovem objektu, vključno z izolatorji.
2.	kabelski zunanji priključek, ki obsega kabelski vod od dobaviteljevega elektroenergetskega objekta, do kabelske glave v uporabnikovem objektu, vključno tudi kabelsko glavo.
Visokonapetostni zunanji priključek je lahko tudi skupinski zunanji priključek, ki napaja dve ali več transformatorskih postaj ali eno transformatorsko postajo, ki napaja dva ali več uporabnikov. Dobavitelj odloča, v katerih primerih gre za skupinske priključke. V sestav zunanjih priključkov se štejejo tudi progovna stikala, prenapetostni odvodniki in ozemljitve.
14.	člen
Visokonapetostni notranji priključek je priključek, ki obsega vode in naprave od zunanjega priključka do visokonapetostnih sponk transformatorja.
15.	člen
Nizkonapetostni zunanji priključek je:
1.	nadzemni priključek, ki obsega vod od dobaviteljevega elektroenergetskega objekta do izolatorjev na uporabnikovem strešnem nosilcu, konzoli ali objektu, (stavbi, drogu) vključno z izolatorji;
2.	nadzemni priključek s samonosnim kablom, ki obsega samonosni vod od dobaviteljevega elektroenergetskega objekta do obešališča samonosnega voda na uporabnikovem objektu (stavbi);
3.	kabelski priključek, ki obsega kabelski vod od dobaviteljevega elektroenergetskega objekta do kabelske glave oziroma končnika na uporabnikovem objektu, vključno s kabelsko glavo oziroma končnikom,
Nizkonapetostni zunanji priključek je lahko tudi skupinski zunanji priključek, ki napaja več posameznih priključkov.
V sestav zunanjih priključkov spadajo tudi varovalke odcepov, prenapetostni odvodniki in ozemljitve.
Strešni nosilci, zidni nosilci in konzole, ki služijo tudi dobaviteljevemu omrežju, so sestavni del dobaviteljevega omrežja ali pa skupinskega priključka.
16.	člen
Nizkonapetostni notranji priključek je sestav električnega voda in drugih naprav od zunanjega priključka do obračunskih merilnih naprav pri uporabniku. Obračunske merilne naprave pri uporabniku so posebni del notranjega priključka.
Notranji priključek se deli v primarni in sekundarni del. Primarni notranji priključek vodi od zunanjega priključka do vključno glavnih hišnih varovalk. Sekundami priključek zajema ostali del notranjega priključka.
Strešni nosilci, zidni nosilci ali konzole so sestavni del notranjega priključka razen v primerih, če so sestavni del dobaviteljevega omrežja ali skupinskega priključka.
17.	člen
Uporabnik oziroma investitor krije stroške gradnje zunanjega- priključka ali sorazmerni del skupinskega priključka. Isto velja, "če so potrebne spremembe oziroma rekonstrukcije na zunanjem priključku zaradi potreb uporabnika.
Projekt za zunanji priključek mora odobriti dobavitelj. Zunanje priključke gradi dobavitelj ali drugi pooblaščeni izvajalec po tehničnih pogojih, navedenih v elektroenergetskem soglasju.
18.	člen
Dobavitelj prevzame posamezen uporabnikov oziroma investitorjev zunanji priključek v svoja osnovna sredstva brez povračila stroškov, če je priključek tehnično ustrezen. Enako velja tudi za prevzem skupinske 'transformatorske postaje.
Dobavitelj ne prevzame v svoja osnovna sredstva nizkonapetostnega notranjega priključka in tistih elektroenergetskih objektov, ki so za predajnim mestom.
Uporabnik oziroma investitor, ki je prenesel posamezni zunanji priključek v osnovna sredstva dobavitelja, obdrži pravico do povračila ustreznega deia stroškov izgradnje priključka od novega uporabnika
oziroma investitorja, katerega elektroenergetski objekti naj bi se priključili na ta priključek. Pravica do povračila dela stroškov gradnje priključka preneha po 10 letih, od dneva prevzema zunanjega priključka v osnovna sredstva dobavitelja.
Uporabnik je dolžan dovoliti dobavitelju priključevanje novih uporabnikov na svoj zunanji priključek. Spor o višini odškodnine med tem in novimi uporabniki ni ovira za izvedbo tega določila.
S pogodbo o prenosu zunanjega priključka med uporabnikom oziroma investitorjem in dobaviteljem se podrobneje uredijo medsebojne pravice in obveznosti.
19.	člen
Notranji priključek je last uporabnika oziroma upravljalca zgradbe. Obračunske merilne naprave, krmilne naprave In merilne transformatorje, lahko dobavitelj prevzame v svoja osnovna sredstva.
20.	člen
Za brezhibno tehnično stanje notranjega priključka, je odgovoren uporabnik oziroma upravljalec zgradbe.
Dela na notranjem priključku so dopustna le s soglasjan dobavitelja.
Glavne hišne in glavne varovalke uporabnika ter njihove varovalne vložke in avtomate, sme zamenjati oziroma nastavljati samo od dobavitelja pooblaščena oseba. Stroške krije uporabnik oziroma upravljalec zgradbe.
21.	člen
Dobavitelj ima pravico in dolžnost ugotavljati motnje, ki jih povzročajo uporabniki s svojim odjemom električne energije drugim uporabnikom in zahtevati njihovo odpravo, če bi motnje prekoračile tehnične norme o kvaliteti električne energije.
Uporabnik oziroma investitor ali upravljalec zgradbe je dolžan omogočiti osebi, ki ima pooblastilo dobavitelja, dostop do vseh delov zunanjega in notranjega priključka.
Uporabnik, investitor oziroma upravljalec zgradbe je dolžan omogočiti pooblaščenim osebam dobavitelja dostop do vseh delov instalacije in do vseh porabnikov, če obstaja sum povzročanja motenj, nepravilne zaščite ali nekontroliranega odjema električne energije.
22.	člen
Uporabnik mora omogočiti dobavitelju neoviran dostop do delov objekta in zemljišča, na katerih je izvedeno oporišče, položen kabel, kabelska omarica, ozemljitev in zaščita- s prenapetostnimi odvodniki, kot tudi do izvajanja potrebnih del. Isto velja tudi za prostore, v katerih je nameščena transformacija.
Določila iz prvega odstavka tega člena veljajo za posamezne in skupinske priključke ter za tista dela na ostalem omrežju, ki neposredno omogočajo izvedbo priključkov.
23.	člen
Za vzdrževanje zunanjega priključka v tehnično brezhibnem stanju skrbi dobavitelj oziroma uporabnik, kar je odvisno od tega, čigav je priključek.
24.	člen
Stroške vzdrževanja zunanjega in notranjega priključka nosi lastnik priključka, če ni s pogodbo o vzdrževanju drugače določeno.
25.	člen
Ce uporabnik na podlagi odjave ne odvzema električne energije več kot eno leto, mu lahko dobavitelj odklopi zunanji priključek.
Ko uporabnik odjavi svoj odjem, ga je dobai-vitelj dolžan na to opozoriti.
III.	ZAŠČITA ELEKTROENERGETSKIH OBJEKTOV
26.	člen
Zaščita elektroenergetskih objektov uporabnika in zaščita elektroenergetskih objektov dobavitelja morata biti med seboj tehnično usklajeni.
Za zaščito elektroenergetskih objektov iz prvega odstavka tega člena veljajo določbe ustreznih tehničnih predpisov in jugoslovanskih standardov.
27.	člen
Dobavitelj je dolžan sporočiti uporabniku podatke o jakosti pričakovanega toka zemeljskega stika in toka kratkega stika na uporabnikovem priključku.
Dobavitelj je dolžan sporočiti uporabniku povečano jakost toka zemeljskega stika in povečano jakost toka kratkega stika na uporabnikovem priključku, če te vrednosti presegajo vrednosti, za katere so zaščita in naprave na priključku dimenzionirane.
28.	člen
Karakteristike in vrste zaščitnih naprav ter njihovo nastavitev določa dobavitelj.
29.	člen
Dobavitelj ima pravico, da po potrebi namesti V omrežju pred frekvenčne releje in jih uravnava potrebam in pogojem električnega omrežja.
30.	člen
Dobavitelj in uporabnik sporazumno uravnarvata vrste prenapetostne zaščite na svojih elektroenergetskih objektih, zlasti glede usklajevanja izolacije.
31.	člen
Plombo z zaščitne naprave na mestu predaje električne energije, smč odstraniti le za to pooblaščeni delavec dobavitelja.
IV.	POGODBE O DOBAVI IN ODJEMU ELEKTRIČNE ENERGIJE
32.	člen
Pogodbeno razmerje med dobaviteljem in uporabnikom v zvezi z dobavo in odjemom električne energije nastane s sklenitvijo pisne pogodbe o dobavi in odjemu električne energije ali po pristopni pogodbi za nedoločen ali za določen čas.
33.	člen
Pisne pogodbe se sklenejo:
1.	z uporabniki na visoki napetosti,
2.	z uporabniki na nizki napetosti z močjo preko 83 kVA, če to zahteva dobavitelj ali uporabnik.
34.	člen
Pisna pogodba obsega zlasti:
1.	energetske veličine (moč, energija ter dinamika),
2.	kvaliteto električne energije,
3.	predajno in merilno mesto,
4.	uvrstitev v odjemno skupino,
5.	način obračunavanja in plačevanja,
6.	pogoje in primere, v katerih se sme omejiti dobava dogovorjene količine oziroma spremeniti dogovorjena kakovost električne energije ter obveznosti dobavitelja in uporabnika v času, ko se električna energija ne dobavlja oziroma ne prevzema,
7.	pogoje, ki vplivajo na prodajno ceno,
8.	odgovornost za- škodo in druge odgovornosti zaradi neizpolnjenega ali nerednega izpolnjevanja pogodbenih obveznosti, višino odškodnin oziroma pe-naiov,
9.	druge pogoje, ki so specilični za uporabnika oziroma dobavitelja,
10.	čas veljavnosti pogodbe.
35.	člen
Dobavitelj in uporabnik morata najkasneje 30 dni pred iztekom veljavnosti pogodbe skleniti novo pogodbo.
36.	člen
Ce dobavitelj in uporabnik ne skleneta nove pogodbe o dobavi in odjemu električne energije v roku, ki ga določa 35. člen teh dobavnih pogojev, bo dobavitelj še nadalje dobavljal uporabniku električno energijo po določilih teh dobavnih pogojev, tarifnega sistema za prodajo električne energije in določil iz obstoječe pogodbe.
3T. člen
Uporabnik lahko odpove pogodbo pisno v roku 30 dni, če v pogodbi ni določen drugačen odpovedni rok.
38.	člen
Pristopna pogodba za nedoločen čas obsega poleg splošnih podatkov o uporabniku (naslov plačnika in naslov odjemnega mesta, kolikor je le-ta drugačen od naslova plačnika), še zlasti:
—	uvrstitev v odjemno skupino,
—	energetske veličine (jakost glavne varovalke, naročena moč),
—	podatke o merilnih napravah (tehnične podatke o merilnih napravah, tovarniške številke, števčno stanje),
—	podatke o krmilnih napravah (tehnične podatke o krmilnih napravah, tovarniške številke),
—	datum sklenitve pogodbe.
39.	člen
Pristopne pogodbe za nedoločen čas sklepa dobavitelj z uporabniki na nizki napetosti, razen z uporabniki iz 2. točke 33. člena in 41. člena teh dobavnih pogojev.
Pristopna pogodba za nedoločen čas je sklenjena, ko dobavitelj na osnovi prijave priključi uporabnikove elektroenergetske naprave na svoje omrežje.
40.	člen
Pristopna pogodba za nedoločen čas preneha veljati v naslednjih primerih:
1.	če uporabnik pisno odjavi odjem električne energije s sedemdnevnim odpovednim rokom,
2.	če dobavitelj prekine dobavo električne energije v.primerib, ki jih določajo veljavni predpisi.
41.	člen
Pristopna pogodba za določen čas se sklene s tistimi uporabniki, ki imajo začasni priključek za dobo do enega leta.
Pristopna pogodba za določen čas je sklenjena, ko uporabnik izpolni zahtevane pogoje in mu dobavitelj začne dobavljati električno energijo.
42.	člen
Dobava električne energije po pristopni . pogodbi za določen čas preneha:
1.	ko poteče čas, za katerega je bila pogodba sklenjena,
2.	če uporabnik pred potekom dogovorjenega časa, pisno odjavi odjem električne energije s sedemdnevnim odpovednim rokom,
3.	če dobavitelj prekine dobavo električne energije v primerih, ki jih določajo veljavni predpisi.
43.	člen
Uporabnik je dolžan pisno sporočiti dobavitelju spremembo imena naziva in prebivališča (sedeža) in to najkasneje v 7 dneh po nastali spremembi.
Če uporabnik ne upošteva določil tega člena, mu je dobavitelj upravdčen zaračunati stroške, ki mu jih je uporabnik s takim ravnanjem povzročil. ^
V.	DOBAVA ELEKTRIČNE ENERGIJE
44.	člen
Dobavitelj je dolžan dobavljati električno energijo uporabnikom v mejah energetskih in tehničnih možnosti,- skladno s temi dobavnimi pogoji in sprejeto elektroenergetsko bilanco.
45.	člen
Dobavitelj dobavlja uporabnikom električno energijo nazivne napetosti in frekvence.
Odstopanje od nazivne napetosti je lahko:
—	za visoko napetost dd vključno 110 kV od + 5 6/o do - 5 °/<i
—	za nizko napetost od + SVo do — 6 "Ze.
Izjemoma sme napetost - odstopati od nazivne napetosti za večji odstotek, vendar ne več kot — 15°/», zaradi okvar na elektroenergetskih objektih dobavitelja, ki so nastale brez njegove krivde ali zaradi preobremenitev naprav, kot posledica tehnično neustreznega načina napajanja uporabnikov v primerih, ko s plani energetskih skupnosti niso zagotovljena sredstva za rekonstrukcijo obstoječih ali izgradnjo novih elektroenergetskih objektov.
Nazivna frekvenca napetosti je 50 Hz.
Dopustno odstopanje pri normalnih energetskih in tehničnih razmerah je ± 0,5 Hz. Pri otočnem obratovanju pa lahko frekvenca odstopa največ za ± 0,5 Hz.
46.	Sen
Dobavitelj sme začasno prekiniti dobavo električne energije na svojih objektih, napravah ali napeljavah zaradi:
—	rednega in izrednega vzdrževanja,
—	pregledov in remontov
—	preizkusov in kontrolnih meritev,
—	priključitev novih objektov in naprav.
47.	člen
Dobavitelj ustavi dobavo električne energije po
predhodnem pisnem opozorilu uporabniku, če le-ta v
roku, določenem v opozorilu, ne izpolni svoje obveznosti, v naslednjih primerih:
1.	ce uporabnik moli dobavo električne energije drugim uporabnikom,
2.	če uporabnik na opomin dobavitelja, ne zniža odjemne moči oziroma količine na dogovorjeno vrednost v zahtevanem roku,
3.	če uporabnik odreče ali onemogoči osebam, ki imajo pooblastilo dobavitelja, dostop do vseh delov priključka, do zaščitnih in merilnih naprav in do energetskih objektov, naprav in napeljav uporabnika, kadar obstaja sum, da povzročajo te naprave motnje,
4.	če uporabnik onemogoča pravilno 'registriranje obračunskih veličin ali, če uporablja energijo brez zahtevanih oziroma dogovorjenih merilnih naprav ali mimo njih,
5.	če uporabnik v primeru pomanjkanja električne energije ne upošteva posebnih ukrepov o omejevanju odvzema električne energije iz omrežja.
6.	če uporabnik ne plača dobavljene električne energije v roku 30 dni od dneva zapadlosti plačila oziroma v roku, določenem v pogodbi o dobavi in odjemu električne energije.
Za neplačilo dobavljene električne energije se šteje, če uporabnik ne zavaruje plačila, oziroma ne plača računa za dobavljeno električno energijo, obračuna, obroka ali dodatnega obroka pri inkasu z letnim obračunom.
'	48. člen
Posebni ukrepi o omejevanju odvzema električne energije iz omrežja.po 5. točki 47. člena teh dobavnih pogojev so urejeni s kriteriji za omejevanje obtežb in porabe električne energije v elektroenergetskem sistemu Slovenije in ukrepi za njihovo izvajanje.
