n
Največji slovenski dnevnik
Iv Združenih državah
_ Vejja za vse leto ... $6.00	n
Za pol leta.....$3.00	g
Za New York celo leto - $7.00	M
Za inozemstvo celo leto $7.00	Jj
NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
f
1 The largest Slovenian Daily in I	the United States.
□ Issued every day except Sundays □ and legal Holidays, 75,000 Readers.
TELEFON: CORTLANDT 2876.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N.	Y., under the Act cf Congress of March 3. 1879	TELEFON:	CORTLANDT 2876.
NO. 104 — ŠTEV. 104.	NEW YORK, FRIDAY, MAY 2, 1924 — PETEK 2-	MAJA, 1924.	VOLUME xxxn. —	LETNIK XXXU.
v ....... _ .._ _ ...... f				
suhaci divjajo proti dr. butlerju
Predsednik newyorske Golumbie univerze, ki je imel toliko pogima, da je javno nastopil proti Antisalonski ligi, je postal tarča suhaških napadov. — Kljub temu je pa pridobil s svojim govorom dosti pristašev. — Upravni svet ženske visoke šole na njegovi strani.
Kar sr vedno zgodi v slišnih slučajih, se je zgodilo sedaj tudi v slučaju dr. tfiillerja. predsednika -Columbia vseučilišča v New Yorku, ki je v svojem govoru proglasil pro liibieijo zii ueizveduo in hinavsko.
SuJiašUi fanatiki so dvignili velikanski vik in krik pro ti 13utlrju ter namignili, da ga bo moral upravni svet Co-luinba vseučilišča najbrž odstraniti iz urada.
Zaenkrat nočejo člani upravnega sveta vseučilišča ničesar vedeti o tem, kajti taka nestrpnost bi popolnoma razveljavila naravno pravico, da sme dati človek prosto izraza svojemu mnenju.
Večina članov upravnega sveta, katere je bilo včeraj mogoče doseči po telefonu je soglašala z izjavami Butler-ja, a drugi so povdarjali. da ima Butler, kot privatna oseba pravio, dati izraza svojim nazorom.
Tudi upravni svet ženske visoke šole. Barnard College, stoji na strani Butlerja. Neka članica upravnega sveta. Mrs. Annie Meyer, je izjavila včeraj:
"Podpišem vsako besedo, katero je izgovoril dr. Butler Prav posebno odobravam njegove pripombe glede zakonodajalcev, ki izdajajo postave, katerim se sami sploh nočejo pokoriti. Moralnični pogum in poštenost dr. Butlerja kažeta bolj kot kedaj, da se izplača biti voditelj velikega vzgojnega zavoda. Ponosna sem, da služim kot članica upravnega sveta zavoda pod ravnateljem, ki se noče vkloniti najbolj zahrbtnemu in najbolj hinavskemu tiranstvu, kar jih je še kdaj videla ta nesrečna dežela."
FRIENDLICH OBSOJEN NA 10 DO 20 LET.
Harry Kri end lick, ki je bil pretekli teden »poznan kri rim, da je dne 13. novembra preteklega leta umoril svojo ženo, je bil včeraj sodnika Mancuso oibsojen na deset do dvajset let v državni jet-nišniei.
Louis l>nxlsky, zagovornik Friendlieha, si je zamah prizadeval. da bi razveljeval~pravo»rck. Trdil jc, da je Frieudlich nedolžen.
Obsodba je temeljila na pričevanju f) let starega «ina Friendlieha, Maksa, ki je izpovedal, da je videl oeeta zapustiti .stanova lije ter šel Jiato direktno v sobo svoje matere, kjer jo je našel ini-tvo.
Mrs. Frkaidlieh, je bila zadavljena od nekoga, ki je pozneje izpulil plinski kandelaber, da u-•stvari utis, da .se je slučajno zu dušila s plinom.
Potem ko je bil pretekli teden spoznau, krivim, j« Friend H« h dvakrat skušal izvršiti samomor.
NOV IZUM.
V listu 4'Le Quotidien" eitainu, da i>c je po dvletnem »trudu Mar-coniju posrečila kanalizaeija ra dioclektrienih valov, to je, dati jim ^aini jed no zaželjeno smer. kot meče na pr. reflektor svoje žarke samo v gotovem praveu. Na ta način bo mogoče s pomočjo no vega Marcoaijevega aparata po siljati brezžične brzojavke v so-s edin j o državo, ne da bi mogle biti prestrežene od. postaj drugih sosedov. Mareona svoj izum še izpopolnjuje v tem smeru, da bi mogla sprejeti električne valove ta postaja, kateri so bili name-njeni. Lahko si predstavljamo o-gromni pomen te iznajdbe, posebno za easa vojne.
ameriškega letalca po ORE&AJO.
