Skupno evropsko tržišče je v resnici mit Mittelfest: Hrvaška y odtenkih Sredozemlja v fokusu Jasna Komar: Sanjala sem harfo, dobila sem rog Primorski Št. 168 (20.796) leto LXIX. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 šepet ulice Montecchi / 10, 11 Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbona-mento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS PETEK, 19. JULIJA 2013 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , Dežela je tokrat hitro ukrepala SandorTence Deželni svet in deželna vlada sta tokrat v zvezi z javnimi prispevki za slovensko manjšino ukrepali hitro in učinkovito. »V igri« je bil skoraj milijon evrov (to ni majhna vsota) iz sklada zaščitnega zakona, ki predstavlja neke vrste presežek-ostanek letošnjih državnih prispevkov, in hkrati dejstva, da je Dežela sporazumno s Slovenci dala prednost kulturnim ustanovam na škodo spodbujanja dvojezičnega poslovanja javnih uprav in razvojnih projektov za Benečijo. Zato je prav, da se polovica »izrednih« podpor namenja Slovencem na Videmskem. Hitro ukrepanje je sad dogovarjanja med SKGZ in SSO, deželnim odbornikom Torren-tijem in svetnikoma Gabrovcem in Ukmarjem. Pobuda je prišla od krovnih organizacij, ki sta za razliko od prejšnjih let naleteli na posluh deželnih upraviteljev. Dodatni denar, ki ga bo dobila manjšina, prihaja sicer iz državnega proračuna, hitro ukrepanje pa je nedvomno dobrodošlo. V preteklosti so se stvari sukale drugače. Dovolj, da se spomnimo mučnih sestankov slovenskih predstavnikov s prejšnjim predsednikom Dežele Tondom, ter dolgoveznih sej posvetovalne komisije za Slovence, za katere sicer ne nosi odgovornosti le Dežela. Upamo, da je to obdobje dokončno za nami. Pozitivno je tudi, da bodo dodatna sredstva delili ne na osnovi ustaljene (in okostenele) prakse, temveč na temelju razpisov in projektov. Tudi to je novost, ki jo velja pozdraviti. DEŽELNI SVET - Rebalans 2013 V deželnem proračunu tudi milijon evrov državnih sredstev za našo skupnost PREDSEDNIK Napolitano: Rušenje vlade bi bilo usodno RIM - Italijanski predsednik Giorgio Napolitano je včeraj v luči novih trenj znotraj vlade posvaril pred posledicami nove politične krize. Ta bi lahko Italiji povzročila »nepopravljivo« škodo, opozarja Napolitano. Krhka vlada pod vodstvom premiera Enri-ca Lette se namreč po le treh mesecih sooča z več izzivi in grožnjami za obstoj. »Škodljivi učinki v naših mednarodnih odnosih in na finančnih trgih bi bili takojšnji in morda nepopravljivi,« je dejal Napolitano. Po njegovih besedah mora vlada nujno nadaljevati z delom na gospodarskih in političnih reformah, ki so na vladnem programu, nasprotniki tega naj bi »neupravičeno podcenjevali« posledice propada vlade. Na 2. strani GORICA-VILEŠ - Nova avtocesta Zgradili jo bodo do konca leta, stala bo 183 milijonov evrov TRST - Deželni svet (na sliki) je v deželni proračun vključil skoraj milijon evrov za slovensko manjšino. 739 tisoč evrov so namenili projektom, ki ji bodo odobrili na osnovi posameznih razpisov ter konvencij, 150 tisoč evrov znaša izredni prispevek Društvu Slovensko gledališče (75 tisoč evrov teater dobiva za izplačevanje dolgoročnega posojila), dodatnih 60 tisoč evrov (vsaki polovico) je deželni svet namenil manjšinskima krovnima organizacijama SSO in SKGZ. V vseh primerih gre za državni denar iz zaščitnega zakona, dejansko presežek-ostanek sredstev, ki jih je parlament letos namenil Slovencem, in ki niso še bila razdeljena. Društvo Slovensko gledališče bo s tem enkratnim in izrednim prispevkom poravnalo svoje zaostale obveznosti do Slovenskega stalnega gledališča. Na 3. strani TRŽAŠKA KNJIGARNA - Naš pogovor »Kam so šle vse tiste prodane slovenske knjige?« rrjr ^ "i Zahodni Kras: zavrnjen občinski proračun Na 4. strani Trst: udarniško delo za popravila na šolah Na 4. strani V Gorici se danes začenja festival Amidei Na 13. strani V Benečiji od danes lutkarki festival Na 3. strani BUKOVA ALI HRASTOVA DRVA G3QJC3M] [MUMl Matija Praprotnife Lokev 154 info: 00386 (O) 31 276 171 Rjff Velika elektronske cigarete Končno je tudi na Krasu odprl vaš Puff Store! Varujte zdravje, svoje in od drugih. Odvadite se kajenja brez muke! Vabljeni na brezplačni preizkus! Opčine - Proseška ulica, 14 -1: +39 040 2171321 trieste.opicina@puffcigarette.com 9771124666007 302 Sreda, 17. julija 2013 ITALIJA, SVET / RIM - Država v primeru nove politične krize tvega nepopravljivo škodo Napolitano svari pred posledicami vladne krize Predsednik republike Giorgio Napolitano med včerajšnjim posegom ansa RIM - Italijanski predsednik Giorgio Napolitano je včeraj v luči novih trenj znotraj vlade posvaril pred posledicami nove politične krize. Ta bi lahko Italiji povzročila »nepopravljivo« škodo, opozarja Napolitano. Krhka vlada pod vodstvom premiera Enrica Lette se namreč po le treh mesecih sooča z več izzivi in grožnjami za obstoj. »Škodljivi učinki v naših mednarodnih odnosih in na finančnih trgih bi bili takojšnji in morda nepopravljivi,« je dejal Napolitano. Po njegovih besedah mora vlada nujno nadaljevati z delom na gospodarskih in političnih reformah, ki so na vladnem programu, nasprotniki tega naj bi »neupravičeno podcenjevali« posledice propada vlade. Prvi preizkus vlado čaka že danes, ko bo parlament na zahtevo opozicije glasoval o nezaupnici notranjemu ministru in namestniku premiera Angelinu Alfa-nu, potem ko so so iz Italije nazaj v domovino izgnali soprogo in šestletno hčerko enega najvidnejših kritikov vladajočega režima v Kazahstanu. Vlada je že priznala, da je šlo za napako. Zaradi afere je odstopil vodja Alfanovega kabineta, minister pa odstop zavrača, ker naj s primerom ne bi bil seznanjen. Nekaj članov Lettove Demokratske stranke je zagrozilo, da bo glasovalo za nezaupnico, nakar je desnosredinsko Ljudstvo svobode bivšega premiera Silvia Berlusconija napovedalo, da bodo v primeru Alfanovega odhoda odrekli podporo vladi. Podobne grožnje so člani stranke izrekli tudi v zvezi z odločitvijo kasacij-skega sodišča glede Berlusconija. To bo konec meseca kot zadnje prizivno telo obravnavalo njegovo pritožbo na obsodbo v primeru Mediaset na štiri leta zapora zaradi utaje davkov. V primeru, da sodba postane pravnomočna, Ljudstvo svobode napoveduje odhod iz vlade. Vlada se poleg tega sooča tudi z delitvami glede davčne politike, a kot je včeraj poudaril Napolitano, ne sme stabilnosti vlade nič postaviti po vprašaj. RIM - Senatorji DS razen manjše skupine Renzijevih pristašev soglasni Demokratka stranka bo danes v senatu glasovala proti nezaupnici ministru Alfanu RIM - Senatorji Demokratske stranke so se včeraj sestali na zborovanju v palači Madama in skupaj odločili, da mora vlada delati naprej, zato danes ne bodo podprli nezaupnice ministru Alfanu, ki sta jo vložila Vendolova Sel in Gibanje 5 zvezd. Odločitev je bila izglasovana. Osemdeset senatorjev je glasovalo za predlog sekretarja stranke Guglielma Epifanija, sedem je bilo vzdržanih, skupina trinajstih Renzijevih pristašev pa se je razdelila. Samo trije so izbrali, da se bodo vzdržali. Epifani je nato sporočil javnosti, da bo stranka glasovala proti nezaupnici Al-fanu. Dejal je, da je zadovoljen, kajti v okviru senatne skupine je bila resna in poglobljena razprava o dogodkih v zvezi z izgonom Šalabajeve. Senatorji pa so v veliki večini odločili, da mora vlada nadaljevati s svojim delom. Afera pa je razkrila mnoge šibke točke v državnem aparatu, pustila je veliko senc in ta vprašanja bo treba sedaj rešiti, je poudaril Epi-fani. Dejal je, da je šlo vsekakor za zelo hud primer, ki je močno načel verodostojnost Italije v mednarodnih krogih. Sistem ima preveč lukenj, če se je lahko ka-zaško veleposlaništvo premikalo tako, kot se mu je zdelo. Primer Šalabajeva, je vsekakor povzročil dodatna trenja v vrstah Demokratske stranke, tako da so številni vo- ditelji včeraj apelirali na to, da mora stranka nastopiti enotno. Tako je Dario Franceschini dejal, da je v tej vladi mogoče obstati ekipno, izgovori o drugačnih razlogih ne pridejo v poštev. Franceschinijeva stališča pa so povzročila reakcijo »disidenta« Pippa Ci-vatija, ki je zadevo razumel tako, da kdor se ne prilagodi, g abodo izločili iz stranke. Franceschini je to zanikal in dodal, da je naveličan neresnic in nizkih udarcev. Medtem je Ljudstvo svobode strnilo svoje vrste in vsi so enotno branili Alfana. Podprl ga je seveda predvsem Be-lusconi, ki je glede sebe tudi dejal, naj ga nihče ne povezuje z zadevo izgona Ša-labajeve. Guglielmo Epifani ansa ATENE - Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble na obisku v Grčiji Grčija bi lahko prejela novo finančno pomoč le v primeru, da zabeleži proračunski presežek ATENE - Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble, ki se je včeraj mudil na obisku v Grčiji, je dejal, da bi Grčija lahko prejela novo finančno pomoč, a le v primeru, če zabeleži proračunski presežek. Pri tem pa je izključil možnost, da bi upniki Grčiji ponovno odpisali del dolga, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Morda bo prišlo do pogajanj o novi finančni pomoči proti koncu prihodnjega leta, če Grčija doseže proračunski presežek,« je Schäuble dejal novinarjev v Atenam. Nemški finančni minister se je sicer sestal z grškim premierom Antonisom Samara-som in in s finančnim ministrom Janisom Sturnarasom. Med drugim so se dogovorili o vzpostavitvi razvojnega sklada za pomoč grški podjetjem. Schäuble je sicer včeraj pohvalil Grčijo za njen napredek pri gospodarskih reformah, dan potem, ko je grški parlament potrdil nov varčevalni paket, ki med drugim dopušča odpustitev 15.000javnih uslužbencev do konca leta 2014. »Zelo sem zadovoljen s tem, kar je Grčiji že uspelo pri prestrukturiranju in moderniziranju gospodarstva,« je dejal Schäu- V Grčiji močno osovraženi nemški finančni minister Wolfgang Schäuble ansa ble in dodal, da je Nemčija pripravljena investirati v razvojni sklad, ki bi zagotovil likvidnost grškim podjetjem. Nemška vlada bi za ta sklad, ki bi malim in srednje velikim grškim podjetjem ponujal ugodne kredite, namenila 100 milijonov evrov, skupno pa bi premogel 500 milijonov »Imamo zaupanje v to, kar Grčija počne, moramo pa seveda vztrajati, da nadaljuje po tej težki poti sprejemanja dogovorjenih reform,« je dejal nemški finančni minister in ob tem zanikal, da se bo Grčija do septembra soočila s 50 milijard evrov veliko finančno vrzeljo. Zavrnil je tudi možnost, da ji bodo morali upniki znova odpi- sati del dolga. Zatrdil je, da se bodo lahko naslednje leto dogovorili o nadaljnji finančni pomoči, če bo Grčija nadaljevala reforme. Varnost med Schaublovim obiskom v Grčiji so poostrili, saj je minister med Grki zelo osovražen, ker je pozival k bolečim reformam, ki jih je zadolžena država morala izvesti v zameno za finančno pomoč. Med njegovim obiskom je policija prepovedala javna zborovanja in demonstracije na obsežnem območju mestnega središča Aten, med drugim pri parlamentu, sedežu vlade in nemškem veleposlaništvu. Podobne ukrepe so izvedli ob obisku nemške kanc-lerke Angele Merkel oktobra lani. V sredo je grški parlament izglasoval varčevalni paket, v okviru katerega ima do 25.000javnih uslužbencev, med drugim učitelji in policisti, čas osem mesecev z zmanjšano plačo, da si poiščejo novo zaposlitev ali sprejmejo ponujene, sicer bodo odpuščeni. Paket je Grčija morala sprejeti v zameno za 6,8 milijarde evrov vreden sveženj finančne pomoči, ki so ga prejšnji teden odobrili finančni ministri evroobmočja. (STA) V Rusiji protesti po obsodbi voditelja opozicije Navalnega MOSKVA - Včerrajšnja obsodba ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega na pet let v kazenski koloniji zaradi poneverbe odmeva tako v Rusiji, kjer so potekali protesti v njegovo podporo, kot tudi po svetu, od koder se vrstijo kritike na račun sodnega procesa. Navalni se bo na sodbo pritožil.Navalnega je sodišče v Ki-rovu obsodilo zaradi poneverbe v poslu z lesom iz leta 2009, ko je bil svetovalec guvernerja regije Kirov. Javno podjetje Kirovles naj bi oškodoval za okoli 400.000 evrov. Sodišče mu je prav tako naložilo plačilo denarne kazni v višini 500.000 rubljev (okoli 15.000 ameriških dolarjev). Sodišče je na štiri leta v kazenski koloniji in 500.000 rubljev obsodilo tudi so-obtoženega Pjotra Oficerova. Sodnik Sergej Blinov je kazen utemeljil s »težo zločina« in »nevarnostjo, ki jo predstavlja za družbo«. Navalni je po izreku kazni objel svojo soprogo in mamo, nato pa so mu nadeli lisice in ga odpeljali iz sodne dvorane. Rusko generalno tožilstvo pa se je nato presenetljivo pritožilo na odločitev sodišča, da mora Navalni nemudoma pripor. Tožilstvo ocenjuje, da ni obstajal prav noben razlog za to, da so ga takoj po izreku obsodbe prijeli in ga odpeljali v pripor. Izrečena kazen namreč še ni pravnomočna in se lahko nanjo pritoži. Pritožbo tožilstva naj bi sodišče obravnavalo v petek. Tožilstvo je sicer za Naval-nega zahtevalo šest let zapora in denarno kazen milijon rubljev (30.000 ameriških dolarjev). Včerajšnja sodba je naletela na buren odziv v Rusiji, kjer so se vrstili protesti v podporo Naval-nemu. V Moskvi in Sankt Peter-burgu se je zbralo več tisoč ljudi, policija je več deset protestnikov pridržala. Samo v središču Moskve naj bi jih pripadniki protiteroristi-čne enote Omon prijeli najmanj 20. Policisti so v prestolnici hitro posredovali in protestnikom preprečili dostop do trgov v bližini poslopja parlamenta in samega Krem-lja, med drugim do Rdečega trga. Moskovske oblasti so sporočile, da opozicija ni pridobila dovoljenja za včerajšnji shod. ■ ZLATO I (999,99 %%) za kg 31.472,15€ +237,70 L SOD NAFTE (159 litrov) 108,71$ +0,12 ■ EVRO 1,3093 $ -0,30 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 18. julija 2013 valute evro (povprečni tečaj) 18.7. 15.7. ameriški dolar 1,3093 1,3012 japonski jen 131,22 130,68 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,925 26,010 danska krona 7,4573 7,4576 britanski funt 0,86090 0,86470 madžarski forint 294,97 292,01 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7024 0,7026 poljski zlot 4,2490 4,2855 romunski lev 4,4338 4,4236 švedska krona 8,6212 8,7359 švicarski frank 1,2370 1,2394 norveška krona 7,8535 7,9310 hrvaška kuna 7,5125 7,5315 ruski rubel 42,4697 42,6850 turška lira 2,5122 2,5599 avstralski dolar 1,4290 42,5440 braziljski real 2,9332 2,9516 kanadski dolar 1,3640 1,3568 kitajski juan 8,0408 7,9865 indijska rupija 78,1000 77,9350 južnoafriški rand 12,9075 12,9362 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 18. julija 2013 19 REBALANS 2013 - Deželni svet sprejel dopolnilo leve sredine V proračunu tudi skoraj milijon evrov državnega denarja za Slovence TRST - Deželni svet je v deželni proračun dokončno vključil 949 tisoč evrov za slovensko manjšino. 739 tisoč evrov so namenili projektom, ki ji bodo odobrili na osnovi posameznih razpisov, 150 tisoč evrov znaša izredni prispevek Društvu Slovensko gledališče, dodatnih 60 tisoč evrov (vsaki polovico) je deželni svet namenil manjšinskima krovnima organizacijama SSO in SKGZ. V vseh primerih gre za državni denar iz zaščitnega zakona, dejansko presežek-ostanek sredstev, ki jih je rimski parlament letos namenil Slovencem, in ki niso še bila razdeljena. Dopolnilo k rebalansu (šesti člen-kulturne dejavnosti) o projektih in gledališču, so formalno predložili Renzo Liva in Stefano Ukmar iz Demokratske stranke ter zastopnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec. To so naredili na pobudo deželnega odbornika Gianni-ja Torrentija, dopolnilo pa se je v resnici »rodilo« na srečanju med odbornikom ter predsednikoma Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij Rudijem Pavši-čem in Dragom Štoko. Desna sredina je podprla namembnost 739 tisoč evrov, vzdržala pa se je pri izrednemu prispevku za Društvo Slovensko gledališče, češ da so javne ustanove v preteklosti že veliko pomagale slovenskemu teatru. SKGZ in SSO bosta v tem letu (prvi člen rebalansa) dobili iz državnega proračuna dodatnih 60 tisoč evrov (vsaka polovico). Krovni organizaciji kot referenčni zvezi Slovencev v Italiji (deželni zakon za Slovence) bosta dobili vsaka 130 tisoč evrov (100 tisoč iz rednega proračuna in 30 tisoč iz včerajšnjega rebalansa). Polovica denarja mora v videmsko pokrajino Polovica sredstev v višini 739 tisoč evrov mora obvezno za projekte, ki jih bo slovenska manjšina izvedla v vi-demski pokrajini. In to v občinah, ki so bile vključene v t.i. tabelo zaščitnega zakona z dekretom predsednika republike. S tem je deželni zakonodajalec Deželni odbornik Gianni Torrenti delno zapolnil finančno praznino, ki je nastala s krčenjem finančnih skladov za videmsko pokrajino in za dvojezično poslovanje javnih ustanov. Maksimalni prispevek za vsak projekt (za vsak načrt bo potrebna kon- Slovenska deželna svetnika Stefano Ukmar in Igor Gabrovec kroma vencija z Deželo) je 100 tisoč evrov, minimalni pa 20 tisoč evrov. Manjšinske ustanove in organizacije bodo imele dva meseca časa za vložitev prošenj za prispevke iz tega sklada, dvomesečni rok bo stekel z objavo proračunskega rebalansa v Uradnem listu Furlanije-Julijske krajine. Denar bo razdelila deželna vlada na osnovi veljavne zakonodaje (deželni zakon za Slovence iz leta 2007 ter deželni zakon 23 iz leta 2001-peti člen). Slednja predvideva ob- vezno mnenje posvetovalne komisije za slovensko manjšino, ki bo do nadaljnjega ohranila sedanjo sestavo. To določa zakon, ki ga je pred aprilskimi volitvami odobril deželni svet na osnovi dopolnila slovenskih svetnikov Ga-brovca in Igorja Kocijančiča. Desnica proti, bela glasovnica 5 zvezd Deželni parlament je sinoči z glasovi večinskega zavezništva odobril ukrep o prilagoditvi proračuna dejanskemu stanju deželnih blagajn. Gre za t.i. rebalans, ki odseva splošno krizno situacijo na deželni ravni. Soočenje med večino in opozicijo je bilo na splošno umirjeno in pravzaprav brez večjih polemičnih ostrin, ki so v preteklosti spremljale takšne razprave. Leva sredina je strnila vrste in sprejela le vnaprej dogovorjena dopolnila. Desna sredina je glasovala proti (sprva je kazalo, da se bo vzdržala), medtem ko so se svetniki Gibanja 5 zvezd vzdržali glasovanja. S.T. DEŽELNI SVET - Podpora Društvu Slovensko gledališče Izredni prispevek SSG Privoljenje odbornika za kulturo Torrentija in leve sredine ter pomisleki denosredinske opozicije TRST - Deželni svet je v sklopu rebalansa (proračunskih sprememb) namenil enkratni prispevek 150 tisoč evrov Društvu Slovensko gledališče za poravnavo svojih zaostalih statutarnih obveznosti do Slovenskega stalnega gledališča. Proračunsko dopolnilo je doživelo podporo leve sredine, svetniki opozicije pa so se vzdržali. Društvo Slovensko gledališče je dejanski ustanovitelj SSG in je dolga leta poosebljajo temeljno podporo Slovencev v Italiji teatru, ki ima sedež v Kulturnem domu v Trstu (na sliki arhivski posnetek). Časi so se z leti zelo spremenili, društvo je še vedno formalno ustanovni član SSG, a skupaj z Deželo, Pokrajino in Občino Trst, katerim so se po zadnji spremembi statuta pridružili Svet slovenskih organizacij ter Slovenska kulturno gospodarska zveza. Vsi ustanovni člani so dolžni plačevanja članarine, pri čemer vedno nastajajo takšni in drugačni zapleti ter zamude. Krovni organizaciji izpolnjujeta svoji obvezi do SSG s pomočjo javnih prispevkov, Društvo Slovensko gledališče pa tega ne more narediti, ker praktično nima nobenih prihodkov. Od tod izredni javni prispevek, ki pa le začasno rešuje problem. Najbrž bo treba kmalu spremeniti statut SSG, pravijo na Deželi. KMEČKA ZVEZA - V Bilčovsu na Koroškem Vabilo na srečanje kmetov treh dežel TRST - Tudi letos prireja Kmečka zveza v sodelovanju z Zadružno kraško banko, v nedeljo 28. julija, enodnevni avtobusni izlet z na srečanje kmetov treh dežel v Bilčovsu (Ludmannsdorf) pri Celovcu. Srečanje kmetov iz Slovenije, avstrijske Koroške in Italije je večnamensko, predvsem pa nudi možnost utrjevanja stikov med slovenskimi kmeti iz zamejstva in matice. Na srečanju bodo prisotni predstavniki ministrstva za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije, vodstvo Kmetisjko gozdarske zbornice Slovenije in Koroške ter druge oblasti. Na prazniku bodo letos prisotni tudi Godbeno društvo iz Nabrežine (v narodnih nošah) in predstavniki Občine Repentabor, ki bodo prisotnim prikazali letošnjo Kraško ohcet. Izlet bo potekal po sledečem programu: ob 10.30 - Sv. maša; ob 12. uri - kosilo (samopostrežba) in zabava z domačim ansamblom; ob 14.uri - kulturni program: LK-Quintet, Godbeno društvo Nabrežina MePZ Bilka, Mladinski zbor, Rožanski mu-zikanti, Skupina "peti as". Praznik vsebuje tudi otroški program in kmečke igre, možno pa si je ogledati nekatere krajevne znamenitosti. Za kosilo bodo udeleženci poskrbeli na lastne stroške. Skupnost južnokoroških kmetov nudi možnost, da se na letošnjem prazniku predstavijo in ponujajo lastne pridelke in proizvode tudi kmetije iz ostalih dežel. Kmečka zveza zato vabi člane, da izkoristijo to priliko in se čimprej javijo v uadih ali po telefonu. Vpisovanje na izlet je možno na Kmečki zvezi Trst (040-362941), Gorica (0481-82570), Čedad (0432-703119). Cena izleta je 25 Evrov in krije samo stroške prevoza. Vozni red avtobusov bo sporočen naknadno. Kmečka zveza ČEDAD - Priljubljena prireditev se začne danes v Mašeri Lutkovni festival bo popestril življenje v Nadiških dolinah ČEDAD - S predstavo »Dante trebušni govorec« Danteja Cigarinija, ki opozarja na človeške hibe in lastnosti, hotenja in šibkosti ter delavnico za otroke in odrasle, ki ji bo sledila, se danes popoldne (19. julija ob 16.30) v Mašeri, v občini Sovod-nja, odpre tradicionalni lutkovni festival, ki poteka v Nadiških dolinah sočasno z Mittelfestem. Priljubljeno in zelo dobro obiskano prireditev organizira središče Cta iz Gorice s finančno podporo gorske skupnosti Ter Nediža Brda in v sodelovanju z občinami Špeter, Dreka, Grmek, Sv. Lenart, Podbonesec, Srednje, Sovodnja, Tavorjana in Prapotno. Vodita pa jo Roberto Piaggio in Antonella Caruzzi. Lutkovni festival je letos jubilejn, saj je že dvajseti po vrsti. Tokrat sicer gre za »tranzicijsko« priredbo, kot pravijo organizatorji, ki upajo na okrepitev prihodnje leto. Program so zgostili v tri dni, od 19. do 21. julija, na ogled bo 11 predstav, vsaka od katerih se bo odvijala v drugem kraju, go- stile pa jih bodo vse občine Nadiških dolin. Ob produkcij goriškega središča Cta »Gos z zlatim perjem« iz bogatega italijanskega ljudskega zaklada, se bodo na festivalu predstavile najbolj kvalitetne in uspešne italijanske lutkovne skupine, v pro- gramu pa je tudi poseben poudarek na »Zgodbah iz dolin«, ki bodo zaživele v tipičnem beneškem okolju. Gre za tri pripovedi, ki jih bodo spremljali posnetki in projekcije iz del Dina Buzzatija, Ovidia in Štepana Zavrela. Poseben gost bo Gigio Brunello, eden od najbolj priljubljenih protagonistov festivala prejšnja leta, ki se tokrat preizkuša z dramaturgijo in režijo. Po uvodni predstavi v Mašeri se bo festival ob 20. uri selil v vas Togliano (Ta-vorjana), kjer bo protagonist Gianni Franceschini s predstavo »Čaplja in velila reka«, ob 21.30 v Nokulo (Špeter). V soboto, 20. julija ob 16.30 bo predstava v Pacuhu (Dreka), nato ob 18. uri v Hlasti (Sv. Lenart), ob 20. uri pa v Gorenjem Grmeku. Nedeljski program predvideva najprej predstavo v idarki dolini, v vasi Bor-doni, nato v Dolenjem Tarbiju (Srednje), zaključek pa bo v Bijačah (Podbonesec). Na vseh predstavah je vstop prost. Info: www.ctagorizia.it (NM) 4 Četrtek, 18. julija 2013 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu URBANISTIKA - Sodelovanje mestne uprave z okoliškimi občinami Trst se lahko razvija le v sozvočju z okolico Tržaška občinska uprava želi svoj prostorsko-urbanistični razvoj s časom uskladiti z vsemi občinami v pokrajini. Ta želja je prišla do izraza na včerajšnjem sestanku med