49.	člen
Dobavitelj ustavi dobavo električne energije brez predhodnega opozorila:
1.	če uporabnik z obratovanjem svojih elektroenergetskih objektov ogroža življenje ali zdravje ljudi ali ogroža premoženje,
2.	če uporabnik v roku, ki ga določi dobavitelj oziroma pristojni inšpekcijski organ, ne zniža dovoljene meje motenj, ki jih povzročajo njegovi elektroenergetski objekti,
3.	če uporabnik brez soglasja dobavitelja priključi na njegovo omrežje svoje elektroenergetske objekte oziroma če uporabnik omogoči preko svojih elektroenergetskih objektov priključitev elektroenergetskih objektov drugih uporabnikov.
50.	člen
Dobavitelj prične ponovno dobavljati električno energijo, ko prenehajo vzroki prekinitve dobave električne energije po 47. členu in 49. členu teh dobavnih pogojev, vendar najkasneje v treh dneh.
Stroške ponovne priključitve zaradi prekinitve dobave po 46. členu teh dobavnih pogojev, nosi dobavitelj, razen v primerih, če pride do prekinitev po naročilu ali krivdi uporabnika.
Stroške odklopa in ponovne priključitve, zaradi ustavitve dobave po 47. členu in 49. členu dobavnih Pogojev, je dolžan poravnati uporabnik.
51.	člen
Dobavitelj, ki je neutemeljeno odrekel, ustavil ali prekinil dobavo električne energije, mora v roku 24 ur, na svoje stroške znova priključiti uporabnikove
elektroenergetske objekte na svoje omrežje, računajoč od takrat, ko se ugotovi, da mu je neutemeljeno odrekel, ustavil ali prekinil dobavo električne energije.
Uporabnik, ki mu je dobavitelj neutemeljeno odrekel, ustavil ali prekinil dobavo električne energije, ima pravico do povračila škode, ki mu je bila s tem povzročena.
52.	člen
Za predvideno prekinitev mora izbrati dobavitelj čas, ki najmanj" prizadene uporabnika in je v skladu z letno planirano dinamiko dobave električne energije.
Dobavitelj mora o predvideni prekinitvi obvestiti uporabnike z neposrednim obvestilom, po dnevnem časopisju ali preko radia vsaj 24 ur pred prekinitvijo.
53.	člen
Uporabnik je dolžan obvestiti dobavitelja o opaženih napakari na elektroenergetskih objektih.
54.	člen
Uporabnik, katerega porabniki in naprave odvzemajo iz omrežja večji jalovi tok, kot to ustreza povprečnemu faktorju moči cos fi = 0,95, je dolžan na poziv dobavitelja izvršiti ustrezno kompenzacijo jalovega toka.
Ce uporabnik v dogovorjenem roku ne izvede kompenzacije, ima dobavitelj pravico prepovedati rabo oziroma odklopiti porabnike in naprave, ki obratujejo s faktorjem moči slabšim od cos fi = 0,90.
55.	člen
Uporabnik lahko ugovarja zaradi neredne dobave ali dobave nekvalitetne električne energije, zlasti:
1.	če meni, da traja prekinitev dobave električne energije neupravičeno dolgo časa,
2.	če se prekinitve pogosto ponavljajo,
3.	če napetost na priključku v normalnih razmerah toliko odstopa od nazivne vrednosti, da otežkoča rabo porabnikov električne energije.
Dobavitelj je dolžan dati pojasnilo na ugovor.
Če uporabnik ni zadovoljen s pojasnilom, lahko zahteva pojasnilo pri pristojni elektroenergetski inšpekciji.
VI.	MERILNE NAPRAVE IN MERJENJE DOBAVLJENE ELEKTRIČNE ENERGIJE
56.	člen
Dobavljena in prevzeta električna energija (fte^ lovna in jalova) ter delovna moč se meri z ustreznimi merilnimi napravami, ki morajo ustrezati zakonskim predpisom.
Dobavitelj ima pravico preveriti ustreznost me-" rilnih naprav pred njihovo uporabo in po potrebi opraviti občasne tehnične kontrole teh naprav.
57.	člen
Dobavitelj določi vrsto, tip in razred točnosti merilnih in krmilnih naprav ter mesto m način njihove namestitve, glede na predvidene karakteristike odjema električne energije.
Dobavitelj svetuje uporabniku cenovno najugodnejšo vrsto merjenja na osnovi njegove porabe iz preteklega obračunskega obdobja, novemu uporabniku pa glede na njegov predvideni odjem električne energije.
58.	člen
Vsi uporabniki na visoki napetosti in uporabniki na nizki napetosti, s priključno močjo 83 kV A ali več, morajo imeti merilne naprave za merjenje vršne obremenitve in merjenje jalove energije.
59.	člen
Uporabnik na visoki napetosti ima pravico, da se mu na njegove stroške in sporazumno z dobaviteljem, vgradi na merilnem mestu poleg obračunske tudi ločeno kontrolno merilno napravo.
60.	člen
Stroške nakupa, namestitve, izredne zamenjave in popravila merilnih naprav, merilnih transformatorjev in stikalnih ur (MTK sprejemnikov) plača uporabnik oziroma investitor.
61.	člen
Stroški zamenjave zaradi žigosanja direktnih električnih števcev in stikalnih ur brez stikala maksimuma bremenijo dobavitelja.
Stroške zamenjave, zaradi žigosanja indirektnih električnih števcev in pripadajočih stikalnih ur ter merilnih transformatorjev, plača uporabnik.
62.	člen
Uporabnik lahko zahteva od dobavitelja kontrolni pregled obračunskih merilnih naprav, če sumi, da ne registrirajo pravilno porabljene energije oziroma moči.
Če se pri kontrolnem pregledu ugotovi, da so imele obračunske merilne naprave pri registriranju porabe električne energije večje napake kot bi jih po veljavnih predpisih smele imeti, nosi dobavitelj stroške za njihovo demontažo, pregled in umerjanje ter ponovno montiranje. Če se ugotovi, da se gibljejo napake v dovoljenih mejah, nosi te stroške uporabnik.
63.	člen
Uporabnik odgovarja za poškodbe in izgubo merilnih in krmilnih naprav, odstranitev plomb in poškodb merilno-priključnih omaric, nameščenih pri uporabniku.
Uporabnik je dolžan obvestiti dobavitelja takoj, ko ugotovi poškodbo ali izgubo merilnih oziroma krmilnih naprav, odstranitev plomb ali poškodbo merilno-priključnih omaric, nameščenih pri uporabniku.
Dobavitelj odgovarja za poškodbe in izgube merilnih naprav, merilnih transformatorjev in stikalnih ur uporabnika, nameščenih pri dobavitelju.
Dobavitelj je dolžan obvestiti uporabnika o nastalih napakah na omenjenih napravah instaliranih pri dobavitelju.
64.	člen
Uporabnik je dolžan obvestiti dobavitelja, če ugotovi, da stikalna ura ali sprejemnik mrežne tonske komande (MTK), ki krmili njegov dvotarifni števec, stoji, prehiteva ali zaostaja za več kot eno uro od časa, določenega v tarifnem sistemu.
Na obvestilo uporabnika je dobavitelj dolžan naravnati stikalno uro ali MTK na pravilni čas, najkasneje v 7 dneh po prejemu obvestila.
Stikalno uro ali MTK, ki je uporabnikova last, za katero ugotovi dobavitelj, da nepravilno deluje, je uporabnik dolžan na svoje stroške dati v popravilo, oziroma nadomestiti z novo uro ali MTK.
65.	člen
Merilne naprave, merilni transformatorji, stikalne ure, glavne varovalke, stikalne plošče in druge naprave preko katerih se lahko vpliva na obračun električne energije, morajo biti plombirane z dobaviteljevo plombo, oziroma zaklenjene z dobaviteljevo ključavnico.
VII.	ODBIRANJE ELEKTRIČNIH ŠTEVCEV, OBRAČUN IN NAČIN PLAČEVANJA DOBAVLJENE ELEKTRIČNE ENERGIJE
66.	člen
Dobavitelj obračunava uporabniku dobavljeno električno energijo po tarifnem sistemu za prodajo električne energije iz elektroenergetskega sistema Slovenije in veljavnih tarifnih postavkah.
67.	člen
Obračunsko obdobje za dobavljeno električno energijo je:
—	pri uporabnikih družbenih sredstev, s katerimi ima dobavitelj sklenjeno pisno pogodbo, mesečno;
—	pri uporabnikih družbenih sredstev, s katerimi dobavitelj ne sklepa pisnih pogodb in pri večjih uporabnikih ostalega odjema na nizki napetosti, mesečno ali dvomesečno;
—	pri vseh ostalih uporabnikih pa letno.
68.	člen
Električne števce odbira dobavitelj:
—	za obračun električne energije.
—	ob vsakokratni spremembi cene električne ener-
gije,
—	ob spremembi sezon,
—	uporabnik lahko zahteva od dobavitelja posebno odbiranje električnega števca, vendar na lastne stroške.
69.	člen
Dobavitelj je dolžan v 20 delovnih dneh odbrati električne števce ob vsakokratni spremembi cene električne energije in ob spremembi sezon s tem. da višja sezona ne sme trajati dalj od 6 mesecev.
70.	člen
Uporabnik je dolžan dobavitelju omogočiti dostop do merilnih naprav zaradi odbiranja električnega števca.
Če dobavitelj ni mogel odbrati električnega števca, mu je uporabnik dolžan na osnovi dobaviteljevega obvestila javiti pravilen odbirek v roku, ki ga določi dobavitelj.
71.	člen
Nastanek dolžniško-upn iškega razmerja pri pogodbenih uporabnikih se določi v pogodbi o dobavi in odjemu električne energije
Nastanek dolžniško-upniškega razmerja pri uporabnikih s pristopnimi pogodbami je dan obračuna.
72.	člen
Zastaranje terjatev za dobavljeno električno energijo tekom leta, prične teči od dneva zapadlosti plačila obračuna električne energije, za preteklo obračunsko obdobje.
St. 27 — 26. VIL 1985
URADNI LIST SRS
Stran 1463
73.	Sen
Uporabnikom električne energije, ki imajo letno obračunsko obdobje določi dobax*»telj višino letnega zneska za prihodnje obračunsko obdobje z upoštevanjem sezonske porabe iz preteklega obračunskega obdobja in obračunske moči ob upoštevanju sezonskih tarifnih postavk za prodajo električne energije.
Določeno višino letnega zneska plačujejo uporabniki v obrokih tekom obračunskega obdobja.
Uporabnikom, razen tistim, katerim električno energijo plačuje banka iz njihovih tekočih računov, določi dobavitelj šest obrokov. V treh obrokih se upošteva nižjesezonska poraba in nižjesezonska cena, v treh obrokih pa se upošteva višjesezonska poraba in višjesezonska cena.
Uporabniki, katerim plačuje električno energijo banka iz njihovih tekočih računov, poravnavajo obroke, v katerih se upošteva sezonska poraba in sezonske cene za električno energijo mesečno.
Novemu uporabniku določi dobavitelj sporazumno z njim, višino in število obrokov.
74.	člen
Spremembe cene električne energije med obračunskim obdobjem, dobavitelj upošteva v obrokih, ki jih bo še izstavil uporabnikom do konca obračunskega obdobja.
Uporabnikom, katerim električno energijo plačuje banka iz njihovih tekočih računov pa dobavitelj določi novo višino obrokov.
Roke zapadlosti plačila obrokov določa dobavitelj.
Ce se uporabniku med obračunskim obdobjem bistveno spremenijo okoliščine, ki vplivajo na količino odjema električne energije, lahko od dobavitelja zahteva spremembo višine obrokov.
75.	člen
Če se ugotovi, da so zaradi okvar merilne naprave brez krivde uporabnika, pepravilno registrirale količino porabljene električne energije ali moč, je treba na podlagi podatkov sporazumno popraviti obračun za čas od zadnjega usmerjenja merilne naprave do ugotovitve nepravilnosti, vendar za največ 12 mesecev nazaj od dneva, ko so bile nepravilnosti ugotovljene.
Pri tem je treba upoštevati vse okoliščine, v katerih je uporabnik porabljal električno energijo v času, ko so merilne naprave nepravilno registrirale količino električne energije.
V primeru nepravilne registracije obračunske mo-čj, se le-ta ugotavlja posredno, na osnovi porabljene električne energije in povprečnih obratovalnih ur.
Pri uporabnikih, kjer se električna energija meri z dvotarifnim števcem, se poraba električne energije glede na dnevni čas obračunava tako, kot jo je registriral števec, če merilni del števca deluje brezhibno.
76.	člen
Če ne pride do sporazumnega popravka obračuna v Primerih iz prejšnjega člena, se popravek izvede tako, da se vrednosti veličin za obračunsko razdobje, v katerem posamezne merilne naprave niso pravilno berile, določi na osnovi srednjih vrednosti posamez-nih veličin v obdobju nred nastankom okvare in v obdobju po odstranitvi okvare.
77.	člen
Če uporabnik uporablja električno energijo beee
zahtevanih ali dogovorjenih merilnih naprav, oziroma mimo njih ali če onemogoča pravilno registriranje obračunskih veličin, je dobavitelj upravičen zahtevati mi uporabnik dolžan poravnati:
1.	odškodnino za ocenjeno porabo električne energije in moči,
2.	stroške odklopa in ponovnega priklopa ter stroške v zvezi z ugotavljanjem neupravičenega odjema.
Če ni mogoče ugotoviti, kdaj se je pričel neupravičeni odjem električne energije, se računa čas 12 mesecev nazaj od dneva ugotovitve neupravičenega odjema.
Kolikor v konkretnih primerih ni mogoče zanesljivo ugotoviti drugih podatkov se ocenitev neupravičenega odjema električne energije izvede na naslednje načine:
1.	za uporabnike na visoki napetosti:
a)	če je bila vplivana registracija maksimalne (obračunske moči), se obračuna instalirana moč transformacije. Pri tem se enačijo kVA z kW,
b)	če števci niso registrirali vse odvzete energije, se število. kWh določi tako, da se instalirana moč transformacije množi z mesečnimi obratovalnimi urami in sicer:
—	pri enoizmenskem obratovanju 300 mr
—	pri dvoizmenskem obratovanju 450 ur
—	pri troizmenskem obratovanju 550 ur.
Za tako izračunane kWh se uporablja večja dnevna tarifna postavka (VT),
c)	če je bila vplivana samo stikalna ura, se vsa poraba električne energije obračunava po večjih dnevnih tarifnih postavkah.
2.	Za uporabnike na nizki napetosti:
a)	če števci niso registrirali vse odvzete električne energije, se število kWh določi tako, da se obračunsko moč (zmnožek vsote nazivnih tokov glavnih varovalnih patron in napetosti 220 V) množi z mesečnimi obratovalnimi urami in sicer:
—	v mesecih od 1. oktobra do 1. aprila 206 ur,
—	v ostalih mesecih leta 130 ur.
Za tako izračunane kWh se uporablja večja dnevna tarifna postavka.
b)	če je energija odvzemana pred glavno varovalko, se pri izračunu neupravičeno odvzetih kWh upošteva nazivni tok, ki ustreza vrsti in prerezu vodnikov notranjega sekundarnega priključka.
c)	če je bila vplivana samo stikalna ura ali MTK sprejemnik, se vsa poraba energije obračuna po večjih dnevnih tarifnih postavkah.
d)	če je bilo vplivano na obračunsko varovalko oziroma registracijo moči, se le-ta določi tako, da se upoštevajo nazivni toki, ki ustrezajo vrsti in prerezu vodnikov preko katerih je bil ta odjem Izveden.
Pri končnem obračunu vrednosti posameznih obračunskih veličin za neupravičen odjem električne energije, se odštejejo dejansko registrirane vrednosti.
Določbe tega člena veljajo tudi za fizične in pravne osebe, ki po teh dobavnih pogojih niso uporabniki.
78.	člen
Dobavitelj je dolžan odbrati števec najkasneje v 3 dneh od prejema prijave vselitve ali izselitve upo-
jabnika. Uporabnik, ki se izseli, je dolžan plačati vso
porabljeno energijo do tega odbirka.
Uporabnik, ki se vseli, plača vso porabljeno električno energijo od zadnjega odbirka na merilni napravi uporabnika, ki se je izselil.
79.	člen
Uporabnik lahko zahteva spremembo obračunske moči ali vrsto merjenja (enotarifno, dvotarifno) enkrat v koledarskem letu.
86.	člen
Uporabnik, ki je obenem tudi uporabnik družbenih sredstev, je dolžan plačati prevzeto električno energijo najkasneje v 15 dneh po nastanku DUR, oziroma mora zavarovati plačilo za prevzeto električno energijo na način, ki ga določajo veljavni predpisi.
