Iz občinskih glasil ljubljanske regije
Bežigrajski komunisti posvečajo po kongresu ZKS precej pozornosti organiziranosti ZK v občini. Glede na aktualne in pomembne naloge, predvsem pa glede na novo vsebino dela v občini, bodo potrebne nekatere spremembe na področju orga-nizaci|skih oblik dela komunislov. Te spremembe se nanašajo predvsem na novo vsebino dela občinske konference ZKS in njenega komiteja ter na ukinitev vseh organizacijskih oblik med osnovnimi organizacijami ZKS in občinskim komitejem. Člani komiteja so podprli idejo, da v krajevnih skupnostih ostanejo zvesti ZK, predvsem zaradi akcijskega in idejnega po-vezovanja komunislov na terenu in ustvarjanja tesnejših stikov med krajevno skupnosljo in organizacijami združenega dela s sedežem v krajevni skupnosti. Nova občinska konferenca naj bi po noveni štela 51 članov, komite 13 članov, komisije pa naj bi delovale pri občinski konferenci in ne več pri komileju. Do konca junija bodo opravljene volitve nove konference, v juliju pa se bodo člani konference že sestali na prvi seji.
Veliko smo zadnje čase poslušali in brali o »kamničanu«, ki razen ob 30. obletnici osvobodilve ni vozil celih deset let. O tem, kako udobna je pravzaprav vožnja z vlakom, sedaj pričajo številni potniki, ki so bili vožnje z avtobusi ob prometnih koni-cah siti do vratu in še čez. Res je, da sedaj številni prehodi (razen črnuškega in domžalskega, ki sta zavarovana) povzro-čajo nemalo skrbi in sivih las odgovornim, toda previdnost ni-koli ni odveč.
Iz denarja za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodar-stvu, ki ga zbirajo vsi zaposleni, so Kamničani do danes kupili 197 stanovanj, do konca leta pa jih nameravajo kupiti še 30.
V Dogovorih smo brali zanimiv prispevek o kvalifikacijski in izobrazbeni strukturi delavcev iz drugih republik, ki v največji meri krijejo potrebe po nekvalificiranih in polkvalificiranih de-lavcih 1 jubljanskega gospodarstva. V letu 1974 npr. je bilo med delavci 60% nekvalificiranih, 13% polkvalificiranih ter ra-zmeroma visok odstotek — 15 kvalificiranih. Tudi v letu 1977 je to razmerje skoraj povsem enako, vendar je moč ugotoviti, da se po nekajletnem bivanju pri nas stanje bistveno spremeni. Občutno namreč upada delež nekvalificiranih naračun polkva-lificiranih, kvalificiranih in celo visokokvalificiranih delavcev, kar kaže, da vladajo znotraj posameznih OZD pozitivna gleda-nja v smeri boljše strokovne usposobitve delavcev in da je tudi pred delavci dovolj ambicij. volje ter vztrajnosti po dodatnem izobraževanju. Dotok delavccv je najvišji iz BiH (66 %), iz Sr-bije jih je 17 %, iz Hrvaške pa 12 %. Seveda je eden najtežjih problemov teh delavcev stanovanje, saj v stanovanjsfcf krfzfnn jo doživlja prebivalstvo Ljubljane, tudi ti delavci ne morejo biti izjema. Precej jih živi v zasilnih bivališčih, v barakarskih nase-Ijih na robu Ljubljane. Vendar se dolgoletna prizadevanja družbenopolitičnih in gospodarskih organizacij in skupnosti glede reševanj teh težav postopno uresničujejo. Vsaka občina ima do podrobnosti izdelane sanacijske programe, ki bodo z njih uresničitvijo v začrtanem roku dosegli odstranitev bara-karskih naselij in naselitev vseh prebivalcev v ustrezna bivališ-
Iz obrtniške delavnice za proizvodnjo bakelitov v Borovnici je zrasla tovarna, ki danes zaposluje 240 delavcev. Fenolit Borovnica pokriva znaten del potreb po več vrstah fenolnih smol na našem tržišcu, vendar pa zaradi premajhnih zmogljivosti še zdaleč ne more zadostiti vsem po-Irebam. Ogolovili so, da z naprestanimi rekonstrukcijami ne bi bi-stveno izboljšali slanja. Zalo je najboljša in edino možna pol zgraditi nov obral z modernimi napravami in z vso potrebno infraslrukturo. Novogradnja in rekonstrukcija obstoječih obralov v vrednosli prek 400 milijonov dinarjev bosla skoraj trikratno povečali proizvodnjo smol, raziskave tržišča pa so pokazale, da se potrebe po sintetičnih smolah večajo iz leta v lelo.
ig