tržaško odbornico za prostorsko načrtovanje Eleno Marchigiani in zastopniki Milj, Devina-Nabrežine, Zgonika, Repen-tabra in Doline. Občina Trst, ki pripravlja nov regulacijski načrt (s tem se trenutno ukvarjajo tudi v Miljah), se je tako odzvala pozivu deželne vlade, ki se že vrsto let upravičeno zavzema za čim večjo uskladitev urbanističnih načrtov lokalnih uprav. Tržaška odbornica je gostiteljem predstavila temeljne smernice t.i. strukturnega načrta širšega območja Trsta, ki je razdeljen na razna tematska področja. Prvi zadeva okolje, drugi primarni kmetijski sektor, tretji pa produktivne in trgovske dejavnosti. Odbornica Marchigiani pravi, da bi morale občine uveljaviti skupno razvojno vizijo Krasa v Italiji in v Sloveniji, ki bi morala temeljiti tudi na skupnem načrtovanju razvoja vasi in naselij. Gre za plemenit, a precej težko dosegljiv cilj, saj v Italiji in v Sloveniji veljajo različna urbanistična določila. Razlike na Krasu so mogoče manjše kot drugod, a še vedno obstajajo. Občina Trst prvič precej konkretno razmišlja tudi o odpiranju do koprskega območja. O usklajevanju vsaj temeljnih razvojnih smernic s sosednjim Koprom že nekaj časa razmišlja miljski župan Nerio Nesladek, ki je očitno sedaj dobil zaveznika v tržaški upravi. Odbornica Marchi-giani je na sestanku izrecno omenila potrebo po usklajevanju med Miljami in Ankaranom, ki sicer (še) ni MUZEJ REVOLTELLA - Sinoči predstavitev Mestna uprava si veliko obeta od učinkov novega prometnega načrta Zupan Roberto Cosolini in odbornica Elena Marchigiani sta sinoči v konferenčni dvorani Muzeja Revoltella predstavila občanom nov prometni načrt. Gre za vrsto ukrepov, ki bodo po mnenju mestne uprave korenito spre- Sinočnje predstavitve novega prometnega načrta se je udeležilo veliko ljudi kroma menili prometno »življenje« v strogem središču mesta. To kar ni v desetih letih uspelo desnosredinski upravi župana Roberta Dipiazze, je v dveh letih uspelo levi sredini, je bilo slišati v Revoltelli. samostojna občinska enota, saj je še vedno, kljub ljudskemu referendumu, sestavni del mestne Občine Koper. Na srečanju je tekla beseda tudi o načrtu za t.i. primestno železniško povezavo Ronke-Trst-Milje-Koper, katere glavni sponzor je po- krajinska uprava, za projekt pa ni denarja. Okvirni načrt sicer obstaja, manjkajo pa med drugim tiri od miljskega Oreha do koprskega Ser-mina. Problem manjkajočih železniških tirov je finančni, predvsem pa politični problem med Italijo in Slo- venijo, ki ga državi, kot kaže, v bližnji prihodnosti ne nameravata rešiti. Slovenija ima prednostni interes za novo dvotirno železnico od Divače do Kopra, kjer železniška povezava s Trstom sicer uživa podporo župana Borisa Popoviča. ZAHODNI KRAS - Rajonski svet zavrnil tržaški občinski proračun 2013 z glasovoma svetnic DS Prosek: Cosolini brez večine Na Proseku je prišlo do prave politične »senzacije«. Potem ko je vzhodno-kraški rajonski svet na svoji torkovi seji izglasoval pozitivno mnenje o proračunu Občine Trst za leto 2013, je bilo naslednji dan pričakovati, da bo to storil tudi za-hodnokraški rajonski sosvet. A ni bilo tako. V sredo zvečer je namreč zahod-nokraška skupščina obravnavala občinski proračun. Ob ugotovitvi, da imajo občinske uprave sploh hude težave zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in ob dejstvu, da bo tržaška občinska uprava vsekakor zagotovila denar za šolstvo in so-cialo, še predvsem pa glede na dejstvo, da prevladuje v skupščini leva sredina, je bilo pričakovati gladko podporo rajonskega sveta. Toda proračun občinske uprave, glede katerega ima rajonski svet vsekakor le posvetovalno mnenje, je bil zavrnjen, in sicer s 4 glasovi proti 5. In to kljub temu da je leva sredina v začetku mandata razpolagala z 8 glasovi na 10. Kaj se je zgodilo? Kot nam je povedal predsednik rajonskega sveta Roberto Cattaruzza, je že pred nekaj meseci rajonski svetnik stranke Slovenske skupnosti Ivo Starc zapustil koalicijo in se preselil v mešano skupino, pred približno 20 dnevi pa je postal član Gibanja 5 zvezd. Skratka, »zatajil je lastne volilce in volilke,« je poudaril podpredsednik rajonskega sveta Jurij Zerjal. Leva sredina je ostala torej s 7 glasovi, čisto dovolj vsekakor za večino. Toda v sredo je bilo zaradi upravičene odsotnosti (v vrstah Demokratske stranke) na seji rajonskega sveta v večini 6 glasov na skupaj 9 svetnikov. Cattaruzza in Zerjal sta na seji med drugim ugotavljala, da sta v občinskem proračunu edini za to območje pomembni postavki (750 tisoč evrov za obnovitvena dela v centru Ervatti in 470 tisoč za cerkev sv. Roka) vezani na deželni denar. Toda v tem kriznem obdobju je potrebno krčiti, pomembno pa je, da so zagotovljena finančna sredstva na področju šolstva in sociale, sta poudarila. Razprava je potekala umirjeno in je nazadnje prišlo do glasovanja, katerega izid je zadel na levosredinsko koalicijo kot strela z jasnega. Če je omenjeni Starc potegnil z desnosredinsko opozicijo, sta proti sprejetju proračuna glasovali tudi rajonski svetnici Demokratske stranke Marina Gri-lanc in Tanja Conestabo, ki nista javno utemeljili svoje odločitve. Seja se je tako zaključila z negativnim mnenjem zahod-nokraškega rajonskega sveta glede tržaškega občinskega proračuna. Kaj pa zdaj? smo vprašali Zerjala, ki je tudi vodja svetniške skupine Demokratske stranke v rajonskem svetu in tajnik 1. krožka DS za zahodni Kras. Vse se je začelo, ko je Starc zapustil koalicijo, občani oziroma volilci pa tega ne vedo, je poudaril Zerjal. Glede proračuna je bilo že 15 srečanj, ki sta se jih udeležili tudi sve- tnici Grilančeva in Conestabova, pravi Zerjal, po mnenju katerega je vsekakor prevladala politična neizkušenost. Svetnici se očitno ne zavedata posledic, je še povedal Zerjal in dodal, da razmišlja o odstopu z mesta načelnika skupine. Zerjal bo v kratkem sklical sejo lokalne Demokratske stranke, nato bosta skupaj s Cat-taruzzo po vsej verjetnosti že prihodnji teden priredila sestanek koalicije, ker je potrebno razčistiti zadevo, tudi s pokrajinskim tajnikom DS Štefanom Čokom. Kar se je zgodilo, je namreč »neverjetno«, je dejal Zerjal, ki razmišlja o tem, da bi zahteval odstop Grilančeve in Conestabove. Izrazil je vsekakor upanje, da se bo ta »neprijetna situacija« rešila in da bodo vsi delali na tem, da se stvari čim boljše uredijo. Obrnili smo se tudi na svetnici, da bi jih vprašali, zakaj sta glasovali proti proračunu Cosolinijeve občinske uprave. Ko je zabrnel mobilni telefon, Tania Cone-stabo ni odgovorila, medtem ko se je Gri-lančeva oglasila. Vprašali smo jo za utemeljitev svojega stališča. Odgovorila je, da »če bom imela kaj povedati, bom to povedala na prihodnji seji rajonskega sveta.« A.G. OBČINA TRST Za šole udarniško delo staršev Varčevalna politika in pakt stabilnosti, ki italijanskim občinam preprečuje prekomerno trošenje denarja, sta eden od razlogov, da občinske uprave postajajo fleksibilnejše pri izvajanju nekaterih vzdrževalnih del, še posebej v šolskih stavbah. Da bodo posamezna ravnateljstva po novem lahko sama odločala o manjših vzdrževalnih delih, ki jih bodo izvajala združenja staršev oz. prostovoljne delovne skupine, sta na včerajšnji novinarski konferenci sporočila občinska odbornika Antonella Grim in Andrea Da-pretto. Občina je pred nedavnim sklenila sporazum s šolskim zavodom Iqbal Masih, ki v teh poletnih mesecih na lastno pobudo izvaja sanacijska dela v avditoriju prvostopenjske šole Rismondo. »S tem sporazumom želimo sporočiti, da lahko združenja staršev v sodelovanju z zadrugami in drugimi združenji predlagajo, kaj bi v šolah, ki jih obiskujejo njihovi otroci, bilo potrebno popraviti«. Odbornica za šolstvo Antonela Grim je pojasnila, da gre za manjša vzdrževalna dela, ki jih lahko izvajajo starši sami, medtem ko večja obnovitvena dela (ki pa so zaradi pakta stabilnosti tako ali tako zamrznjena) še naprej ostajajo v pristojnosti občine. Ta pilotski projekt, ki ga v nekaterih italijanskih mestih že izvajajo, želi širiti načelo subsidiarnosti, v sklopu katerega postajajo aktivni člen tudi starši, je razložila Grimova, ki je spomnila tudi, da v Trstu žal številna šolska poslopja že dodobra razjeda zob časa. Prostovoljno delo je pohvalil tudi občinski odbornik za javna dela Andrea Dapretto, ki je izpostavil, da se občinska uprava trudi, da bi iz pakta stabilnosti črtali nujna vzdrževalna dela na šolskih poslopjih. Če do tega ne bo prišlo, potem se lahko zgodi najbolj pesimističen scenarij, ki predvideva zaprtje šol, ki niso varne, je dejal odbornik in poudaril, da se občani morajo zavedati, da so javna poslopja lastnina vseh občanov, zato jo imamo pravico in dolžnost vzdrževati in negovati. Primer dobre prakse je vsekakor šolski inštitut Iqbal Masih, ki v teh poletnih mesecih v eni izmed šol že izvaja vzdrževalna dela, je povedal Dapretto. Za dela sicer poskrbijo starši, nad izvršbo del pa bedi Občina. Odbornica Grimova je povedala, da je v teh dneh vse šolske zavode v tržaški občini obvestila o možnosti "samoiniciativnih" vzdrževalnih del. Na koncu nam torej ne preostane nič drugega, kot da apeliramo na starše, naj se organizirajo in s skupnimi močmi poskrbijo, da bo bivanje naših otroki v šolskih prostorih prijetnejše in varnejše. Včeraj smo dobili tudi potrditev, da v časih drastičnega zategovanja pasu Občine žal nimajo več tiste samostojnosti, ki jim je nekoč omogočala neomejeno razpolaganje s sredstvi. Zato lahko torej čimprej začnemo z akcijami in z njimi oživimo tisti solidarnostni duh, ki je zamrl pred nekaj desetletji. (sč) / TRST Četrtek, 18. julija 2013 5 PRISTANIŠKA OBLAST - Srečanje med predsednico in sindikati Cgil, Cisl in Uil o železarni Monassi: Načrta skupine Arvedi ne bomo zavirali Pristaniška oblast ne bo zavirala nobenega konkretnega načrta glede proizvodne preobrazbe škedenjske železarne oziroma projektov, ki predvidevajo industrijsko in jeklarsko dejavnost na območju pod Škednjem. To je povedala predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi včeraj popoldne na srečanju s panožnimi sindikati Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil. To je bilo v določenem pogledu pozitivna novost, saj so sindikati zahtevali srečanje že vsaj dva meseca. Znano namreč je, da je bilo stališče Pristaniške oblasti glede prihodnosti območja železarne zelo drugačno, če že ne nasprotno glede na mnenje drugih pristojnih dejavnikov. Če so lokalne uprave, javne institucije, stanovske organizacije in sindikati v glavnem mnenja, da mora biti območje železarne v prihodnosti pretežno za industrijske dejavnosti, je Marina Monassi vselej poudarjala, da morajo biti na njem predvsem pristaniške dejavnosti. To stališče je bilo tudi večkrat zavora med pogajanjem in dogovarjanjem na različnih omizjih. Od tod tudi zahteva sindikatov po uradnem srečanju. Sestanek med Monassijevo in sindikati ni prinesel drugih večjih novosti. Sindikati so pozitivno ocenili dejstvo, da je prišlo do srečanja, glede Monassijine-ga zagotovila o »popolni razpoložljivosti glede konkretnih načrtov« pa poudarjajo, da bo potrebno soditi po dejanjih. Pristaniška oblast je izdala tudi tiskovno noto, v kateri poudarja tudi pomen koriščenja prostocarinskega območja za morebitnega vlagatelja. Monassijeva tudi poudarja, da si bo prizadevala, da se bodo čim prej začela dela za gradnjo logistične ploščadi. Sinteza stališča Pristaniške oblasti je vsekakor že v rokah deželne predsednice Debore Serracchiani in bo lahko prodrla v javnost samo v dogovoru z deželno upravo. Ali bo torej res prišlo do konkretnih premikov glede železarne, bo po vsej verjetnosti jasno že prihodnji teden. Predvidoma v četrtek, 25. julija, bo na sedežu deželne vlade sestanek z lokalnimi upravitelji oz. javnimi institucijami, ki se ga bo udeležila tudi Marina Monassi. Dan kasneje bo zasedal pristaniški odbor, teden kasneje pa bo na sedežu deželne uprave temu namenjeno deželno omizje, ki se ga bodo udeležili tudi zvezni in panožni sindikati. A.G. Srečanje je bilo na sedežu Pristaniške oblasti kroma DIACO - Protest »Preselitev delavcev ni sprejemljiva« Vodstvo farmacevtskega podjetja Diaco je že odposlalo 33 uslužbencem s pogodbo za nedoločen čas pismo z zahtevo po preselitvi na delovno mesto v tovarno v Potenzi. To so potrdili včeraj sindikalni predstavniki na skupščini, na kateri so skupaj z zaposlenimi zavrnili to možnost, ki je kratkomalo nesprejemljiva, saj bi se morali preseliti že 1. avgusta. Sindikati so zato zahtevali čimprejšnje srečanje s podjetjem in bodo čakali na odgovor do torka. Če ne bo do takrat nobenega odgovora, bodo zahtevali zaščito delavskih pravic pri vseh pristojnih institucijah. Sindikat je namreč mnenja, da preselitev ne pomeni zaščite delavskih pravic. Pomembno je vsekakor delati na tem, da se nadaljuje proizvodnja v tržaški tovarni, še poudarjajo sindikati. TRAJEKTI - V polletju 20.000 potnikov Med Trstom in Grčijo odslej 4 krat tedensko Konec lanskega leta obnovljena trajektna povezava z Grčijo, ki jo upravlja družba Minoan lines (v lasti neapeljske pomorske grupe Gri-maldi), uspešno posluje. Družba Trieste Terminal Passeggeri je namreč včeraj sporočila, da so sklenili povečati od zdajšnjih treh na štiri tedenske trajekte, ki plujejo med Trstom in Patrasom. Progo bodo oskrbovale ladje Cruise Europa, Cruise Olympia, Europa Link in Zeus Palace. V prvih šestih mesecih leta, ko se prava turistična sezona še ni začela, se je na trajekte med Trstom in Grčijo vkrcalo 15.478 potnikov, katerim gre prišteti še 4951 šoferjev tovornjakov. Trajekti so namenjeni mešani uporabi: v zimskem času prevladuje blagovni transport s tovornjaki, v poletni sezoni pa turisti. Skupno so torej v prvem polletju presegli 20 tisoč potnikov, v drugem pa jih pričakujejo še dodatnih 30 tisoč, med temi 22 tisoč turistov in okrog 8 tisoč šoferjev tovornjakov. Predsednik družbe, ki upravlja potniški terminal, Antonio Paoletti se veseli te rasti, s katero računajo, da bodo ob koncu leta presegli 108 tisoč potnikov, vključno s turisti križarskih ladij, ki v poletnih mesecih privežejo v Trstu. Kar zadeva slednje, imajo za prihodnje leto 2014 zagotovljenih vsaj 48 privezov. Trajekti proti Grčiji odplujejo iz Trsta v nočnih urah vsako sredo, četrtek, soboto in ponedeljek ob 1.30 s priveza št. 57. S tem urnikom, poudarja pooblaščeni upravite Franco Napp, so tudi kar se da zmanjšali nevšečnosti zaradi dodatne prometne obremenitve za mesto. SESLJAN - Na gradbišču Portopiccolo Posredovanje sindikatov rešilo spor glede plač Odmevni protest tujih delavcev, ki so se na gradbišču turističnega kompleksa Portopiccolo pri Sesljanu v prejšnjih dneh povzpeli na visok žerjav (foto Kroma), ker niso prejeli že itak okrnjenih plač, je zalegel. Podjetje Rizzani de Eccher je sporočilo, da so s posredovanjem sindikatov gradbincev Cgil, Cisl in Uil včeraj dosegli dogovor, »ki povsem zadovoljuje obe strani«. Delavci so zaposleni pri podjetju GR Costruzioni iz Frosinona, ki ima v podzakupu izvedbo nekaterih del. POZOR NA GOLJUFE Lažna občinska uslužbenka okradla žensko Policisti tržaške kvesture so v sredo zvečer posegli v nekem stanovanju v Ul. Manna, kjer je prišlo že spet do goljufije oziroma tatvine na račun priletne ženske. Ta je namreč odprla vrata in sprejela v stanovanje neko približno 30 let staro žensko, ki se je bila predstavila kot občinska uslužbenka. Potem ko sta nekaj časa po-kramljali v kuhinji, je mlada ženska vstala in se oddaljila za nekaj sekund, rekoč da bo ugasnila luč na hodniku. Nekaj minut kasneje se je poslovila, priletna gospa pa je kmalu zatem opazila, da ji je nekdo izmaknil iz spalne sobe zapestno uro. Poleg tega so manjkali tudi nekateri dragoceni predmeti in gotovina za skupno vrednost približno 5 tisoč evrov. Po prihodu policistov so ugotovili, da je tatica v trenutku, ko je šla ugasnit luč na hodnik, v resnici odprla vhodna vrata pajdašu. Policija zato ponovno vabi vse občane, da ne odpirajo vrat neznancem in da raje zavrtijo telefonsko številko 113. POBUDA V bivši ribarnici igre, znanost in prihodnost V nekdanji ribarnici (Salone degli Incanti) se danes pričenja pobuda Igre, znanost in prihodnost, ki jo Občina Trst prireja v sodelovanju s Centrom znanstvenega imaginarija, ki je dejanski izvajalec te svojevrstne pobude. Trajala bo do 10. avgusta, otvoritev pa bo danes ob 18.30. Gre za posebno prireditev, ki sloni na iznajdljivosti in približevanju znanosti širšemu občinstvu. Fabio Carniello, direktor Centra znanstvenega imaginarija, je prepričan, da bo pobuda doživela zanimanje pri ljudeh vseh starosti in vseh okusov. Za ljubitelje kave bo npr. na voljo inštalacija Trieste coffee Exhibit, vsakemu obiskovalcu, meni Carniello, bo dana možnost, da »predstavi« svoje gledanje na prihodnost. Ministrica Cécile Kyenge na posvetu Sisse o rasizmu Kaj se dogaja v naših možganih, ko imamo pred očmi človeka drugačne rase? Ali se lahko proti nestrpnosti borimo z znanjem, ki so ga pridobili raziskovalci tako imenovanih ne-vroznanosti? O teh in podobnih vprašanjih bo danes tekla beseda na visoki šoli Sissa, kjer bo ob 16. uri predavala raziskovalka newyorške univerze Elisabeth Phelps. Predavanja, ki spada v Sissino poletno šolo SCoNe, se bo udeležila tudi ministrica za integracijo Cécile Kyenge. SEP: Železniške povezave po vstopu Hrvaške v EU Na sedežu Srednjeevropske pobude v Ul. Genova 9 v Trstu bo danes dopoldne med 10. in 13. uro tehnično zasedanje o prihodnosti mednarodnega železniškega transporta po vstopu Hrvaške v EU. Na zasedanju bodo sodelovali predstavniki treh ministrstev za promet Italije, Slovenije in Hrvaške. Drevi v Miljah koncert Dalmatinskih pesmi Društvo Slovencev miljske občine Ki-ljan Ferluga prireja drevi koncert Dalmatinskih pesmi. V beneškem mestecu ob morju bosta gostovala moški pevski zbor Vesna iz Križa (dirigent Rado Milič) in tamburaška skupina. Koncert bo potekal od 20.30 v slikovitem predelu srednjeveškega miljskega središča, na zaprti ulici Calle Pancera. Kulisa zboru in tambura-šem bo miljsko srednjeveško obzidje. Direktor zapora Casarano na obisku pri županu Nov začasni direktor tržaškega zapora Ottavio Casarano, ki sočasno vodi tudi zapor v Padovi, je bil včeraj na predstavitvenem obisku pri županu Cosoliniju. Pohvalil je pobudo »delovnih štipendij«, s katero občina pomaga zapornikom pri ponovnem vključevanju v družbo. Govor je bil tudi o kulturnih in drugih pobudah za zbliževanje med ljudmi na obeh straneh zaporniških rešetk. Knjiga o Giacomu Scottiju V knjigarni In der Tat (Ul. Diaz 22) bodo danes ob 19. uri predstavili av-tobiografijo »najbolj znanega italijanskega pisatelja ne območju nekdanje Jugoslavije« Giacoma Scotti-ja »Per caso e per passione«. Z avtorjem se bosta pogovarjala novinar Walter Chiereghin in režiser Mauro Tonin. Bolle: Rossetti razprodan Uprava gledališča Rossetti se veseli pričakovano množičnega odziva za nocojšnji nastop vrhunskega plesalca Roberta Bollea in prijateljev iz American Ballet Theatra. Začetek ob 21. uri. Slike iz odpadne plastike V dvorani Veruda na Malem trgu 2 bodo danes ob 18.30 odprli razstavo umetnika Alberta Schettina Recycle Plastic Art. Slikar ustvarja s posebno tehniko, pri kateri uporablja tudi odpadni material. Predstavila ga bo kri-tičarka Mirella Crossiani. Razstava bo na ogled do 6. avgusta. Maša za Walterja Cosino V miljski stolnici bo duhovnik Paolo Rakic danes ob 10. uri daroval mašo v spomin na Eddija Walterja Cosino, ki je bil 19. julija leta 1992 med žrtvami atentata na sodnika Paola Borsellina. 6 Sreda, 17. julija 2013 TRST / NAŠ POGOVOR - Dolgoletna upraviteljica Tržaške knjigarne Silvana Valoppi »V dveh urah smo prodali 150 knjig« Kako bo Tržaška knjigarna, ki se je kot znano znašla v hudi finančni stiski, »prebrodila« poletne mesece, ostaja neznanka. V njej kljub temu pridno zbirajo naročila za šolske učbenike, tačas pa si je mogoče marsikatero starejšo ali novejšo knjigo nabaviti po res akcijski ceni; za najbolj »sanjske« je poskrbela založba Sanje, ki izbor svojih knjig ponuja že po 2,99€. Tak je primer Umirajoče živali ameriškega pisatelja Philipa Rotha, Kalipso slovenske novinarke Vesne Milek, Letoviščarji hudomušnega češkega pisatelja Michaela Viewegha, za 14,99€ pa si je mogoče zagotoviti celo tretjo knjigo odmevne trilogije V imenu države. Ker sedanjost ne ponuja posebno razveseljivih novic, smo se odločili za skok v preteklost. V čase, ko so v Tržaški knjigarni gostili Nobelove nagrajence in v dveh urah prodali 150 izvodov najnovejšega romana Borisa Pahorja! Danes se vse to zdi neverjetno, pravita Silvana Valoppi in Vojko Slavec, ki sta v prostorih v Ulici san Francesco preživela kar nekaj let. Silvana Valoppi je v knjigarni delala celih 27 let, najprej kot sramežljiva prodajalka, ki se je najraje skrivala v skladišču, nato kot dolgoletna upra-viteljica. Za delo na področju knjigotrštva je leta 1987 prejela tudi Schwentnerjevo nagrado. Oba imata odličen spomin ...in skrbno urejen arhiv, iz katerega vlečeta zanimive informacije, ki zvenijo danes skoraj »znanstvenofantastično« ... »V Tržaško knjigarno sem prišla leta 1958,« pravi Silvana Valoppi, »v njej sta bila takrat zaposlena direktor Valentino-Zdravko Pregarc in Anica Kralj, pomagal pa je tudi Stanko Lupinc; bil je upravnik Primorskega dnevnika, a zaljubljen v knjigarno. Dokler ga ni Založništvo tržaškega tiska zvabilo v Trst je namreč delal v Katoliški knjigarni v Gorici. Lupinc je imel ambicijo, da bi trgovino spremenil v kulturno središče, v katerem bi se srečevale umetniške sile. Skliceval se je na Stanka Vuka, ki je v knjigi Zemlja na zahodu zapisal, da potrebujejo goriški Slovenci svojo knjigarno s kavarno in želel to uresničiti tudi v Trstu.« Vukova in Lupinčeva zamisel ostaja tudi danes delno neuresničena, čeprav so tržaški Slovenci prvo knjigarno odprli na Korzu že takoj po vojni. »Kmalu nato so jo zažgali, slovenske knjige pa je prodajala knjigarna Štoka v Ul. Milano. Ustanovili so tudi založbo, ki je imela sedež v Ulici dei Porta 16 pri Tomažičevih, in se je imenovala Gregorčičeva. Po prihodu Italije, leta 1954, Silvana Valoppi in Vojko Slavec je ZTT vložilo uradno prošnjo za odprtje Slovenske knjigarne, a je bila odbita. Licenco so dobili šele, ko je prošnjo, tokrat za Tržaško knjigarno, vložil eden njihovih uslužbencev - Civardi Alessandro, ki je bil za skoraj dvajset let njen formalni lastnik. Vhecu smo mu pravili "elparon".« Načrt za prvo knjigarno, ki je bila vsaj pol manjša od današnje (današnjo podobo je dobila leta 1981, po izselitvi tiskarne Graphis), je naredil arhitekt Edvard Mihevc, ki se je kasneje podpisal tudi pod načrta za Kulturni dom in stadion 1. maja. »Tudi opremo je načrtoval on, posebno všeč so mi bile steklene in železne police. Takrat so vse knjigarne imele pult, pri katerem so kupci zaprosili za knjige, Tržaška knjigarna pa je bila avantgardna, pri nas so lahko sami listali po njih. Otvoritev je bila 5. decembra 1955.« Silvana Valoppi pravi, da je ob prihodu v TK našla prijetno vzdušje, predvsem pa je bilo med ljudmi čutiti veliko potrebo po knjigah. »Imeli smo kartoteko z imeni preko 600 ljudi, ki so vsak mesec prinaša, denar, drugim so že na plači redno jema 500ali 1.000 lir za knjige. Vsi uslužbenci Primorskega dnevnika so jo imeli, bili so veliki kupci - ne samo novinarji, tudi tiskarji, stavci. To obliko podpore je organiziral Lu-pinc, ki je dal pobudo tudi za nove prijeme, predvsem akviziterstvo in razstave po društvih ter šolah. Ugotovil je namreč, da de- kroma lavstvo ne zahaja v knjigarno, ker ima občutek, da gre za preveč elitni prostor.