Uporabnik družbenih sredstev, ki plačilo za prevzeto električno energijo zavaruje z menico, je dolžan plačati obresti od prvega dne izteka valutnega roka do dneva dospelosti menice po splošni obrestni meri, veljavni na dan zapadlosti menice, kot jo določajo temeljne banke v okviru Združene Ljubljanske banke na osnovi samoupravnega sporazuma temeljnih bank o politiki obrestnih mer.
Ce uporabnik ne plača računa v določenem roku, mu dobavitelj zaračuna zamudne obresti v skladu z zakonskimi predpisi in stroške izterjave računa.
81.	člen
Uporabniki električne energije, Id niso uporabniki družbenih sredstev, morajo plačati račun za porabljeno električno energijo, obračun, obrok ali dodatni obrok do roka zapadlosti plačila.
Ce uporabnik ne plača računa v določenem roku, mu dobavitelj zaračuna zamudne obresti, v skladu z zakonskimi predpisi.
Ce uporabnik niti na opomin dobavitelja ne plača računa, obroka ali dodatnega obroka v določenem roku, mu dobavitelj zaračunava stroške nastale zaradi izterjave neporavnanih terjatev.
Osnova za izračun stroškov v zvezi z izterjavo je normativ porabe delovnega časa in znaša na odjemno mesto: za odklop 1.5 ure. za ponovni priklop 1.5 ure. za izterjavo računa 1 uro.
Vrednost normativne ure določi dobavitelj na osnovi pravilnika o cenah.
82.	člen
Uporabnik sporoči dobavitelju pripombe oziroma ugovor na prejeti račun oziroma obračun za porabljeno električno energijo in to najpozneje v 8 dneh po prejemu računa oziroma obračuna.
Dobavitelj je dolžan odgovoriti uporabniku v 15 dneh po prejemu pripomb oziroma ugovora.
Pripombe oziroma ugovor na prejeti račun oziroma obračun, ne odlagajo plačila računa oziroma obračuna za nesporni del.
VIII.	ODŠKODNINE
83.	člen
Uporabnik ima pravico zahtevati preko pristojnega sodišča ustrezno odškodnino, če mu je dobavitelj
neutemeljeno prekinil dobavo električne energije oziroma, če traja prekinitev dobave neupravičeno dolgo ali če se prekinitev dobave neupravičeno često ponavlja.
84.	člen
Uporabnik na nizki napetosti lahko zahteva od dobavitelja povračilo škode, ki nastane na njegovih elektroenergetskih objektih zaradi nenormalno visokih napetosti ali preboja visoke napetosti na omrežje nizke napetosti, razen v primerih višje sile.
85.	člen
Uporabnik na visoki napetosti ima pravico zahtevati, da mu dobavitelj prizna odškodnino v primerih, ko je registrirana napetost in frekvenca na priključku izven tolerančnih vrednosti, če znižanje napetosti ni bilo namerno v času omejevanja porabe zaradi splošnega pomanjkanja električne energije.
Pravica do odškodnine se lahko uveljavi, če_ je dana objektivna možnost ugotavljanja trajanja in višine odstopanja napetosti in frekvence od nazivne vrednosti.
86.	člen
Uporabnik je odgovoren za motnje oziroma za škodo, povzročeno z motnjami, ki jih povzroča s svojimi elektroenergetskimi objekti in porabniki drugim uporabnikom.
Uporabnik, ki ima pri rabi električne energije občutne motnje in tudi morebitno škodo zaradi nepravilnega načina rabe električne energije nekega drugega uporabnika, ima pravico zahtevati od dobavitelja odškodnino, dobavitelj pa nadalje od povzročitelja motenj.
IX.	PREHODNA IN KONČNA DOLOČILA
87.	člen
Uporabniki, s katerimi ima dobavitelj sklenjene pisne pogodbe o dobavi in odjemu električne energije, so na zahtevo dobavitelja dolžni sporočiti podatke o svojih potrebah po električni energiji in moči za eno ali več let vnaprej.
88.	člen
Uporabnik ne sme preprodajati električne energije. V izjemnih primerih dobavitelj lahko pooblasti uporabnika za nadaljnjo prodajo električne energije drugemu uporabniku preko njegovih elektroenergetskih objektov.
89.	člen
Določbe lega pravilnika veljajo smiselno tudi za upravljalce elektroenergetskih objektov oziroma naprav in napeljav, preko katerih so posredno vezani elektroenergetski objekti ter porabniki uporabnika na omrežje dobavitelja.
90.	člen
Uporabniki na nizki napetosti s priključno močjo 83 kV A ali več, ki nimajo urejenega merjenja električne energije tako kot to določa 58. člen teh dobavnih
3L2S----36. W. 1966
Strm 3965
U$ti!tDN$ EJST SRS
pogojev,.si raocajo svoje merjenje urediti v čoku enega leta po uveljavitvi teh dobavnih pogojev.
91.	člen
Letni obračun v smislu T3. in T4. člena teh dobavnih pogojev, prične dobavitelj uvajati najkasneje 6
mesecev po dnevu veljavnosti dobavnih pogojev.
82. eten
Z uveljavitvijo teh dobavnih pogojev preneha veljati pravilnik o splošnih pogojih za dobavo električne energije iz elektroenergetskega omrežja Slovenije, ki ga je sprejela skupščina ISE, dne 30. 6. 1977 (Uradni list SRS, št. 16/77) in vse dopolnitve pravilnika (Uradni list SRS, št. 32/80, št. 24/82 in 21/83).
93. člen
Te dobavne pogoje sprejme skupščina Posebne interesne skupnosti elektrogospodarstva in premogovništva, uporabljati pa se začnejo osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik skupščine Posebne interesne skupnosti elektrogospodarstva in premogovništva SR Slovenije
mag. Drago Štete 1. r.
. 1226.
Na podlagi 19. člena zakona o energetskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 33/81) in 10. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Posebne samoupravne interesne skupnosti za elektrogospodarstvo in premogovništvo SR Slovenije, je skupščina te skupnosti na svojem G. rednem zasedanju dne 25. junija 1985 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE MERIL IN KRITERIJEV
o povračilih za nove priključitve in za povečanje obstoječih priključnih moči uporabnikov na nizki napetosti 0,4 kV in napetosti I—35 kV
1.	člen
Za 10. členom meril in kriterijev o povračilih za nove priključitve in za povečanje obstoječih priključnih moči uporabnikov na nizki napetosti 0,4 kV in napetosti 1—35 kV (Uradni list SRS, št. 2/82), se dodata nova člena 10. a in 10. b, ki glasita:
»10. a člen
Uporabnik, ki zgradi lastno elektrarno moči največ do 1 MW, mora plačati v celoti znesek povračila za tisti del moči, ki jo stalno angažira iz elektroenergetskega sistema.
Za tisti del moči, ki jo uporabnik občasno angažira iz elektroenergetskega sistema (v primeru, ko 3e elektrarna v remontu ali podobno) mora plačati 50 °/t znesek povračila.
10. b člen
Obstoječi uporabnik, ki zgladi lastno elektrarno moči največ do 1 MW in se stalno odpove delu moči,
za katere je btie izdano elektroenergetsko soglasje, mti TOZD ešektrodisLcibucije za ta del moči vrne že vplačani znesek povračila. Del moči, ki se ji uporabnik občasno odpove, mu TOZD elektrod rstri buči je vrne 50 “/• del že vplačanega zneska povračila.«
2.	eten
Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati utam
dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik skupščine Posebne samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva in premogovništva SR Slovenije mag. Drago Štele 1. r.
S	_____
1827.
Na podlagi 29. člena zakona o energetskem gospodarstvu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 33/81) in 10. člena samoupravnega sporazuma o' ustanovitvi Posebne samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 13/84) je skupščina Samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin na 3. in 4. zasedanju dne 26. decembra 1984 ter 24. junija 1985 sprejela
MERILA IN UKREPE
za prednostno oskrbo SR Slovenije s srednjimi destilati
I.	PREDMET IN VSEBINA UKREPOV
S temi ukrepi določajo delegati uporabnikov in izvajalcev skupščine Posebne samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin SR Slovenije način ugotavljanja stopnje oskrbljenosti, porabnikov s srednjimi destilati v tekočem mesecu v primerih, ko se tekoča oskrba ne more uresničevati v skladu z dinamiko dobav predvidenih z energetsko bilanco SR Slovenije, prednostni 'vrstni red oskrbe vseh vrst porabnikov srednjih destilatov, način oskrbe v primerih neusklajenosti razpoložljivih količin s potrebami v tekočem mesecu ter naloge dobavitelja, Odbora za oskrbo pri ISNAP in naloge porabnikov srednjih destilatov.
Srednje destilate, ki so predmet ukrepov sestavljajo plinsko olje (Dl, D2, D3) in kurilno olje (EL in LS).
II.	UGOTAVLJANJE STOPNJE OSKRBLJENOSTI
PORABNIKOV SR SLOVENIJE V TEKOČEM MESECU .
Na podlagi napovedane in od dobaviteljev potrjene količine srednjih destilatov ob upoštevanju zalog na območju SR Slovenije, ugotovi SOZD Petrol v okviru potreb, izkazanih z energetsko bilanco SR Slovenije in ocene potreb v tekočem mesecu, oskrbljenost SR Slovenije s srednjimi destilati.
Ko SOZD Petrol ugotovi, da so zagotovljene količine srednjih destilatov za pokritje potreb SR Slo-
veni j e za tekoči mesec manjše od dejansko potrebnih glede na mesečno dinamiko, začne z ustreznimi aktivnostmi za zagotovitev zadostnih količin:
—	izposodi si manjkajoče količine pri Zvezni direkciji za' rezerve industrijskih proizvodov,
—	začne postopek za intervencijski uvoz,
—	aktivira druge možnosti za povečanje razpoložljivih količin srednjih destilatov za tekoči mesec.
Upoštevajoč aktivnosti iz prejšnjega odstavka določi SOZD Petrol količinsko razmerje obeh vrst srednjih destilatov. Osnova za določitev razmerja obeh vrst srednjih destilatov so podatki o potrebah v tekočem mesecu ob upoštevanju sezonskega nihanja potreb posameznih kategorij porabnikov.
Na osnovi ugotovitve oskrbljenosti SR Slovenije z obema vrstama srednjih destilatov ugotovi SOZD Petrol stopnjo oskrbljenosti s plinskim oljem in stopnjo oskrbljenosti s kurilnim oljem.
III.	PREDNOSTNI VRSTNI RED OSKRBE S PLINSKIM OLJEM
Pri omejevanju dobav uporabnikom plinskega olja v tekočem mesecu bo SOZD Petrol upošteval naslednji prednostni vrstni red porabnikov:
la) proizvodnja in predelava hrane v družbenem sektorju, ki vključuje tudi kooperante v zasebnem sektorju, vključujoč prevoz hrane, razen proizvodnje konditorskih izdelkov, pijač, tobaka in podobno;
b) železniški integralni transport, javni potniški cesni promet ter režijski in zasebni avtobusni promet (prevoz potnikov v mestnem in primestnem prometu, delavcev' na delo in z dela, prevoz učencev in dijakov itd.), proizvodnja in prevoz nujno potrebnih surovin in repromateriala, cestni integralni transport ter prevoz blaga v mednarodnem cestnem prometu:
c)	službena vozila za intervencije na področju zdravstva, socialnega varstva, požarne varnosti, vozila komunalne dejavnosti, vozila za vzdrževanje cest v letnem in zimskem času, PTT, vozila oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije in služb za notranje zadeve, gorivo za pogon diesel agregatov;
d)	energetika (prevoz trdih, tekočih in plinastih goriv);
e)	letališki in luški promet;
f)	servisne dejavnosti;
g)	opravljanje prevozov in storitev s samostojnim osebnim delom;
2.	vsi ostali porabniki plinskega olja.
IV.	PREDNOSTNI VRSTNI RED OSKRBE UPORABNIKOV KURILNEGA OLJA (EL IN LS)
Pri omejevanju dobav uporabnikov kurilnega olja bo SOZD Petrol upošteval naslednji prednostni vrstni
red porabnikov:
la) proizvodnja in predelava hrane, energetika, , JLA, družbena dejavnost
—	kmetijstvo in ribištvo
—	prednostna živilsko predelovalna industrija
—	energetika (razen komunalne energetike in TO Ljubljana)
—	zdravstvo in socialno varstvo
—	šolstvo
—	otroško varstvo
—	oskrba mejnih prehodov — RSNZ, JLA
b)	proizvodnja za izvoz na konvertibilno območje
—	industrija usnja in čevljarstvo
—	tekstilna industrija
—	papirna in celulozna industrija
—	rudniki in industrija nekovin ■— lesna industrija
—	gostinstvo in turizem
—	ostali pretežni izvozniki
c)	proizvodnja proizvodov ter storitve pomembne za oskrbo gospodarstva in prebivalstva ter oskrbo izvozne proizvodnje na konvertibilno področje
—	kemična in gumarska industrija
—	črna in barvasta metalurgija
—	kovinska industrija
—	elektro industrija
—	ostala energetika (komunalna energetika in TO Ljubljana)
2a) komunalno in stanovanjsko gospodarstvo b) porabniki v gospodinjstvih
3.	ostale gospodarske in negospodarske dejavnosti in samostojno osebno delo
4.	ostali porabniki v gospodinjstvih
Ce se porabnik kurilnega olja tekom izvajanja ukrepov o prednostni oskrbi s kurilnim oljem (EL in LS) preusmeri delno ali v celoti na uporabo druge vrste goriva, oziroma spremeni stopnjo svoje izvozne usmerjenosti ali spremeni predmet dejavnosti — o njegovi drugačni razporeditvi oziroma nadaljnjem obsegu preskrbe na predlog pristojnega splošnega združenja pri GZ. odloči Odbor za oskrbo pri ISNAP. Vsi porabniki iz točke 1 prednostnega vrstnega reda oskrbe s plinskim oljem in točke 1 do 4 prednostnega vrstnega reda oskrbe s kurilnim oljem so razvrščeni v seznam prednostnih skupin porabnikov, ki ga izdela Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju s SOZD Petrol za vsako leto posebej. Na podlagi sklepov odbora za oskrbo ISNAP SOZD Petrol ustrezno dopolnjuje seznam porabnikov.
V.	OSKRBA S PLINSKIM OLJEM IN KURILNIM OLJEM V PRIMERIH NEUSKLAJENOSTI RAZPOLOŽLJIVIH KOLIČIN S POTREBAMI V TEKOČEM MESECU
Ob upoštevanju predhodnih aktivnosti dobavitelja za zagotovitev zadostnih količin srednjih destilatov v tekočem mesecu, uveljavila SOZD Petrol glede na oskrbljenost SR Slovenije s plinskim oljem in ku-


rilnimi olji v tekočem mesecu naslednje stopnje oskrbljenosti:
—	1. stopnja (zagotovljene količine nad 90 do 100”/« potreb),
—	2. stopnja (zagotovljene količine nad 80 do 90 “/o potreb),
—	3. stopnja (zagotovljene količine od 60 do 80% potreb),
—	4. stopnja (zagotovljene količine pod 60 % potreb).
1.	stopnja
V	primeru 1. stopnje oskrbljenosti bo SOZD Petrol :
—	v celoti zagotavljal oskrbo po prednostnem vrstnem redu iz III. in IV. poglavja ukrepov o prednostni oskrbi s srednjimi destilati,
—	zmanjševal dobavo srednjih destilatov porabnikom, ki že imajo več kot 14-dnevno zalogo nabavljenih količin,
—	po potrebi zmanjševal tudi količinsko prodajo na drobno.
2.	stopnja
Pri 2. stopnji oskrbljenosti s plinskim oljem v tekočem mesecu bo SOZD Petrol oskrboval porabnike iz 1. točke III. poglavja ukrepov o prednostni oskrbi z do 10% zmanjšanimi količinami, porabnike Iz 2. točke pa v odvisnosti od preostalih razpoložljivih količin.
Pri 2. stopnji oskrbljenosti s kurilnim oljem v tekočem mesecu bo SOZD Petrol oskrboval porabnike iz.l. točke IV. poglavja ukrepov o prednostni oskrbi z ‘do 10% zmanjšanimi količinami, porabnike iz 2. in 3. točke IV. poglavja z do 25 % zmanjšanimi količinami, porabnike Iz 4. točke tega poglavja pa v odvisnosti od preostalih razpoložljivih količin.
3.	stopnja
V	primeru 3. stopnje oskrbljenosti s plinskim oljem v tekočem mesecu bo SOZD Petrol oskrboval porabnike iz 1. točke [II. poglavja ukrepov o prednostni oskrbi s srednjimi destilati z do 15% zmanjšanimi količinami, porabnike iz 2. točke pa v odvisnosti od preostalih razpoložljivih količin.