« Zato so poskusili knjigarno približali ljudem. Ko se je v njej leta 1964 zaposlil 14-letni Vojko Slavec, »so vsi festivali Dela in vse šagre imeli naše knjige in plošče: 20% prodanega je ostalo društvu. Imeli smo tudi po 8 razstav na teden, dela je bilo veliko, saj je bilo treba natipkati na stroj vse sezname knjig. Takrat smo začeli tudi z razstavami po šolah: Lupinc se je pogovoril z ravnatelji in profesorji slovenščine na nižjih in višjih šolah in potem smo se z avtom Primorskega dnevnika odpeljali na šole: med vsako uro slovenščine so dijaki prišli na razstavo, si izbrali knjigo, jo nesli domov in naslednji dan prinesli denar, če so se starši odločili za nakup. Na vsaki šoli smo bili tri dni, začeli smo novembra in končali maja.« In potem so bili tu akviziterji, ki so knjige prodajali po domovih, tako rekoč od vrat do vrat, predvsem velike opuse. »Eden najboljših je bil Marino Košuta - Lupinčev sosed in sluga na openski šoli. Takrat je pri Mladinski knjigi izšla enciklopedija v osmih knjigah: Marino je prodal400 kompletov!« Številke, s katerimi postrežeta Silvana in Vojko, so presenetljive. Prva zvezka Slovarja slovenskega knjižnega jezika so v TK na primer prodali v 1.500 izvodih, Malo splošno enciklopedijo v 500, zbirko Naša beseda, v kateri je izšlo skoraj sto knjig slovenskega leposlovja, si je nabavilo 200 lju- di, Cankarjevo zbrano delo (30 knjig) pa 150. V Svet knjige se je kasneje vpisalo preko 500 ljudi. Kam so šle vse te slovenske knjige, kje so danes ti ljudje, se sprašuje Vojko, ki se odlično spominja tudi prve predstavitve Pa-horjevega romana Parnik trobi nji: vrsta ljudi se je vila po pločniku, v dveh urah so prodali 150 izvodov! »Knjigarna je bila odprta vsem nazorom, to je bilo pomembno,« pravi Silvana. »ZTT in Primorski dnevnik sta bila označena s partizanstvom, kar ni vsem ustrezalo, TKpa so vsi čutili za svojo. Prodajali smo tudi knjige, ki so izhajale v Argentini in so bile v Sloveniji prepovedane -ljubljanski profesorji so jih prihajali kupovat k nam. Tu so se vsi dobivali,« pravi Silvana in pokaže na članek Delovega dopisnika Igorja Grudna z naslovom Dobimo se v knjigarni. »Ljudje so prihajali tudi zato, ker smo sprejemali rezervacije za Slovensko stalno gledališče in Glasbeno matico, za izlete planinskega društva in novinarske plese. Sodelavci Primorskega dnevnika so pri nas puščali članke, ki jih je dvakrat dnevno pobral kurir.« TK je bila takrat tudi papirnica. Prodajali so zvezke, ki so jih sami založili (»s sličicami Bogdana Groma in narodnimi pesmicami«), voščilnice, slike in razna darila, ki so jih kupovale slovenske firme: »tudi s tem smo nekaj zaslužili«. Prodajali so tudi veliko jugoslovanskih obrtniških izdelkov: živobarvne platnene torbe, ki so »preplavile Trst«, bele srajce s cvetličnimi dekoracijami, tople copate z belim kožuhom, lesene šahovnice, značilne živordeče preproge (ena krasi tudi njuno dnevno sobo), ki so jih kupovali v Zagrebu, plošče založb Jugoton in Supraphon. »Radio Koper so takrat slišali do San Marina in je imel velik uspeh, ker je predstavljal novo, moderno. V TK so ljudje dobil vse, kar so slišali po radiu. K nam so prihajali tudi cigani, ki so živeli v Italiji, ker so vedeli, da bodo lahko kupili plošče z bosansko, srbsko glasbo ... In kako so ljudje čakali na Avsenikove plošče! Pri nas pa so kupovali tudi vohuni - jugoslovanski uradni list, redno jugoslovansko statistiko, Ko je ko u Jugoslaviji... Knjigarna, v kateri so bili redno nameščeni trije ali štirje uslužbenci, je izdala tudi marsikatero knjigo, na primer Kacinovo slovnico, saj je bilo med Italijani zanjo veliko povpraševanje. Pri nas so kupovale slovenske knjige italijanske univerze, ki so imele slovenistične oddelke.« Jugoslovanske založbe takrat niso mogle prodajati v tujino, TK in ZTT sta bila njihova posrednika. Spominov, ki jih hranita Silvana in Vojko je res nešteto. Na primer na italijanskega profesorja in odličnega klienta, ki je nekega dne skril pod plašč tri knjige in odšel (»šla sem za njim do trga in mu rekla, naj jih vrne«), na fašiste, ki »so se repenčili na pločniku in tolkli po roletah, ki jih je Pregarc pravočasno spustil: leta 1961, na Prešernov dan, pa so razbili izložbo in vanjo vrgli zažigalno bombo, ki se na srečo ni vžgala«. In kako pozabiti na Iva Andriča, ki je Tržaško knjigarno obiskal »leta 1962 ali 1963«, potem ko je leta 1961 prejel Nobelovo nagrado za književnost? »Pri založbi Mondadori je takrat izšel prevod Mosta na Drini, istočasno je Državna založba poskrbela za novo izdajo. Še danes ga vidim, sedel je pri mizi v izložbi in podpisoval knjige. Če se ne motim, ga je pripeljal jugoslovanski konzul.« Junija 1965 pa je TK prejela srebrno plaketo na natečaju trgovinske zbornice za najlepšo izložbo ob 700-letni-ci Dantejevega rojstva. »K sodelovanju smo povabili Palčiča, poiskali vse stare prevode v slovenščino in ostale jugoslovanske jezike ... Kasneje smo izvedeli, da je bila naša daleč najlepša, ampak takrat je bilo nepojmljivo podeliti prvo nagrado slovenski knjigarni.« Silvani je ostal živo v spominu tudi Fulvio Tomizza. »Redno je prihajal v knjigarno, bil je žalosten. Danes vsi govorijo o njem, a takrat ga niso brali. Njegove knjige La miglior vita, ki je izšla leta 1977pri založbi Rizzoli, ni hotela nobena tržaška knjigarna. Tak.je bil politični ukaz Liste per Trieste. Mi smo najprej naročili 50 izvodov, nato pa prodali 450 ali 500.« Svet se je od takrat večkrat spremenil, z njim pa tudi usoda knjigarne. Težko je reči, kaj je privedlo do današnjega stanja. »Če hočemo imeti knjigarno, moramo kupovati knjige,« sta prepričana Silvana in Vojko, »ali prodaš ali ne prodaš, tretje poti ni. Slovenija bi jo res lahko dodatno podprla, ampak tudi v Sloveniji zapirajo knjigarne. Kaj bi lahko danes prodajali ob knjigah? Najbrž le telefončke,« ironično pripomni Silvana, »za te je vedno denar, ljudje čakajo v vrsti, da lahko za 700 ali 800 evrov kupijo najnovejši model!« Morda bi ji koristila kavarna, pripomnim. »Seveda, kavarna. Vidite, pa smo spet pri Vuku,« se nasmehne. Poljanka Dolhar RICMANJE - Pred poletnim premorom koncert pihalnega orkestra Poletni operni večer ...in še kaj Pred poletnim premorom je pihalni orkester Ri-cmanje priredil še en zanimiv koncert z naslovom »Poletni operni večer... in ne samo« (na sliki Kroma). Koncertni večer so priredili prejšnji petek, 12. julija, na dvorišču hotela La Fontana v Ricmanjih. Večer so oblikovali člani pihalnega orkestra pod vodstvom dirigenta Aljoše Tavčarja, v sodelovanju s talentirano sopranko Monico Cesar, ki je doštudirala celo z maestrom Pavarottijem in baritonistom Pier-paolom Cappuccillijem, sinom znanega Piera Cap-puccillija, s katerima je orkester že sodeloval v prejšnjih letih. V sporedu so se zvrstili komadi klasične glasbe kot na primer Wagnerjevi Mojstri pevci nurn-berški, operno petje je zvenelo na melodiji Verdijevega Rigoletta, ob koncu pa je zadonela še filmska glasba z Disneyevimi Gusarji s Karibov. Večer je dodatno popestril glas znanega baritonista Maxa Re-neeja Cosottija. Operni pevec mednarodne slave je skupaj z orkestrom zapel Leharjevo »Tu che mi hai rubato il cuor«. Organizatorji se se seveda zahvalili Hotelu La Fontana, ki vsako leto poskrbi za čudovito kuliso koncertu, pa tudi prijateljem, ki ob potrebi priskočijo na pomoč orkestru. Očitno so ricmanjski godbeniki kar aktivni. V zadnjem mesecu so s koncertom proslavili 100. obletnico godbe Viktor Parma iz Trebč in Idrijsko godbo, ki se lahko ponaša z zavidljivimi 348 leti obsto- ja. Pred tednom dni pa je bil orkester v gosteh pri SKD Tabor na Opčinah, ko je s podobnim koncertom nastopil na večeru iz niza Koncerti pod kostanjem. Na ricmanjskem sedežu društva pa se že spet nekaj kuha: septembra meseca se bodo odvijala odprta vrata glasbenih tečajev, ki delujejo v sklopu orkestra, posvečena tistim, ki bi radi igrali na instrument ali ki bi ga preprosto želeli poskusiti. Loterija 18. julija 2013 Bari 57 68 85 53 63 Cagliari 76 39 60 73 01 Firence 80 05 23 46 40 Genova 24 12 45 44 83 Milan 28 20 14 80 32 Neapelj 59 56 38 34 73 Palermo 79 15 04 84 61 Rim 22 88 15 05 10 Turin 79 26 25 31 42 Benetke 44 60 87 80 12 Nazionale 53 76 68 41 82 Super Enalotto Št. 86 16 19 24 37 63 85 jolly38 Nagradni sklad 13.260.952,74 € noben dobitnik s 6 točkami --€ noben dobitnik s 5+1 točkami -- € 6 dobitnikov s 5 točkami 40.158,49 € 694 dobitnikov s 4 točkami 349,80 € 26.490 dobitnikov s 3 točkami 18,26 € Superstar 49 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 1 dobitnik s 4 točkami 34.980,00 € 134 dobitnikov s 3 točkami 1.826,00 € 2.320 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 14.778 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 32.141 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Torek, 16. julija 2013 7 PRAZNIK SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMUA od 17. do 21. julija pri Briščikih od 18.00 do 2.00 ure vsaki dan Dobra glasba, odlična enogastronomska ponudba, sejem, razstava, gadgeti in še veliko drugega Včeraj danes d Lekarne M Izleti Čestitke Danes, PETEK, 19. julija 2013 VINCENC Sonce vzide ob 5.34 in zatone ob 20.48 - Dolžina dneva 15.14 - Luna vzide ob 17.31 in zatone ob 2.01 Jutri, SOBOTA, 20. julija 2013 MARJETA VREME VČERAJ: temperatura zraka 24 stopinj C, zračni tlak 1018,1 mb ustaljen, vlaga 47-odstotna, jugovzhodnik 15 km/h, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,9 stopinje C. Dobrodošel VASJA v našo družbo! Polno sreče in veselja ti želimo Gaja, Nina, Jani, Micaela, Marco, Martina in Marko. Ob rojstvu VASJE se z Laro, Borutom in Mitjo veselimo tudi vsi pri Narodni in študijski knjižnici, malemu korenjaku pa želimo srečno pot! Draga TITA! Desetkrat po 4 poljubčke, pa še po 1 naš objem in čakamo te na tvoj sprejem. Pa še torti-co pripravi, svečke ti mi prinesemo ob uri ta pravi! Tvoji štirje navihančki Josette, Marisol, Kimy in Rassel. KRISTINA! Ob tvojem rojstnem dnevu ti želimo vse najlepše in najboljše! Vsi, ki te imamo radi. V Gorici, na fakulteti za arhitekturo, je diplomiral MATEJ LU-PINC. Vsi domači iskreno čestitajo novopečenemu doktorju in želijo še veliko uspehov. Na svet je prihitel mali Vasja in presenetil Mitjo, Laro in Boruta. Vso srečo mu želimo vsi Pod Ždjeko, še posebno mala Sanja. Od ponedeljka, 15., do sobote, 20. julija 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 - 040 633080, Ul. Mas-cagni 2 - 040 820002, Opčine - Nano-ški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 - 040 367967. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. □ Obvestila OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet v Belo Krajino v soboto, 27. julija. Potovali bomo do Delnic po Hrvaški, potem ob reki Kolpi, ki nas zapeljivo vabi na raftinge. Za vpis in vse ostale informacije pokličite čim prej tel. št. 347-9322123. KMEČKA ZVEZA vabi na tradicionalni izlet z avtobusom na Kmečki praznik, ki ga Skupnost južnokoroških kmetov letos prireja v Bilčovsu pri Celovcu v nedeljo, 28. julija. Vpisovanje na tel. 040-362941. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira izlet v Bolgarijo, odhod v torek, 13. in povratek v soboto, 20. avgusta. Ogledali si bomo veliko znamenitosti. Informacije in prijave: Dušan +386-70407 923 ali elektronska pošta: dusan.pavlica@siol.net. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro, obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta, delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, 16.00-18.00, ob sobotah 10.0012.00. Predvidene delavnice oblikovanja. Info na tel. št. 040-299099, pon-sob 8.00-13.00 (Igralni kotiček Palček). ČEBELARSKI KONZORCIJ POKRAJINE TRST obvešča vse čebelarje, da bo v sedežu, Repen št. 20, razdeljevanje zdravil danes, 19. julija, od 17. do 19. ure; 26. julija pa bo odprt sedež z izvedencem. Na razpolago je tudi e-po-šta: cons.apicoltoritrieste@gmail.com. KRU.T obvešča, da bo še danes, 19. julija, društveni sedež zaprt. KRU.T vabi na skupinsko letovanje na Malem Lošinju, od 7. do 14. septembra. Ker so mesta omejena, naj se zainteresirani čim prej zglasijo v društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, mobitel 3463693234, krut.ts@tiscali.it. TABORNIKI RMV obveščajo, da bo dan obiskov na taborjenju v Kredu pri Kobaridu v nedeljo, 21. julija, od 10.00 do 17.00. Obenem spominjamo, naj obiski ne prinašajo hrane in pijače. JADRALNI KLUB ČUPA IN ZSŠDI organizirata 10-dnevni jadralni tečaj na optimistih (namenjene osnovnošolcem, ki znajo plavati) od 22. julija do 2. avgusta, pon.-pet., 9.00-17.00. Poskrbljeno: jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v FIV. Omejeno število mest. Vpisovanja in informacije: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00 in ob sobotah 16.00-18.00 na sedežu v Se-sljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org. ORATORIJ NA KONTOVELU v priredbi OMPZ Baraga bo potekal od 22. do 26. julija, pod vodstvom mladih, strokovno usposobljenih ani-matorjev iz Slovenije. Oratorijski program vsebuje vzgojno izobraževalne delavnice in igre. Vabljeni dijaki nižjih srednjih šol, učenci iz osnovne šole in otroci zadnjega letnika vrtca. Istočasno bo za študente in dijake višjih šol potekal praktični tečaj vodenja mladinskih skupin. Za udeležbo se javite čim prej pri sestri Angelini, tudi na tel. št. 347-9322123. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira skupaj z Občino Trst laboratorij iger za otroke od 2. do 10. leta in njihove starše v Vili Sartorio, Strada di Fiume (vhod v Ulici Modiano 5). Predvidena je animacija, ki se bo vršila v torek, 23. julija, od 17.45 do 19.00. V slučaju grdega vremena animacija odpade. Prost vstop! Za dodatne informacije: 320-7431637 ali www.bambinieadulti.org. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi vse svoje člane na redni občni zbor, ki bo v petek, 26. julija, ob 19.30 v Kraški hiši v Repnu. Glede na bližajočo se Kraško ohcet, računamo na polnoštevilno udeležbo. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata do 27. julija, jadralne tečaje namenjene otrokom od 6. do 12. leta. Info: tajništvo pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih 9.0012.00 ter ob sredah in petkih 18.0020.00; tel. 040-422696, info@tpkcntsi-rena.it; www.tpkcntsirena.it. JADRALNI KLUB ČUPA IN ZSŠDI organizirata 5-dnevne tečaje jadranja za srednješolce na jadralnih deskah ter na jadrnicah tipa o'pen bic in FIV 555. Od ponedeljka do petka 13.00-18.00: 29. julij - 2. avgust. Omejeno število mest. Vpis in info.: pon., sre. in pet. 9.0013.00, sob. 16.00-18.00 na sedežu v Se-sljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 31. avgusta odprta od 8. do 16. ure. Zaradi dopusta pa bo zaprta od 29. julija do 9. avgusta. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ ob vešča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 30. avgusta odprta od torka do četrtka. Za dopust bosta urada v Trstu in Gorici zaprta od 5. do 25. avgusta, urad v Čedadu pa od 5. do 19. avgusta. ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki do 6. septembra po poletnem urniku (9.00-13.00). Zaprti bodo med 12. in 16. avgustom. PISANJE POLETNIH DOMAČIH NALOG: Center otrok in odraslih Harmonija, v sodelovanju z Združenjem staršev in otrok osnovne šole Virgil Šček, organizira vodeno pisanje domačih nalog v Nabrežini. Osnovnošolci lahko obiskujejo delavnice z urnikom 9.00-12.00 v sledečih skupinah: 1. skupina od 19. do 23. avgusta; 2. skupina od 26. do 30. avgusta in/ali 3. skupina od 2. do 6. septembra. Za dodatne informacije in vpis: info@bam-binieadulti.org. SPI - CGIL obvešča vse upokojence, da je INPS prestavil rok za predstavitev dohodkov preko modela RED na 31. oktober 2013. U Kino AMBASCIATORI - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »The Lost Dinosaurs«. ARISTON DEI FABBRI - 18.15, 21.30 »Dancing Dreams - Sui passi di Pina Bausch«; 16.30, 20.00 »Diana Vree-land: L'imperatrice della moda«. CINECITY - 16.30, 17.30, 19.00, 19.50, 21.30 »I maghi del crimine«; 16.20, 19.00, 21.40 »Pacific Rim«; 16.00, 18.55, 21.50 »The Lone Ranger«; 16.45, 22.10 »World War Z«; 16.40 »Epic«; 19.10, 21.30 »Dream Team«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »The Lost Dinosaurs«; 20.10, 22.05 »The Last Exorcism«. FELLINI - 16.30, 19.00, 21.30 »The Lone Ranger«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I maghi del crimine«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »La cuoca del presiden-te«. GIOTTO MULTISALA 3 - 19.00 »Il caso Kerenes«; 16.30, 21.00 »La grande bellezza«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.15, 20.40, 23.05 »Drzni par«; 19.50 »Duhovnikovi otroci«; 16.30 »Krila«; 16.00, 18.40, 21.20, 22.05 »Napad na belo hišo«; 18.30 »Ognjeni obroč«; 21.05 »Ognjeni obroč 3D«; 20.55 »Osamljeni jezdec«; 15.50 »Pošasti z univerze«; 16.20, 18.40, 21.00, 23.10 »Pr' konc sveta«; 18.20 »Pripravnika«; 16.10 »Svetovna vojna Z«; 15.30, 17.50 »Tad Jones in iskanje izgubljenega mesta«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Il principe abu-sivo«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 20.15, 22.15 »Alex Cross - La memoria del killer«; Dvorana 2: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Pacific Rim«; 16.30 »Dino e la macchina del tempo«; Dvorana 3: 18.30 »Uomini di parola«; 17.50, 20.00, 22.15 »Pain & Gain - Muscoli e denaro«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 20.40 »The Lone Ranger«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.10 »Pain & Gain - Muscoli e denaro«; Dvorana 3: 17.20, 19.40, 22.00 »Pacific Rim«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.10 »I maghi del crimine«; Dvorana 5: 18.15, 22.15 »Facciamola finita«; 17.30, 19.50 »Argo«. 9 Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da so v tajništvu in na spletni strani www.vsopcine.it na razpolago navodila in seznami učbenikov za srednjo šolo za šolsko leto 2013/14. NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo v poletnih mesecih uradi zaprti ob sobotah in v petek, 16. avgusta. Urnik tajništva: 8.30-12.30. RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča, da bo šola med poletjem zaprta vse sobote ter v petek, 16. avgusta. DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD JOŽEFA STEFANA obvešča, da bo šola do vključno 24. avgusta, ob sobotah zaprta. RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA obvešča, da bo šola zaprta vse sobote do 31. avgusta. SLOV.I.K. razpis in prijavnica za programe 2013-14, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slo-vik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00). H Prireditve SKUPAJ NA OPČINAH IN SKD TABOR vabita na ogled razstave društvenega klekljarskega krožka v dvorani ZKB na Opčinah po sledečem urniku: petek 9.00-13.00, 14.30-22.00, nedelja 9.0013.00 in ponedeljek 9.00-13.00, 14.3016.00. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE K. FERLUGA vabi danes, 19. julija, v Miljah na koncert dalmatinskih pesmi, ki ga bosta oblikovala MoPZ Vesna iz Križa in Tamburaška skupina. Koncert bo potekal ob 20.30 na Ul. Calle Pancera. Vabljeni. PRAZNIK SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA na travniku pri Bri-ščikih. Za pravo vzdušje bodo poskrbeli enogastronomsko odlično pripravljeni kioski, obilo dobre glasbe, gadgeti, razstava, sejem in še mnogo drugega. Danes, 19. julija, javno srečanje, Max gospel band, Magazzino commerciale, Very Fools, diskoteka cona A in B; sobota, 20. julija, Dj, mister miss STO, Killer Queen, Rewind; nedelja, 21. julija, Alesandro Simo-netto, Riki Malva, Theo la vecia, Tul-lio Vascotto, Maxino, Flavio Furian, Kruegel. MOPZ FANTJE IZPOD GRMADE vabi na koncert italijansko-slovenske vokalne skupine La rosa dei venti, ki bo v nedeljo, 21. julija, ob 20.30 v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu. Na sporedu skladbe iz obdobja renesanse in sodobna glasba. Toplo vabljeni! 11. AM: BRANCH PRI NAS, amaterska gledališka predstava v izvedbi Julije Berdon, Maruške Guštin, Valentine Oblak in Helene Pertot; SKD France Prešeren iz Boljunca vabi na ogled v torek, 23. julija, s pričetkom ob 21. uri na dvorišču društvenega bara. SKP IN SIK vabita v četrtek, 25. julija, na Rdeči praznik v Ljudski dom (Pod-lonjer, Ul. Masaccio št. 24). Program: ob 19.00 razprava »Po 70. letih od padca fašizma, napad na ustavo«, sledi »partizanski glasovi in harmonike«, odprtje kioskov ob 18.00. SKD FRANCE PREŠEREN in Skupina 35-55 vabita v društveni bar n' G'rico na ogled razstave fotografij »Boljunec sredi prejšnjega stoletja«. 0 Mali oglasi PRODAM knjige za vse razrede vseh smeri liceja F. Prešerna. Tel. št.: 3393280638. PRODAM skuter piaggio zip 100, letnik 2007, črne barve, 8.00 prevoženih km. Poklicati tel. št.: 335-7725320. PRODAM stanovanje (po želji lahko tudi opremljeno) v Ul. Ghirlandaio, 70 kv.m. Tel. št.: 347-474798467. PRODAM stanovanje v Trstu (Ul. Ri-valto), 3. nadstropje, 60 kv.m., 2 spalni sobi, kuhinja in kopalnica, sončna lega, pogled na občinski vrt, cena po dogovoru. Tel. št.: 040-764682. PRODAM šivalni stroj pfaff tiptronic 2020 s svojo omarico za 150,00 evrov. Tel. št.: 338-2639849. SEŽANA Lehte (proti Lipici), stanovanje 125 kv.m, sončna lega, prenovljeno, dnevna soba, jedilnica, kuhinja, kopalnica, 3 sobe, 2 terasi, vrt, avt. ogrevanje, prodamo. Kontakt: 347-8911054. Turistične kmetije BAR PRI BOJANI V KRIŽU vabi danes ob 19. uri na OTVORITEV RAZSTAVE satiričnih vinjet Danila Košute. Glasbena točka Aljoša Saksida. Id Osmice DRUŽINA PERTOT (Spjlni) je odprla osmico v Nabrežini, stara vas št.10. Vabljeni! DRUŽINA SLAVEC je odprla osmico v Mačkoljah št. 133. Vljudno vabljeni. Tel. : 040-231975. ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-220605. GABRIJEL je odprl osmico v starem društvu v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. št.: 338-3976187. OSMICA je odprta v Mavhinjah pri Normi. Tel. št.: 040-299806. OSMICA je odprta v Sempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni. OSMICA STAREC je odprta v Boljun-cu št. 623. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni! Tel. št.: 040-327104. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. OSMICO je odprla Sidonija v Medji-vasi št. 10. Tel. št.: 040-208987. V ZGONIKU je odprl osmico Gigi Fur-lan. Tel. št.: 040-229293. Prispevki Namesto cvetja na grob drage Ice Zobec por. Luin darujejo škedenjski prijatelji 140,00 evrov za KD Ivan Grbec. V spomin na Silvano Malalan daruje Karlo Grgič z družino 50,00 evrov za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. V spomin na drago Silvano Malalan darujeta Renata in Franko Pečar 50,00 evrov za SKD Tabor z Opčin. V spomin na Antonia Caia darujeta Nerina in Martin 150,00 evrov za Moški pevski zbor Valentin Vodnik. V isti namen darujeta Elide in Doran 50,00 evrov. - J. B Petek, 19. julija 2013 KULTURA MITTELFEST 2013 - Fokus na Hrvaški, novi članici Evropske unije Mediteranska duša plesnega ansambla HNK Pogovor s pesnikom in prevajalcem Tonkom Maroevicem Srednjeevropski objektiv Mittel-festa je letos usmerjen v Hrvaško, novo članico Evropske unije, kateri festival daje priložnost, da se z izstopajočo vlogo predstavi s svojimi umetniškimi izrazi. Fokus je v sredo zaznamoval program z dvema dogodkoma. Popoldanski pogovor s pesnikom in prevajalcem Tonkom Maroevicem je že v osnovi nastal v znamenju dialoga med italijansko in hrvaško književnostjo, saj je Maroevic prevajalec italijanskih avtorjev (od Danteja do Sanguinetija), njegova sogovornica na odru cerkve Santa Maria dei bat-tuti v Čedadu pa je bila Natka Baduri-na, docentka hrvaščine na Univerzi v Vidmu. Portret pesnika je v pogovoru zaobjel njegove motive, vizije, osebnost, tudi z branjem nekaterih poezij v italijanskem prevodu, ki jih je smiselno podala igralka Monica Mosolo. Publika je na tem srečanju spoznala Hrvaško skozi oči pesnika, ki piše o odnosu do Me-diterana, o narodnem čutenju, o značaju Hrvatov (tudi v soglasju z Maruno, ki je samoironično razlagal, »kako mu grejo na živce«), nenazadnje o tem, kako je vojna spremenila stilni in vsebinski pristop vseh hrvaških pesnikov, saj je po ta- Levo Tonko Maroevič, desno prizor iz plesne predstave Variations in F.ado matteo trevisan ki travmi postalo absurdno pisati o abstraktnih stvareh. Gost je spregovoril tudi o odnosu do narodne pripadnosti in kot Dalmatinec predvsem o kompleksni identiteti »Slovanov, ki so dediči latinske in srednjeevropske kulture«. Na svoj način je to misel potrdil tu- MITTELFEST 2013 - Predstava PPeP Kresnice povezale P.P. Pasolinija in P. Handkeja Pasolinija in Handkeja določajo podobnosti, a tudi razlike. Slednje so še predvsem prišle do izraza v predstavi z naslovom PPeP, ki so jo v torek prikazali na letošnjem Mittelfestu. Zamisel Luigija Reitanija, ki sta jo dovršeno izvedla igralca Johnny Lodi in Ema-nuele Carucci Viterbi (režija Andrea Collavino), je spadala v sklop projektov, ki jih letos na festivalu predstavlja Oddelek za tuje jezike in književnosti vi-demskega vseučilišča. Iz prikaza izhaja, da sta koroški in italijansko-furlan-ski avtor o kresnicah in njihovem simbolnem pomenu razmišljala drugače. Pasolini je malo pred smrtjo 1975. leta v Corriere della Sera objavil prispevek, v katerem je kritično izpostavil »izginotje kresnic,« kar po njegovem predstavlja simbol antropološke in kulturne mutacije, ki naj bi jo italijanska družba doživela v 60ih letih minulega stoletja. Avtor, ki je v mladih letih poletja preživljal v Furlaniji, je apokaliptično napovedoval družbo, ki bo brez vrednot in jo bo označevala »praznina oblasti,« ki jo bodo zapolnjevale razne oblike tehnokratske moči. Svoje razmišljanje je Pasolini takrat sklenil z znanim stavkom - »Da bo jasno, kar se mene tiče, četudi sem za ve-čnarodnost, bi za eno samo kresnico dal celotno Montedison« -, ki je šel v zgodovino. Omenjeni esej, ki so ga v predstavi prebrali, je bil odraz časa in avtorjevega kritičnega pogleda na družbo. Pasolini je govoril o dveh fazah »demo-krščanskega režima,« med katerim naj bi v zasledovanju blagostanja in razvoja »izginile kresnice:« prvo (1945-1960) naj bi določala kontinuiteta med fašizmom in KD, družbeni konformizem in industrijska homologacija; drugo (19601975) potrošništvo, sprememba družbenih navad in preoblikovanje družbene zavesti. Avtor iz Casarse je bil mnenja, da fašizmu ni uspelo spremeniti duše Italijanov (»maske, ki so si jih nade- Johnny Lodi in Emanuele Carucci Viterbi na predstavi kroma li, so ob koncu vojne sneli in vse je ostalo kot prej«), kar se je pa po njegovem zgodilo za časa krščansko-demokratskih vlad. Petnajst let po Pasolinijevi smrti je Handke, med enim od svojih potepanj po furlanski ravnini, presenečeno prisostvoval magični »epopeji kresnic.« Dogodek, na osnovi katerega je koroški avtor napisal črtico, ki so jo prebrali v uprizoritvi, se je pripetil leta 1988 nekje med Krminom in Bračanom. Tam so nekega poletnega večera omenjene žuželke s svojo svetlobo razveselile avtorja. Handke je torej s svojim besedilom ovrgel Pasolinijevo pesimistično tezo o »izginotju kresnic« in potrdil svetost obstoja. Zaradi različnosti pogledov je na festivalu prikazano delo temeljilo na predstavitvi obeh stališč: dialoga med igralcema na odru dejansko ni bilo, četudi se je predstava sklenila s skupno večerjo. Očitno imata avtorja, če v igri skupaj jesta, tudi nekaj sorodnega. O Pasoliniju je na čedajskem Mit-telfestu spet tekla beseda sinoči, ko je znani igralec Roberto Herlitzka nastopil v predstavi »Una giovinezza enormemente giovane,« v produkciji Stalnega gledališča FJK in v režiji Antonia Calende. (Mch) di večerni nastop plesnega ansambla HNK iz Zagreba s predstavo Variations in F.ado minor, v kateri je pokazal svojo mediteransko dušo s koreografijo na temo strastnega fada in pod vodstvom portugalskega koreografa. Hugo Viera, doma iz Lizbone, je ob prvem sodelo- vanju s hrvaškim ansamblom posredoval svoje poznanje »usodno« melanholičnega in čustvenega značaja najbolj poznanega in obče priljubljenega portugalskega ljudskega zaklada in ga zaupal telesni izraznosti odličnih plesalcev zagrebškega gledališča. Izmenjava izkušenj in čutenj se je razvila tudi na glasbenem področju s posnetki prepričljivo doživetih izvedb pevke Jelene Radan, ki izvaja pesmi iz repertoarja legendarne Amalie Rodriguez, a tudi novih mitov portugalskega fada, Marize in Cama-neja. Manj prepričljivo pa so delovale koreografije, ki so bile fizično zelo naporne, a splošno premalo osebne in precej razpršene v skupinskih prizorih. Izbrana oblika »variacij« naj bi že v osnovi opravičila pomanjkanje jasne drama-turgije, ostala pa je tanka povezovalna nit figure »izven dogajanja«, ki se je gib- čno sprehajala na robu prizorov, v katerih so zaživeli nekoliko stereotipni odsevi južnjaške čustvenosti, moškosti, ponosa, v alternaciji svetle ljudske radosti in bolj mračne introvertiranosti. V teh sencah in toplini živi namreč tudi fado, katerega temperament je prežel zapeljivo glasbeno kuliso, a tudi strastne in tehnično dovršene izvedbe plesalcev preko dvajsetčlanskega ansambla postavnih plesalcev in plesalk, ki so se izkazali z estetsko in izvajalsko dovršenim nastopom. Tudi nocoj bo Hrvaška v ospredju pozornosti v festivalskem programu z uprizoritvijo Italijanske drame reškega narodnega gledališča Ivan Zajc »Kafka project» o konceptu meje v opusu in življenju Franza Kafke. Predstava bo ob 20.45 v občinskem gledališču v Krminu. ROP glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS Ritmo gitano Giufà Balkan rumba Samozaložba, 2013 Ocena: ★★★★★★★ Kdor je v soboto zvečer obiskal festival Guča na Krasu, da bi videl legendo balkanske glasbe Bobana Markoviča, njegovega sina Marka in njun orkester, je pred tem verjetno prisluhnil še mlademu bendu s Sicilije. To so bili Giufa in njihova posebna mešanica balkan glasbe, tarante in rumbe. Bend je s svojim energičnim nastopom res navdušil številno publiko, kateri je predstavil komade svojega prvenca Ritmo gitano. Ritmo gitano je plošča, ki je nastala lani, posneli pa so jo v studio Nue-varte v Catanii. Album so fantje izdali v samozaložbi, sestavlja ga deset komadov za vsega skupaj petinštirideset minut poskočne glasbe. Skupina, ki jo sestavljajo pevec in kitarist Seby Carrubba, basist Riccardo Pu-glisi, kitarist Danilo Buccheri, bobnar Salvo Italia, trobentač Peppe Romano, trombonist Santy Arnaldi, saksofonista Andrea Iurianello in Simone Nicotra ter še drugi bobnar Pierpaolo Gurciullo, je Briščike obiskala v sklopu daljše poletne glasbene turneje Ritmo gitano tour, s katero je dva večera gostovala celo v Londonu. Plošča Ritmo gitano se začne »sto na uro« s prvim singlom Brucia (video posnetek je na razpolago tudi na spletnem portalu Youtube). Komad je idealna prispodoba benda, spojitev balkanske in sicilijanske glasbe. Suo-natore desperado je nekoliko bolj zagrenjena pesem, medtem ko se z naslednjo Rumbagitana vzdušje spet dvigne; ciganska rumba bo prav gotovo live uspešnica, saj je predvsem refren zelo posrečen. Pri snemanju komada so sodelovali tudi člani sicilijanskega benda Baciamolemani. Pri naslednji La carovana bulgara je za mikrofon stopil celo pevec combat folk benda Modena City Ramblers Davide »Dudu« Morandi. Pravi ciganski komad je pesem Fanfara rom, v zadnjih treh skladbah Munnu, Talia u mari in Danza zingara pa prepeva Carrubba v sicilskem dialektu. Res spodbuden glasbeni začetek za mlade Sicilijance! / KULTURA Petek, 19. julija 2013 9 INTERVJU - Hornistka Jasna Komar, dobitnica nagrade zlato zrno »Sanjala sem o harfi, v roke pa sem dobila rog« Instrument je potem tako vzljubila, da danes profesionalno igra v orkestru v Nemčiji Nagrado zlato zrno, ki jo podeljuje Sklad Sergij Ton-čič, je letos osvojila štiriindvajsetletna hornistka Jasna Komar. Mlada umetnica ni skrivala svojega veselja, pa tudi presenečenja, ob podelitvi pomembnega priznanja: Ko so mi sporočili, da sem ena izmed nominiran-cev Zlatega zrna sem kar obledela, saj si nisem pričakovala kaj takega in sem kar strmela v spletno stran Primorskega dnevnika, kjer sem prebrala novico. Osvojitev najvišje nagrade pa me je naravnost ganila, ker je zame zelo razveseljivo, da sta moj trud in delo na glasbenem področju cenjena tudi v domačem okolju. Moj instrument ni med najbolj popularnimi in že več let živim na tujem, najprej v Sloveniji, zdaj v Nemčiji, zato sem imela vtis, da je večini ljudi nejasno, s čim se ukvarjam. Vsakdo potrebuje potrditve, pohvale in nagrade, ki lahko podprejo samozavest in spodbujajo k nadaljnjemu delu: tudi stisk roke, ki mi ga poda neznanec po koncertu, mi veliko pomeni, še bolj pa priznanje, ki potrjuje mojo pripadnost in navezanost na domači kraj. Izbrala si instrument, ki je bil do nedavnega moška domena: kako si se odločila za rog? Po pravici povedano sta zame odločila starša, ki sta bila amaterska glasbenika pri ricmanjski godbi; jaz sem sanjala o harfi, v roke pa sem dobila rog, ki mi sploh ni bil všeč. Tudi moja sestra Živa je dobila bolj moški in-strument-trobento, s katero zelo uspešno študira na Akademiji za glasbo v Ljubljani, najine prve korake pa ni spremljalo veliko navdušenje. Vdala sem se, rogu sem se najprej začela prilagajati, s prvimi uspehi pa mi je postal vedno ljubši. Ko sem bila stara deset let, sem uspešno opravila sprejemni izpit na tržaškem konservatoriju Tartini; ob študiju, ki sem ga z odliko dovršila v sedmih letih, je bilo tudi veliko nastopov, nagrad in malih uspehov, ki so poplačali moj trud, prvo veliko zadoščenje pa je prišlo, ko so me sprejeli v italijanski mladinski orkester-OGI. To je sestav, ki združuje najboljše študente vseh italijanskih kon-servatorijev v Fiesolah, kjer potekajo skupne vaje, vadili pa smo tudi v posameznih oddelkih in manjših komornih skupinah. Orkester vodijo odlični dirigenti, med katerimi tudi Riccardo Muti, in naše turneje so bile zelo prijetne in uspešne. Fiesole pa sem zapustila, da bi nadaljevala študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Si se že takrat odločila, da bo glasba postala tvoj poklic? Morda celo prej .. .vsekakor sem opravila maturo na družboslovnem liceju A.M.Slomšek, moj odnos do roga pa se je že tako utrdil, da mi je študij postal pravo vese- lje: vadila sem cele dneve, da je bil profesor Boštjan Li-povšek z menoj zelo zadovoljen, in moj trud ni bil zaman: l.2010 sem bila sprejeta v Gustav Mahler Jugendorchester, mladinski sestav, ki ga je l.1986 ustanovil Claudio Abbado in velja za najboljši mladinski simfonični orkester na svetu. Težko je opisati zadoščenje in veselje ob vrhunskem muziciranju, ko si tudi ti delček celote, ki utripa pod vodstvom imenitnih mojstrov: že na prvi turneji sem postala prva hornistka in stara sem bila samo enaindvajset let. Igrali smo v najprestižnejših evropskih gledališčih in veliko potovali: Concertgebouw v Amsterdamu, Tonhalle v Zürichu, Musikverein na Dunaju, San Carlo v Neaplju, Royal Albert Hall v Londonu, Alte Oper v Frankfurtu ...le škoda, da ni časa za ogled mest, ker se moraš vsak dan seliti, tako potovanja kot nastanitve pa so bile zelo udobne, rekla bi kar razkošne: za nas so skrbeli, kot bi bili dragoceni dragulji in zato vredni najvišje pozornosti. Orkester šteje preko sto članov, družba je bila zelo pisana in raznolika, zato ni bilo težko najti nekaj prijetnih kolegov, ki so postali prijatelji. Lahko bi z GMJO ostala še vsaj pet let, pa si izbrala drugače ... Odločitev ni bila lahka: želela sem čim prej dokončati študij na ljubljanski Akademiji, zato sem s težkim srcem zapustila čudoviti orkester. Dosegla sem zastavljeni cilj, postala sem «akademska glasbenica in profesorica roga», kar mi je omogočilo, da sem se takoj zatem vpisala na Akademijo v Stuttgartu. Razumela si, da mora glasbenik celo življenje študirati, če želi biti kos vedno bolj ostri mednarodni konkurenci? Seveda bi se lahko zadovoljila z italijansko in slovensko diplomo, toda kmalu sem ugotovila, da Nemčija nudi mojemu instrumentu veliko več: hvaležna sem svojim italijanskim in slovenskim mentorjem, podiplomski študij pa mi odpira nova obzorja, iz dneva v dan izboljšuje mojo tehniko in ekspresivnost. Udeležila sem se mednarodnega natečaja za članstvo v orkestru Junge Deutsche Philharmonie, to je najboljši nemški mladinski orkester, in osvojila prvo mesto med enainštiridesetimi tekmovalci. Po kvaliteti JDP nekoliko zaostaja za GMJO, tudi v tem ansamblu pa sem imela lepa doživetja na turneji, ki smo jo imeli marca. Pred kratkim pa si začela igrati v profesionalnem orkestru . Ja, sem še čisto sveža in se trudim, da bi izboljšala svoje znanje nemščine, saj rada navezujem stike s kolegi; po uspešni avdiciji sem se za eno leto zaposlila v simfoničnem orkestru Gôttinger Symphonie Orchester, kar pomeni novo potrditev. Z vztrajnim študijem bom lahko dosegla svoj cilj, da bi igrala v vrhunskem sestavu, že zdaj pa mi je vsak koncert v veliko zadoščenje, najsibodi v simfonični ali komorni zasedbi .. .solistični nastopi so bolj redki, tudi na tem področju pa sem zabeležila že nekaj uspehov, saj sem kot solistka igrala ob spremljavi najboljših slovenskih orkestrov. Kako si zamišljaš svojo bodočnost? Lahko rečem, da uživam v sedanjosti: ko igram, se počutim srečno, glasba je zame neobhodno potrebna duševna hrana in vesela sem, če lahko tudi poslušalcem podarim trenutke užitkov in veselja. Zal mi je, da je glasba pri nas v klavrnem stanju: medtem ko Nemčija goji in ceni kulturo ter jo podpira, je pri nas zelo malo možnosti za mladega glasbenika. Rada bi tudi z domačimi poslušalci delila svoje veselje, a ne vem, če bo to sploh mogoče. Katja Kralj Drugi Venice Sherwood Festival Največji neodvisni glasbeni dogodek v Italiji, Sherwood Festival, se je uspešno zaključil v Padovi, danes pa se bo v parku San Giuliano v Mestrah začel drugi del festivala. Organizatorji Venice Sherwood Festivala so tudi letos poskrbeli za pravo glasbeno poslastico, ki bo trajala vse do 31. avgusta. Najprej bo do 23. julija potekal Venice Sunsplash, to je festival v festivalu! Na glavnem odru bo nastopila mednarodna reggae zvezda Busy Signal, poleg nje pa še mnogi priznani italijanski reggae glasbeniki, kot so Alborosie, Sir Oliver Skar-dy, Brusco idr. Poskrbljeno bo tudi za kampiranje. Nato se bo začel Venice Sherwood, ki bo potekal do konca avgusta. Glasbeni program se iz dneva v dan nadgrajuje in daljša, svojo prisotnost pa so že potrdili bendi Marlene Kuntz (3.8.), Giuliano Palma Orchestra (15.8.), The Original Blues Brothers Band in še nekatere lokalne skupine. Poleg glasbe bodo tudi letos na sporedu konference, debate, intervjuji, razstave, gledališke predstave (28. julija bo na primer nastopil Natalino Balasso), tečaji tanga, prisotni pa bodo seveda tudi številni kioski z raznoliko kulinarično ponudbo. Informacije o festivalu in vstopnicah so na razpolago na spletnih straneh www.sherwood.it/venice2013 in www.venicesunsplash.org. R.D. GLASBA - Na Trbižu letos 3 koncerti Za uvod v No Borders »kubanski« Zucchero Zuccherova turneja je kubansko obarvana Na Trbižu se nocoj začenja glasbeni No Borders Music Festival, v sklopu katerega bodo letos priredili tri koncerte. Danes bo na osrednjem trbi-škem trgu nastopil italijanski pevec Zucchero, ki bo našo deželo obiskal v sklopu turneje La Sesion Cubana in bo jutri nastopil tudi v Vili Manin. simone dl luca V torek, 23. julija, se bo »brezmejni« trbiški festival nadaljeval z nastopom islandskega benda Sigur Ros, v nedeljo, 28. julija, pa ga bo zaključil koncert italijanskega kantavtorja Franca Battiata. Vsi koncerti se bodo pričeli ob 21. uri, vstopnice je mogoče kupiti tudi na trbiškem trgu. FOLKEST Inti Illimani v Tolmeču, Area v Kopru Minilo je štirideset let od tistega 11. septembra 1973, ko je čilska vojska izvedla državni udar in državo pahnila v diktaturo. Minilo pa je tudi štirideset let, kar se je glasbena skupina Inti-Illimani začela spreminjati v pravi simbol upora in odpora čilskega ljudstva. Legendarni glasbeniki še vedno nastopajo po svetovnih odrih, danes in jutri pa bodo nastopili tudi v naši bližini; nocoj v Tol-meču, jutri pa v Kopru. Koncerta (oba se bosta pričela ob 21.15) spadata v spored Folkesta, priljubljenega niza koncertov, ki letos poteka že petintridesetič po vrsti. V sklopu istega festivala bo danes ob 21.15 na koprskem Trgu Carpaccio nastopila legendarna italijanska skupina Area; od zasedbe, ki je 70. letih prejšnjega stoletja nastopala širom po Italiji, z njo danes nastopajo Patrizio Fariselli, Paolo Tofani in Ares Ta-volazzi. Folkest se bo nadaljeval do 29. julija; večina koncertov bo kot običajno v Spilimbergu. Popoln spored je na voljo na spletni strani www.folkest.com. PUBLIKACIJE Junijska številka Pastirčka V pravkar zaključenem šolskem letu je zadnjo izdajo doživela tudi revija Pastirček, ki je svoje mlade bralce in bralke vsak mesec uvajala v svet duhovnosti, za razvedritev pa so skrbeli prispevki posvetne vsebine. Urednik Marijan Markežič je na uvodni strani vsem uporabnikom zaželel vesele, dolge in brezskrbne počitnice in jih spomnil, da je na uredništvo revije še mogoče poslati risbice za naslovno stran Pastirčka v šolskem letu 2013/2014. Na Pastirčkovih straneh je tudi tokrat možno brati vsebine, ki so jih prispevali pesniki in pisatelji. Na prvi strani je mesto našla pesmica Počitnice, v kateri Vojan Tihomir Arhar opeva brezskrbni poletni čas. Počitniško vsebino ima tudi zgodbica Barbare Rustja Dojenčica in počitnice, v kateri lahko izvemo, kje bo poletne počitnice preživela Dojenčica. Šla bo najbrž v planine, k stricu Lojzetu, h kateremu je povabila tudi sošolce. Mariza Perat nas kratkočasi z zgodbico Tri veverice, o živalih pa pripoveduje tudi basen Janeza Trdine o tem, da nikakor ne smemo napadati premočnega. Slikovita je tudi v obliki stripa pripovedovana zgodbica o dinozavrih, deklica Neža pa je opisala svoj obisk pri prijatelju. Poučna rubrika Halo? Tukaj Danska!, ki jo pripravlja Paola Bertolini Grudina, tokrat govori o deželi na skrajnem severu. Mladi uporabniki lahko ob branju tega prispevka izvedo, da so v tej deželi poletni dnevi zelo dolgi, pozimi pa izredno kratki. Tu se je rodil tudi sloviti pisatelj Hans Christian Andersen, njegova mala morska deklica pa stoji v glavnem mestu Kobenhaven. Zanimiv je tudi odlomek, ki govori o vikingih in znamenitem legolandu, v katerega bi si želel iti marsikateri otrok. Poučno vsebino ima tudi rubrika Pastirček nabira, v kateri Ana Rupil tokrat opisuje lipo, med Slovenci enega najbolj priljubljenih dreves. Seveda pa tudi v tej številki ne gre brez poučnih duhovnih vsebin. Berta Golob je napisala prispevek o sv. Stanislavu Kostku, ki velja za zavetnika mladine. Zanimiv je tudi prispevek, v katerem so našteti kraji, v katerih stoji cerkev Marijinega vnebovzetja. Duhovno vsebino ima tudi uglasbena pesmica Berte Golob z naslovom Reš-nje telo. Da Pastirček spodbuja ročne spretnosti, kaže likovna delavnica, v kateri tokrat lahko dobimo enostavna navodila za izdelavo papirnate race. Za sladokusce bo ravno pravšnja kuharska delavnica z receptom za pripravo omlete presenečenja. Za brezskrbne poletne dni pa bodo zanimivi tudi namigi za zanimive igre. V tej številki se bodo mladi uporabniki naučili igrati igro z zaslepljeno slivo in skrivati z žepno svetilko. Del revije pa je tudi tokrat namenjen Pastirčkovi pošti, v kateri je mogoče prebrati pisma učencev različnih otrok, celotno rubriko pa so barvito popestrile tudi ilustracije šolarjev. (sč) V odtenkih Sredozemlja V toplih julijskih dnevih se je v prostorih Fakultete za humanistične študije v Kopru začela odvijati META humani-stika; Mediteranska dvotedenska poletna šola Teoretske in Aplikativne humanisti-ke, ki je trajala od 1. do 12. julija. META je letos upihnila že svojo osmo svečko delovanja. Letošnji vodji poletne šole sta bila doc. dr. Neva Čebron in izr. prof. dr. Gorazd Drevenšek. Program poletne šole se je delil na tri različne sklope, antropologijo, zgodovino in literaturo Medi-terana. Koordinatorica sklopa antropologije je bila doc. dr. Alenka Janko Spreizer, koordinatorica sklopa zgodovine doc. dr. Dragica Čeč, sklop literature pa je koordiniral doc. dr. Jonatan Vinkler. Projekt, ki je sofinanciran s strani Evropske komisije, so letos toplo pozdravili dodi-plomski in podiplomski študentje, raziskovalci ter predavatelji iz Avstrije, Itali- je, Poljske, Nemčije, Španije, Madžarske, Romunije, Hrvaške, Grčije, Češke republike in Slovenije. Udeleženci poletne šole so preko intenzivnih predavanj, popoldanskih delavnic, okroglih miz ter ekskurzij odkrivali lokalno sredozemsko kulturo. Posamezne države so severno-jadranskem območju vtisnile svoj pečat in vplivale ne le na njegov razvoj, temveč tudi na razvoj tu živečih narodov. Prav zaradi zanimivosti stičišča štirih narodov -slovenskega, hrvaškega, italijanskega in avstrijskega pa smo se, željni znanja in novih spoznanj, projektu pridružili tudi šu- Ponedeljek, 1. julij Ob prvem stiku s poletno šolo je udeležence v imenu fakultete pozdravila dekanja, izr. prof. dr. Irena Lazar, z upa- njem, da bi študentje odnesli čim več znanja ter, da bi na poletno šolo imeli le najlepše spomine. Sledil je pozdravni nagovor vodje projekta doc. dr. Neve Čebron in predstavitev organizacijskega odbora poletne šole, katerega sestavni člani so bili študentje Fakultete za humanistične študije. Demografski, ekonomski in družbe-no-kulturni koncept Istre ter njeno identiteto je na prvem predavanju predstavila dr. Karmen Medica. Očaranje med udeleženci pa je dosegel dr. Marcello Potoc-co, ki je na drugem predavanju predstavil moderno slovensko poezijo. Na svoj račun so tako prišle tudi romantične duše, ki niso mogle skrivati navdušenja nad izbranimi poezijami. Medtem, ko je sonce že počasi začelo zahajati, je bila noč pred nami še dolga, sledil je namreč spoznavni večer, v katerem so se že začele tkati prve prijateljske vezi. Delavnica imen 1 i Torek, 2. j Pravijo, da je rana ura - zlata ura, če smo pa večer pred tem malce pregloboko pogledali v kozarček »grozdnega soka« (kraje moramo namreč spoznavati tudi preko žlahtne kapljice, kajne?), je roko na srce težko slediti jutranjim predavanjem. Cinizem na stran, v jutranjih urah je bilo namreč na programu predavanje Katie Pizzi, v katerem nam je prikazala pomen Trsta, v obdobju hladne vojne. Po nekajminutnem premoru, med katerim smo končno prišli do že težko pričakovane kave, je sledilo nadvse zanimivo predavanje romunskega predavatelja Florina Opres-cuja, o tem ali sta si literatura in film komplementarna ter v čem se skrivajo mehanizmi, ki ju združujejo. V vročih popoldanskih urah nas je dr. Dragica Čeč popeljala po Kopru, kjer nam je razkaza-la zgodovinske znamenitosti krasnega obmorskega mesteca. Sreda, 3. julij Sredino jutro je bilo obarvano z morskim duhom. V družbi prebujajočih se sončnih žarkov in nežnega vetriča smo obiskali pristanišče Luke Koper, ki s svojim delovanjem vpliva na razvoj Obalno-kraške regije. Medtem, ko se je jutro že prebudilo, nas je v predavalnici že čakalo naslednje predavanje. Mate Deak nam je orisal zgodovino vojaškega letalstva ter rojstvo Lufthanse Airways, skozi oči geo-politike. Agnese Verdanega nam je v popoldanskih urah predstavila povezanost med spominom in internetom, saj je sled- Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se Kdo je najlepša v deželi tej? nji danes razumljen kot novejša oblika zbiranja spominov. Ker se kot mladi raziskovalci strogo držimo pravila, da kulture določene države ne moremo spoznati ne da bi ob tem okusili tradicionalne jedi, smo večer zaključili z internacionalno večerjo. Predstavniki vsake države smo tako pripravili jedi, ki predstavljajo našo domovino. Najbrž ni potrebno dodati, da je dogodek požel velikanski uspeh. Gurmanom pa se lahko pohvalimo, da smo imeli priložnost okusiti belokranjsko pogačo, madžarski paprikaš z gobami, češke obložene kruhke ob katerih seveda ni moglo manjkati tipično pivo, italijanske testenine in pršut z melono, romunska polnjena jajca z olivami, grško halvo in »escargots«, ter ... iz sočustvovanja do vaših že-lodčkov, se bomo