V	primeru 3. stopnje oskrbljenosti s kurilnim oljem v tekočem mesecu bo SOZD Petrol oskrboval Porabnike iz 1. točke IV. poglavja ukrepov o prednostni oskrbi s srednjimi destilati z do 15% zmanjšanimi količinami, porabnike iz 2. In 3. točke z do 30% zmanjšanimi količinami, porabnike iz 4. točke pa v odvisnosti od preostalih razpoložljivih količin.
4.	stopnja
Ko SOZD Petrol pri ugotavljanju stopnje oskrbljenosti porabnikov srednjih destilatov na območju SR Slovenije v tekočem mesecu ugotovi 4. stopnjo oskrbljenosti, kar pomeni, da oskrbe s srednjimi destilati v tekočem mesecu ni mogoče izvesti z aktivnostmi jz i, do 3. stopnje omejevanja dobav izhajajočih 'z ukrepov o orednostni oskrbi s srednjimi destilati, Predlaga Odbor za oskrbo pri ISNAP ustrezen pred-
log za razdelitev razpoložljivih količin srednjih desti-, latov v tekočem mesecu.
Količine srednjih destilatov, ki se jemljejo kot osnova za primerljivost porabljenih količin je poraba v preteklem letu.
Porabniki srednjih destilatov, ki niso podpisniki samoupravnega sporazuma o temeljih samoupravnih planov samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin SR Slovenije nimajo prednosti pri preskrbi s srednjimi destilati v času reducirane oskrbe.
VI.	NALOGE PORABNIKOV
Organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki uporabljajo srednje destilate, so dolžne v skladu z veljavnimi predpisi na področju ukrepov za varčevanje tekočih goriv izdelati načrt varčevanja s tekočimi gorivi in ga dopolniti z nalogami, ki izhajajo iz ukrepov 1. do 4. stopnje oskrbljenosti s srednjimi destilati na območju SR Slo-; venije.
V načrtih iz prvega odstavka se določijo ukrepi in aktivnosti za njihovo stalno izvajanje in kontrolo.
Pristojne inšpekcijske službe kontrolirajo izvajanje določil nalog porabnikov iz prvega odstavka tega poglavja.
VII.	NALOGE ODBORA ZA OSKRBO
Odbor za oskrbo pri ISNAP bo v skladu s svojo vlogo in pristojnostmi spremljal izvajanje ukrepov o prednostni oskrbi s srednjimi destilati na območju SR Slovenije ter predlagal ustrezne aktivnosti, se zlasti glede:
—	spremljanja izvajanja energetske bilance na področju srednjih destilatov,
—	ugotavljanja problematike pri izvajanju ukrepov energetske bilance na področju srednjih destilatov,
—	spremljanja izvajanja določil ukrepov o prednostni oskrbi s srednjimi destilati.
Odbor za oskrbo se obvezuje, da bo skupaj s SOZD Petrol skrbel za stalno zagotavljanje naftnih derivatov za potrebe ljudske obrambe in sicer skladno z že obstoječimi drugimi predpisi, ki to področje natančno definirajo.
Samoupravna interesna skupnost za nafto in plin SR Slovenije bo preko delegatov v Odbor za oskrbo:
—	spremljala izvajanje energetske bilance SR Slovenije In potek tekoče oskrbe s srednjimi destilati,
—	tekoče spremljala izvajanje ukrepov prednostne oskrbe s srednjimi destilati na območju SR Slovenije in v primeru večjih motenj predlagala ukrepe za odpravo le-teh,
—	sprejemala ustrezne interventne ukrepe za uskladitev dobav s potrebami v tekočem mesecu v pogojih 2. in 3. stopnje oskrbljenosti,
—	spremljala izvajanje ukrepov prednostne oskrbe s srednjimi destilati in predlagala ustrezne predloge za razdeljevanje le-teh v primeru nastopa 4. stopnje oskrbljenosti.
—	seznanjala porabnike o stanju preskrbljenosti v tekočem obdobju,
—	reševala sporne zadeve v zvezi z izvajanjem ukrepov prednostne oskrbe s srednjimi destilati na območju SR Slovenije.
VIII.	KONČNE DOLOČBE
Merila in ukrepe za prednostno oskrbo SR Slovenije s srednjimi destilati sprejmejo delegati v skup-
ščini Posebne samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin SR Slovenije po postopku, določenem s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti.
Merila in ukrepi za prednostno oskrbo SR Slovenije s srednjimi destilati začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik skupščine ISNAP
Srečko Senčic, dipl. inž. 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1228.
Na podlagi 586. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76)
sklenejo
Občinska izobraževalna skupnost Ljubljana Bežigrad,
Občinska izobraževalna skupnost Ljubljana Center,
Občinska izobraževalna skupnost Ljubljana Mo-ste-Polje,
Občinska izobraževalna skupnost Ljubljana Šiška,
Občinska izobraževalna skupnost Ljubljana Vič-Rudnik,
Mestna izobraževalna skupnost Ljubljana
in
Živalski vrt mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu : udeleženci)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o združevanju sredstev za sofinanciranje dejavnosti Živalskega vrsta mesta Ljubljane
1.	člen
S samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev za opravljanje dejavnosti Živalskega vrta mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: sporazum) udeleženci zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje odnosov skupnega pomena pri izvrševanju nalog in ciljev, ki se uresničujejo z dejavnostjo Živalskega vrsta mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: Živalski vrt), določajo način zagotavljanja sredstev za opravljanje dejavnosti Živalskega vrta in urejajo druga vprašanja, ki zadevajo razvijanje in posodabljanje dejavnosti Živalskega vrta.
2.	člen
Udeleženci so sporazumni, da se z razvijanjem, bogatitvijo in posodabljanjem vsebine dela Živalskega vrta omogoči koriščenje Živalskega vrta v vzgojno-
izobraževalnem, znanstvenem ter v kultur nem, zdravstvenem in rekreativnem deha.
3.	Sen
Z* obogatitev ha realizacijo programa življenja to
dela osnovne šole udeleženci sporazuma soglašajo, da Živalski vrt razen redne dejavnosti:
—	uredi in opremi tri poljske učilnice za razredni pouk v naravi in dve zaprti učilnici (v sklopu nove upravne1 stavbe), ki bi jih koristili v zimskem času in se na ta način v še večji meri vključili v vzgojno-izobraževalni program zoologije, botanike, likovne in tehnične vzgoje;
—	vključi v delo program šole v naravi v Ljubljani za učence drugih razredov splošno izobraževalnega programa;
—	omogoči znanstvena raziskovanja in favne;
—	prične s prvo fazo otroškega rekreacijsko zabavnega parka (vključujoč tudi ure jahanja na ponijih in navajanje otrok na kontakt z udomačenimi živalmi: koze, ovce, srne mufloni itd.);
—	zagotovi strokovnega vodiča po zoološkem vrtu;
—	letno nabavi najmanj po eno novih živalskih vrst;
—	zgradi veterinarsko ambulanto z vsemi potrebnimi pomožnimi prostori in potrebno opremo;
—	intenzivira razvoj zelenih in cvetličnih površin;
—	zgradi ustrezno stajo za namestitev občutljivejših živali za zimske pogoje bivanja živali in z možnostjo ogleda obiskovalcev.
4.	člen
Za zagotavljanje redne dejavnosti Živalskega vrta, ki obsega:
—	zagotavljanje možnosti ogleda živalskih vrst iz Evrope in drugih celin;
—	zagotavljanje čimboljših pogojev za življenje vseh živali;
—	reden veterinarski nadzor in ustrezne preventivne ukrepe;
—	omogočanje takšnih pogojev, da se živali v čim večji možni meri razmnožujejo;
—	ustrezno zimovanje za vse živalske vrste, ki izhajajo Iz drugih podnebnih območij;
—	skrb za ohranitev in razvoj flore na območju
žrvatekega vrta;
—	vzdrževanje objektov in Infrastrukture;
—	prodajo ali zamenjavo posameznih živali, z na-
meoem bogatitve izbora živalskih vrst;
—	sodelovanje s sorodnimi organizacijami v državi.
se bodo udeleženci sporazuma vsako leto z aneksom k sporazumu dogovorili o višini sredstev, ki jih bodo občinske in mestna izobraževalna skupnost zagotavljale v te namene.
5.	člen
V letu 1985 bodo občinske in Mestna izobraževalna skupnost Ljubljana za dejavnost Živalskega- vrta iz 3. in 4. člena zagotovile sredstva v višini 21.000.000 din.	-
6.	člen
Sredstva iz 3. člena tega sporazuma bodo občinske in Mestna izobraževalna skupnost Ljubljana nakazovale Živalskemu vrtu tromesečno v enakih' zneskih s tem, da se zadnje izplačilo izvrši do decembra tekočega leta.
7.	člen
Za uresničitev nalog in opravil iz 3. in 4. člena sporazuma, mora Živalski vrt vsako leto posebej planirati potrebna sredstva za redno dejavnost in sredstva za razvijanje in posodabljanje dejavnosti.
8.	člen
Živalski vrt bo občinskim in Mestni izobraževalni skupnosti pošiljal predlog programa dela, letno poročilo o delu, finančni načrt in zaključni račun.
9.	člen
Udeleženci soglašajo, da bodo morebitne spore reševali sporazumno oziroma pred pristojnim sodiščem.
10.	člen
Sporazum podpišejo v imenu udeležencev njihovi pooblaščeni predstavniki.
11.	člen
Predlog za spremembo in dopolnitev sporazuma lahko poda vsak udeleženec.
12.	člen
Sporazum začne veljati, ko ga sprejmejo in podpišejo vsi udeleženci in se objavi v Uradnem listu SRS.
Živalski vrt Ljubljana
Udeileženci:
Občinska izobraževalna skupnost Ljubljična
Mestna izobraževalna skupnost Ljubljana
LJUBLJANA
1229.
Na podlagi 9. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82 in 40/84), odloka o ureditvi cestnega prometa na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 11/85) in 121. člena sta-
tuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 160. seji dne 9. julija sprejel
ODREDBO
o prometni ureditvi na območju ljubljanskih občin
1.	člen
Ta odredba določa:
1.	posebne prometne površine namenjene pešcem,
2.	prometne površine namenjene za promet koles in koles z* motorjem,
3.	vozne smeri avtobusov na avtobusno postajo Ljubljana in s postaje,
4.	pasove za vozila javnega prevoza potnikov (posebni rumeni prometni pasovi) in
5.	pogoje za dovoz in odvoz blaga v ožjem središču mesta.
2.	člen
Posebne prometne površine namenjene pešcem so: — Cankarjeva cesta med Beethovnovo in Titovo ceste,
— Nazorjeva ulica,
— Cankarjeva cesta med Beethovnovo in Titovo cesto,
— Čopova ulica,
— del Prešernovega trga od Čopove ulice do linije Wolfova—Miklošičeva cesta,
— Trubarjeva cesta, od Obrežne ceste do Prečne ulice in od Resljeve do Vidovdanske ceste,
— Petkovškovo nabrežje od Prešernovega trga do ulice Za čreslom,
—- Hribarjevo nabrežje od Tromostovja do Dvornega trga,
— Dvorni trg,
— Židovska ulica,
— Čevljarska ulica,
— Jurčičev trg,
— Čevljarski most,
— Pod Trančo,
— Gallusovo nabrežje,
— Stiska ulica,
— Stari trg,
— Mestni trg od Ključavničarske utice pod Trančo,
— Krojaška ulica,
— Ključavničarska ulica,
— Ribja ulica z Ribjim trgom,
— Adamič-Lundrovo nabrežje,
— Erjavčeva cesta od Prešernove do Igriške ulice, — Plečnikov trg,
— Veselova ulica od Prešernove do Valvazorjeve nliee,
— Valvazorjeva ulica in
— Prežihova ulica od Kidričeve do Puharjeve ulice.
Pešcem so namenjene tudi tiste površine, ki niso navedene v prejšnjem odstavku tega člena, so pa prometno tehnično izvedene kot površine namenjene pešcem (kot npr. ploščadi, trgi, prehodi, pasaže, zelene površine s potmi, Pot spominov in tovarištva itd.).
3.	člen
Prometne površine namenjene za promet koles in koles z motorjem so na naslednjih cestah oziroma ulicah:
— Prešernovi cesti od Trga mladinskih delovnih brigad do Delavskega doma,
— Cesta VII. korpusa od Delavskega doma do Bavarskega dvora,
— Miklošičevi cesti,
— Adamič-Lundrovem nabrežju,
— Gosposvetski cesti od Delavskega doma do Ajdovščine,
— Dalmatinovi ulici od Ajdovščine do Miklošičeve ceste,
— Tavčarjevi ulici od Miklošičeve ceste do Titove ceste,
— Čufarjevi ulici od Miklošičeve ceste do uvoza v Kartonažno tovarno,
— Erjavčevi cesti od Prešernove ceste od Ceste 27. aprila,
— Za Gradom od Streliške ulice do Karlovške ceste,
— Dolenjski cesti od Za Gradom do Orlove ulice, — Riharjevi ulici od Devinske ulice do Ceste v Mestni log,
— Cesti 27. aprila od Erjavčeve ceste do Skrab-čeve ulice,
— Večni poti od Živalskega vrta do Koseskega ulice,
—	povezavi Koseskega ulice in Večne poti,
— Celovški cesti od Delavskega doma do Kosmačeve ulice,
— Drenikovi cesti od Verovškove ulice do Samove ulice,'
— Samovi ulici,
— Kolesarski poti,
— Stegnah,
—	južni servisni cesti, severne mestne obvozne ceste od Celovške ceste do Ceste ljubljanske brigade,
—	južni servisni cesti severne mestne obvozne ceste od Verovškove ulice do Jarške ceste,
—	severni servisni cesti severne mestne obvozne ceste od Slovenčeve ulice do Stožic,
—	povezavi od hipodroma do Slandrove ulice ob Severni vpadnici,
— Slandrovi ulici od Okrogarjeve ulice do Severne vpadnice,
— Brinčevi ulici,
— Titovi cesti' od Zasavske ceste do Pečarjeve ulice in od Ulice 7. septembra do Bavarskega dvora, — Linhartovi cesti od Titove ceste do Tomačevske ceste,
— Topniški ulici do Linhartove ceste do Smar-tinske ceste,
— Smartinski cesti od Kajuhove ulice do Clevelandske ulice,
— Bratislavski cesti,
— Leskovškov! cesti,
— Letališki cesti,
— Kajuhovi ulici od Letališke ceste do Zaloške ceste,
— Trpinčevi ulici od. Ob sotočju do mostovža čez Ljubljanico pri Novih Fužinah,
— Litijski cesti od Parmske ceste do Pesarske ceste,
— Zadobrovški cesti od Novo Polje Cesta XV do Cvetlične poti in od Novo Polje cesta III do Rjave ceste in
— Zaloški cesti od Rjave ceste do Polja ceste XXXVI
Kolesarji in vozniki koles z motorjem lahko vozijo tudi po cestah in ulicah, kjer ni prometnih površin namenjeni tej vrsti prometa in ta ni s prometnim znakom prepovedan.
4.	člen
Vozne smeri avtobusov na Avtobusno postajo Ljubljana potekajo po naslednjih cestah in ulicah iz smeri:	*
Gorenjska: Celovška cesta—Cesta VIL. korpusa— Trg Osvobodilne fronte
Primorska: Tržaška cesta—Cesta VII. korpusa— Trg Osvobodilne fronte
Dolenjska: Dolenjska cesta—predor pod gradom— Resljeva cesta—Trg Osvobodilne fronte
Štajerska: Titova cesta—Topniška ulica—Smartin-ska cesta—Masarykova cesta—Trg Osvobodilne fronte
Litija preko Sneberja: Šmartinska cesta—Masary-kova cesta—Trg Osvobodilne fronte
Vozne smeri avtobusov iz Avtobusne postaje Ljubljana potekajo za posamezne smeri po cestah in ulicah, naštetih v prejšnjem odstavku tega člena, v obratni smeri, za smer Štajerska pa potekajo po Trgu Osvobodilne fronte in Titovi cesti.
5.	člen
Pasovi za vozila javnega prevoza potnikov (posebni rumeni prometni pasovi) so označeni z ustreznimi prometnimi znaki in označbami na vozišču ceste, na naslednjih cestah:
—r na Titovi cesti med Bavarskim dvorom do Šubičeve ulice, ob zahodni strani Trga osvoboditve in po Kardeljevi cesti do Aškerčeve ceste — obojestranska posebna rumena prometna pasova,
—	na Celovški cesti od Djakovičeve ulice do Delavskega doma, v smeri proti mestu, velja enostranski posebni rumeni prometni pas le ob prometnih konicah v času od 5.30 do 7.30 in od 13.30 do 15.30.