tukaj ustavili ... Primorskega dnevnika je pa prav tako škoda, da bi nad njim cedili sline, kajne? li iz morske vode. Nadvse očarani pa smo bili nad klasičnim koncertom v Tartinijevi spominski hiši, ki je med drugim tudi srce italijanske skupnosti. Klasični koncert je bil najpopolnejši način za zaključiti krasen dan. Ob spremljavi klavirja smo lahko opazovali, kako se je obzorje za belimi jadrnicami obarvalo v nežne oranžne, rdeče in vijolične odtenke. Četrtek, 4. julij Simpatična Grkinja Maria Papatha-nassiou nam je prikazala družbeno in ekonomsko tipologijo sredozemskih gora iz poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja, saj so slednje prav tako ključnega pomena za zgodovino Sredozemlja, kakor njegovo morje in pristanišča. Sledilo je predavanje, ki se je navezovalo na isto obdobje vendar s tematiko drugega zornega kota. Konstantinos Raptis nam je namreč predaval o obalnih ribiških mestecih. Po kosilu smo se odpravili v Piran, kjer smo si ogledali slikovito obmorsko mestece, spoznali podžupanjo, obiskali Sečoveljske soline ter se ob koncu dneva srečali s predstavniki italijanske skupnosti. Udeleženci so bili nadvse navdušeni nad dejstvom, da v Sečovljah še vedno ohranjajo tradicionalen način za pridobivanje so- Petek, 5. j 19. stoletje je znano po hitrem in pospešenem razvoju. V tem času je bilo opravljenih največ infrastrukturnih projektov. Prav o tem nam je predavala Lu-minita Gatejel, ki se je v predavanju posvetila predvsem na družbene in življenjske spremembe, ki so sledile iz vse hitrejšega razvoja tehnologije. Hrvašk predavatelj Robert Kurelic nam je pred- V vročih poletnih dneh lahko v Trstu postane kar dolgočasno in celo kopanje ob obali ni dovolj, da bi se temu zoperstavili. Kako torej ne poiskati razvedrila, s katerim kljubovati neprijetni vročini? Nič hudega, če sloni to le na videzu, puhlem blišču in ne ravno globokih vsebinah. Tržaško oz. deželno lepotno tekmovanje Miss Topolini je v polnem teku: do sedaj se je selekcij udeležilo čez sto mladih oz. točneje 86 deklet in 24 fantov. Že nekaj časa obstaja namreč tudi »moška« različica, Mister Topolini. Na vrsti pa sta še dve selekciji in nato seveda izbor »najlepših«. Tudi tisti, ki ne uspejo biti prisotni na kraju dogajanja, lahko tekmovanju sledijo preko spleta, saj je na Facebooku, Youtubu in drugih spletnih naslovih na voljo gradiva še pa še. V tem okviru lahko ravno priljubljeno socialno omrežje postane kraj izživljanja in objavljanja ne ravno spoštljivih komentarjev. No, že res, da nimamo vsi pesniške duše in da pisanje ne leži ravno vsem, pa vendar samo nas tovrstno komentiranje vse prej kot navdušuje? Verjetno ne. Te dni se je v javnosti razširila vest, da letos italijanska televizija RAI ne bo predvajala slovitega lepotnega tekmovanja Miss Italia. Predsednica poslanske zbornice Laura Boldrini je novico sprejela z velikim navdušenjem. Podoba ženske, ki izhaja iz italijanskih medijev, je namreč po njenem mnenju popolnoma izkrivljena in ne odgovarja resnici. Mediji nam vsak dan servirajo celo serijo na pol nagih, vedno nasmejanih in skoraj nemih žensk. Zraven njih pa stojijo še pretirano zgovorni moški, ki so seveda skoraj vedno povsem oblečeni. Nočemo obsojati deklet, ki se udeležujejo tovrstnih lepotnih tekmovanj. Vsako izmed njih so do odločitve vodili osebni razlogi in prepričanja, ki izhajajo iz današnje družbe. Družbe, ki vedno bolj sloni na zunanjem videzu, prvem vtisu in ki v človeku ustvarja potrebo po potrditvi. Vredno pa se je zamisliti, zakaj doživlja lokalno lepotno tekmovanje tako veliko odmevnost med mladimi. Udeleženke oziroma udeleženci natečaja Miss Topolini so v veliki meri še najstniki, to se pra- vi višješolci. Druge manifestacije, ki naj bi spodbujale kreativnost in podjetnost mladih, sicer obstajajo, velikokrat pa niso s strani javnosti dovolj ovrednotene. Ogledovanje kopice fotografij ali pa debatiranje o tem, kdo zgleda lepši v kopalkah, naj bi predstavljajo nezahtevno kratkočasenje. Miss Topolini lahko jemljemo tudi kot lahkoten delček tržaške folklore. Ileana Bondel, dekle, ki se že vrsto let redno udeležuje natečaja, je tako postala že pravi idol. Malo za šalo, malo za res, se je dokopala do preko 1.500 všečkov na Facebooku in do gore komentarjev. Dobra mera ironije nikoli ne škodi. Pa je vprašanje: »Kdo je najlepša?«, res tako pomembno? Ni morda lepota nekaj, kar lahko presega čedno postavo v kopalkah in prikupen obraz? Misli, ideje in angažiranost človeku dodelijo čisto enkratni čar. Dajo nam tisti lesk v očeh, ki ostane tudi v teku let, ko zunanja lepota mine. sepe ul . ■ _■__j"_■ - - . . ■ ji . Petek, 19. julija 2013 e intecchi Št. 29 (2) Šepetajo: Agata, Barbara, Daniel, Eva, Ilja, Katerina, Lucia, Lucija, Mateja, Nika, Patrizia, Tjaša in Vesna. sum@primorski.eu Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna »BIO sam v Trstu, EKO ti salate.« (Pravijo, daje to nov slogan prodajanja zelenjave v Sloveniji...) Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna stavil situacijo Istre v 16. stoletju, ki je bila takrat razdvojena med Avstrijo in Beneško republiko. V popoldanskih urah je bila na programu okrogla miza o prikritih uporabnikih droge kokain. Okroglo mizo so vodili izr. prof. dr. Gorazd Dre-venšek, Vesna Grahovac, predsednica Združenja DrogArt dr. Mina Paš ter bivši odvisnik od kokaina Ivan, ki nam je iz lastne izkušnje zaupal, da problem ni v drogi sami, temveč v človeku, ki po njej poseže in jo zlorablja. Sam je mnenja, da je vsak posameznik od nečesa odvisen pa naj bo to od hrane, pijače, tehnologije, seksa, ali česarkoli kar nam onemogoča, da bi »normalno« oziroma nemoteno delovali. Sobota, 6. julij Po napornem tednu je bil sobotni dan namenjen izletu. V jutranjih urah smo > se odpravili v Trst, kjer nam je dr. Dragi-i ca Čeč povedala nekaj znamenitosti o mestu v zalivu, kakor ga je poimenoval, kmalu stoletni, Boris Pahor. Ogledali smo si grad in katedralo sv. Justa ter se nato sprehodili do trga zedinjenja Italije ali Velikega trga, kjer smo imeli nekaj prostega časa , za okusiti naravni antidepresiv. Trst namreč ni označen kot prestolnica kave kar tako, kajne? Pot nas je nato popeljala do Lipice, kjer smo si ob pogledu na krasne lipicance in barvito pokrajino privoščili kosilo. Po kosilu nas je čakal še ogled, enega izmed naravnih bogastev naše pravljične dežele, Škocjanskih jam. Očarani nad tolikšno lepoto nikakor nismo želeli zaključiti našega obiska, zato smo si pod pri-pekajočim se soncem privoščili kozarec i mrzlega domačega piva (khm, khm ...jabolčnega soka). Ponedeljek, 8. julij Nov teden, novim znanjem naproti pravijo .Čeha Marek Jakoubek in Lenka Jakoubkova Budilova sta nas popeljala v romski svet k konceptu rituala ne/čistosti v aspektu družbene organizacije in tabuja. Sledilo je predavanje Sabine Stadler, v katerem se je posvetila klasični literaturi in zgodovini sredozemskih mest. Torek, 9. julij Karolina Prykowska - Michalak nam je približala Shakespearova dela, saj je veliko njegovih iger postavljenih v sredozemski prostor, pa naj bo to Rim, Verona ali Benetke. Literarno obarvanem predavanju sta sledila simpatična Čeha z delavnico o antropologiji imen in njihovega nastanka. Prikazala sta nam, kaj nam imena povedo o družbenem in naravnem okolju ljudi. Po kosilu so poljski študentje pripravili glasbeno in plesno delavnico, v kateri smo se ob živahnih ritmih naučili nekaj osnovnih poljskih plesnih korakov. Polni energije smo se odpravili na Radio Koper, kjer smo se srečali z italijansko skupnostjo. V iskanju raja, je bil naslov sredinega prvega predavanja. Ob zvokih Born in the U.S.A. smo na posledice utrujenosti zaradi prenatrpanega urnika hitro pozabili, Bruce Springsteen nam je namreč povrnil energijo in motivacija se je hitro povečala. Maria Lourdes Otaegi Imaz pa nas je pred začetkom predavanja povprašala kaj nam predstavlja raj in predvsem to, ali najdemo kakšno povezanost s stereoti-pom »American dream-a«, za katerega namreč vsi vemo, da gre zgolj za utopijo. O prvem velikem delu italijanske pripovedne proze - Dekameronu, nam je spregovorila Angela Fabris. Boccaccio je v svojem delu velikokrat našel mesto za sredozemsko morje, kot kraj dogodivščin in velikih sprememb. Po kratki pavzi smo obiskali Pokrajinski muzej ter si ogledali njegovo bogato zbirko. Na idiličnih vrtovih Pokrajinskega muzeja pa je letos svojo prvo okroglo svečko upihnil Festival Jeff, ki ga organizira Klub študentov občine Koper. Festival ponuja širok spekter glasbenih zvrsti, ki zadovolji vse ljubitelje jazza, funka ter etna. Na letošnji otvoritveni večer smo se sprostili in naple-sali ob zvokih skupin Istranbul in Martin Lubenov trio. Na zadnjem, zgodovinsko obarvanem predavanju sta nam o zgodovini turizma v Sloveniji spregovorila Petra Ka-vrečič in Miha Koderman. Vroče popoldanske ure so bile proste in marsikdo izmed nas je že komaj čakal, da bo lahko skočil v morje, ohladil možgančke ter se ob šumu morskih valov popolnoma prepustil poletnim radostim. Najbolj marljivi pa so se zatekli v senco in se posvetili pripravi na izpit, ki nas je čakal naslednji dan. Naše dvotedensko popotovanje skozi Sredozemlje je prišlo do cilja. V dopoldanskih urah je udeležence poletne šole čakal še zaključni izpit, pri katerem smo se borili za tri ali šest kreditnih točk, ki bi nam v času študijske kariere prišli še kako prav. Po dveh tednih sobivanja se je bilo izredno težko posloviti, zato smo skupaj preživeli še zadnje urice pred prehitrim odhodom in obujali spomine na dogodke preteklih dni. Teh se je nabralo kar precej in so po enem tednu še kako budni in živi. Kako naj sploh pozabimo na komunikativni Hrvatici, nadvse zabavne Madžare, energične Grkinje, nasmejane Romune, poskakujoče Poljake, romantično zasanjane Špance in Italijane, prijetne Nemce ter marljive Čehinje in Avstrijke?! Kako naj pozabimo na Madžare, ki so na internacionalno večerjo prišli z rokavčki, prijemajoč se za srce odpeli ljubezensko pesem in žalostno upihnili svečo? Kako naj pozabimo na Grkinje, ki so s svojim, tukaj bi temu rekli »con calma« tempom prihajale na predavanja in vsakemu namenile en »Chill out. Have fun!« Ali na Poljakinje, ki smo jih med koncertom slovenskih ljudskih pesmi nadvse očarani opazovali s kolikšno energijo uspejo poskakovati? Omeniti moramo seveda tudi, kako s(m)o romantične duše vzdihovale, ko so se začele plesti prve ljubezenske vezi med udeleženci. Pred zaključkom večera smo izvolili še M3TA osebnost, simpatičnost, marljivost, vztrajnost, uprizoritev ter M3TA Adama in Evo, ki sta poleg lente in rože, dobila še njuno tipično obleko - figove liste. John Steinbeck je nekoč zapisal: »Kot se včasih zgodi, se trenutek naseli, lebdi nad nami in ostane dlje kot le trenutek. In zvok se ustavi in gibanje se ustavi za veliko, veliko dlje kot le trenutek. Nato trenutek izgine.« Ob nežnem brenka-nju kitare, glasnem prepevanju Beatlesov in obljub, da se bomo še srečevali in ustvarjali nove spomine, se je v zraku čutilo upanje, da bi se čas ustavil. Prijetna glasba je spominjala na popoln soundtrack filma. Filma, imenovanega META humanities 2013. Udeležencem META humani-stike smo po končani poletni šoli postavili še nekaj vprašanj. 1. Kakšna so bila tvoja pričakovanja pred začetkom poletne šole? 2. Kako si izvedel/a za META hu-manistiko? 3. Prva misel o poletni šoli / urniku / predavanjih? 4. Bi rad/a kaj spremenil/a glede poletne šole? 5. Vtisi o Kopru? Bi se še vrnil/a? 6. Kateri dogodek ti bo ostal najdlje v spominu? 7. Opiši tvojo izkušnjo s tremi besedami... Tea Gregorovič, University of Pula, Hrvaška 1. Želela sem si pridobiti čim več znanja in doživeti medkulturno izkušnjo. 2. Za poletno šolo sem izvedela preko moje univerze, profesorjev in ostalih študentov. 3. Poln vtisov. 4. Majhne stvari, povezane s predavanji. 5. Zelo lepo. Ljubko mestece, majhno vendar polno dogodkov. Rada bi se še vrnila. Ali boljše, še se bom vrnila! 6. Internacionalna večerja. 7. Izkušnja, znanje, prijateljstvo Romana Sucha, University of West Bohemia, Češka republika 1. Želela sem preživeti dva tedna v mul-tikulturnem okolju, spoznati ljudi iz različnih evropskih držav in pridobiti nova znanja o zgodovini, književnosti in etnologiji Sredozemlja. 2. Za METO sta mi povedala Marek Ja-koubek in Lenka Budilova-Jakoub-kova, predavatelja na moji univerzi. 3. Poletna šola mi je bila všeč že od samega začetka. 4. Ni mi bilo všeč predavanje Sabine Stadler, tematika bi lahko bila predstavljena na študentom zanimivejši način. 5. Moj vtis o Kopru je izredno pozitiven. Čudovito mesto, s krasno geografsko lego zraven morja. Na moje presenečenje pa v začetku julija ni bilo dosti turistov. 6. Internacionalna večerja. 7. Odlična multikulturna izkušnja. Erato Lio, Hellenic Open University, Grčija 1. Preden sem prispela v Koper, sem vedela, da bo to bila krasna in enkratna izkušnja. Pričakovala sem, da bom spoznala ljudi iz cele Evrope, prisostvovala zanimivim predava- njem, videla kako deluje univerza izven moje države... in seveda, da se bom nadvse zabavala! \\\uF04A 2. O poletni šoli sem izvedela preko dr. Marie Papathanassiou, predavateljice in svetovalke na Hellenic Open University. 3. Izkušnja je bila izredno zanimiva in poučna, čeprav so me nekateri predavatelji malce razočarali. Zdeli so se nezainteresirani nad poletno šolo. Glede urnika sem zelo vesela, da je bil tako poln in da smo imeli priložnost videti ogromno zanimivih stvari. Po drugi strani pa smo si želeli malce prostega časa, da bi lahko sami raziskali mesto in se odpravili na izlet. 4. Lokacija študentskega doma! Neprespana sem bila celoten potek poletne šole. Res si ne morem predstavljati, kako so prišli do odločitve, da so študentski dom zgradili poleg kamionskega terminala Luke Koper. Resnično je bilo nemogoče spati... 5. Absolutno obožujem Koper! V bistvu ne samo Kopra, zaljubila sem se tudi v Ljubljano, Bled, Piran, jame. Želim si, da bi imela več časa na razpolago, da bi lahko obiskala tudi ostale kraje. Slovenija je resnično krasna dežela in upam, da se bom še vrnila! 6. Težko bi se odločila le za enega. Morda internacionalna večerja (zraven pa bi prištela še zabavo med pripravljanjem le-te; štiri dekleta v majhni kuhinji študentskega doma, ki se skušajo premikati sinhrono. Zabava je bila zagotovljena!), izlet v Piran in seveda Škocjanske jame. 7. Zabava, zadovoljstvo, multikul-turnost Botond Matyas, University of Pecs, Madžarska 1. Pred poletno šolo nisem imel velikih pričakovanj, želel sem se le zabavati. 2. Za Meta Humanistiko sem izvedel preko univerzitetnega Erasmus koordinatorja. 3. Organizacija je bila super! Motilo me je le to, da nekateri predavatelji niso bili dobro pripravljeni. 4. Všeč mi je bilo vse. Edini problem je bil v trajanju poletne šole.. .prehitro se je vse končalo, rad bi bil še tam. 5. Koper mi je zelo všeč. Prepričan sem, da se bom še vrnil. 6. Vseh dogodkov se bom rad spominjal. Najbrž pa mi je najbolj pri srcu internacionalna večerja. 7. Prijateljstvo, zabava, spomini 1 4 Četrtek, 18. julija 2013 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORICA - Gradnja avtocestnega odseka Vileš-Gorica in krožišča pri Štandrežu Dela nared do konca leta Kolesarji kar po krožišču? Vprašanje ureditve kolesarske steze odmevalo na srečanju revije Isonzo Soča Avtocestni odsek med Vilešem in Gorico bo nared verjetno do konca letošnjega leta, krožišče pri Štandrežu pa morda tudi malo prej, čeprav je v pogodbi zaključek del predviden v letu 2014. Pri družbi Autovie Venete so nam včeraj dejansko potrdili to, kar so napovedali marca letos na ogledu delovišč skupaj z deželnimi in drugimi upravitelji, ko so dejali, da bodo skoraj 17 kilometrov dolg odsek dokončali do letošnje jeseni. Na podlagi razpoložljivih podatkov smo takrat tudi zapisali, da celotna investicija za gradnjo odseka znaša 147 milijonov evrov, včeraj pa smo ob robu javnega srečanja, ki ga je na dvorišču goriškega KB Centra revija Isonzo Soča priredila o vprašanju poimenovanja začetka avtocestnega odseka pri Štandrežu (o tem pišemo na drugem mestu), izvedeli za strošek projekta: za dela je bilo sprva predvidenih 121 milijonov evrov, ta vsota pa je na dražbi doživela 24-odstotno znižanje in nato štiriodstoten povišek, tako da znaša zdaj 103 milijone evrov. Temu je treba še dodati stroške za razlastitve, plačilo davka na dodano vrednost idr., s katerimi celotna vsota znaša na koncu 183 milijonov evrov. Vendar se na območju krožišča, na katerem je bilo ravno včeraj zaradi asfaltiranja cestišča precej kritično glede prometa, postavlja še eno vprašanje in sicer tisto, ki zadeva ureditev kolesarske steze, po kateri bi se Goričani npr. lahko kar s kolesom peljali proti Trstu ali do pokopališča. Na včerajšnjem srečanju revije Isonzo-So-ča so glede tega posegli urednik revije Dario Stasi, goriški župan Ettore Romoli in vodja del na odseku Vileš-Gorica inženir Luca Vittori iz družbe Autovie Venete. Slednja je namreč skupaj z družbo SDAG poskrbela za ureditev podvoza pod avtocesto, ki bi ga lahko koristili kolesarji, ureditev celovite steze pa je pod vprašanjem zaradi še ene »pregrade« - železniške proge. Težava izhaja iz odločitve, da se na krožišče priključi Tržaška ulica in ne Ul. Ter-za Armata, je dejal inž. Vittori, ki je tudi omenil nek načrt, o katerem pa je tudi sam dejal, da ni optimalen in po katerem bi se kolesarji, ki bi npr. prihajali s tržaške strani, potem ko bi šli skozi avtocestni podvoz, povzpeli na krožišče, na vrhu prečkali cesto ter se s koriščenjem zgradbe avtocestnega podjetja Anas spustili do hotela Na-nut, na krožišče pa bi se morali prav tako povzpeti tudi tisti kolesarji, ki bi bili namenjeni na pokopališče. To ne navdušuje župana Romolija, ki je včeraj dejal, da so bile obveze, ki jih je svojčas sprejela družba Autovie Venete, jasnejše od tistih, ki jih je na včerajšnjem srečanju iznesel inž. Vittori. Po županovem mnenju je treba najti tako rešitev, ki naj navadnim kolesarjem (se pravi tudi starejšim) omogoči varen dostop do pokopališča in prepreči, da tvegajo življenje z vožnjo po krožišču, poleg tega bi morala kolesarska steza potekati na ravnini in ne tako, da se za šest metrov visoko povzpne na krožišče, obenem je treba ugotoviti hitro povezavo, drugače bodo kolesarji iskali kako nevarno bližnjico. Glede kolesarske steze pa bi lahko obstajala druga možnost, ki bi upoštevala ureditev podvoza tudi pod železnico, saj družba SDAG načrtuje preureditev prometa na tovornem postajališču z ureditvijo dveh krožišč, uvoznega in izvoznega, pri čemer bi lahko izkoristili enega od priključkov, je omenil Vittori, ki pa je dal tudi vedeti, da gre v vsakem primeru za rešitve, ki niso za vogalom. Ivan Žerjal Na srečanju revije Isonzo Soča je bilo ob vprašanju poimenovanja avtocestnega odseka precej govora tudi o ureditvi kolesarske steze bumbaca GORICA - Javno srečanje revije Isonzo-Soča o avtocesti Vrata Italije, Gorice ali Ogleja? Stasi za ime Goriška vrata - Romoli: v imenu Vrata Italije ni nič nacionalističnega - Predlog za ime avtoceste: Gemina Zakaj bi se moral avtocestni odsek pri Štandrežu, kjer nadvoz krožišča krasita viseča loka, po vsej sili imenovati »Vrata Italije«, medtem ko bi jih lahko mirne duše imenovali »Goriška vrata«? Predlog o tem je na včerajšnjem dopoldanskem javnem srečanju revije Isonzo Soča na dvorišču goriškega KB Centra, kamor se bo uredništvo s prihodnjo številko tudi preselilo, iznesel urednik revije Dario Stasi. Slednji predlogu, da se začetek avtocestnega odseka poimenuje »Vrata Italije«, nasprotuje, saj je po njegovem mnenju nekaj prisiljenega, tako kot razlaga, da italijansko trobojnico simbolizirata viseča loka krožišča bele in rdeče barve, ki ju bo dopolnila še zelena barva zelenice. Naj se torej začetek odseka imenuje »Goriška vrata«, saj bi s tem določili neko zgodovinsko ozemlje, ki je imelo vlogo prehodne točke že iz rimskih časov in je tudi v dokumentih zveze NATO označeno kot »Goriški prag«. Tako Stasi, medtem ko je iz občinstva prišel še predlog o imenu »Oglejska vrata«, saj je tod tekla stara rimska cesta, ki je povezovala Oglej s takratno Emono (današnjo Ljubljano). Ime »Vrata Italije« je na srečanju zagovarjal goriški župan Ettore Romoli, ki v takem poimenovanju ne vidi nič nacionalističnega, pri tem pa je spomnil, da je prvotni predlog predvideval ime »Vrata Evrope«, čemur pa je sam nasprotoval, saj bi dajalo vtis, kot da se Evropa začenja tu, kar pa bi bilo žaljivo za slovenske sosede. Ime »Vrata Italije« pa po Ro-molijevih besedah sporoča, da je poslanstvo Gorice v povezovanju z državami vzhodne Evrope in da je prava stična točka z le-temi tukaj in ne na Fernetičih. Domala vsi pa so se strinjali s Sta-sijevim predlogom, da bi avtocesti tako na italijanski kot tudi na slovenski strani meje dali ime Gemina. Tako se je namreč domnevno (dokončnih podatkov, General Rositani obiskal goriške karabinjerje Pokrajinsko poveljstvo karabi-njerjev v Gorici je včeraj obiskal general Giuseppe Rositani, ki poveljuje meddeželnemu oddelku karabinjerjev Vittorio Veneto. Najprej se je general mudil v kasarni 13. karabinjerskega re- gimenta, nato pa na pokrajinskem poveljstvu, kjer ga je sprejel pokrajinski poveljnik Giuseppe Arcidiacono. Svoj obisk v Gorici je general Rositani nadaljeval na prefekturi, kjer ga je pričakala prefektinja Maria Augusta Marrosu, nazadnje pa se je srečal še z goriškim županom Ettorejem Ro-molijem in s predsednikom pokrajine Enricom Gherghetto. TRŽIČ - ZDF Brezpilotsko letalo bo preletelo mesto Tržič in njegovo okolico bo danes preletelo brezpilotsko letalo nemške državne televizije ZDF, ki snema dokumentarec o italijanski obali in o obmorskih mestih. S snemanjem so pričeli v Liguriji, nato pa je letalo preletelo domala vse italijanske dežele in na koncu prispelo v Fur-lanijo-Julijsko krajino, kjer zaključuje svoj obhod Italije. Letalo s tal upravljata operaterja filmskega podjetja Doc.Station iz Hamburga, ki mu je televizija ZDF zaupala pripravo dokumentarca. ki bi to potrdili, namreč ni) imenovala stara rimska cesta, ki je povezovala Oglej z Emono (Ljubljano), ki je v antičnem času bila, kot je dejal Riccardo Ce-covini, izjemnega pomena, predstavljala je namreč pravcato antično avtocesto, več stoletji pa se je prav na njej odločala usoda rimskega cesarstva. Z imenom Gemina, ki bi ga dali avtocesti, bi Gorica tako postala središčna tudi v kulturnem smislu, so prepričani predlagatelji, ki se zavzemajo za to, da bi ob morebitnem poimenovanju na ustrezen prostor postavili tudi nekaj miljnih kamnov stare rimske ceste, ki so jih na tem območju izkopali kar precej. Prav tako bi lahko postavili tablo, na kateri bi bili označeni vsi pomembnejši okoliški vrhovi, je na srečanju dejal Stasi, ki je ob tem napovedal, da bo revija Isonzo Soča jeseni obhajala dvojni praznik: izšla bo namreč 100. številka, praznovali pa bodo tudi 25-letnico izhajanja revije Is. (iž) Huje poškodovan motorist V bližini Volčje Drage so policisti v sredo obravnavali prometno nesrečo, v kateri je bil po trčenju s tovornim vozilom huje poškodovan 24-letni motorist. 43-letni voznik kombija je v križišču izsilil prednost 24-letnemu vozniku neregistriranega motornega kolesa. Kljub zaviranju je voznik motornega kolesa trčil v prednji desni del tovornega avtomobila, od tam pa ga je odbilo na travnato ban-kino in nato v njivo ob vozišču, kjer je obležal. Voznik tovornega avtomobila je vozilo ustavil na mestu trčenja. Motorist se je huje poškodoval, zato so ga najprej odpeljali v šempetrsko bolnišnico, nato pa v ljubljanski klinični center. Policisti bodo voznika tovornega avtomobila kazensko ovadili. (km) Echos se začenja v Koprivnem S koncertom slovenske skupine Katale-na se danes v Koprivnem začenja čez-mejni glasbeni festival Echos. Dogodek bo potekal v parku vaškega središča od 21. ure dalje, v primeru dežja pa bo prestavljen v občinsko telovadnico. (km) Podelili bodo priznanja Na današnji slavnostni seji ob občinskem prazniku bodo v Šempetru podelili nagrade letošnjim občinskim nagrajencem. Podelili bodo tri priznanja in tri diplome. Zlato priznanje bo za življenjsko delo prejel Branko Čermelj iz Šempetra pri Gorici, dolgoletni borec za priznanje krivic, ki so jih fašisti zakrivili nad mladoletnimi fanti na Primorskem. Branko Čermelj se je rodil leta 1926 v Gorici. Še ne 17 letnega so italijanske oblasti aretirale in odpeljale v vojsko, kjer je bil skupaj z drugimi mladoletnimi primorskimi fanti razporejen v posebne kazenske delovne čete. Zaznamovan z izkušnjo posebnih bataljonov, se je trudil, da se tudi Primorcem, ki so bili nasilno aretirani in poslani v posebne prisilne delovne čete italijanske vojske prizna pravica do statusa žrtve vojnega nasilja. Skupaj z zgodovinarko Saro Perini je leta 2005 izdal knjigo »Bataglioni speciali - Kalvarija primorskih mladoletnikov«. Prav izdaja knjige je pomagala ustvariti dovolj velik pritisk, ki je na koncu leta 2009 pripeljal do spremembe 2. člena Zakona o žrtvah vojnega nasilja, s katero so se tudi Primorci, ki so bili poslani v posebne prisilne delovne čete italijanske vojske, šteli za slovenske državljane ter se jim je tako priznala pravica do statusa žrtve vojnega nasilja. Srebrno priznanje bo prejela Jasmina Bremec iz Vrtojbe za dolgoletno uspešno delo in širjenju plesne kulture. Bronasto priznanje bo prejel gorski kolesar Primož Gulin iz Vrtojbe za dosežke na področju športa, ki je kot edini Slovenec prevozil tri najtežje etapne gorsko kolesarske dirke na svetu. Leta 2007 se je udeležil Iron Bike v Italiji, leto kasneje Cape Epic v Južni Afriki, lani pa BC Race v Britanski Kolumbiji v Kanadi. Diplomo občine Šempeter-Vrtojba pa bodo prejeli Društvo soška fronta ob 20. obletnici delovanja, cvetličarka Alenka Pegan in podjetje Žlebovi Grič. (km) Nora, Hans in Anita Gradeške popoldneve in večere pleme-nitijo tudi s kulturnimi dogodki in knjižnimi predstavitvami, saj je knjiga vendar običajna spremljevalka obmorskih leto-viščarjev. Dogodek z goriškim predznakom bo danes. Ob 18. uri bo na prizorišču Velarium glavne gradeške plaže predstavitev najnovejše knjige Hansa Kitzmullerja z naslovom »L'altra regola del gioco« (Zandonai). Gre za roman o goriški filmski in gledališki igralki Nori Gregor, katere otroštvo je vezano tudi na Gradež. Poleg avtorja ne bo protago-nistka le igralka iz preteklosti, temveč Anita Kravos, mlada in šarmantna Go-ričanka, ki je, kakor Nora, doma v filmu. Vstop je prost. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 20. julija 2013 1 1 POGOVOR Z ODLIČNJAKI - Maturantka klasičnega liceja Nastja Pahor Jeziki jo navdušujejo, študirala bo japonščino Med letošnjimi odličnjaki v slovenskem višješolskem središču v Gorici je tudi ljubiteljica japonske kulture. Devetnajstletna Nastja Pahor iz Opatjega sela je ena izmed dveh dijakov, ki sta maturirala na klasičnem li-ceju Primož Trubar s končno oceno sto. »Po ustnem delu izpita sem bila malce zaskrbljena, saj mi tovrstni nastopi ne ležijo preveč, medtem ko sem pri pisnih nalogah boljša,« nam je zaupala simpatična Nastja, ki je sicer beležila visoke ocene skozi vseh pet let višješolskega študija. Zakaj pa se je dekle iz Opatjega sela odločilo za višješolski študij na šolah s slovenskim učnim jezikom v Italiji? »Sestrična me je peljala na ogled klasičnega liceja Pri- mož Trubar in sem se nad šolo takoj navdušila, saj sem vedela, da bi se v maloštevilnem razredu več naučila kot v mnogo številčnejših razredih v Sloveniji,« je povedala Nastja, ki bi še enkrat ponovila svojo izbiro. Na klasičnem liceju so jo najbolj navdušili jeziki, rada ima tudi matematiko in fiziko. Pravi čar zanjo predstavlja japonska kultura, nad katero se je navdušila že od malih let. »Predstavila sem zaključni referat o trivrstični japonski pesniški obliki haiku,« pojasnjuje Nastja, ki upa, da bo čim prej odpotovala na Japonsko. Z japonskim jezikom pa se bo kmalu začela zelo resno ukvarjati, saj se je odločila, da bo študij nadaljevala na filozofski fakulteti v Ljubljani, in sicer smer japanologije. OSEBNA IZKAZNICA Zodiakalno znamenje: kozorog Najljubša hrana: pica Najljubša pijača: voda Knjiga na nočni omarici: Mali Princ Najljubši film: Prayers for Bobby Najljubša televizijska oddaja: / Najljubša gledališka predstava: / Naj osebnost: japonski pevec Ruki Življenjsko geslo: Carpe diem! »Zaradi tega bom del počitnic posvetila učenju japonščine, načrtujem pa tudi izlet s prijatelji, čeprav se nismo še odločili kam«. V prostem času Nastja rada riše in bere detektivke, njena najljubša avtorica je Agatha Christie. (av) GORICA - Danes v Hiši filma in v parku vile Coronini Začetek 32. filmskega festivala Amidei s podelitvijo nagrade za filmsko kulturo Danes se začenja 32. goriški filmski festival Sergio Amidei, ki bo trajal do 25. julija in na katerem bodo podelili tudi mednarodno nagrado za najboljši filmski scenarij. A to ne bo edina nagrada, saj bodo ravno danes, na prvi dan festivala, ob 19. uri v Hiši filma na Travniku izročili prvo nagrado za filmsko kulturo italijanskemu kritiku, novinarju, scenaristu in producentu Vieriju Razziniju, ki se bo tudi srečal z občinstvom. Festival Amidei bo potekal na dveh lokacijah, in sicer v že omenjeni Hiši filma na Travniku ter v parku vile Coronini, kjer bodo drevi ob 21. uri predvajali prvega od filmov, ki se bodo potegovali za nagrado za najboljši filmski scenarij: gre za film italijanske režiserke Marie Sole To-gnazzi Viaggio sola. Drugače bo ostalo dogajanje današnjega dne potekalo v Hiši filma oz. v Kinemaxu, kjer bodo ob 10.30 oz. ob 15.30 prišli na svoj račun otroci, saj bodo v ki-nodvorani št. 1 vrteli francoski film Ernest et Celestine v režiji Stéphana Aubiera, Vincenta Patara in Benjamina Rennerja. V kinodvorani št. 2 bodo ob 15. uri predvajali argentin-sko-francosko-špansko produkcijo La ciénaga režiserke Lucrecie Martel, medtem ko bo ob 17. uri na vrsti znameniti film Ernsta Lubitscha To Be or Not to Be (v italijanski različici z naslovom Vogliamo vivere!), ki mu bo ob 19. uri sledilo že omenjeno srečanje z Vierijem Razzinijem s podelitvijo nagrade za filmsko kulturo. V kinodvorani št. 3 pa bo ob 17. uri na sporedu francosko-kanadsko-belgijski animirani film režiserja Pa-triceja Leconta, ki mu bodo jutri izročili nagrado za avtorsko delo, Le magasin des suicides (v italijanski različici La bottega dei suicidi). Danes bodo predvajali film Marie Sole Tognazzi Viaggio sola GORICA - Tekmovanje Seghizzi: začetek s sodobno glasbo Z včerajšnjim koncertom estonskega zbora Collegium Musicale iz Tallina, ki je lani prejel Grand Prix Seghizzi, se je uradno pričela 52. izvedba goriškega mednarodnega zborovskega tekmovanja, ki bo letos gostil v tekmovalnem in koncertnem programu kar 27 skupin iz enaindvajsetih držav. Umetniški vodja Italo Montiglio je tudi tokrat zagotovil ljubiteljem zborovskega petja pisano in raznoliko revijo, ki bo na najbolj izrazit način pokazala lepoto srečanja različnih narodov in kultur v posebno bogati kategoriji z ljudskim programom, na sporedu jutri ob 14.30. Nastopi posameznih tekmovalnih kategoriji bodo tudi tokrat v dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž, nedeljski finale za najvišjo nagrado pa kot običajno v večji dvorani gledališča Verdi. Umetniški odbor tekmovanja je izbral zbore iz Avstrije, Bosne, Bolgarije, Estonije, Filipinov, Indonezije, Izraela, Latvi-je, Litve, Moldavije, Norveške, Portorika, Španije, Turčije, Madžarske, ZDA. Iz Italije prihaja ženski zbor Multifariam iz Rude, iz Slovenije pa Ljubljanski madrigalisti in prav tako ljubljanska skupina Jazzva. Mednarodni žiriji, ki bo ocenjevala nastope, bo predsedoval dolgoletni prijatelj tekmovanja, slovenski dirigent Marko Munih. Revija se bo začela danes s sodobno glasbo, ki je vedno temelj programov vseh zborov, kar potrjuje tudi dejstvo, da bo kategorija zaradi množične udeležbe potekala v dveh delih, ob 14.30 in ob 20.30. Ob 14. pa se bo tekmovalni del pričel z izvedbami skladb kompozicijskega natečaja. Jutri že ob 9. uri bodo zazvenele črnske duhovne in gospel skladbe, ob 11. uri bo sledilo vedno priljubljeno tekmovanje vokal-pop skupin, ob 14.30 pa kot rečeno pisana revija nastopov v ljudskem duhu. Renesančne in baročne glasbe letos ne bo, z repertoarjem 19. stoletja pa se bodo zbori potegovali za najboljšo izvedbo v nedeljo, 21. julija, ob 9. uri, nakar se bo sklepni del dogajanja preselil v gledališče Verdi, kjer bo nedeljski program obogatil priložnostni koncert v poklon dvestoletnici rojstva Giuseppa Verdija, ki ga bodo združeni deželni zbori oblikovali ob 12. uri. Ob 16.30 bo sledilo tekmovanje najboljših zborov za Grand Prix, nagrajevanje in gala koncert pa bosta sklenila tridnevni praznik zborovskega petja ob 21.15. Vstop je prost za vse selekcije in koncert. (rop) NOVA GORICA - Čezmejno podjetništvo Skupno evropsko tržišče je v resnici mit, podjetnikom ob meji prinaša številne težave Slovenskemu podjetniku, ki ima, denimo, gradbeno podjetje, se splača dvakrat premisliti, ali naj sprejme posel v sosednji Italiji ali ne. Četudi bi šlo za samo dvodnevno montažo oken italijanski stranki, bi imel z urejanjem dovoljenj in papirjev za delo v Italiji več stroškov kot zaslužka. »V primeru, da gre za enkraten posel, se mu res ne splača. Če pa namerava redno delati tudi za italijanske stranke, potem pa je smotrno, da si uredi vsa dovoljenja, saj globe znašajo tudi 15.000 evrov, poleg tega kršitelje v nekaterih primerih čakajo še kazenski postopki,« opozarja Andrej Šik, tajnik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) v Trstu. »Skupno tržišče Evropske unije je v bistvu mit. Podjetja v resnici naletijo na številne težave, če želijo delati v drugi državi, saj ostaja zakonodaja z gospodarskega vidika v domeni vsake države zase,« dodaja Šik. Slovenski podjetnik, ki v svojem gradbenem podjetju zaposluje delavce iz bivših jugoslovanskih republik, namreč s svojo ekipo ne sme delati na gradbišču v Italiji, saj delovna dovoljenja, ki so zanjo izdana v Sloveniji, v Italiji ne veljajo. Poglejmo še drugi primer: slovensko gradbeno podjetje, ki bi prejelo posel v Italiji, bi moralo imeti urejen vpis na poseben seznam, če Mirjam Božič in Andrej Šik foto km želi odpadke iz gradbišča odvažati na avtorizira-no deponijo. Ali pa vprašanje varnosti pri delu: v Sloveniji zadostuje opravljen izpit za vodjo službe varnosti pri delu, v Italiji mora imeti opravljen še šestnajsturni tečaj... Pa ne le gradbeniki, tudi gostinci in trgovci na drobno se pri delu čez mejo srečujejo vsak s svojimi težavami na svojih področjih dela. Struktura gospodarskih subjektov je podobna na obeh straneh območja sodelovanja, kar še dodatno spodbuja konkurenčnost. Italijanski izvoz v Slovenijo zadeva široko paleto izdelkov. Gospodarsko sodelovanje je še posebej večje na območju Trsta, Gorice in Vidma. Programsko območje šteje povprečno 72 podjetij na 1000 prebivalcev - 82,5 na italijanski strani in 50,5 na slovenski. V primerjavi z nacionalnim povprečjem v Sloveniji so podjetniške dejavnosti bolj razvite v obmejnem pasu - Goriška 53,5, Obalno kraška 57,5 in Notranjska 58. Prav z namenom pomoči majhnim in srednje velikim podjetjem pri poslovanju na čezmej-nem območju, je Evropska unija novembra 2011 odobrila projekt Transarmon, ki vključuje štirinajst partnerjev iz Slovenije in Italije, vodilni pa je tržaški SDGZ. »Gre za pregled situacije in težav administrativne narave pri čezmejnem poslovanju podjetij na področjih davčne zakonodaje, naravovarstvene problematike, varstva pri delu, higieni in varnosti živil ter mobilnosti delovne sile. Podjetja se, ko gredo čez mejo, srečujejo s problematikami, ki jih ne poznajo oz. so v sosednji državi rešene drugače. Iz naših izkušenj se najbolj zatika pri varnosti pri delu ter na področju naravo-varstva, ker je to čisto italijanska specifika,« dodaja Šik. Tako v Italiji kot v Sloveniji bo v jeseni organizirana po ena delavnica, na katerih se bo- do podjetja seznanila z veljavno zakonodajo, postopki in potmi, ki jih morajo opraviti za zakonito izvajanje dejavnosti v sosednji državi. V pripravi je tudi dvojezična spletna stran, ki bo predvidoma zaživela jeseni, na njej pa bodo podjetja našla odgovore na najpogostejša vprašanja v zvezi s to problematiko. V okviru projekta Transramon bodo v Novi Gorici in v Trstu odprli po eno svetovalno pisarno, kjer bodo podjetnikom na voljo vse informacije v zvezi z delom v obeh sosednjih državah. »Zadeva namreč mora biti dvostranska: nuditi moramo rešitve slovenskim podjetjem, ki gredo na delo v Italijo in italijanskim, ki gredo v Slovenijo. Bistvo je v tem, da naj se podjetje ukvarja s svojim delom, podporne kontrolne inštitucije pa naj jim nudijo vse odgovore in storitve, zato, da se lahko koncentrirajo na svoj posel,« je prepričan Andrej Šik. Če je dolgo let veljalo, da imajo interes za delo čez mejo zgolj slovenski podjetniki, pa se zadnje čase tudi ta trend že obrača. »Kriza je tudi v Italiji. Opažamo, da prihaja vedno več italijanskih potencialnih podjetnikov, ki se zanimajo, kako bi svojo dejavnost prenesli v Slovenijo,« pristavlja Mirjam Božič, direktorica novogoriške območne Gospodarske zbornice Slovenije. (km) 14 Nedelja, 21. julija 2013 GORIŠKI PROSTOR / PEVMA - Od prihodnjega četrtka V čast zavetnici štirje dnevi praznika V Pevmi se pripravljajo na vsakoletni praznik vaške zavetni-ce sv. Ane. Prireditelj praznika je tudi letos domače kulturno in športno društvo Naš prapor, pri pripravi prazničnih julijski dni pa sodelujejo še združenje Krajevna skupnost Pevma, Štmaver in Osla-vje, združenje pridelovalcev rebule z Oslavja in domača župnija sv. Silvestra in Mavra. Praznik prirejajo v športnem in kulturnem središču v Pevmi, začel se bo v četrtek, 25. julija, ob 19.30, ko bo na vrsti odbojkarski turnir, na katerem bodo nastopile štiričlanske ekipe. Turnir bo veljal za 3. memorial Davida Sossoua, družbeno-kulturnega delavca in dolgoletnega učitelja na osnovni šoli v Pevmi. Za letošnji praznik je bil predviden tudi turnir v košarki, vendar je na razočaranje Našega praporja odpadel zaradi odpovedi košarkarskega društva, ki je obljubilo pomoč pri njegovi organizaciji. Praznik se bo nadaljeval v petek, 26. julija. Ob 19.30 uri bo na vrsti odprtje razstave rezbarskih in likovnih izdelkov, ki jih bodo prikazali člani rezbarskega, intarzij-skega in restavratorskega društva iz Solkana. Solkanci so tudi lani razstavljali v Pevmi, naslednji teden pa se bodo predstavili z povsem novimi eksponati. Od 20.30 ure dalje bodo prišli na račun ljubitelji glasbe in plesa. Za dobro voljo bodo poskrbeli člani glasbenega ansambla Kraški muzikanti s Tržaškega. Sobotni program praznika bo zaznamovala znana glasbena skupina Happy day, ki se bo tudi v Pevmi predstavila z glasbo za vsak okus. Pred pričetkom plesa bo ob 19.30 uri nagrajevanje vsakoletnega natečaja »V domačem vrtu cvetijo«. V nedeljo, 28. julija, ob 9. uri bo v pevmski cerkvi slavnostna sveta maša s procesijo po vasi. Praznik se bo zaključil z družabnostjo in dobrotami, ki jih bodo pripravile domače gospodinje. Vse dni bodo delovali kioski z jedmi na žaru in pijačami. (vip) ŠTANDREŽ - Jutri se bodo poslovili od Marte Povsic Za življenje se je borila Prestala je dve operaciji srca, usodna ji je bila prometna nesreča - Vsakemu je namenila ljubečo besedo V Štandrežu se bodo jutri poslovili od Frančiške Grahek por. Povsic, ki ji je bila usodna nedeljska prometna nesreča v Bel-lunu. Povsiceva, ki so jo v Štandrežu poznali z imenom Marta, je umrla v noči s ponedeljka na torek v bolnišnici v Trevisu, kamor so jo prepeljali po prometni nesreči. Pogreb bo ob 12. uri, okrog 11. ure bodo pokojnico pripeljali v štandreško cerkev iz bolnišnice v Trevisu. Marta Povsic se je rodila 10. septembra leta 1942 v Ljubljani; imela je starejšo sestro Marijo, starejšega brata Francija in mlajšega brata Rajka, za katerega je skrbela, potem ko jim je umrla mama. Takrat je imela Marta 17 let. V Ljubljani je Marta dokončala višjo srednjo šolo in postala kemijski tehnik. Več let je bila nato zaposlena v kemijskem laboratoriju tovarne Ar-bo. Poročila se je s Francijem Grahkom in imela dve hčerki, Mojco in Sabino. Ker v zakonu ni našla prave sreče, se je s hčerama preselila v Gorico, kjer se je poročila z Rafaelom Merkužo, ki je bil precej let starejši od nje. Bil je lastnik uvoznega-izvoznega podjetja, zaradi česar je bil veliko daleč od doma. Po desetih letih se je Marta odločila za novo življenjsko pot; v zakonu z Emilom Povsicem - Milčetom - je končno našla srečo. Rodila sta se jima sin Peter in hči Veronika, ki sta veliko pripomogla k temu, da je postalo Martino življenje polno in smiselno. V tej družini je našla mir in srečo. Po selitvi v Gorico je nekaj let delala kot tajnica na SKGZ in v Kulturnem domu. Še preden je imela sina Petra in hčer Veroniko, jo je prizadela možganska kap. V predsobi njene pisarne na sedežu slovenskih ustanov v Ulici Malta jo je v nezavesti našel prof. Aldo Rupel, ki ji je s takojšnjim klicem na pomoč re- Marta Povsic šil življenje. Tudi kasneje je imela Marta zdravstvene težave s srcem. Preživela je dve srčne kapi in prestala dve operaciji srca, tako da se je morala stalno boriti za življenje. Imela je srečo, da je vedno padla v prave roke, saj so ji zdravniki vedno znali pomagati in ji podaljšati življenje. Marta Povsic je bila globoko verna, v Bogu je našla izvir večne dobrote in ljubezni, ki jo je znala deliti med ostale. Redno je hodila v cerkev in bila vključena v življenje štandreške župnijske skupnosti. Prebirala je Sveto pismo med mašo, zadnja leta se je udeleževala tudi srečanj biblične skupine. Pred leti je nastopila tudi z gledališko skupino prosvetnega društva Štandrež skupaj z Božidarjem Taba-jem in drugimi domačini, več let je pisala zapisnike Društva slovenskih upokojencev za Goriško, še pred tem je nekaj časa pela v zboru štandreškega društva Oton Župančič. V prostem času je zelo rada brala. Doma je vedno bila obdana s knjigami, naročena je bila na razne slovenske revije in časopise. Predvsem so jo zanimale resnične življenjske zgodbe. Zadnja leta je zelo rada hodila na sprehode v Panovec, kjer si je nabirala vitalnih moči in vsakodnevno odkrivala kaj novega. Decembra je postala tudi prababica, saj se je vnuku Eriku Blasigu rodil sin Noah. Marta Povsic je z vsakim znala vzpostaviti stik, vsakemu je namenila ljubečo besedo; ravno zaradi njene prijaznosti jo bodo v lepem spominu hranili vsi, ki so jo poznali. Gorelo pri Štandrežu Goriški gasilci so včeraj imeli kar nekaj dela, saj so pogasili več manjših požarov. Sredi popoldneva se je vnela trava ob železnici za veleblagovnico Smart v Štandrežu. Gasilci so nemudoma prihiteli na kraj in brez večjih težav pogasili ognjene zublje. Tekom dneva so ga- foto m.s. silce klicali tudi iz Krmina, Morara in Koprivnega; v vseh treh primerih je zgorelo nekaj trave in grmovja. Gasilci so opravili še nekaj podobnih posegov po pokrajini, zato pa opozarjajo ljudi na veliko požarno ogroženost. Na mestu je tudi poziv vsem, ki se odpravljajo v naravo, naj je ne ogrožajo s prižiganjem ognja in neodgovornim ravnanjem. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. U Kino DANES V GORICI KINEMAX: »Pacific Rim« 18.00 - 21.00. »Now you see me - I maghi del cri-mine« 20.00 - 22.10. »Nagrada Amidei« 15.00 - 17.00 - 19.00. DANES V TRŽIČU KINEMAX: »Pacific Rim« 17.20 - 19.40 - 22.00. »Now you see me - I maghi del cri-mine« 17.40 - 20.00 - 22.10. »Pain & Gain - Muscoli e denaro« 17.30 - 19.50 - 22.10. »Facciamola finita« 18.15 - 22.15. »The Lone Ranger« 22.40. »Argo« 17.30 - 19.50. fi Razstave ODPRTJE RAZSTAVE »SONCE MIRU 2013« bo v ponedeljek, 22. julija, ob 11. uri v Kulturnem domu v Gorici. Posvečena bo otrokom, ki so žrtve raznih vojnih morij in želi biti tudi spomin in opomin na 6. in 9. avgust 1945, ko sta nad japonskima mestoma Hirošima in Nagasaki počili prvi atomski bombi; na ogled bo do 9. avgusta, od ponedeljka do petka od 9.00-12.30. S Izleti ZADRUGA CURIOSI DI NATURA prireja sprehod po Krasu z degustacij-skim večerom danes, 19. julija, z ogledom Brestovca in njegovih topniških položajev. Zbirališče ob 17.30 na parkirišču ob državni cesti 55, nasproti gostilne Miljo pri Devetakih. Ob zaključku ogleda, ki je predviden okrog 20. ure, bodo vsem udeležencem izročili bon, ki ga bo mogoče koristiti v gostilnah in restavracijah, ki sodelujejo pri pobudi v organizaciji SDGZ »Okusi Krasa«; informacije in rezervacije po tel. 340-5569374 in na www.curiosidinatura.it. SPDG organizira v soboto, 20. julija, kolesarski izlet na Javornik in Slivnico z zbirališčem ob 7. uri na parkirišču pri Rdeči hiši v Gorici. Tura je zahtevna, čelada je obvezna; informacije po tel. 328-8292397 (Robert), zaželjena je prijava udeležencev. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v nedeljo, 4. avgusta, piknik, povezan z izletom v Tolmin. V jutranjih urah si bodo udeleženci ogledali muzej, v katerem je letos na ogled razstava ob 300-letnici Tolminskega upora. Popoldne bo druženje v Brjah (Dobravlje). Vpisovanje bo do 26. julija oz. do zasedbe mest na avtobusu. Prijave po tel.: 0481-390697 (Marija Č.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina F.). Na račun 20 evrov. I!3 Obvestila GLASBENA MATICA GORICA bo do 31. avgusta odprta po poletnem urniku: od ponedeljka do četrtka 11.0012.00, ob petkih zaprto. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici bo od 1. julija do 31. avgusta odprta po poletnem urniku: od ponedeljka do petka 8.00-16.00; zaprta bo zaradi dopusta od 5. do 16. avgusta. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo julija in avgusta vsi občinski uradi v popoldanskih urah zaprti. URADI OBČINE SOVODNJE bodo v mesecu juliju in avgustu ob ponedeljkih popoldne zaprti. GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE ASS 2 obvešča, da delujejo nove telefonske številke za zdravniško dežurstvo (»guardia medica«): za Gorico tel. 0481-547209, 0481-538457; za Tržič tel.0481-791981; za Gradež tel. 0431-878154. 1. ODBOJKARSKI TURNIR MESTA GORICE poteka na Travniku v Gorici do 19. julija od 20. ure dalje; ob tekmah glasba z DJ Persom, zumba in enogastronomske stojnice. TABORNIKI RMV obveščajo, da bo dan obiskov na taborjenju v Kredu pri Kobaridu v nedeljo, 21. julija, od 10. do 17. ure. Spominjajo obenem, naj obiskovalci ne prinašajo hrane in pijače. URAD KROŽKA KRUT v Gorici bo zaprt do 22. julija, nato bo odprt vsak torek od 9. do 12. ure; interesenti lahko kličejo urad v Trstu, tel. 040360072. SCGV EMIL KOMEL obvešča, da je taj-nišvo na sedežu v Gorici odprto od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Šola bo zaprta za dopust od 5. do 18. avgusta. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 30. avgusta odprta od torka do četrtka. Za dopust bosta urada v Trstu in Gorici zaprta od 5. do 25. avgusta, urad v Čedadu pa od 5. do 19. avgusta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti do 6. septembra po poletnem urniku (9.00-13.00). Zaprti bodo med 12. in 16. avgustom. OBČINSKA KNJIŽNICA v Sovodnjah bo zaprta do 15. avgusta. AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp za deklice in dečke od 5. do 14. leta starosti od ponedeljka, 19., do vključno sobote, 24. avgusta, na nogometnem igrišču v Doberdobu. Vodili ga bodo slovensko govoreči trenerji za nogometaše in vratarje! Vpisovanje in informacije: tel. 339-3853924 ali erimic65@tiscali.it (Emanuela). S Mali oglasi PRODAJAMO na Vrhu zazidljivo zemljišče na lepi lokaciji v zelenju zraven ceste (zaselek Devetaki, blizu centra Danica); tel. 347-2349362. V ŠTANDREŽU dajamo v najem opremljeno stanovanje z eno spalno sobo, kuhinjo in kopalnico; tel. 3208748084. IS Prireditve »KNJIGE IN AVTORJI V GRADEŽU -POLETJE 2013«: na gradeški plaži bo danes, 19. julija, ob 18. uri Hans Kitz-mueller predstavil svojo knjigo o Nori Gregor z naslovom »L'altra regola del gioco«, odlomke iz knjige bo prebirala igralka Anita Kravos. »ONDE MEDITERRANEE« V TRŽIČU: danes, 19. julija, ob 21. uri na Trgu Republike koncert godbe na pihala mesta Tržič. POLETNA SREČANJA V KNJIŽNICI v Ronkah do 30. julija: danes, 19. julija ob 18.30 na trgu pred knjižnico prireditev za otroke s čarodejem Alexom. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici bo v četrtek, 25. julija, ob 20.30 gost »Srečanja pod lipami« slovenski politik in ekonomist Igor Omerza. Večer, ki ga goriški hram prireja v sodelovanju s krožkom za družbena vprašanja Anton Gregorčič, bo vodila časnikarka Erika Jazbar. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Patrick Ma-stroiani iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražcah in na glavno pokopališče. DANES V VILEŠU: 15.00, Giuseppe Li-vot (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. ^ Zapustila nas je naša draga Frančiška Grahek por. Povsic (Marta) Pogreb bo jutri, 20.7., ob 12.00 v župnijski cerkvi v Štandrežu, kjer bo pokojna ležala od 11.00 ure. Mož Milče, otroci Mojca, Sabina, Veronika in Peter, vnuk Erik in pravnuk Noah Ob izgubi drage mame in žene Marte sočustvujejo z Veroniko, Petrom, Emilom in ostalimi sorodniki ASŽ Govolley, OK Val, Olympia, Soča Slovensko društvo Karnival izreka Petru in ostalim članom družine iskreno sožalje ob boleči izgubi mame in žene Marte. Ob nenadni izgubi drage mame izrekamo Sabini in sorodnikom občuteno sožalje. Ravnateljica in osebje Večstopenjske šole v Gorici Ob izgubi drage Marte Povšič, nekdanje tajnice Kulturnega doma in SKGZ-ja v Gorici, izrekata možu Emilu, hčeram Mojci, Sabini, Veroniki in sinu Petru ter ostalim svojcem iskreno sožalje Kulturni dom v Gorici in SKGZ / MNENJA, RUBRIKE Petek, 19. julija 2013 15 ŽARIŠČE Odnosi manjšina-matica: Slovenija in Avstrija ^ Julijan Cavdek_ Predsednik bocenske pokrajine Luis Durnwalder se je pred kratkim srečal na Dunaju z avstrijskim predsednikom Heinzom Fischerjem, katerega je seznanil s stanjem odnosov med italijansko vlado in nemško narodno skupnostjo na Južnem Tirolskem. Ti odnosi so se po padcu Berlus-conijeve vlade precej zaostrili, ker je tehnična vlada Maria Montija globoko posegla v avtonomijo Pokrajin Bocen in Trento. Za Južne Tirolce je bil ta poseg toliko bolj občuten, saj so zgodovinsko veliko vlagali v lastno avtonomijo in predstavlja njihovo stoletno tradicijo ter njihov temeljni koncept zaščite. Po februarskih političnih volitvah in zgodovinskem uspehu SVP (Južno-tirolske ljudske stranke), ki je izvolila kar sedem svojih predstavnikov v italijanski parlament, pa so odnosi z osrednjo rimsko vlado spet boljši. Pri izvajanju avtonomije je zelo vključena Avstrija, kjer so osrednjie državne institucije s strani glavnih južnotirolskih političnih predstavnikov redno obveščene. Avstrija sama si je po odhodu zavezniške uprave nadela vlogo zaščitnice nemške manjšine na Južnem Tirolskem. To je privedlo do precej napetih trenutkov z Italijo, saj je Avstrija, kar dvakrat prenesla vprašanje zaščite njene manjšine pred Generalno skupščino Združenih narodov. Ta je z dvema resolucijama št. 1497 iz leta 1960 in št. 1661 iz leta 1961 spodbudila obe državi k uspešni rešitvi vprašanja zaščite nemške manjšine v bo-censki pokrajini. Šlo se je za izvajanje dogovora De Gasperi-Gruber iz leta 1946, ki je bil sklenjen na pariški mirovni konferenci. Zadnji bolj napet trenutek med Avstrijo in Italijo je nastal leta 2006, ko je bilo predlagano, da Avstrija svojo zaščitno vlogo do Južne Tirolske vključi v lastno ustavo. Organizacijski tajnik SVP Philipp Achammer mi je obrazložil, da se zaščitna vloga Avstrije oblikuje znotraj posebnega telesa (Südtirolausschuß) v avstrijskem parlamentu, ki spada v okvir parlamentarne komisije za zunanje zadeve. V to komisijo so vključene vse parlamentarne skupine s svojimi predstavniki (Südtirolsprecher). Sestajajo se večkrat na leto s predstavniki južno-tirolske narodne skupnosti in obravnavajo razna vprašanja glede izvajanja t.i. pakta za avtonomijo Pokrajin Bocen in Trento. Med važnejšimi temami, ki so bile obravnavane v zadnjih časih, so vprašanje dvojnega državljanstva, prisotnost fašističnih spomenikov na Južnem Tirolskem in posodobitev pakta za avtonomijo s posebnim poudarkom na finančno plat. Časnikar dnevnika Dolomiten Moritz Windegger mi je povedal, da so južno-tirolski sogovorniki Pokrajina Bocen oziroma njen predsednik in nemške politične stranke, ki so zastopane v bocenskem pokrajinskem svetu, kjer igra glavno vlogo SVP. Pomembno vlogo imata še avstrijski konzulat v Milanu in zvezna dežela Tirolska, ki v zadnjih časih, preko ezts/eu-roregio »Tirol Südtirol Trentino« omogoča črpanje evropskih sredstev za Južno Tirolsko. Slovenci v Furlaniji Julijski krajini imamo tudi stalne stike z najvišjimi institucijami republike Slovenije. Raven in oblika se je seveda korenito spremenila po slovenski osamosvojitvi. Ze ob pisanju slovenske ustave je bil v temeljno državno listino vključen člen št. 5, ki utemeljuje skrb slovenske države za njenje manjšine v zamejstvu in po svetu. V prvi slovenski vladi je bil prisoten minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, v Državnem zboru pa je bila ustanovljena komisija, ki ima ravno tako pristojnosti za odnose s Slovenci izven meja republike Slovenije. Leta 2006 je bil izglasovan zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, ki določa pristojne organe za izvajanje slovenske državne politiko v odnosu do njenih rojakov v tujini. Ti so Urad Vlade, ki ga vodi minister brez listnice, pristojna Komisija v Državnem zboru ter posvetovalno telo Svet za Slovence pri slovenski vladi. Pomembno vlogo ima tudi ministrstvo za zunanje zadeve, saj je skrb za Slovence v zamejstvu in po svetu ustavna pristojnost slovenske zunanje politike. Ob upoštevanju različnih družbenih pogojev in različni povojni zgodovini, ima Slovenija napram Avstriji več struktur, ki skrbijo za rojake izven meja matične domovine. Slovencem v zamejstvu je to pomembno prispevalo, da se je splošno stanje izboljšalo. Z razliko od Južne Tirolske pa nimamo takega bilateralnega sporazuma za zaščito oziroma avtonomijo slovenske narodne skupnosti in njenega narodnega ozemlja, ki bi bil primerljiv dogovoru De Gasperi-Gruber, iz katerega je nastal pakt za avtonomijo. Lahko se sicer navežemo na londonski Memorandum, ki je omenjen v zaščitnem zakonu 38/01, vendar je slednji vsebinsko šibkejši. Drugi vidik zadeva našo zastopanost, kjer je precej zmede pri oblikovanju manjšinskih delegacij, ki se udeležujejo raznih srečanj s slovenskimi državnimi institucijami. Osebno menim, da je potrebno to čimprej dalj-noročno uredit. Od vseh pristojnih slovenskih organov, ki so določeni za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu pa ima šibko vlogo Svet za Slovence v zamejstvu, kar je precej čudno, saj je po zakonu označen kot stalno posvetovalno telo vlade republike Slovenije. PIRAN - Jutri ob prazniku sv. Jurija Princesa se bo z zvonika spustila na Tartinijev trg PIRAN - Športno, kulturno in izobraževalno društvo Jaz sem najboljši iz Pirana prireja v soboto, 20. julija, v sodelovanju s piransko občino in Skupnostjo Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana v soboto, na Tartinijevem trgu v Piranu zanimiv dogodek. Gre za svetovno atrakcijo leteče lampijone, metale zastav in na vrhuncu večera se bo princeska spustila z zvonika na Tartinijev trg. Dogodek sodi v sklop prireditve, s katero Pirančani obeležujejo 670. obletnico, ko naj bi sv. Jurij rešil mesto pred strašno nevihto. Prireditev se bo pričela ob 20.uri s koncertom klasične glasbe, uro kasneje bodo nastopili metalci zastav, bobnarji, bruhalec ognja idr. Sledil bo koncert srednjeveške glasbene skupine, ob 23. uri pa bo v zrak poletelo 200 letečih lampijonov. Malo kasneje bo sledila atrakcija - spust princese z zvonika, visokega 25 metrov, ki stoji na hribčku. Sledil bo nočni pohod z baklami po Piranu. Organizator Mojmir Kovač pravi, da je zgodovinski dogodek izred 670 let, ko naj bi 20.7.1343 sv. Jurij rešil Piran pred strašno nevihto, nadvse pomemben za Piran. »Zato mu bomo v naslednjih letih poskušali posvetiti večjo pozornost in organizirati tudi prireditve, ki bodo temeljile na zgodbi o sv. Juriju, princesi in življenju v srednjem veku. Naj dodam, da bo letošnja princesa, ki bo poletela z zvonika na Tartinov trg 23-let-na absolventka gozdarstva na ljubljanski Biotehnični fakulteti Dora Kovač,« pravi organizator, ki še dodaja, da bodo na prireditvi zmaja (zlo) odgnali oz. premagali z ognjem, ki je tudi staro ime za Piran. Pyros, ki naj bi pomenil ogenj, je staro keltsko ime Pirana. Olga Knez Drevi v Štanjelu razstava U. Goloba ŠTANJEL - Drevi bodo ob 19. uri v Stolpu na vratih v Štanjelu odprli fotografsko razstavo Urbana Goloba z naslovom Sozvočja. Gre za ciklus barvnih fotografij iz gorskega sveta in črno belih fotografij iz koncertnega sveta. Mladega in že uveljavljenega avtorja, rojenega 1970, ki ima status samostojnega kulturnega delavca - fotografa, sicer pa tudi alpinista in slovenskega glasbenika, in njegova dela bo predstavila dr. Špela Lozej. Dogodek bosta pospremila Metod Banko - vokal in Teo Collori -kitara s pesmimi z njune nove zgoščenke Pesem o morju. Razstava bo na ogled do 9. septembra. (OK) V Pliskovici jutri dve prireditvi PLISKOVICA- Jutri se bosta v Mladinskem hotelu v Pli-skovici v okviru letošnjega Poletja pr Slamčevih odvijali kar dve prireditvi. Ob 9.uri se bo pričela delavnica Divja hrana pod vodstvom Daria Corteseja. Ob 21.uri pa bo koncert brazilske pevke Denise Dantas, ki zadnja leta kot solistka v različnih zasedbah nastopa po Evropi. (OK) TRST - Nocoj na vrsti krminski gurmanski hram Subida m ■ |«v* Mm mm m mm ■ v Najboljši gostinci in vinarji v deželi za večerne goste na ladji Delfino verde Ladja in za to priložnost gurmanska restavracija Iznajdljivost skupine najboljših restavracij naše dežele je zares zavidanja vredna. Konzorcij Furlanija pot okusov združuje devetnajst izmed najboljših gurmanskih hramov naše dežele, dvaindvajset vinarjev in vrsto drugih protagonistov gastronomske scene: skupaj se predstavljajo krajevni in deželni publiki, skupaj širijo glas kakovosti naše enokulinarične ponudbe po vsej srednji Evropi in tudi dlje. Ze običajna so nekatera srečanja oz. večeri, na katerih se ta visokokavo-stna, pisana in vesela druščina, v katero sodijo tudi gostinski obrati Sale e Pepe iz Srednjega, Subida iz Krmina, Lo-kanda Devetak z Vrha, vinarji Edi Ke-ber, posestvo Il Carpino, Benjamin Zi-darich in kis Joškota Sirka, sreča in predstavi gurmanom in radovednežem. Osrednje poletno snidenje se odvija v Gradežu, letos bo to v torek, 30. julija, kot vedno na nabrežju Sauro pred občino. Kar pa je absolutna in prikupna letošnja novost so večerje v tržaškem zalivu. Vsak petek do 30. avgusta potekajo na ladji Delfino Verde (ki v dnevnih urah dokaj uspešno povezuje Trst z Gradežem) posebni večeri Solisti okusov na morju, kot so pobudo pomeno-vali pri konzorciju Furlanija pot okusov. Pobuda je nastala po zamisli chefa tržaške restavracije Al Bagatto, ki je tudi or- ganizacijski vodja teh gurmanskih srečanj. Vsak gostinec ponudi eno svojo jed, en hod je pripravljen skupaj s kuharjem Bagatta, ki poskrbi tudi za - seveda vsak petek različne - ostale hode. Poleg drugih dobrot in uvodnih prigrizkov vsak večer ponuja tudi vina treh vinarjev. Prejšnji petek je goste osrečila kuhinja Gabriele Devetak istoi- kroma menske Lokande z Vrha, nocoj se v vlogi solista na morju predstavlja z mic-helinovo zvezdico označeni krminski gurmanski hram Subida. Ponujen meni je res zanimiv: na krovu vas bodo sprejeli z v kruhu kuhanem pršutom Dentesano in sirom Montasio ob čaši penine Il grigio royal Collavini. Ko se bo ladja že oddaljila od pomola vas bodo pogostili z na žaru pečeno hobotnico, kruhom z rožmarinom, gomoljčasto zeleno in paradižnikovim sorbetom. To zanimivo predjed spremlja bela zvrst Edija Kebra, ki se prilega tudi toplemu hodu polnozrna-tih rigatonov s sardoni, pomarančo, pi-stacijo in koromačem. Osrednji krožnik večera je sad sodelovanja kuharjev Subide Alessandra Gavagne in restavracije La Primula Andree Cantona: kocke jelenovega mesa s fileji jegulje in školjkami fasolari v vonju janeževih semen in oreščkov. Divjačina in morje, zanimiv hod, ki je Furlansko pot okusov zelo uspešno predstavljal lani na Friuli Future Forum v milanskem Trienalu. Delfino Verde bo med večerjo popeljal goste po Tržaškem zalivu, tako da bo razgled naše obale ob zatonu in okusni hrani še užit-nejši. Pred pristankom pa bodo goste pogostili še z gubanco in štruklji pekarne DallAva Maria Vittoria, drugimi sladicami in sladoledom z medenim žganejm Nonino. Naslednji petek go goste pogostila kuhinjska ponudba restavracije Nando iz Mortegliana, prvi petek v avgustu gradeške Androna in tako naprej. Ladja Delfino Verde odpluje s tržaške pomorske postaje ob 19.30, za informacije in rezervacije se lahko obrnete do restavracije Al Bagatto (040301771). Aleš waltritsch 1 6 Petek' 19- julija 2013 SLOVENIJA / BOŠTJAN JAZBEC, NOVI GUVERNER BS Razmere v bančnem sektorju čim prej normalizirati LJUBLJANA - Vsi napori Banke Slovenije bodo po besedah njenega novega guvernerja Boštjana Jazbeca, ki je svoj šestletni mandat začel ta teden, usmerjeni k čimprejšnji normalizaciji razmer v bančnem sistemu. Ob tem se je Jazbec v pogovoru za Delo zavzel, da Slovenija skuša svoje težave rešiti sama in napovedal skorajšnji prvi prenos sredstev na DUTB. Jazbec je v prvem pogovoru ob prevzemu funkcije povedal, da bi rad ohranil vlogo Banke Slovenije kot dobre strokovne institucije, ki lahko pripomore k normalizaciji in finančni stabilnosti v gospodarstvu. »V Banki Slovenije so se vedno -in upam, da bo tako tudi v prihodnje - zbirali najboljši ekonomisti in poznavalci bančnega sistema. Upam, da bom motiviral zaposlene na način, kot je to Banki Slovenije uspevalo že doslej,« je dejal. Zanj kot guvernerja bančnega nadzornika in regulatorja bo ključno delovanje bančnega sistema kot hrbtenice gospodarstva. »Zato bodo vsi napori Banke Slovenije usmerjeni k čimprejšnji normalizaciji razmer v bančnem sektorju. To pomeni sodelovanje s finančnim ministrstvom in Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) -da bi čim prej očistili bilance slovenskih bank,« je napovedal Jazbec. Čeprav se po njegovih besedah morda zdi, da Banka Slovenije ni bila dovolj pozorna pri nadzoru nad bankami, pa je to primerjal s prometnimi nesrečami. »Za vsako nesrečo bi lahko rekli, da je zanjo odgovorna tudi policija. A dejstvo je, da ne moreš kontrolirati vsega, zato so tu pravila igre, ki jih mora Banka Slovenije spoštovati kot članica evropskega sistema centralnih bank. Slovenija ni edina država, kjer je finančna kriza, kar pomeni, da prilagajanje regulativnega okvira poteka tudi pri nas,« je pojasnil. Jazbec je povedal, da sta se z ministrom za finance Urošem Čuferjem že srečala. »Oba se zavedava, da je uspeh enega odvisen od uspeha drugega,« je ponazoril in izpostavil potrebo po zelo tesnem medsebojnem sodelovanju, še posebej pri operativnosti DUTB. Na vprašanje, kako ocenjuje kratek stik med Ljubljano in Brusljem in posledično zamudo pri prenosu prvega paketa sredstev iz NLB, je Jazbec odgovoril, da je nova slovenska vlada želela pospešiti stvari, Evropska komisija in Evropska centralna banka pa na drugi strani zahtevata izpolnjevanje nekaterih proceduralnih zahtev. Te so enake za vse države, ki pridejo v finančno krizo, zagotavlja novi prvi mož Banke Slovenije. Novi guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec »Gre za oceno vrednosti premoženja, ki smo jo v Sloveniji želeli narediti po svoje. Banka Slovenije je naredila ocene, ki pa jih je Evropska komisija želela preveriti. Vse to zahteva čas, ki ga je vlada, pač v želji, da bi pokazala, da razume situacijo in da želi prispevati k rešitvi problemov, poskušala preskočiti,« je pojasnil Jazbec. »To je bilo na koncu predstavljeno kot konflikt med Slovenijo in mednarodnimi inštitucijami, v bistvu pa gre zgolj za izpolnjevanje proceduralnih zahtev, kar pomeni, da mora biti opravljena neodvisna ocena vrednosti prenesenega premoženja,« je nadaljeval. Ob tem je zagotovil, da se ta problem zdaj rešuje in da bo do prvega prenosa na DUTB prišlo relativno hitro. Glede opozoril iz Bruslja o potrebi po večjem strukturnem naporu pri uravnoteženju javnih financ pa je Jazbec izrazil razumevanje do takšnih zahtev, a ob tem poudaril, da je za tovrstne ukrepe potreben čas. »To so težke odločitve, ki jih mora sprejeti vlada, Bruselj pa zahteva, da te stvari rešijo hitreje. Bilo bi najlažje, če bi imeli visoko gospodarsko rast, da bi lahko s prihodki pokrivali vse tisto, kar nam zmanjka pri odhodkih. Ker slovensko gospodarstvo še ne kaže znamenj okrevanja, je treba zmanjševati odhodke,« je bil jasen. Zdaj je treba to po Jazbečevi oceni spraviti v nek kompromis, ki ga vlada očitno išče v odnosu z Evropsko komisijo. »Na obeh straneh gre za razumevanje, vendar pa vsaka stran poskuša svoji javnosti pojasniti, da se stvari dogajajo v isti smeri,« je dodal. Na vprašanje, če naj Slovenija vendarle zaprosi za pomoč iz evropskega reševalnega mehanizma ESM, ki jo spremljajo ostri pogoji, pa je Jazbec ogovoril, da je bolje, da te stvari opravimo sami, dokler je mogoče po zmernih pogojih najti vire financiranja na mednarodnih kapitalskih trgih. A to mora spremljati jasen način saniranja in prestrukturiranja bančnega sistema. »Če pa to ni mogoče, je to še vedno možnost, ki nam je bila ponujena in jo lahko izkoristimo, pri čemer ne bi bili ne prva ne zadnja država, ki bi to storila,« je še povedal in ocenil, da se tudi v primeru prihoda zloglasne trojke stvari ne bi mogle spreminjati hitreje, kot jih skuša vlada. Le pogajanj z vsemi udeleženci in deležniki bi bilo po njegovih besedah manj. V vsakem primeru pa Jazbec vidi potrebo po spremembah. »Nekatere stvari v slovenskem gospodarstvu in družbi je treba spremeniti, če želimo oživiti gospodarsko rast,« je sklenil. (STA) VOZNI RED VLAKOV VELJAVEN OD 9. JUNIJA 2013 DO 14. DECEMBRA 2013 Železniška postaja v TRSTU ODHODI Proga TRST-BENETKE PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA 4.24 (RV) Tržič (4.46), Portogruaro (5.30), Mestre (6.16), Benetke (6.28). 6.15 (BUS) 5.32 (RV) Tržič (5.54), Portogruaro (6.39), Mestre (7.28), Benetke (7.40). 6.43 (R) 6.06 (R) Tržič (6.28), Červinjan (6.42), nadaljuje za Palmanovo (6.57), 7.28 (IC) Videm (7.27), Carnia (8.10).™ 7.34 (RV) 6.14 (RV) Tržič (6.36), Portogruaro (7.25), vozi od10.6. do 6.9. (1> (3> 7.48 (RV) 6.31 (FB) Tržič (6.53), Portogruaro (7.35), Mestre (8.15) nadaljuje v Turin (Obvezna rezervacija). 8.17 (R) 6.41 (R) Tržič (7.03), Portogruaro (7.52) Mestre (8.49), Benetke (9.02). 8.36 (RV) 7.04 (IC) Tržič (7.27), Portogruaro (8.11), Mestre (8.55), nadaljuje v Rim (Ob- vezna rezervacija). 9.04 (R) 7.56 (RV) Tržič (8.18), Červinjan (8.30), nadaljuje za Palmanovo (8.41), 9.42 (RV) Videm (8.57).(1) (3> 11.16 (RV) 8.18 (RV) Tržič (8.40), Portogruaro (9.25), Mestre (10.11), Benetke (10.24). 11.53 (RV) 9.18 (RV) Tržič (9.40), Portogruaro (10.25), Mestre (11.11), Benetke (11.26). 12.08 (FB) 9.38 (FB) Tržič (9.59), Portogruaro (10.38), Mestre (11.16). Nadaljuje do Tu- (R) rina. (Obvezna rezervacija). 13.59 11.44 (RV) Tržič (12.06), Portogruaro (12.51), Mestre (13.37), Benetke (13.49). 14.16 (RV) 12.20 (R) Tržič (12.42), Červinjan(12.56), nadaljuje za Palmanovo (13.07), Videm (13.25), Trbiž (15.00). (vozi od 9.9.) ™ (3> 14.55 (R) 12.46 (RV) Tržič (13.08), Portogruaro (13.53), Mestre (14.37), Benetke (14.49). 14.55 (R) 13.01 (IC) Tržič (13.24), Portogruaro (14.05), Mestre (14.57). Nadaljuje za Neapelj. (Obvezna rezervacija). 15.14 15.20 15.54 (RV) (RV) (R) 13.46 (RV) Tržič (14.08), Portogruaro (14.53), Mestre (15.37), Benetke (15.49) 14.11 (RV) Tržič (14.33), Červinjan(14.48), nadaljuje za Palmanovo (15.00), Videm (15.17). (ne vozi ob sobotah do 9.9.) (" 14.46 (RV) Tržič (15.08), Portogruaro (15.53), Mestre (16.37), Benetke (16.49). 16.16 17.19 (RV) (RV) (RV) (IC) 15.46 (RV) Tržič (16.08), Portogruaro (16.53), Mestre (17.37), Benetke (17.49). 16.25 (RV) Tržič (16.48), Červinjan(17.03), nadaljuje za Palmanovo (17.15), 18.16 18.42 Videm (17.32), Trbiž (18.50).™ (3> 16.46 (RV) Tržič (17.08), Portogruaro (17.53), Mestre (18.37), Benetke (18.49). 17.02 (FB) Tržič (17.25), Portogruaro (18.09), Mestre (18.48), nadaljuje za 18.54 (R) Milan. (Obvezna rezervacija). 17.34 (RV) Tržič (17.56), Červinjan (18.09), nadaljuje za Palmanovo (18.21), 19.16 (RV) Videm (18.37) in Trbiž (20.06).™ (3> 20.16 (RV) 17.46 (RV) Tržič (18.08), Portogruaro (18.51), Mestre (19.39), Benetke (19.51). 21.20 (FB) 18.46 (RV) Tržič (19.08), Portogruaro (19.53), Mestre (20.37), Benetke (20.49). (Ne vozi ob delavnikih pred prazniki). 21.49 (RV) 19.18 (R) Tržič (19.40), Portogruaro (20.31), Mestre (21.37), Benetke (21.50). 22.29 (FB) 20.22 (R) Tržič (20.48), Portogruaro (21.42).™ (3> 20.34 (ICN) Tržič (20.58), nadaljuje za Gorico (21.19), Videm (21.48), iz Benetk v Rim. (Obvezna rezervacija). 23.58 (IC) 22.06 (IC) Tržič (22.34), Portogruaro (23.26), Mestre (00.05). (Obvezna rezervacija). 1.20 (R) 22.44 (BUS) Tržič (23.15), Portogruaro (0.35). (ne vozi 11.10. in 12.10.) ™ 2.25 (RV) SMER Červinjan (5.20), Tržič (5.41).'» Portogruaro (5.30), Tržič (6.16).™ Mestre (5.32), Portogruaro (6.16), Tržič (7.04). (Obvezna rezervacija). Portogruaro (6.26), Tržič (7.11)."' Červinjan (7.13) Tržič (7.26) iz Carnie (5.37), Videm (6.46) preko Palmanove (7.01).™ (3) Portogruaro (6.59), Tržič (7.50).™ (3) Červinjan (7.58), Tržič (8.13). Iz Trbiža (6.06) preko Vidma (7.30) in Palmanove (7.47).™ Portogruaro (7.50), Tržič (8.41).™ (3) Benetke (7.34), Mestre (7.46), Portogruaro (8.32), Tržič (9.19).™ Benetke (9.11), Mestre (9.23), Portogruaro (10.08), Tržič (10.53). Benetke (9.48), Mestre (10.00), Portogruaro (10.45), Tržič (11.30). Iz Turina v Mestre (10.24), Portogruaro (11.01), Tržič (11.45) (Obvezna rezervacija). Červinjan (13.21) Tržič (13.35) iz Vidma (12.41) preko Palmanove (13.05). (vozi do 6.9.) ™ (3) Benetke (12.09), Mestre (12.21), Portogruaro (13.06), Tržič (13.51). Červinjan (14.14), Tržič (14.28). Iz Carnie (12.52) preko Vidma (13.35), Palmanova (13.59). (4) Červinjan (14.14), Tržič (14.28). Iz Carnie (12.52) preko Vidma (13.35), Palmanova (13.59). (vozi od 10.6. do 6.9.) ™ (3) Benetke (13.09), Mestre (13.21), Portogruaro (14.06), Tržič (14.49).(2) Benetke (13.09), Mestre (13.21), Portogruaro (14.06), Tržič (145 7).(» Červinjan (15.17), Tržič (15.31), iz Gemone (13.35), Videm (14.33), preko Palmanove (15.02). (vozi od 9.9.) (" (3) Benetke (14.11), Mestre (14.23), Portogruaro (15.10), Tržič (15.53). Benetke (15.11), Mestre (15.23), Portogruaro (16.08), Tržič (16.53). Benetke (16.11), Mestre (16.23), Portogruaro (17.08), Tržič (17.53). Iz Neaplja v Mestre (16.50), Portogruaro (17.28), Tržič (18.12) (Obvezna rezervacija). Červinjan (18.16), Tržič (18.31), iz Carnie (16.53), Videm (17.36), preko Palmanove (18.00).™ (3) Benetke (17.11), Mestre (17.23), Portogruaro (18.08), Tržič (18.54). Benetke (18.11), Mestre (18.23), Portogruaro (19.08), Tržič (19.53). Iz Turina v Mestre (19.45), Portogruaro (20.21), Tržič (20.58). (Obvezna rezervacija). Benetke (19.45), Mestre (19.57), Portogruaro (20.41), Tržič (21.25). Iz Milana v Mestre (20.45), Portogruaro (21.21), Tržič (22.05).(Ob-vezna rezervacija) Iz Rima v Mestre (21.59), Portogruaro (22.48), Tržič (23.32) (Obvezna rezervacija). Benetke (22.57), Mestre (23.12), Portogruaro (00.10), Tržič (0.57). Benetke (00.21), Mestre (00.32), Portogruaro (1.17), Tržič (2.02). ODHODI Proga TRST-VIDEM PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA 5.00 (RV) Tržič (5.24), Gorica (5.48), Videm (6.20). Nadaljuje za Benetke."' 