—	na potezu od Ambroževega trga do Titove ceste po Poljanski cesti, Ciril Metodovem trgu. Stritarjevi ulici, Wolfovi ulici in severni strani Trga osvoboditve — velja enostranski posebni rumeni prometni pas.
6.	člen
Na območju ožjega središča mesta je dovoljen dovoz in odvoz blaga le pod naslednjimi pogoji:
—	da največja dovoljena masa vozila ne presega
3,5	tone,
—	da ima vozilo v času nakladanja ali razkladanja ugasnjen motor in
—	da vozilo po končanem nakladanju ali razkladanju odpelje iz ožjega središča mesta.
7.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o prometni ureditvi na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 8/81),
8.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 664/1-85
Ljubljana, dne 9. julija 1985.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Dore Dovečar 1. r.
1230.
Skupščina Samoupravne interesne stanovanjske skupnosti mesta Ljubljane je na 16. redni seji dne 24. junija 1985 sprejela
PRAVILNIK
za urejanje medsebojnih razmerij pri ugotavljanju cen stanovanj na območju ljubljanskih občin
1.0	SPLOSNO
1.01	Prodajne cene stanovanj družbeno usmerjene stanovanjske gradnje na območju ljubljanskih občin se ugotavljajo, oblikujejo in dogovarjajo v skladu s tem pravilnikom.
1.02	Prodajno ceno m2 stanovanja sestavljajo praviloma naslednji elementi:
a)	odškodnina za zemljišče in za nasade, naprave in objekte na njem ter stroški za nadomestne objekte in stanovanja,
b)	delež stroškov zazidalnega načrta, ki odpade na stanovanjske objekte,
c)	stroški lokacijske dokumentacije,
č) stroški za izdelavo in odobritev tehnične dokumentacije (gradbenega objekta) v odvisnosti od racionalnosti projekta in števila ponovitev,
d)	stroški za pripravljalna dela (odpiranje In odstranitev gradbišča) na osnovi načreta organizacije gradbišča in gradnje,
e)	stroški za posebna zemeljska dela in temeljenje,
f)	stroški gradbenih del,
g)	stroški zaključnih del in instalacijsko-montaž-nih del, ločeno po posameznih izvajalcih in vrstah del,
h)	stroški opreme stanovanj,
i)	stroški priključitve objekta na komunalne naprave ločeno po posameznih napravah,
j)	stroški nadzorstva gradnje in stroški za pripravo in realizacijo investicij,
k)	stroški neposredne zunanje ureditve objekta,
l)	stroški izgradnje skupnih zaklonišč,
m)	stroški izgradnje kotlarn, internih razvodov in priključnih postaj stanovanjskih objektov,
n)	stroški za naprave za odlaganje odpadkov,
o)	stroški skupnih prostorov za hišno samoupravo.
Te elemente združujemo v naslednje tri skupine
stroškov:
1.	Gradbeno proizvodna cena
2.	Stroški urejanja stavbnega zemljišča
3.	Ostali stroški.
1.03	V prodajno ceno stanovanj se izjemamo vključijo tudi drugi stroški, če so se udeleženci izgradnje stanovanjske soseske pred tem dogovorili ng ustrezen način.
1.04	Stroški financiranja predhodnih in pripravljalnih del v tem pravilniku niso obravnavani in bodo obračunavanj v skladu s poslovno politiko banke ali investitorjev, ki združujejo sredstva za financiranje
teh del.
2.0	MERILA ZA OBLIKOVANJE CEN
2.01	Uporabniki in izvajalci, ki sklenejo samoupravni sporazum o temeljih plana stanovanjske skupnosti, sprejemajo v skladu z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/1981 — člen 18) tudi pogoje, osnove in merila za oblikovanje cen stanovanjske gradnje.
Potrošniki (soinvestitorji, kupci, zadružniki), organizirani v samoupravni stanovanjski skupnosti lahko v skladu z zakonom o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ, št. 64/1984 — člen 5) predlagajo elemente in merila za oblikovanje cen proizvodov in storitev.
V skladu z zgoraj navedenima zakonoma sprejemajo v mestu Ljubljana pogoje, osnove in merila za oblikovanje cen stanovanjske gradnje zbori izvajalcev in zbori uporabnikov Samoupravne stanovanjske skupnosti mesta Ljubljana in ljubljanskih občin.
2.02	Elementi in merila za oblikovanje cen v stanovanjski graditvi se do nadaljnjega uporabljajo:
1- Metodologija za ugotavljanje stroškov in oblikovanje cen v stanovanjski graditvi (ZSSS — marec 1979).
2.	Metoda izdelavnih parametrov za hitro ugotavljanje gradbene cene stanovanj in presoja ekonomičnosti projektov stanovanjskih objektov (priloga št. 1 k Metodologiji).
3.	Bazna gradbena cena.
2.03	Na sejah skupščin SSS mesta Ljubljana in ljubljanskih občin se na začetku vsakega koledarskega leta z veljavnostjo na dan 1. januar za tekoče leto sprejme bazna gradbena cena.
2.04	Na skupni seji obeh zborov, dne 22. 3. 1985 je Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana sprejela bazno gradbeno ceno, ki znaša na dan 1. 1. 1985:
64.645 din/m2 neto stanovanjske površine
pri iz delavnem parametru 0,5619.
2.05	Bazna gradbena cena se tekom leta valorizira z namenom, da se ohranja njena prava vrednost.
Valorizacija bazne gradbene cene se opravi s pomočjo povprečnih indeksov podražitev cen v stanovanjski gradnji, ki jih trimesečno objavlja Splošno združenje gridbeništva in IGM v publikaciji: »Indeksi za obračun razlike v ceni gradbenih storitev«.
2.06	Stroški urejanja stavbnega zemljišča se oblikujejo v skladu z zakonom o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84).
2.07	Ostali stroški se oblikujejo z merili, ki jih je določila Samoupravna stanovanjska skupnost mesta Ljubljane.
2.08	Prognozirane cene stanovanj se oblikujejo vnaprej — pred pričetkom gradnje. Indeksi podražitev.
s katerimi se valorizira bazna gradbena cena pa se ugotavljajo za minulo obdobje, torej za nazaj. Da bi kljub tema omogočili oblikovanje cen stanovanj vnaprej, se bodo za revalorizacijo bazne gradbene cene uporabljali poleg že znanih tudi prognozirani indeksi podražitev.
2.09	Projekcije-prognoze-indeksov podražitev se
izdelajo na podlagi povprečnega trenda podražitev v zadnjih štirih trimesečjih in sicer vsako trimesečje, takoj ko je znan indeks podražitev za minulo trimesečje.
3.0	AKTIVNOSTI ORGANIZIRANIH SOINVESTITORJEV
3.01	Potencialni soinvestitorji bodo evidentirani na podlagi razpisa ali ankete za srednjeročno obdobje.
3.02	Razporeditev finančno sposobnih soinvestitorjev bodo izvedle komisije pri občinskih stanovanjskih skupnostih.
3.03	Po izvršeni razporeditvi bo pooblaščeni izvajalec investitorskih del organiziral soinvestitorje v enoto soinvestitorjev za posamezni objekt.
3.04	Soinvestitorji so dolžni na prvem sestanku izvoliti odbor soinvestitorjev, ki jih bo zastopal v času izgradnje objekta do izvolitve hišnega sveta. Odbor šteje od 3 do 7 članov.
3.05	Odbor soinvestitorjev bo sodeloval z občinskim odborom za graditev SSS, pooblaščenim izvajalcem investitorskih del in s predstavniki izvajalcev.
3.06	Vse kativnosti za pripravo in izvedbo investicije do organiziranja odbora soinvestitorjev opravlja pristojni organ pri SSS.
4.0	POPREČNA IZHODIŠČNA CENA m2 STANOVANJSKE POVRŠINE (IZHODIŠČNA CENA)
4.01	Najmanj 1 mesec pred pričetkom gradnje je potrebno oblikovati, ugotoviti in dogovoriti izhodiščno ceno m2 stanovanjske površine.
4.02	Izhodiščna cena zajema ceno, ki se oblikuje pred začetkom gradnje (na dan planiranja pričetka del) in sicer na podlagi že izdelane in verificirane tehnične dokumentacije, upoštevajoč vse njene dejanske karakteristike in specifičnosti.
4.03	Dokumentirano odstopanje od planiranega pričetka gradnje potrdi organ pri SSS.
4.04	Posamezne elemente izhodiščene cene oblikujejo izvajalci stanovanjske gradnje v skladu z merili za oblikovanje cen, ki jih sprejema skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana ter v skladu s svojimi samoupravnimi splošnimi akti, s katerimi so določili postopek za oblikovanje cen svojih proizvodov in storitev (zakon o sistemu družbene kontrole cen — Uradni list SFRJ, št. 64/1984 — člen 2).
4.05	Predloge posameznih elementov izhodiščne cene posredujejo izvajalci stanovanjske gradnje pooblaščenemu izvajalcu investitorskih del v preverjanje, najpozneje 2 meseca pred planiranim pričetkom gradnje.
4.06	Po preverjanju posameznih elementov pooblaščeni izvajalec investitorskih del v skladu z merili za oblikovanje cen ugotovi izhodiščno ceno, s katero
morajo soglašati vsi predlagatelji.
4.G7 Z zapisnikom ugotovljena izhodiščna cena je dokončna.
4.08 V primeru izrednih pogojev, ki jih ugo*ovi
pooblaščena organizacija, se cena spremeni le po posebnem naročilu investitorja.
5.0	POPREČNA PROGNOZIRANA KONČNA CENA m2 STANOVANJSKE POVRŠINE (PROGNOZIRANA KONČNA CENA)
5.M Izračun prognozirane končne cene temelji na dogovorjeni izhodiščni ceni, ki se poveča za programirane razlike v cenah zaradi podražitve med gradnjo objektov, in sicer na podlagi finančno ovrednotenih terminskih planov in dinamike plačil po mesecih (tran-šah) iz investicijskega programa.
5.02	Izračun podražitev med gradnjo temelji na principu, da je vsaka tranša plačilo za opravljeno delo. Za vsako tranšno plačilo se podražitve zaračunavajo od pričetka gradnje do dneva plačila. V investicijskem programu se podražitve planirajo na podlagi progno-ziranih indeksov podražitev po postopku, navedenem v točki 2.08.
5.03	Prognozirano končno ceno v skladu z navodilom o pošiljanju obvestil o cenah zaradi spremljanja (Uradni list SRS, št. 15/85) pošlje pooblaščeni izvajalec investitorskih del mestnemu uradu za cene.
5.04	Prognozirana končna cena je sestavni del investicijskega programa.
5.05	Za stanovanjsko poslovne objekte je v investicijskem programu upoštevati posebne pogoje za pričetek in končanje gradnje stanovanjskega dela.
6.0	INVESTICIJSKI PROGRAM
6.01	Po zakonu o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/1984) obsega investicijski program poleg elementov za strokovno podlago iz 4. odstavka 21. člena zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu (Uradni list SFRJ, št. 21/1982) še:
—	idejni projekt,
—	oceno ekološke obremenitve okolja,
—	oceno pomena investicijskega vlaganja z obrambnega in zaščitnega vidika,
—	ocena stroškov gospodarjenja z dokazom rentabilnosti investicije.
6.02	Izvleček iz globalnega investicijskega programa stanovanjskega naselja za posamezni stanovanjski objekt je dokumentacija, ki se izdela na osnovi izhodiščne in prognozirane končne cene.
Izvleček iz investicijskega programa se uporablja za:
—	zagotavljanje sredstev za financiranje gradnje
—	sklepanje soinvestitorskih pogodb,
—	sklepanje izvajalskih pogodb.
6.03	Izvleček iz investicijskega programa stanovanjskega naselja za posamezni stanovanjski objekt mora vsebovati finančno ovrednoten terminski plan napredovanja del za vsa dela in vse izvajalce.
S tem potrdi tudi izhodiščno in prognozirano končno ceno.
6.05	Samoupravna stanovanjska skupnost potrdi investicijo s sklepom. Odbor za graditev pri samoupravni stanovanjski skupnosti je pristojen za spre-
jemaaje izvlečkov investicijskih programov ter za potrjevanje investicij. V 14 dneh po sprejemu gradiva Odbor sprejme ustrezen sklep.
7.6	GRADBENA POGODBA
7.61 Po potrditvi izvlečka iz investicijskega programa sklene investitor (naročnik) gradbeno pogodbo z izvajalcem gradnje. Naročnik je SSS, kjer se bo gradil stanovanjski objekt
7.02	Za posamezna dela, ki jih prevzame izvajalec del, se pogodbena vrednost določi na podlagi elementov prognozirane končne cene iz investicijskega programa.
7.03	Z gradbeno pogodbo bo določeno, da se bo pogodbena vrednost del do konca gradnje spremenila praviloma enkrat, in sicer dva meseca pred pogodbeno dogovorjenim dokončanjem objekta, ki bo dogovorjena končna cena m- stanovanjske površine.
7.04	Z gradbeno pogodbo se nadalje določi, da se z deponirano menico ali drugimi inštrumenti zagotovi ažurno odpravo napak v garancijskem roku.
8.0	SOINVESTITORSKE POGODBE
8.01	Po sprejemu izvlečka iz investicijskega 'programa sklepajo soinvestitorji pogodbe s pooblaščenim izvajalcem investitorskih del.
8.02	Soinvestitorska pogodba se sklepa na osnovi prognozirane končne cene, ki jo je z izvlečkom iz investicijskega programa sprejela samoupravna stanovanjska skupnost.
8.03	S soinvestitorsko pogodbo se nadalje določi, da bo pogodbena vrednost objekta do konca gradnje praviloma spremenjena dva meseca pred rokom dokončanja del. dogovorjenim z gradbeno pogodbo.
8.04	Vložena sredstva soinvestitorja, ki odstopa "od soinvestitorske pogodbe se vrnejo, ko vstopi novi soinvestitor in poravna vse do tedaj nastale obveznosti in to v višini soinvestitorjevega deleža povečanega za pripadajoče obresti po pogojih* ki veljajo za najem namenskih premostitvenih posojil pri LB-ŠKB.
8.05	Z medsebojno pogodbo med soinvestitorji, (investitorji) in izvajalci se urejajo vsa odstopanja pri izvedbi finalnih del po zahtevah soinvestitorjev (investitorjev).
8.06	To poglavje se smiselno uporablja tudi za zadružno gradnjo in za gradnjo po proizvodnem principu.
9.0	PRISPEVEK ZA UREJANJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
9.01	Prispevek za urejanje stavbnega zemljišča se določa v skladu z veljavno zakonodajo.
10.0	KONČNA CENA
10.01	Tri mesece pred rokom za dokončanje del se Prične postopek ugotavljanja končne cene.
10.02	Postopek za ugotovitev končne cene je enak Postopku, ki smo ga s tem pravilnikom predpisali za oblikovanje, preverjanje in ugotavljanje izhodiščne cene.
10.-63 KoBČrta cena se ugotovi najpozneje dva meseca pred rokom dokončanja del, dogovorjenih z gradbeno pogodiK).
10.04	Izračun končne cene je praviloma enak izračunu prognozirane končne cene s tem, da se v izračunu prognozirani indeksi podražitev nadomestijo z dejanskimi indeksi podražitev v stanovanjski gradnji in upoštevajo izredni pogoji iz tč. 4.08.
10.05	Za izračun podražitev se upošteva čas gradnje po Metodologiji.
10.06	Za izračun končne cene se bodo uporabili vsi dejanski indeksi podražitev, ki bodo znani v času, ko se mora pričeti postopek za ugotovitev končne cene.
10.07	V izračunu podražitev za končno ceno se bodo še vedno uporabljali prognozirani indeksi podražitev, vendar samo za obdobje dveh do največ petih mesecev pred rokom za dokončanje del.
10.08	Stroški, nastali pred pričetkom gradnje, se poravnajo praviloma pred pričetkom gradnje in so dokončni.
Med te stroške štejemo:
—	odškodnino za zemljišče,
—	odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, ,
—	delež stroškov zazidalnega načrta in LD,
—	prispevke za priključno moč primar in vir v skladu s sprejetimi sporazumi, ki so poravnani pred pričetkom gradnje,
—	prehodne raziskave in študije,
—	tehnična dokumentacija,
—	izdelava globalnega investicijskega programa in izvlečka,
—	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča razen nadomestila za čas gradnje, ki se plača po odr ločbi občinskega upravnega organa.