6.33 (BUS) 5.58 (R) Tržič (6.22), Gorica (6.47), Videm (7.26). Nadaljuje za Benetke.™ 7.21 (R) 6.06 (R) Tržič (6.30), Gorica (6.54), Videm (7.26). Nadaljuje za Benetke.™ 7.40 (RV) 6.06 (R) Tržič (6.28), Videm (7.27), preko Červinjana (6.42) in Palmanove (6.57), nadaljuje za Carnio (8.10).™ 7.48 (RV) 6.20 (R) Tržič (6.47), Gorica (7.09), Videm (7.49).(1 Nadaljuje za Sacile. 8.29 (R) 6.56 (RV) Tržič (7.18), Gorica (7.39), Videm (8.04). Nadaljuje za Benetke 8.36 (RV) 7.35 (R) Tržič (8.02), Gorica (8.25), Videm (8.57).(1 8.46 (RV) 7.35 (RV) Tržič (7.57), Gorica (8.17), Videm (8.43), nadaljuje za Trbiž (10.19).™ 8.56 (R) 7.56 (RV) Tržič (8.18), Videm (8.57). Preko Červinjana (8.30) in Palmanovo 9.19 (R) (8.41).™ (3) 8.56 (RV) Tržič (9.18), Gorica (9.39), Videm (10.04). Nad. za Benetke. 9.30 (ICN) 9.56 (R) Tržič (10.23), Gorica (10.47), Videm (11.23).™ 10.04 10.50 11.30 13.04 (RV) (R) (R) (RV) 10.56 (RV) Tržič (11.18), Gorica (11.39), Videm (12.04). Nadaljuje za Benetke 11.26 (R) Tržič (11.53),Gorica (12.18),Videm (12.53). Nad. za Benetke.™ 12.08 (R) Tržič (12.36), Gorica (13.00),Videm (13.38).™ 12.20 (R) Tržič (12.42),Videm (13.25).Preko Červinjana (12.56), Palmanovo 13.26 13.59 (RV) (R) (13.07); Nadaljuje za Trbiž (15.00). (vozi od 9.9.) ™ (3) 12.26 (R) Tržič (12.53), Gorica (13.18), Videm (13.55).™ 12.56 (RV) Tržič (13.18), Gorica (13.39), Videm (14.04). Nadaljuje za Benetke 14.10 (R) 13.30 (R) Tržič (13.59), Gorica (14.24), Videm (15.04).™ 14.11 (RV) Tržič (14.33), Videm (15.17). Preko Červinjana (14.48) in Palmanove (15.00). (ne vozi ob sobotah do 9.9.) ™ 14.55 (R) 14.11 (BUS) Tržič (14.56), Gorica (15.35). (vozi do1.9.) (2) 14.55 (R) 14.21 (R) Tržič (14.48), Gorica (15.11), Videm (15.47). (vozi do 26.7. in od 2.9.) ™ (3) 15.04 (RV) 14.21 (R) Tržič (14.48), Gorica (15.11), Videm (15.47). (vozi tudi ob delav- 15.14 (R) nikih od 29.7. do 31.8.)(od 8.9. vozi tudi ob praznikih) (4) 15.43 (R) 14.56 (RV) Tržič (15.18), Gorica (15.39), Videm (16.04). Nadaljuje za Benetke 15.54 (R) 15.51 (R) Tržič (16.17), Gorica (16.39), Videm (17.10). Nadaljuje za Trbiž (18.37).(2) 17.04 (RV) 15.56 (R) Tržič (16.23), Gorica (16.46), Videm (17.17). Nadaljuje za Trbiž. 17.51 (R) (18.50).(4) 17.59 (R) 16.01 (R) Tržič (16.25), Gorica (16.48), Videm (17.23).™ (3) Nadaljuje za Be- 18.07 (RV) netke. 16.25 (RV) Tržič (16.48), Videm (17.32); preko Červinjana (17.03) in Palma- 18.29 (RV) novo (17.15). Nadaljuje za Trbiž (18.50).™ (3) 18.48 (R) 16.31 (R) Tržič (16.58), Gorica (17.21), Videm (17.55).™ (3) 18.54 (R) 16.56 (RV) Tržič (17.18), Gorica (17.39), Videm (18.04).Nadaljuje za Benetke 17.23 (R) Tržič (17.50), Gorica (18.14), Videm (18.49).™ (3) 19.04 (RV) 17.23 (RV) Tržič (17.50), Gorica (18.14), Videm (18.49). Nad. za Benetke.™ (4) 19.23 (RV) 17.34 (RV) Tržič (17.56), Videm (18.37) - preko Červinjana (18.09) do Pal- 19.51 (R) manove (18.21), nadaljuje do Trbiža (20.06).™ (3) 20.08 (RV) 17.56 (RV) Tržič (18.18), Gorica (18.39), Videm (19.04). Nadaljuje za Be- netke ™ (3) 20.48 (RV) 18.20 (R) Tržič (18.48), Gorica (19.11), Videm (19.45). (Nadaljuje za Sacile). 20.48 (R) 18.56 (RV) Tržič (19.18), Gorica (19.39), Videm (20.04). Nadaljuje za Benetke 20.48 (R) 19.35 (R) Tržič (20.02), Gorica (20.26), Videm (20.57).™ 21.04 (RV) 20.34 (ICN) Tržič (20.58), Gorica (21.19), Videm (21.48). Nadaljuje za Benetke 21.42 (R) v Rim. (Obvezna rezervacija). 21.57 (R) 20.42 (RV) Tržič (21.07), Gorica (21.30), Videm (22.04). Nadaljuje za Benetke. 23.05 (RV) 22.21 (RV) Tržič (22.43), Gorica (23.04), Videm (23.29). 1.31 (RV) SMER Videm (4.37), Gorica (5.29), Tržič (6.05).™ Videm (5.52), Gorica (6.28), Tržič (6.55).™ Videm (6.30), Gorica (6.54), Tržič (7.17). (,) (Prihaja iz Sacile). Videm (6.46), Tržič (7.26) Preko Palmanove (7.01) in Červinjana (7.13) prihaja iz Carnie (5.37).(1) (3) Videm (6.55), Gorica (7.33), Tržič (7.59). Videm (7.30), Tržič (8.13) preko Palmanove (7.47) in Červinjana (7.58).Iz Trbiža (6.06).(1) Videm (7.34), Gorica (8.01), Tržič (8.23). Iz Benetk. (vozi od 9.9.) (1) (3) Videm (7.34), Gorica (8.05), Tržič (8.28). Iz Benetk. (od 10.6. do 7.9. vozi tudi ob delavnikih) (4) Videm (7.45), Gorica (8.24), Tržič (8.50). (vozi od 9.9.) (1) (3) Videm (7.55), Gorica (8.38), Tržič (9.06). Prihaja iz Rima. (Obvezna rezervacija). Videm (8.56), Gorica (9.20), Tržič (9.41). Iz Benetk Videm (9.34), Gorica (10.03), Tržič (10.25). Iz Benetk (1) Videm (10.00), Gorica (10.36), Tržič (11.02).(2) Videm (11.56), Gorica (12.20), Tržič (12.41). Iz Benetk (6) Videm (12.18), Gorica (12.42), Tržič (13.03). Iz Benetk (5) Videm (12.41), Tržič (13.35) preko Palmanove (13.05) in Červinjan (13.21). (vozi do 6.9.) (1) (3) Videm (12.45), Gorica (13.18), Tržič (13.44). (od 8.9. vozi tudi ob praznikih) (1) Videm (13.35), Tržič (14.28) preko Palmanove (13.59) in Červinjan (14.14); Prihaja iz Carnie (12.52).(4) Videm (13.35), Tržič (14.28) preko Palmanove (13.59) in Červinjan (14.14); prihaja iz Carnie (12.52). (vozi od 10.6. do 6.9.) (1) (3) Videm (13.56), Gorica (14.20), Tržič (14.41). Iz Benetk Videm (13.30), Gorica (14.08), Tržič (14.46). (vozi od 9.9.) (1) Videm (14.20), Gorica (14.52), Tržič (15.16). Videm (14.33), Tržič (15.31) preko Palmanove (15.02) in Červinjana (15.17). Prihaja iz Gemone (13.35). (vozi od 9.9.) (1) (3) Videm (15.56), Gorica (16.20), Tržič (16.41). Iz Benetk Videm (16.27), Gorica (17.00), Tržič (17.23).(1) (3) Videm (16.29), Gorica (17.05), Tržič (17.31).(2) Videm (16.59), Gorica (17.23), Tržič (17.44). Iz Benetk. (do 9.9. ne vozi ob sobotah) (1) Videm (17.04), Gorica (17.36), Tržič (18.00). Iz Benetk. (vozi do 7.9.) (1) Videm (17.19), Gorica (17.54), Tržič (18.17). (do 9.9. ne vozi ob sobotah) (1) Videm (17.36), Tržič (18.31). Preko Palmanove (18.00) in Červinjan (18.16), prihaja iz Carnie (16.53).(1) (3) Videm (17.56), Gorica (18.20), Tržič (18.41). Iz Benetk. Videm (18.14), Gorica (18.39), Tržič (19.00). Prihaja iz Trbiža (16.32).(2) Videm (18.20), Gorica (18.58), Tržič (19.23). (1) Videm (18.59), Gorica (19.23), Tržič (19.44). Iz Benetk. (od 14.9. ne vozi ob sobotah)(1) Videm (19.17), Gorica (19.54),Tržič (20.20). Iz Benetk. (vozi od 14.9.) (4) Videm (19.17), Gorica (19.54), Tržič (20.20). (od 14.9. ne vozi ob sobotah)™ Videm (19.17), Gorica (19.54), Tržič (20.20). Prihaja iz Gemone (18.34).(2) Videm (19.56), Gorica (20.20), Tržič (20.41). Iz Benetk. Videm (20.21), Gorica (20.52), Tržič (21.16). Iz Trbiža (18.49).(2) Videm (20.36), Gorica (21.07), Tržič (21.31). Iz Trbiža (19.11).(1) Videm (21.57), Gorica (22.21), Tržič (22.41). Iz Benetk. Videm (00.03), Gorica (0.38), Tržič (1.03). Iz Benetk. 111 Vozi ob delavnikih (2) Vozi ob praznikih 131 Ne vozi ob sobotah (4) Vozi ob sobotah (5) Vozi od torka do petka ob delavnikih; ne vozi 16. 8. (6) Vozi ob sobotah, ob praznikih in delavnikih po praznikih FB - Freccia Bianca IC- Intercity ICN- Intercity Notte RV - Regionale veloce R- Deželni vlak BUS- nadomestni avtobus w Petek, 19. julija 2013 1 7 V Barceloni začetek SP v plavanju BARCELONA - V Barceloni se bo z nastopi daljinskih plavalcev, sinhronih plavalk in skakalcev v vodo začelo jutri letošnje svetovno prvenstvo v plavanju in vodnih športih. Prireditelji prvenstva so sporočili, da je za tekmovanje, ki bo trajalo od 19. julija do 4. avgusta, prijavljenih rekordnih 2300 tekmovalcev iz 181 držav. Plavalci v bazenu nastope začenjajo šele v nedeljo, 28. julija. Že v torek bodo v Barceloni nastope začeli tudi vaterpolisti. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Guidolin podaljšal zvestobo Udineseju VIDEM - Francesco Guidolin je podaljšal pogodbo z Udine-sejem še za dve leti, celo do leta 201.7 Strokovnjak iz Castel-franca Veneta je šele včeraj prispel v kraj Arta Terme, kjer se moštvo pripravlja sicer že od prejšnje nedelje, saj je prosil za nekoliko daljše počitnice. »Temperamentni Guidolin, ki za svoje moštvo tudi letos napoveduje zgolj boj za obstanek, veliko pa glede boja za naslov pričakuje od Interja, je potrdil, da v Italiji ne bo več treniral nobene ekipe razen videmske. APrimorski ~ dnevnik KOLESARSTVO - Froome med vzponom na Alpe'd Huez v težavah, Contador še bolj Boljši tudi, ko mu ne gre Francozi so s Christophom Riblonom prvo letošnjo zmago na Touru dočakali prav v kraljevski etapi z dvojnim vzponom na Alpe'd Huez ansa Triestina z Zamparinijem v D-ligi? Pri Triestini so v teh dneh aktivni na več frontah. Danes (če že ne pozno sinoči) naj bi padla zadnja beseda o sami organizaciji kluba. Najbrž bo prišlo do sklenitve »pakta« med družino Cer-gol in predsednikom Palerma Zamparinijem - to ne glede na ligo, v kateri bo nastopala prihodnje leto Triestina - za nadaljevanje sodelovanja tudi v sezoni 2013/2014. Obe ponudbi za prevzem kluba, tako švicarsko-kosovske naveze kot kalabrijske, nista prepričali sedanjih gospodarje kluba. Pustolovcev smo v Trstu videli že preveč, tako da je analiza situacije jasna: raje z resnimi osebami, čeprav z manj »privlačnim« programom, kot pa program z visoko-donečimi besedami, ki pa bi lahko imel zelo kratke noge. Kot že rečeno se je pet društev odpovedalo nastopu v D-li-gi. Položaj v nekdanji C-ligi je ravno tako dokaj dramatičen. Štiri ekipe so že »izginile« iz nogometnega zemljevida (Campobasso, Treviso, Andria in Borgo a Buggiano), medtem ko bodo za devet klubov odločilni naslednji dnevi, ko bo upravni odbor zveze Lega pro moral prižgati zeleno luč, a le ob predstavitvi doslej manjkajoče dokumentacije. Za Triestino so te novice dokaj spodbudne, saj se iz dneva v dan veča možnost, da bi tržaški klub vključili v D-ligo. Zdaj je že pet prostih mest (skupno bo namreč v D-ligi igralo največ 162 ekip). Verjetnost, da se bo to število še povečalo, je precejšnja. Če bo torej Triestina visoko postavljena na lestvici ka-didatov za repasaž, bo vključitev v D-ligo za tržaško ekipo skoraj zagotovljena. S katero ekipo in katerim trenerjem bo Triestina nastopila v najvišji amaterski ligi, pa je drugo vprašanje. Tržiški UFM je že na delu s slovensko okrepitvijo Alenom Carlijem na čelu, pri Triestini pa še niti ne vedo, kdo bo trener. (I.F.) KOŠARKA - Euro Luna vaša, zlata naša v Ljubljani LJUBLJANA - V Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani bo od začetka avgusta do konca septembra na ogled razstava Košarka 1970 - Luna vaša, zlata naša. Muzej hrani o svetovnem naslovu, ki ga je takrat Jugoslavija osvojila na prvenstvu v Ljubljani (nastopila sta tudi Slovenca Ivo Daneu in Aljoša Žorga) več kot 2.500 originalnih, večinoma črno-be-lih fotografskih posnetkov kar sedmih priznanih fotografov, ki so na celuloid zabeležili ta dogodek: Naceta Bizilja, Svetozarja Busiča, Marjana Cigliča, Egona Kašeta, Edija Šelhausa, Miloša Švabiča in Matije Juroviča. DATOME - Naša skupina je zelo težka, to velja že za uvodno tekmo proti Rusiji. Vendar smo zrasli. imamo dosti nadarjenih igralcev. Če v ekipi ne bo prevladal ego posameznikov in če se bomo trudili, lahko presenetimo,« je pred odhodom v NBA ligo k Detroitu povedal Luigi Datome, eden stebrov italijanske košarkarske reprezentance na EP v Sloveniji. POWELL - Kitajski proizvajalec športne opreme Li Ning je prekinil sodelovanje s 30-letnim Jamajča-nom Asafo Powellom, nekdanjim svetovnim rekorderem na 100 m, ki je bil pozitiven na testu dopinga. EVROPSKA LIGA - Olimpija Lj - Žilina 3:1 IBRA? - prvoligaš Parma je od Rijeka najel Antona Lukanovi-ča, 15-letnega napadalca, ki ga na Hrvaškem imajo za »novega Ibra-himoviča«. ALPE D'HUEZ - Francoski kolesarji so na jubilejni, 100. kolesarski dirki po Franciji končno dočakali svoj dan. Eno od dveh najtežjih etap, v kateri so kolesarji kar dvakrat morali premagati sloviti vzpon na Alpe'd Huez, kjer je bil tudi cilj 18. etape, je po pobegu in fantastični predstavi v zadnjih petih kilometrih dobil kolesar ekipe AG2r Christophe Riblon. Domači adut je v zadnjih kilometrih dohitel in prehitel do takrat vodilnega Američana Teyaja Van Garderena, ki je na koncu zaostal 59 sekund. Tretje mesto je zasedel Italijan Moreno Moser. Riblon je bil član skupine sedmih ubežnikov, ki se je hitro odločila za napad, imela pa že osem minut prednosti. Dolgo časa je sicer kazalo, da bo zmagal Van Garderen, ki ga ni zaustavila niti okvara kolesa, zaradi katere je moral kar nekaj časa čakati na pomoč, saj je hitro spet našel ritem, ujel in prehitel Riblona ter Moserja. A na zaključnem, nekaj več kot 13 kilometrov dolgem vzponu, ni zdržal in moral priznati premoč Riblonu. Vodilni v skupnem seštevku, Britanec Christopher Froome, je na sedmem mestu zaostal tri minute in 18 sekund, a čeprav ni ponovil nekaterih prejšnjih predstav (njegov moštveni kolega Richie Porte je bil videti precej bolj svež in mu je tudi posodil pijačo s sladkornimi dodatki, kar je From-meja stalo 20 sekund kazni), je na cilj 172,5 kilometra dolge etape s šestimi kategoriziranimi vzponi prišel skoraj minuto pred prvim zasledovalcem, Špancem Albertom Contadorjem, tako da je skupno prednost pred njim povečal na pet minut in 11 sekund. Nekdanji zmagovalec si je na spustu s Col de Sarenna celo prevozil nekaj prednosti pred njim, a napad ni uspel. Tour je zdaj najbrž res končan. Skupno: 1. Froome (VBr/Sky) 71.02:19; 2. Contador (Špa/Saxo-Tinkoff) + 5:11; 3. Quintana (Kol/Movistar) 5:32; 4. Kreuziger (Češ/Saxo-Tinkoff) 5:44; 5. Rodriguez (Špa/Katjuša) 5:58. ODBOJKA - Konec prestopnega roka v A1-ligi Mania: »Bolj bo izenačeno« »Raven bo nižja, vendar bo zato prvenstvo najbrž dosti bolj zanimivo.« Dan po koncu prestopnega roka za italijanske odbojkarske prvoligaše je oceno o tem, kaj se dogaja v Italiji podal za zdaj edini zamejski prvoligaš, 34-letni Loris Mania, libero Modene, ki je pred nekaj tedni podaljšal pogodbo s klubom iz Emilije Ro-magne do junija leta 2015. Zaradi ekonomske krize prav vsa društva klestijo svoje proračune, najboljši tujci pa so zapustili italijansko ligo (vendar tudi reprezentanta Travica - v Rusijo in Savani - kot kaže na Kitajsko), ki že nekaj časa ni več najbogatejša na svetu. Najbolj je krizo občutil prav prvak Trento (odšli so Juantorena, Raphael in Kazijski), ki v novi sezoni ne bo več favorit za naslov prvaka. Pred njim so Piacenza, Macerata in Cuneo, edini klubi, ki se še lahko ponašajo z visokim proračunom. Sicer je v prihodnjih tednih in dneh še vendo možno najemanje igralcev, ki v Italiji lani niso igrali. SILA KOLA LOMI - Slovenski prvoligaš iz Števerjana, ki se je moral tudi sam sprijazniti s slabšo pogodbo, a jo je vsaj podaljšal, meni, da ni vse slabo, kar se zdi. »Prvenstvo bo bolj enakovredno, zato pa toliko bolj zanimivo. Gladkih zmag bo manj. Na svoj račun bodo prišli tudi italijanski igralci, saj se bo njihovo število v začetnih postavah povečalo,« meni Mania MODENA - Ekipa števerjanskega libera nadaljuje po poti pomlajevanja. Glavna novost sta nemški reprezentančni podajalec Kampa in poljski reprezentančni korektor Bartman. »Če se bosta ujela z na- mi, lahko računamo na uvrstitev tik pod vrhom,« je optimist Mania. V Modeno se je iz ljubljanskega ACH Volley preselil tudi 24-letni Slovenec Alen Šket, ki pa mu je verjetno namenjena vloga Bartmanove rezerve, čeprav je slovenski reprezentant in je že igral tudi v ligi prvakov. Njegova izbira čudi. Za Modeno bo odslej igral tudi center Beretta, odkritje letošnje italijanske reprezentance, ki ga Mania ceni kot inteligentnega igralca. TUDI TRŽAČAN - S prvo profesionalno pogodbo v A1-ligi se lahko v Modeni ponaša tudi Tržačan. Našega Damirja Ko-smino, ki je lani igral v Veroni, bo iz Trsta v A1-ligi zamenjal center Elia Bossi (letnik 1994, 2,02 metra), ki je sicer zadnja tri leta igral v ekipah mladinskega sektorja mo-denskega kluba. »Treniral sem ga na poletnem centru Paola Cole v Trstu, zato me Gabrc Matej Černic še posebej veseli, da bo zdaj moj soigralec,« je povedal Mania. DENARJA NI, ŠOLA JE - Če je res, da so tujci z velikim slovesom zapustili Italijo, pa je tudi res, da so se na Apeninski polotok preselili mnogi perspektivni Evropejci. Mania navaja primer Kampa, ki je zapustil Rusijo, ker se v Itaiji trenira bolj kvalitetno. »Naš trener Lorenzetti je imel letos najmanj 10 ponudb za treniranje v tujini. Italijani so še vedno najboljši trenerji. Lorenzetti se vsako leto po mesec dni izobražuje v ZDA, < S. GRADEC O 20/28 CELJE 20/29 O GORICA 21/34 O N. GORICA 0 25/31 LJUBLJANA 019/29 DOCTOIN. N. MESTO POSTOJNA 19/30 <-> dan, po- 2007 - Zelo vroč dan, ponekod najtoplejši v tem letu. V Murski Soboti so izmerili 37,4 °C, v Novem mestu 36.2 °C, v Kočevju 35,9 °C, na Malkovcu, se-< verno od Novega mesta, 35,5 °C in v Ratečah 32.3 °C. Po vsej deželi bo jasno do zmerno oblačno vreme. V hribih bo popoldne več kopaste oblačnosti in bo lahko nastala kakšna ploha ali posamezna nevihta. Zjutraj in zvečer bo pihala šibka burja, čez dan krajevni vetrovi. Jutri bo večinoma sončno. TOLMEC 016/30 TRBIŽ O 10/24 CELOVEC 019/28 KRANJSKA G. O 11/23 CM O TRŽIČ S^? 22/27 S. GRADEC 021/28 CELJE 20/29 O VIDEMO 18/34 CEDADo 19/33 KRANJO LJUBLJANA 020/29 GORICA 21/34 O N. GORICA 1 24/31 POSTOJNA O 20/27 N. MESTO 20/30 O Danes: ob 3.06 najnižje -59 cm, ob 10.05 najvišje 26 cm, ob 14.58 najnižje -4 cm, q ob 20.40 najvišje 48 cm. 2 Jutri: ob 3.48 najnižje -68 cm, ob 10.42 naj' višje 33 cm, ob 15.54 najnižje -8 cm, ob 21.32 najvišje 51 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 24,9 stopinje C. ¡o 500 m..........24 1000 m ..........18 1500 m ..........17 2000 m ..........12 2500 m ...........8 2864 m ...........2 UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah do 9 in v gorah do 10. Avstrijec Pereira bo prevzel vodenje Scale MILANO - Avstrijski kulturni menedžer Alexander Pereira bo prevzel vodenje prestižne italijanske operne hiše La Scala v Milanu že v prihodnjem letu, leto dni prej, kot je bilo načrtovano, poroča francoska tiskovna agencija AFP.Pereira je nekoč opravljal menedžersko delo v turizmu, trenutno pa je umetniški direktor Salzburškega festivala. Na mestu direktorja La Scale bo zamenjal Francoza Stephana Lissnerja. Ta bo leta 2015 prevzel vodenje pariške Nacionalne opere. »Zamenjava na vodilnem položaju operne hiše se bo uradno zgodila 1. oktobra prihodnje leto,« so sporočili iz La Scale in dodali, da bo Pereira delal za «vsaj 25 odstotkov» nižjo plačo od 350.000 evrov na leto, ki jih je za svoje delo prejemal njegov predhodnik. Kriza zlomila restavracijo z dvema Michelinovima zvezdicama BARCELONA - Can Fabes, slovita španska restavracija blizu Barcelone, ki se lahko pohvali z dvema Michelinovima zvezdicama, bo po 30 letih delovanja zaradi krize zaprla svoja vrata. V restavraciji v Sant Celoniju na severovzhodu Katalonije bodo goste z vrhunsko kulinariko zadnjič pogostili 31. avgusta.Dve leti po smrti Santija Santamarie, ustanovitelja restavracije, ki je katalonsko kuhinjo umestil na svetovni zemljevid gastronomije, je njegova družina sporočila, da je prisiljena v zaprtje restavracije, poroča francoska tiskovna agencija AFP. JOHANNESBURG - Ob rojstnem dnevu borca proti apartheidu čestike z vsega sveta Nelson Mandela 95-letnik JOHANNESBURG - Zdravstveno stanje Nelsona Mandele se »stalno izboljšuje«, je včeraj, ko je legendarni borec proti apartheidu v bolnišnici v Pre-torii praznoval 95. rojstni dan in 15. obletnico poroke, sporočilo predsedstvo Južne Afrike. Medtem pa so iz celega sveta prihajale čestitke za rojstni dan. »Mandela ostaja v bolnišnici v Pretorii, njegovi zdravniki pa so potrdili, da se njegovo zdravstveno stanje stalno izboljšuje,« so sporočili po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Predsednik Jacob Zuma mu je zaželel »vesel« rojstni dan in dobro zdravje. Praznovali so tudi otroci v šolah po vsej državi, ki so Mandeli ob istem času skupaj zapeli pesem »Vse najboljše za te«. Mandela sicer prejema čestitke s celega sveta. Ob visokem jubileju mu je med drugim čestital ruski predsednik Vladimir Putin, ki je ob tem izpostavil sla-vljenčevo zgodovinsko vlogo pri demokratizaciji Južne Afrike. »Vaše ime je neločljivo od obdobja moderne afriške zgo- dovine, ki je vodilo v vzpostavitev nove demokratične Južne Afrike,« je v sporočilu zapisal Putin. Čestitko je poslala tudi nemška kanclerka Angela Merkel. »Afriko ste popeljali v novo dobo, tako da ste svobodo, mir in spravo postavili v središče svojega političnega delovanja,« je zapisala Merklova in dodala, da je Mandelova politična drža merilo in navdih za vse nosilce politične odgovornosti. Mandeli so poleg tega čestitali še dalajlama, nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton in njegova soproga Hillary, uradni Peking, ameriški igralec Morgan Freeman, astronavti z Mednarodne vesoljske postaje in številni drugi. Na njegov dolgoletni boj proti apartheidu so v Združenih narodih medtem spomnili na dogodku ob mednarodnem dnevu Nelsona Mandele, ki so ga na dan rojstva tega Nobelovega nagrajenca za mir razglasili leta 2009. Na ta dan ljudi po vsem svetu pozovejo, naj 67 minut - po eno za vsako leto Mande- linega služenja Južnoafriški republiki -posvetijo dobrodelnosti. Generalna skupščina ZN je mednarodni dan obeležila z dogodkom, na katerem je sodeloval tudi 87-letni Andrew Mlangeni, ki je bil skupaj z Mandelo v ječi. Poleg njega so kot govorniki nastopili še Clinton, borec za človekove pravice Jesse Jackson in družbeni aktivist Harry Belafonte. Ameriški predsednik Barack Oba-ma je včeraj ljudi pozval, naj Mandelo, »ki je svojemu narodu in svetu pokazal pot pravice, enakosti in svobode« počastijo z individualnimi in kolektivnimi dobrodelnimi dejanji. Medtem pa so potekale številne slovesnosti ob rojstnem dnevu Mandele. Pred bolnišnico v Pretorii, kjer se slavljenec zdravi, se je pri zahvalnih molitvah zbrala množica ljudi, ki so tudi peli pesmi in Mandeli pustili čestitke, vojaška godba pa je zaigrala južnoafriško himno. Po Južni Afriki pa so potekale številne dobrodelne aktivnosti. Mandela je sicer včeraj praznoval tudi 15. obletnico poroke z Graco Mac-hel, 27 let mlajšo ženo, ki se je rodila v Mozambiku. S svojo dostojanstveno držo je med njegovo boleznijo osvojila Južnoafričane, saj Mandelo vsak dan obiskuje v bolnišnici. Z Mandelo sta se poročila leta 1998, 12 let po tem, ko je njen soprog, bivši predsednik Mozambika Sa-mora Machel umrl v skrivnostni letalski nesreči. Takrat je bil Mandela že dve leti ločen od svoje druge žene Winnie, s katero sta se odtujila med njegovim dolgoletnim zaporom. Po poroki je ohranila svoj priimek iz prvega zakona. Graca Machel je kot otrok revnih kmečkih staršev s pomočjo štipendije končala študij na lizbonski univerzi, nato se je priključila osvobodilnemu gibanju Frelimo in se vojaško izurila. V neodvisnem Mozambiku je bila ministrica za izobraževanje. Sedaj je strokovnjakinja ZN za otroke v oboroženih konfliktih, sodeluje tudi v globalni kampanji proti porokam deklic. Leta 2010 jo je revija Ti- me uvrstila med sto najbolj vplivnih ljudi, navaja AFP. Mandela je zaradi boja proti apart-heidu in za človekove pravice temnopolte večine v Južni Afriki v zaporu preživel 27 let. Po izpustitvi leta 1990 je postal prvi temnopolti južnoafriški predsednik. Predsedniški stolček je zasedal samo en petletni mandat, leta 1993 pa je prejel Nobelovo nagrado za mir. Iz politike in javnega življenja se je umaknil leta 2004. Mandelo so 8. junija sprejeli v bolnišnico zaradi ponavljajoče pljučnice. Njegove težave s pljuči naj bi bile povezane z nezadostno zdravljeno tuberkulozo, za katero je zbolel v zaporu. V kritičnem, a stabilnem stanju je še vedno priklenjen na bolniško posteljo, njegova družina in celotna država pa sta že več kot mesec dni na trnih in nestrpno pričakujejo novih novic o njegovem zdravstvenem stanju. V zadnjih dneh poročajo o izboljšanju, saj se odziva na zdravljenje, diha pa s pomočjo aparata. (STA)