10.09	Udeleženec, ki ugovarja pravilnosti postopkov po tem pravilniku, lahko zahteva arbitražo stalne komisije, imenovane od Samoupravne stanovanjske skupnbsti Ljubljana.
Način plačevanja z avansi se bo dogovarjal z medsebojnimi pogodbami. Obrestovanje mora biti najmanj po stopnji, ki jo LB-SBK zaračunava pri odobravanju kratkoročnih kreditov za stanovanjsko gradnjo.
10.10	V skladu z navodilom o pošiljanju obvestil o cenah zaradi spremljanja pošlje pooblaščeni izvajalec investitorskih del zapisnik o ugotovljeni končni ceni Mestnemu uradu za cene.
11.0	ZAKLJUČKI
11.01	Določbe tega pravilnika veljajo do sprejema ustreznega akta, ali novega pravilnika, ki bo nadomestil družbeni dogovor o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji .(Uradni list SRS, št. 8/78).
11.02	Ugotavljanje cen po tem pravilniku velja za vse udeležence v usmerjeni stanovanjski gradnji v Ljubljani za objekte, katerih gradnja se je pričela po
1.	1. 1985.
11.03	Prodajne cene stanovanj, ki so se pričela
graditi v letu 1984, se oblikujejo in ugotavljajo po merilih, ki jih je sprejel Odbor udeležencev družbenega
dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji na seji dne 12. 12. 1984.
Predsednik skupščine Samoupravne interesne stanovanjske skupnosti mesta . Ljubljane Janez Čebulj 1. r.
BREŽICE
1231.
Na podlagi 142., 150., 229. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78 in 16/82), 6PL, 618. in 223. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 4. in 9. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 30/80) je Skupščina občine Brežice na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, na predlog družbenega pravobranilca samoupravljanja Krško dne 15. julija 1985 sprejela
SKLEP
o začasnih ukrepih družbenega varstva v DO Obrtna zadruga »Grič« Brežice
1
Skupščina občine Brežice ugotavlja, glede na posredovani predlog družbenega pravobranilca samoupravljanja Krško, da so v DO Obrtna zadruga Grič Brežice:
—	nastale motnje v samoupravnih odnosih iz člena 619/1 — točka 1., 3. in 9. zakona o združenem delu in
—	huje so oškodovani družbeni interesi iz člena 620/1 — točka 2. zakona o združenem delu in člena 1/1 — tretja alinea zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine.
Vsled navedenega se v tej delovni organizaciji uvede ukrep družbenega varstva za dobo enega leta, začenši z dnem uveljavitve tega sklepa, to je od 15. julija 1985 dalje.
2
V času trajanja družbenega varstva se izrekajo:
1.	V smislu 622. člena zakona o združenem delu, naslednji ukrepi družbenega varstva:
odstavi se individualni poslovodni organ tov. Leopold Avšič,
—	začasno se omeji uresničevanje samoupravnih pravic delavcev in zadružnega sveta za odločanje o razporejanju čistega dohodka (določanje poslovne politike, določanje ukrepov za izvajanje poslovne politike, določanje glede finančno-kreditne politike, odločanje o kadrovski politiki in zaposlovanju),
—	začasno se omeji uresničevanje samoupravnih pravic delavcev glede odločanja o disciplinskih zadevah na 1., 2. stopnji.
2.	Imenuje se začasni kolektivni poslovodni organ, ki za čas trajanja začasnih ukrepov družbenega varstva prevzame vse pravice in obveznosti poslovodnega
organa v smislu in obsegu navedenem v 1. točki tega člena.
3
Skupščina občine Brežice imenuje v začasni kolektivni poslovodni organ:
1.	Zorko Toneta, dipl. ing. — za predsednika
2.	Polak Vlada, za člana
3.	Peterkovič Marjano, za člana
Začasni kolektivni poslovodni organ je dolžan:
—	v roku enega meseca od uveljavitve začasnih ukrepov izdelati program izvajanja začasnih ukrepov, ki ga predloži Izvršnemu svetu Skupščine občine Brežice. Ta spremlja njegovo delo. Izvršnemu svetu je dolžan tekoče poročati o stanju sanacije samoupravnih odnosov,
—	dolžan je pravočasno objaviti razpis za novega individualnega poslovodnega organa.
4
Skupščina občine Brežice zavezuje Izvršni svet Skupščine občine Brežice, da tekoče spremlja izvajanje začasnih ukrepov, ter o tem trimesečno obvešča delegate Skupščine občine Brežice.
5
Vse nastale stroške z izrekom začasnih ukrepov družbenega varstva nosi delovna organizacija — Obrtna zadruga Grič Brežice.
Nadomestilo osebnega dohodka predsednika začasnega kolektivnega organa se določi v višini OD individualnega poslovodnega organa.
Nadomestilo osebnih dohodkov članov začasnega kolektivnega organa se določa v višini nadomestila OD individualnega poslovodnega organa, sorazmerno porabljenemu času.
6
Ta sklep velja takoj, je dokončen in izvršljiv.
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 023-6/85-1
Brežice, dne 15. julija 1985.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Mirko Kambič 1. r.
GROSUPLJE
1232.
Na podlagi 4. člena zakona o upravnih taksah (Uradjii list SRS, št. 7/72, 23/77, 11/79. 23-83 in 13'85l ter 190. člena statuta občine Grosuplje (Uradni lisi SRS, št. 10/78 in 6-82) je Skupščina občine Grosuplje na seji družbenopolitičnega zbora dne 10. julija 1985. zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnost: dne 10. julija 1985 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o občinski!] upravnih taksah
1.	člen
V 1. členu odloka o občinskih upravnih taksah na območju občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 24/77 in 35/82) se besedilo v oklepaju spremeni tako, da se glasi »(Uradni list SRS, št. 7/72, 23/77, 11/79, 23/82 in 18/85).-«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Koščak L r.
KAMNIK
1233.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 41. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8,82), 17. člena zakona o ravnanju z odpadki (Uradni list SRS, št. 8/78), 3. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83) ter 115. in 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82), na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 11. julija 1985 sprejela
ODLOK
o redu na območju Velike planine, Male planine, Gojške planine in Kisovca
1.	člen
S tem odlokom se določa način varstva okolja, prometni režim ter način ravnanja z odpadki na območju Velike planine, Male planine, Gojške planine in Kisovca (v nadaljnjem besedilu: Velika planina).
2.	člen
Vsak uporabnik in obiskovalec Velike planine je dolžan varovati okolje in naravne lepote Velike planine ter obenem tudi javiti pristojnemu organu osebe, ki kršijo določbe tega odloka.
VARSTVO OKOLJA
3.	člen
Na pašnikih in v turističnem naselju počitniških koč je prepovedano poškodovanje dreves in grmičevja ter sečnja brez odkazila.
4.	člen
Spravilo lesa se mora izvesti na primeren način tako, da se ne poškoduje travna ruša.
5.	člen
Prepovedano je požiganje trave ter kurjenje ognja ha prostem.
Kurjenje kresov ob raznih prireditvah je dovoljeno le na podlagi odločbe upravnega organa za notranje zadeve.
6.	člen
Takoj po končanih gradbenih delih je potrebno zemljišče urediti, odstraniti kamenje in odvečen material ter zemljo zatraviti.
7.	člen
Počitniške in planšarske koče se lahko ogrevajo le s pečmi na drva, na plin ali elektriko. Uporaba premoga in tekočih goriv ni dovoljena.
PROMET
8.	člen
N§ območju Velike planine je praviloma prepovedan promet z vsemi vozili.
Izjemoma se dovoli prevoz z motornimi vozili po utrjeni cesti, na podlagi posebnega dovoljenja za promet pristojnega upravnega organa občine Kamnik.
9.	člen
Planšarji lahko razvažajo gnoj po skupnih pašnikih s traktorji, vendar morajo pri tem paziti, da ne poškodujejo travne ruše.
RAVNANJE Z ODPADKI
10.	člen
Na območju Velike planine so obiskovalci, uporabniki koč, upravljale! gostinskih objektov in planinskih domov ter planšarji dolžni odlagati smeti in odpadke na način in ob pogojih, ki so predpisani s tem odlokom.
11.	člen
Smeti in odpadki v smislu tega odloka so:
— smeti in odpadki dnevnih obiskovalcev, upo-\ rabnikov koč, gostinskih objektov in planinskih domov: pepel, odpadne konzerve, organski odpadki, steklenina, tekstilni in papirni odpadki, plastični predmeti in podobno.
12.	člen
Smeti in odpadki se morajo odlagati na skupna tipska odlagališča, ki morajo biti vidno označena.
Prostor za odlagališča določijo pristojne inšpekcijske službe v skladu s prostorskimi izvedbenimi akti za ta območja.
13.	člen
Smeti in odpadki, ki se odlagajo na skupna odlagališča, morajo biti obvezno shranjena v posebnih vrečah, ki morajo biti zavezane.
Vreče za odlaganje smeti dobijo uporabniki proti plačilu na zgornji postaji nihalke pri sprevodniku.
Smeti in odpadke ni dovoljeno shranjevati v kartonske škatle, papirnate vreče ali jih odlagati na skupno odlagališče v raztresenem stanju.
14.	člen
Uporabniki koč morajo skrbeti za čistočo okolice teh kot
Upravljalci gostinskih objektov in planinskih domov so dolžni tipska odlagališča za svoje potrebe urediti sami in ga tudi redno vzdrževati, o načinu in stroških odvoza pa morajo skleniti poseben dogovor z izvajalcem odvoza smeti in odpadkov.
Pri vsakem gostinskem objektu in planinskem domu mora upravljalee na vidnem mestu namestiti koš za odpadke ter ga redno prazniti.
15.	člen
Za odvoz smeti in odpadkov od skupnih odlagališč in odlagališč od gostinskih objektov in planinskih domov je . zadolžena pooblaščena organizacija za opravljanje te dejavnosti.
Smeti in odpadki se morajo odvažati v smetiščno jamo po zapolnitvi odlagališča, praviloma enkrat tedensko oziroma na 14 dni.
16.	člen
Požiganje smeti in odpadkov na prostem ni dovoljeno.
17.	člen
Greznice počitniških koč in domov se lahko praznijo izven pašne sezone, fekalije pa se morajo odvažati s posebnimi vozili.
KAZENSKE DOLOČBE
18.	člen
Z denarno kaznijo od 2.000 do 30.000 din se kaznuje pravna oseba oziroma posameznik, . ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
1.	če smeti in odpadkov ne odvaža v določenih rokih,
2.	če ne zagotovi higienskega načina nakladanja in odvoza smeti in odpadkov ali vzdrževanja skupnih odlagališč,
3.	če ne namesti ter redno ne prazni nameščene ■ koše za odpadke,
4.	če požiga smeti in odpadke na prostem,
5.	če fekalije iz greznic odlaga na nedovoljenih krajih oziroma v pašni sezoni,
6.	če namenoma poškoduje drevje oziroma grmičevje oziroma seka brez odkazila,
7.	če pri spravilu lesa poškoduje travno rušo,
8.	če požiga travo oziroma kuri ogenj na prostem,
9.	če kuri kres brez dovoljenja pristojnega organa,
10.	če po končanih gradbenih delih ne vzpostavi zemljišča v prvotno stanje ter zemlje ne zatravi,
11.	če pri ogrevanju objektov uporablja premog ali tekoče gorivo,
12.	če Izvaja prevoz v nasprotja z 8. členom.
Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 din se kaznuje za te prekrške tudi odgovorna oseba pravne osebe.
19.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 dan se kaznuje posameznik:
1.	če ne odlaga smeti ia odpadkov na določena skupna odlagališča,
2.	če ne shranjuje in odlaga smeti v predpisanih vrečah,
3.	če vreče niso zavezane oziroma so strgane,
4.	če požiga smeti in odpadke na prostem,
5.	če odlaga fekalije v nasprotju s 17. členom odloka,
6.	če namenoma poškoduje drevje in grmičevje oziroma seka brez odkazila,
7.	če poškoduje travno rušo,
8.	če pri ogrevanju počitniške koče uporablja premog ali tekoče gorivo,
9.	če po končanih gradbenih delih zemljišča ne vzpostavi v prvotno stanje, oziroma zemljo na zatravi v primernem roku,
10.	če vozi z motornimi vozili v nasprotju z 8. členom odloka.
20.	člen
Z denarno kaznijo 500 din, ki se izterja na kraju samem, se kaznuje posameznik,
1.	če odmetava smeti in odpadke v okolici koč, po grmovju, grapah, po poteh in pašnikih,
2.	če ne počisti za seboj okolice, kjer. se začasno zadržuje,
3.	če požiga travo oziroma kuri ogenj na prostem.
KONČNE DOLOČBE
21.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe, delavci postaje milice, komunalni nadzornik ter pooblaščeni' delavci uprav-ijalca žičnic.
22.	člen
Denarno kazen za prekršek po 2Q.e členu tega odloka lahko izterja na kraju samem pristojni inšpektor, delavec postaje milice, komunalni nadzornik ter pooblaščeni delavci upravljalca žičnic.
23.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-31/84
Kamnik, dne 11. julija 1985.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Anton Ipavic 1. r.
1234.
Na podlagi 25. člena zakona o prekrških (Uradni
Bat SRS, št 25/83) in 194. člena statuta občine Kam-m'k (Uradni list SRS, št. fl/82) je Skupščina občine Kamnik na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 11. julija 1985 sprejela
ODLOK
o ureditvi plakatiranja v mestu Kamnik
1.	člen
S tem odlokom se ureja lepljenje in nameščanje plakatov, oglasov, transparentov in podobnih objav v mestu Kamnik.
2.	člen
Lepljenje in nameščanje plakatov, oglasov, transparentov in podbnih objav (v nadaljnjem besedilu: plakati)" je dovoljeno samo na-mestih, ki so za to določena.
3.	člen
Na predlog komunalne organizacije in po predhodnem soglasju krajevne skupnosti določi mesta za lepljenje in nameščanje plakatov občinski upravni organ pristojen za komunalne zadeve.	,
Organizacije združenega dela in druStva imajo lahko svoje oglasne table, ki morajo biti urejene.
4.	člen
Nameščanje plakatov opravlja proti plačilu naročnika Komunalno podjetje Kamnik. Lastniki oglasnih tabel iz drugega odstavka 3. člena lahko plakate nameščajo sami.
5.	člen
Plakati se smejo lepiti samo na reklamne in oglasne deske in podobne naprave, ki so določene za plakatiranje. Uporabniki oziroma lastniki morajo naprave za plakatiranje redno vzdrževati in obnavljati.
6.	člen
Organizacije in društva iz 4. člena tega odloka so dolžne vse raztrgane in onesnažene plakate takoj odstraniti ali prelepiti.
Plakati, ki oglašajo pridobitve, se lahko po končani prireditvi prekrijejo z drugimi.
7.	člen
Z denarno kaznijo 100 din se kaznuje za prekršek, kdor poškoduje nalepljene plakate.
8.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 din se kaznuje za prekršek:
1.	kdor lepi ali namešča plakate na mestu, ki ni za to določeno,
2.	kdor lepi ali namešča plakate, pa nima za to Pooblastila,
3.	uporabnik ali lastnik, ki naprav za plakatiranje redno ne vzdržuje in obnavlja,
4.	kdor raztrganih in onesnaženih plakatov takoj ne odstrani ali prelepi.
Odgovorna oseba pravne osebe se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka z denarno kaznijo 300 din.
9.	člen
Predlog za upravno kazenski postopek za prekršek Po tem odloku dajejo inšpekcijski organi, postaja milice in oškodovanci.
10.	člen
Inšpektor za komunalne zadeve, komunalni nadzornik in delavci postaje milice lahko takoj na kraju
izterjajo denarno kazen, če je za prekršek zagrožena kazen 100 din.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-5/85
Kamnik, dne 11. julija 1985
Predsednik Skupščine občine Kamnik
Anton Ipavic 1. r.
1235.
Na podlagi 219. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82 in 9/85), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73 in 1/82) in 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) je Skupščina občine Kamnik na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 11. julija 1985 sprejela
SKLEP
o potrditvi davčnega zaključnega računa občine Kamnik za leto 1984
1
Potrdi se davčni zaključni račun občine Kamnik za leto 1984, in sicer:
Davki in prispevki
—	odmera in pripisi
—	stroški in obresti
—	odpisi
—	plačila
—	stanje terjatev na dan 31. 12. 1983
—	stanje terjatev na dan 31. 12. 1984
2
Izkazane terjatve v skupnem znesku 33,180.238,06 din in predplačilo v znesku 19,779.199,00 din se prenesejo v leto 1985.
3
Davčni zaključni račun občine Kamnik za leto 1984 je sestavni del tega sklepa.
4
Sklep o potrditvi se dostavi Republiški upravi za družbene prihodke v Ljubljani in objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-46/85
Kamnik, dne 11. julija 1985.
Predsednik Skupščine občine Kamnik
Anton Ipavic 1. r.
din
386,300.808,06
5,804.575,50
4,927.979,06
373,776.365,50
15.025.101.00
13.401.039.00
LJUBLJANA MOSTE-POLJE
1236.
Na podlagi 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) in v skladu s 194. členom statuta občine Ljubljana Mo-ste-PoIje (Uradni list SRS, št. 16/82) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 16. julija 1985 sprejela
ODLOK
o ugotovitvi katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanističnega reda so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Moste-Poije za obdobje 1981—1985
1.	člen
S temzodlokom se ugotovi, kateri deli zazidalnih načrtov in urbanističnega reda so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 26/84) in se ne morejo izvajati.
I. ZAZIDALNI NAČRTI
2.	člen
Zazidalni načrt za območje zazidalnih otokov MS 103/1 in MS 103/2 — Sneberje (Uradni list SRS, št. 28/72, 2/78 in 21/79) se v skladu z določbami srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985 spremeni tako, da se trajno namenja za kmetijsko proizvodnjo stavbna zemljišča s parcelnimi številkami 742 (del), 749, 763 (del), 764/2 (del), 765/1, 765/2 (del), 766/1, 766/2 (del), 768 (del), 769 (del), 774/2 (del), 775/1 (del), 803/2 (del), 806, 807/1, 807/2, 1435/3, 808 (del), 809/1 (del), 810 (del), 813/1 (del), 814 (del), 817 (del), 819 (del), 825 (del), 827 (del), 839/2 (del), 846/1 (del). 846/2 (del), 1508 (del), 847 (del), 853 (del), 854 (del), 855 (del), 860 (del), k. o. Zadobrova.
3.	člen
Zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka MS 11 in MS 105 Zalog (Uradni list SRŠ, št. 25/79), se spremeni in dopolni tako, da se 20. člen pravilnika za izvajanje zazidalnega načrta glasi:
Na delu zazidalnega otoka MS 11, ki je omejen na severu, vzhodu in jugu z Agrokombinatsko cesto ter na zahodu z nezazidljivim zelenim pasom, so dovoljene prizidave montažnih stanovanjskih hiš tipa Marles v skladu s predhodno izdelano strokovno presojo posegov v celotnem navedenem območju. Strokovno presojo potrdi izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje po predhodni obravnavi v krajevni skupnosti Zalog.
II.	ODLOK O URBANISTIČNEM REDU ZA NASELJA IN OBMOČJA V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE (Uradni list SRS, št. 16/74)
4.	člen
Besedilo 3. člena se spremeni tako, da se točki e in f glasita:
»e) novi objekti moraji biti odmaknjeni od obstoječih stanovanjskih zgradb drugih lastnikov najmanj 10 m. Odmik od posestne meje pa se določi za vsak konkretni primer v lokacijski dokumentaciji.
Lahko se dovolijo manjši odmiki od obstoječih stanovanjskih zgradb, če tako narekuje konfiguracija terena ali način obstoječe zazidave in če so varovane higiensko zdravstvene in požarnovarstvene zahteve.«
»f) odmiki od javnih cest se določijo v skladu z veljavnimi predpisi.«
5.	člen
Besedilo 4. člena se spremeni tako, da se glasi: »Posegi, ki vplivajo na spremembo prostora in njegovo urejanje so dovoljeni, če niso v nasprotju z zahtevami glede varovanja dobrin splošnega pomena ter drugimi splošnimi koristmi.«
6.	člen
Besedilo 5. člena se spremeni tako, da se glasi: »Za graditev objektov in naprav so namenjene površine, katerih pozidava je smotrna glede na sedanje in bodoče prometne in funkcionalne povezave, komunalno opremljenost, nadaljnje možnosti razvoja mesta, ter glede na druge prostorske pogoje, zlasti pa na razvrstitev trajno varovanih kmetijskih zemljišč. Lega, obseg in namen zazidljivih površin so grafično prikazani v temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 10000 in grafičnem prikazu razvrstitve kmetijskih zemljišč v preglednem katastrskem načrtu v merilu 1 : 5000, ki je izdelan v skladu s spremembami in dopolnitvami družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 26/84). Prikaz zazidljivih površin v merilu 1 : 5000 je sestavni del tega odloka.
Zazidljive površine iz prvega odstavka tega člena so območja z oznakami:
ha
MS 210 — Vinje	6,14
MS 201/1 — Vinje	2,44
MS 201/2 — Vinje	12,54
MS 201/3 — Vinje	2,04
MS 202 — Dolina	1,96
MS 203 — Hrib	1,16
MS 204 — Osredke	1,20
MS 205 — Klopce	.	2,40
MS 205/1 — Klopce	2,42
MS 206 — Vrh	2,34
MS 206/1 — Vrh	0,24
MS 207 — Zagorica	3,30
MS 208—209 — Križevska vas	6,98
MS 214 — Janče	2,44
MS 214/1 — Tuji grm	8,06
MS 215 — Gabrje	9,06
MS 216 — Vnajnarje	5,18
MS 217 — Volavje	17,48
MS 218 — Prežganje	3,34
MS 218/1 — Prežganje	3,90
MS 218/2 — Prežganje	4,00
MS 219 — Javor	3,90
MS 220 — Malo Trebeljevo 7,90 MS 221 — Veliko Trebeljevo 6,96 MS 222 — Sostro	. 2,72
MS 223 — Kodrovec	3.48
MS 224 — Podmolnik	2,50
MS 225 — Sadinja vas	7,42
ha
MS	226	—	Češnjica	4,32
MS	227	—	Zagradišče.	6,34
MS	228	—	Sentpavel	2,36
MS 229 — PodUpoglav	4,90
MS	230	—	Brezje	2,14
MS	231	—	Veliki Lipoglav	3,04
MS	232	—	Repče	3,10
MS	233	—	Mali Lipoglav	8,10
MS	234	—	Pance	3,60
, MS 234/1 — Sela	0,92
MS 235 — Spodnja Besnica 7,92 MW 201	—	Vinje	1,56
MW 202	—	Hrib	1,76
MW 203	—	Klopce	3,20
MW 204	—	Zagorica	0,30
MW 205 — Tuji grm	6,40
MW 206	—	Javor	10,02
MW 207	—	Javor	2,48
MW 208	—	Prežganje	5,60
MW 210	—	Veliko	Tre-
beljevo	2,96
MW 211 — Veliko Tre-beljevo	5,02
MW 212 — Veliko Tre-beljevo	7,14
MW 214	—	Brezje	2,22
MW 215	—	Brezje	1,84
MW 216	—	Selo	7,16
MW 217	—	Mali Lipoglav	0,96
MW 218	—	Mali Lipoglav	2,20
MW 219	—	Mali Lipoglav	3,60
MW 220	—	Pance	2,16
MW 221	—	Pance	6,00
7.	člen
Besedilo drugega, tretjega in četrtega odstavka v
6.	členu se nadomesti z dvema novima odstavkoma, ki se glasita:
»Graditev stanovanjskih družinskih hiš, počitniških hiš ali drugih objektov, ki služijo dovoljeni gospodarski dejavnosti zunaj zazidljivih površin iz 5. člena tega odloka, je dovoljena, če je gradnja v skladu z opredelitvami srednjeročnega družbenega plana in veljavnimi predpisi za posamezna območja in področja in če so izpolnjeni drugi pogoji iz tretjega člena tega odloka.
Na zemljiščih, ki so določena za zavarovano zemljišča oziroma za naravno znamenitost ali ki so opredeljena za trajno kmetijsko proizvodnjo, ni dovoljena gradnja objektov, ki bi bila v nasprotju z zahtevami Po njihovem varovanju.«
8.	člen
Črta se besedilo zadnjih dveh vrst odstavkov 9. člena ter 10. in 11. člen.
9.	člen
Ta od.uk začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-6/85-01
Ljubljana, dne 17. julija 1985.
Predsednik Skupščine občine Ljubhana Moste-Polje
Niko Lukež 1. r.
1237.
Na podlagi prvega odstavka 159. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenemu planu SRS (Uradni list SRS, št. 1/80), prvega odstavka 7. člena zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (Uradni list SRS, št. 44/82), ter na podlagi 193. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje so zbor združenega dela na seji dne 16. julija 1985, zbor krajevnih skupnosti na seji dne 16. julija 1985 in družbenopolitični zbor na seji dne 27. junija 1985 sprejeli
SKLEP
o uskladitvi družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985 z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije in zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti za območje zazidalnega otoka MP 5 Zalog
1.	člen
S sprejetjem spremembe družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985, ki se nanaša na območje zazidalnega otoka MP 5 Zalog, sta dogovor o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985 Tn družbeni plan občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981 do 1985 usklajena z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije ter določili zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti.
2.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in velja osmi dan po objavi.
Št. 010-2/85-01
Ljubljana, dne 17. julija 1985.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Niko Lukež 1. r.
MOZIRJE
1238.
Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18-931/84) ter 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 8. julija 1985 sprejela
ODLOK
o sprejemu zazidalnega načrta turistične vasi v Mozirju — I. faza
1.	člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt turistične vasi v Mozirju — I. faza, ki ga je izdelal Razvojni ceter Celje — -TOZD planiranje št. naloge 5/85 v marcu 1985.
2.	člen
Območje zazidalnega načrta je prostorsko oprede--ijeno v tehnični dokumentaciji iz 1. člena tega odloka.
3.	člen
Načrt iz 1. člena tega odloka vs.-bvje tekstualno^ grafični del, soglasja in mnenja, ki določajo način
urejanja območja, namenjeno površinam za turistične in infrastrukturne objekte.
4.	člen
Pogoji za urbanistično oblikovanje območja iz 1. člena tega odloka, pogoji za Arhitektonsko oblikovanje objektov na območju zazidalnega načrta ter drugi posegi, ki so pomembni za izvedbo načrtovanih posegov so določeni v dokumentaciji iz 3. člena tega odloka.
5.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija Skupščine občine Mozirje.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-10/85
Mozirje dne. 8. julija 1985.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Alojz Plaznik 1. r.
1239.
Na podlagi 19. in 50. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/49 in 12/82) in 2. odstavka 11. člena zakona d geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76) ter 140. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) sta Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. 5	1985 ter Skupščina
občine Velenje na seji zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne
12.	7. 1985 sprejeli
ODLOK
o ustanovitvi geodetske uprave občin Mozirje in Velenje
1.	člen
Ustanovi se geodetska uprava občin Mozirje in Velenje (v nadaljnjem besedilu geodetska uprava), kot skupen upravni organ za geodetske zadeve.
Sedež geodetske uprave je v Titovem Velenju. Dela in naloge, ki neposredno zadevmjo delovne ljudi in občane na območju občine Mozirje, se opravljajo v notranji organizacijski enoti s sedežem v Mozirju.
2.	člen
Geodetska uprava opravlja naloge s svojega delovnega področja na območju posamezne občine, oziroma za posamezno občino kot upravni organ te občine.
Geodetska uprava je odgovorna vsaki skupščini občine in njenima izvršnima svetoma za opravljanje nalog iz pristojnosti te občine.	/
3.	člen
Geodetska uprava opravlja zadeve, ki se nanašajo na:
—	planiranje In koordiniranje dejavnosti v zadevah geodetske službe;
—	pripravljanje predlogov programov geodetskih del, ki jih financirata občini sami ali skupaj z republiško geodetsko upravo;
—	skrb za izdelavo načrtov, kart, katastrov in drugih evidenc iz pristojnosti občine;
—	uresničevanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v zadevah geodetske
službe;
—	sodelovanje pri usmerjanju raziskovalne dejavnosti na področju geodetske službe;
—	opravljanje strokovnega nadzora nad izvajanjem geodetske službe v geodetskih organizacijah;
—	vodenje in vzdrževanje temeljne geodetske mreže;
—	vodenje in vzdrževanje geodetske mreže;
—	vodenje in vzdrževanje zemljiškega katastra;
—	vodenje in vzdrževanje katastra komunalnih naprav;
—	vodenje in vzdrževanje registra območij teritorialnih enot in evidenc ulic, naselij in hišnih številk;
—	podeljevanje hišnih številk;
—	odločanje o geodetskih zadevah v upravnem postopku na prvi stopnji.
Geodetska uprava opravlja tudi druge zadeve iz občinske pristojnosti, ki so ji naložene po zakonih in drugih predpisih ali po sklepih občinskih skupščin.
Geodetska uprava najmanj enkrat letno poroča o svojem delu skupščinama občin Mozirje in Velenje.
4.	člen
Geodetsko upravo vodi direktor uprave. Direktorja uprave imenujeta skupščini obeh občin.
Notranjo organizacijsko enoto za območje občine Mozirje vodi pomočnik direktorja, ki ga imenujeta izvršna sveta obeh občinskih skupščin.
5.	člen
Splošni akt o organizaciji in delu geodetske uprave in splošni akt o sistematizaciji del in nalog izda direktor uprave v soglasju z izvršnima svetoma obeh občinskih skupščin.
6.	člen
V	primerih, ko je z zakonom določeno, da ima izvršni svet občinske skupščine določene pravice in obveznosti v zvezi z opravljanjem funkcij, del in nalog geodetske uprave in zagotavljanjem sredstev za delo, izvršujeta take pravice in obveznosti izvršnega sveta obeh občinskih skupščin.
V	zadevah pridobivanja dohodka delovne skupnosti, določanje osebnih dohodkov vodilnih delavcev, urejanje samoupravnih pravic delavcev in disciplinske odgovornosti vodilnih delavcev izvršuje z zakonom določene pravice in obveznosti Izvršni svet skupščine občine Velenje po predhodnem soglasju Izvršnega sveta SO Mozirje.
7.	člen
O izločitvi delavca geodetske uprave odloča direktor geodetske uprave, o izločitvi direktorja in pomočnika direktorja uprave pa odločata Izvršna sveta obeh občin.
8.	člen
Občinski skupščini sprejemata vsaka za svoje območje srednjeročni program geodetskih del, njuna izvršna sveta pa letne programe geodetskih del.
9.	člen
Letni program uprave določi direktor geodetske uprave. Z letnim programom dela se določijo dela in
naloge, ki jih je geodetska uprav* dolžna opraviti vsako leto v posamezni občini.
10.	člen
Vsaka občina zagotovi sredstva za delo geodetske uprave v obsegu, ki je potreben za izvršitev dela programa, ki se nanaša na posamezno občino oziroma naloge, ki jih je geodetska uprava opravila izven programa na zahtevo občinske skupščine ali izvršnega sveta.
11.	člen
Delovni čas notranje organizacijske enote v Mozirju se .ravna po delovnem času upravnih organov Skupščine občine Mozirje.
12.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku občine Velenje in v Uradnem listu SRS, začne pa veljati 1. 7. 1985.
Št. 010-7,'85
Mozirje, dne 28. maja 1985.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje Alojz Plaznik L r.
Št. 021-6/85-1
Velenje, dne 12. julija 1985.
Predsednik
Skupščine občine Velenje
Janez Basle 1. r.
1240.
Skupščina občine Mozirje je na podlagi 219. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 41/82 in 9/85), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73 in 1/81) in 132. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79 in 30/80), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 8. julija 1985 sprejela
SKLEP
o potrditvi letnega davčnega zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Mozirje za leto 1984
I
Potrdi se letni davčni zaključni račun davkov in Prispevkov občanov občine Mozirje za leto 1984.
II
Zaključni račun davkov in prispevkov izkazuje:
—	obremenitve
—	plačila
—	odpisi
—	zaostanek na dan 31. 12. 1984
din
254,046.814,60
237.518.634,85
2,873.987,90
13,654.191,85
lil
Zaključni račun, ki obsega: bilanco, bruto bilanco, Pregled doseženega prometa, pregled dolgov in predplačil zavezancev za davke in prispevke je sestavni del tega sklepa.
IV
Zaključni račun je dne 6.6.1985 pregledala strokovna komisija, ki je bila imenovana na 90. seji izvršnega sveta, z dne 27. 2. 1985.
V
Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 400-7/85
Mozirje, dne 8. julija 1985.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje Alojz Plaznik 1. r.
ŽALEC
1241.
Na podlagi 39. in 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/83) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) je Skupščina občine Žalec na svoji seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 2. julija 1985 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta kompleksa enodružinskih stanovanjskih hiš v Zgornji Črnovi
1.	člen
Zazidalni načrt kompleksa enodružinskih stanovanjskih hiš v Zgornji Črnovi, ki je bil sprejet z odlokom o zazidalnem načrtu kompleksa enodružinskih stanovanjskih hiš v Zgornji Črnovi (Uradni list SRS, št. 42/72) se spremeni in dopolni po načrtu, ki ga je izdelal Zavod za načrtovanje Žalec, št. 18-6/1984 v novembru 1984.
2.	člen
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta določajo:
—	območje, predvideno za pozidavo s tremi obrtno stanovanjskimi hišami — mirna obrt z dovozno — servisno cesto;
—	lokacijo prizidka k stanovanjski hiši v severovzhodnem delu območja zazidalnega načrta;
—	ukinitev cestnega priključka na cesto Arja vas—Titovo Velenje;
—	ukinitev južnega dela ceste parcela št. 675; k. o. Črnova in
—	spojitev severne servisne ceste s cesto parcela št. 675 k. o. Črnova;
ter vsebuje določbe o povezavi in soodvisnosti objektov s stanovanjsko sosesko, zasnovi ureditve, ukrepih za varstvo okolja, potrebnih vodnogospodarskih ureditvah in določbe o ureditvi zelenih površin.
Načrt vsebuje tudi:
—	delitev parcel in tehnične elemente za zako-
ličbo;
—	oceno stroškov za izvedbo načrta ter
—	soglasje in mnenja Kmetijske zemljiške skupnosti občine Žalec, št. 120-1/85 z dne 12. 6. 1985, občinskega inšpektorata Skupščine občine Žalec, št. 22-11/85-8/9/18 z dne 8. 3. 1985, Podjetja za PTT promet Celje, št. 2/4268/1-85/JS-209 z dne 20. 5. 1985, ZCP Cestnega podjetja Celje TOZD Vzdrževanje in varstvo cest, št. 352/1-85 ŽD/ZA/SM z dne 22. 5. 1985, mnenje občinskega inšpektorata Skupščine občine Žalec, št. 53-1/85-1/8-6 z dne 10. 5. 1985 in vodnogospodarsko mnenje Območne vodne skupnosti Savinja-Sotla Celje, St. 700/1-85 z dne 22. 5. 1985.
3.	člen
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta vključujejo parcelo, št. 55/1, 55/8, 58-del, 81-del in 53/2 za gradnjo treh obrtno stanovanjskih hiš — mirna obrt, parcelo št. 85/4 in 108 za gradnjo prizidka k stanovanjski hiši in parcelo št. 55/4-del, 55/5-del, 55/6-dei, 45-del, 53/1-del, 53/2-del, 81-del, 56-del, 55/1-del in 55/8-del vse v k. o. Crnova za gradnjo dovozne — servisne ceste.
Načrt določa ukinitev cestnega priključka na cesto Arja vas—Titovo Velenje v višini profila 141 (Projekt rekonstrukcije ceste R 341 Arja vas—Vinska gora na odseku Vinska Gora—Titovo Velenje in ukinitev južnega dela ceste parcela št. 675 na odseku med parcelami št. 84/9, 76 in 61/1 ter spojitev severne dovozne ceste s cesto parcela št. 675 na odseku med parcelami št. 108-del, 85/4-deI in 79-del vse k. o. Crnova.
Namesto tega priključka načrt določa priključek na cesto Arja vas—Titovo Velenje v profilu 147 skladno z dejanskim stanjem.
4.	člen
Pogoji za izrabo območja načrta in kvaliteto gra- • ditve ali drugega posega:
—	območje načrta sprememb in dopolnitev je namenjeno za gradnjo treh obrtno stanovanjskih hiš — mirna obrt z dovozno — servisno cesto za gradnjo prizidka k stanovanjski hiši in za ozelenitev funkcionalnih površin;
—	dovozna — servisna cesta za tri obrtno stanovanjske hiše je predvidena kot podaljšek ceste, ki je priključena na cesto Arja vas—Titovo Velenje;
—	spojitev severne dovozne ceste s cesto parcela št. 675 k, o. Crnova zaradi ukinitve priključka na cesto Arja vas—Titovo Velenje.
5.	člen
Pogoji za urbanistično oblikovanje območja zazidalnega načrta kompleksa enodružinskih stanovanjskih hiš v Zgornji Crnovi ter za arhitektonsko oblikovanje objektov ozirarna posegot7:
—	obrtno stanovanjska hiša na parceli št. 55/8 in 55/1 mora biti zgrajena po projektu tip DOM I. (Projektivni biro Velenje), obrtno stanovanjska hiša na parceli št. 53/2 pa pc projektu tip 500 (Marles Maribor). Prizidek k hiši na pare. št. 85/4 in 108 vse v k. o. Crnova ne sme presegati tlorisne velikosti 6,00 X 10,00 m in ne sme biti višji kot je stanovanjska hiša;
—	na območju zazidalnega načrta so možni prizidki, rekonstrukcije in prenove, načeloma je možna tudi sprememba stanovanjskega v poslovni objekt — mirna obrt po predhodnem lokacijskem postopku.
Naštete tolerance iz druge alineje tega člena ne smejo poslabšati obstoječih ekoliških in še posebno sanitarnih, bivalnih in delovnih razmer v okolju.
6.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja organ občinske urbanistične inšpekcije.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.	.
St. 350-9/84-6
Žalec, dne 2. julija 1985.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Viljem Petek 1. r.
1242.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 8. člena zakona o temeljni geodetski izmeri (Uradni list SRS, št. 16/74 in 23/76), 115. člena dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 30/83) in na podlagi 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 2. julija 1985 sprejela
ODLOK
o zavarovanju izmeritvenih znamenj
1.	člen
Ta odlok določa zavarovanje izmeritvenih znamenj s tem, da prepoveduje gradnjo v njihovi neposredni bližini:
1.	pri trigonometrični točki prvega reda št. 373 na Mrzlici na parceli št. 60/1 in 62 k. o. Matke ter na parceli št. 1689 in 1691/1, k. o. Pongrac in ob osnovni točki nadmorske višine FR št. 1016 na Pernovem, parceli št. 410/1, k. o. Velika Pirešica;
2.	v območju metnih smeri od točke št. 373 na Mrzlici na točko št. 166 Brodnik, na točko št. 223 na Uršli gori, na točko št. 372 na Veliki kopi in na točko št., 215 na Žigartovem vrhu.
Prepoved gradnje pri izmeritvenih znamenjih obsega splošno prepoved gradnje v razdalji 50 m dd iz-meritvenega znamenja in v premeru 5 m v območju vizirne smeri.
2.	člen
Meje območij iz 1. člena tega odloka so vrisane na katastrskem načrtu v merilu 1 : 2880 in na topografskem načrtu v merilu 1 : 5000. Katastrski in topografski načrt iz prvega odstavka tega člena je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objav: v Uradnem listu SRS.
St. 0-35/1-85
Žalec, dne 2. julija 1985.
Predsednik
Skupščine občine Žalec Viljem Petek 1. r.
1243.
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73 in 17/33), 12. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Sešče (Uradni list SRS, št. 19/85) in izida referenduma z dne 18. junija 1985 je skupščina krajevne skupnosti Sešče na svoji seji dne 3. julija 1985 sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Sešče
1. člen
Za območje krajevne skupnosti Sešče se na podlagi odločitve krajanov na referendumu 16. mnija 1985 uvede krajevni Samoprispevek za izgradnjo lokalne ceste Matke—Sešče—Šempeter, ureditev igrišča In
igralnice v Seščah, novogradnjo gasilskega doma v Seščah in za posodobitev krajevnih cest, telefona in za ostala komunalna dela v krajevni skupnosti Sešče.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za obdobje štirih let in sicer od 1. avgusta 1985 do 31. julija 1989.
3.	člen
Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani:
—	delavci od osebnih dohodkov, zmanjšanih
za davke in prispevke iz osebnih dohodov oziroma nadomestil osebnih dohodkov ter od plačil po pogodbah o delu — po stopnji	1,8
—	upokojenci od pokojnin — po stopnji	1,5
—	delovni ljudje in občani — zavezanci od
davka iz osebnih dohodkov iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka negozdnih površin in od vrednosti	lesa	določenega za posek — po .
stopnji	2,0
—	delovni ljudje in občani — zavezanci dav-
ka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki se jim odmerja davek po dejanskem dohodku od osebnega dohodka —	po	stopnji	2,0
—	delovni ljudje in občani — od vsakega po-
sameznega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav zmanjšanega za priznane stroške in za davek od avtorskih pravic — po stopnji	1,8
—	delovni ljudje in občani, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in se jim davek iz te dejavnosti odmerja v pavšalnem letnem znesku 2 »/o od pavšalno odmerjenega letnega zneska davka
—	delovni Ijduje, ki samostojno opravljajo gospodarsko dejavnost ali poklicno dejavnost od osebnega dohodka in od ostanka čistega dohodka
— po stopnji '	1,8
4.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialnovarstvenih pomoči, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci in Študenti na proizvodnem delu oziroma delovni praksi. Plačila so oproščeni tudi delovni ljudje in občani, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja, ki ne presega 60 °/o poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na delavca zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji za Preteklo leto in upokojenci, katerih pokojninski prejemki ne presegajo 80 °/o mesečnega dohodka na delavca zaposlenega v gospodarstvu v SRS za preteklo leto.
Plačila samoprispevka so oproščeni tudi zavezanci davka od dohodka iz kmetijstva, katerih katastrski
dohodek ne presega 2!050 din.
5 člen
Na podlagi osnov in stopenj določenih v 3. členu tega sklepa bo zbranih predvidoma 16,000.000 din sredstev, ki se bodo uporabila za namene iz 1. člena tega sklepa in sicer:
60 "/o za izgradnjo lokalne ceste Matke—Sešče— Šempeter
—	10 °/o zbrnmh sredstev za ureditev igrišča in igralnice v Seščah
—	15 %> zbranih sredstev za novogradnjo gasilskega doma v Seščah
—	15 %> zbranih sredstev za posodobitev krajev-, nih cest, telefona in za ostala komunalna dela.
6.	člen
Za pravilno in namensko uporabo sredstev samoprispevka po programu odgovarja svet krajevne skupnosti Sešče, ki o zbranih in porabljenih sredstvih poroča skupščini krajevne skupnosti enkrat letno.
Sredstva se zbirajo na posebnem žiro računu krajevne skupnosti št. 50700-842-062-100822.
7.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih dohodka kontrolira Služba družbenega knjigovodstva in občinska uprava za družbene prihodke.
8.	člen
Po izteku štiriletnega obdobja za katero se uvaja krajevni samoprispevek mora svet krajevne skupnosti sestaviti zaključni račun o zbranih in uporabljenih sredstvih samoprispevka ter opravljenem delu in ga predložiti v sprejem skupščini krajevne skupnosti Sešče, le-ta pa s podatki zaključnega računa seznani zbor delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti Sešče.
Skupščina krajevne skupnosti Sešče odloča tudi o načinu kako se uporabljajo sredstva, ki bi ostala po zadostitvi potreb, zaradi katerih je bil samoprispevek uveden.
9.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan {do objavi v Uradnem listu SRS in na krajevno običajen način, uporablja pa se od 1. avgusta 1935 dalje.
St. 1/85
Sešče, dne 10. julija 1985,
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Sešče
Matjaž Ivan 1. r.
1245.
Volilna komisija krajevne skupnosti Sešče daje po 11. členu zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77)
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Sešče, ki je bil 16. junija 1985
Referendum je razpisala skupščina krajevne skupnosti Sešče s sklepom o razpisu referenduma (Uradni list SRS, št. 19/85) za izgradnjo lokalne ceste Matke— Sešče—Šempeter, ureditev igrišča in igralnice v Seščah, novogradnjo gasilskega doma v Seščah, in za posodobitev krajevnih cest, telefona in za ostala komunalna dela v krajevni skupnosti Sešče. Referendum je bil 16. junija 1985. Volilna komisija je na podlagi pregleda glasovalnih spisov preizkusila zakonitost referenduma in ugotovila, da je bil postopek za uvedbo referenduma in sam referendum izveden v skladu
z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja.
Po ugotovitvi izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je od 539 volilnih upravičencev glasovalo 494 volilcev, da je »za« glasovalo 353 volil cev, »proti« 121 volilcev, neveljavnih je bilo 20 glasovnic, 45 volilcev pa se ni moglo udeležiti glasovanja iz razlogov navedenih v prvem odstavku 21. člena citiranega zakona.
Na podlagi zgoraj navedenega izida glaskovanja volilna komisija ugotavlja, da je predlog za uvedbo samoprispevka sprejet, saj se je zanj izrekla večina glasovalnih upravičencev. Tako ima skupščina krajevne skupnosti Sešče v smislu 21. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja in 2. člena zakona o samoprispevku zakonito podlago za sprejem sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka.
Člana
Bojana Muratovič 1. r.	Predsednik
Štefan Likovič 1. r.	Zvone Babič 1. r.
VSEBINA
Stran
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
1211.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
davku na promet nepremičnin	1437
1212.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pri-
pravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju	1439
1213.	Odlok o sprejemu predloga dogovora O temeljih
skupne zemljiške politike	1441
1214.	Odlok o razrešitvi in imenovanju namestnika pred-
sednika in članov Komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Socialistične republike Slovenije	1442
1215.	Odlok c potrditvi statuta Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji	1442
1216.	Odlok o soglasju k statutom visokošolskih organizacij združenega dela	1442
PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE
1217.	Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb	1443
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
1218.	Pravilnik o načinu in postopku oddaje graditve
objektov	1443
1219.	Pravilnik o programu in načinu opravljanja strokovnih izpitov po zakonu	o	graditvi objektov	1447
1220.	Navodilo za vodenje evidence o predpisanem va-
rovanju prostora in o omejitvah pri posegih v prostor	1449
1221.	Navodilo o tem, kaj se šteje za sekundarno, pri-
marno in magistralno omrežje komunalnih in drugih objektov in naprav	1452
1222.	Navodilo o merilih za to, kaj se lahko šteje za objekte oziroma posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje to lotj ee
lahko šteje sa pomotne	objekte	M6S
Stran
1223.	Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka, Stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1985	1455
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
1224.	Sklep o medletni uskladitvi materialnih pravic po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb	1456
REPUBLIŠKE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
1225.	Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije	1457
1226.	Spremembe in dopolnitve meril in kriterijev o
povračilih za nove priključitve in za povečanje obstoječih priključnih moči uporabnikov na nizki napetosti 0,4 kV in	napetosti	1—35 kV	1465
1227.	Merila in ukrepi za prednostno oskrbo SR Slovenije s srednjimi	destilati	1465
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1228.	Samoupravni sporazum o združevanja sredstev za
sofinanciranje dejavnosti Živalskega vrta mesta Ljubljane	1468
1229.	Odredba o prometni ureditvi na območja ljubljanskih občin (Ljubljana)	1469
1230.	Pravilnik za urejanje medsebojnih razmerij pri
ugotavljanju cen stanovanj na območju Ijublj&n-skih občin (Ljubljana)	1471
1231.	Sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva v
DO Obrtna zadruga ■»Grič" Brežice	1474
1232.	Odlok o spremembi odloka o občinskih upravnih
taksah (Grosuplje)	1474
1233.	Odlok o redu na območju Velike planine, Male
planine, Gojške planine in Kisovca	(Kamnik)	1475
1234.	Odlok o ureditvi plakatiranja v mestu	Kamnik	1476
1235.	Sklep o potrditvi davčnega zaključnega računa občine Kamnik za leto 1984	1477
1236.	Odlok o ugotovitvi katere sestavine zazidalnih na-
črtov in uibanlstičnega reda so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985	1473
1237. Sklep o uskladitvi družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985 z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije in zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti za območje zazidalnega
otoka MP 5 Zalog	1479
1238.	Odlok o sprejemu zazidalnega načrta turistične
vasi v Mozirju — I. faza	1479
1239.	Odlok o ustanovitvi geodetske uprave občin Mozirje
in Velenje	1480
1240.	Sklep o potrditvi letnega davčnega zaključnega računa davkov In prispevkov občanov občine Mozirje
za leto 1984	1481
1241.	Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta kompleksa enodružinskih stanovanjskih hiš
v Zgornji Črno vi (Žalec)	1481
1242.	Odlok o zavarovanju Izraerltvenih znamenj (Žalec)	1482
1243.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Sešče (Žalec)	1482
1244.	Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti
(Žalec)	1483
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1985 1350 din. Inozemstvo 3500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidi vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana. Kardeljeva 12 — Poštni predel 379/VII — Telefon direktor uredništvo «*= kretar, šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo naročnine 211814 — Žiru račun 50100-603-40323 - Oproščen' prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72