Seattle, Wasli, 1. maj*. — Brezžične brzojavke, ki so dospele iz Alaske naznanjajo, da ni-imajo o Frederieku L. Martinu, poveljniku ameriških letalcev, ki na, imeravajo poleteti krog sveta, dote daj še nobenega sledu. Bati se je, da je zaše v meglo ter se po«
in ■ , YT1 "
OSSPBCIi.	-
LENINOV NASLEDNIK SVOJEM MESTU.
NA
Moskva, Rusija, 1. maja. — Aleksej .J., Rrkov. naslednik Nikolaj^ Lenina, kot ministrski predsednik sovjetske Rusije, kc je vrnil iz Berlina sem. V Berlinu se je nahajal v nekem sanatoriju. kjer so ga popolnoma ozdravili.
JETNIK POBEGNIL IZ VLAKA
Indianapolis, In L. 1. maja. — V bli/zni Ratbburi!. Trun.. je jki-begnil iz vlaka jetnik Robert Lambert. Obtožen je bi! -leparije. Spremljala sta «ra dva stražnika.
Dosedaj še ni pojasnjeno, kako se mu je posrečilo njiti.
PRAZNOVANJE PRVEGA MAJA NA GRŠKEM.
Atene, Urško, 1. maja. — V tej najnovejši republiki su se kljub strogi policijski prepovedi vršile velike demonstracije. Poli-eija je stopila šele popoldne v a'k-eijo. ter raz gnala demonstrante.
OM' -
PRIZOR Z ROMANTIČNIH FILIPINOV.
TRUPLO SLAVNE IGRALKE BODO POSLALI V ITALIJO.
Truplo slavne italijanske igralke Eleonore Duše bodo poslali s parnikom 4,DuiiioM v Italijo ter ga pokopali v Xapolju.
ŽRTVE AVTOMBILSKIH NESREČ V NEWYORSKI DRŽAVI.
SogLajaio s poročilom National Highways Protective Society se je tekom meseca aprila ponesrečijo v New Yorku pri avtom obilni vožnji 140 oseb. Toliko je bilo mrtvih.
Število lažje in težje ponesrečenih znaša več tisoč.
NA ČAST PREDSEDNIKU WILSONU.

Ženeva, Švica, 1. maja. — Mestni svet je sklenil prekrstiti krasen zaliv v Mont Blane v Wilso-nov zaliv na čast pokojnemu ameriškemu predsedniku.
Ob tej priliki se bodo vršile velike slavaosti.
/velikanski viharja jugo-vzhodu
V velikanskem viharju, ki je obiskal južno-iztočne države ter divjal na razdaljo tisoč milj, je izguMo najmanj 95 ljudi življenje. —Več kot 500 jih je bilo poškodovanih v sedmih državah, in škoda na lastnini znaša najižianj deset milijonov dolarjev.
Slika nam prdestavlja prizor iz provinc Rizal na Filipinskem otočju. To je eden izmed neštetih romantičnih krajev na Filipinih. Iz te okolice dobiva glavno mesto Manila svojo vodno zaW
NADALJNI RAZVOJI ( V ZADEVI BAUER
t
NAPREDEK V NEWYORSKI PLESALKA BEAM JE DELAVSKI ZAKONODAJI NASTOPILA KOT PRIČA
Napredek v varstveni delavski zakonodaji v državi New York. Državna zveza organiziranih delavcev bo vprizorila nadaljni poskus.
Velikanska ljudska množica je opazovala osumljenega v umoru Mrs. Bauer. — Dovoljena je bila preložitev obravnave. — Državno pravdništvo bo predstavilo 50 prič.
Albany, N. Y., 1. maja. — Dr Oblasti so odredile vse potreb-! žavna zveza organizranega delavno. da zavarujejo Harry Hoffina-! «tva bo v zakonodajnem zaseda-na, ki je obdolžen umora Mrs. I d ju leta 19Ho vprizorila nadaljni Maude -Bauer na Staten Islandu. poskus, da uveljavi tri nadaljni: pred vsakim poskusom nasilnosti delavske varstvene p>stave, na
katerih je organizirano delavstvo bistveno iuteresirano. 1 'veljavije-nje teh postav se je malodane že posrečilo proti koncu zasedanja zakonodaje. Te tri postave se tičejo oscninrnega delavnika za ženske in mladoletne, določen ja •ini-nimalne plače ler državnega delavskega zavarovanja^
Pred enim letom je bila predloga glede minimalne plače v repu. bhkanski zakonodaji poražena le z malenkostno večino, a tekom letošnjega leta sta manjkala v po-Nlanski zbornici le dva glasova za sprejem navedene postave glede osem urnega d<'ia.
Tekom zadnjega zakonodajnega nasedanja so bile sprejet*- ne!:aJe-re drug.e delavstvu prijazene pred lo^e. En a najbolj važnih meri temi. katero je pred kratkim podpisal governer, je bila predloga, s katero se je dobo, tekom katere je uveljavljeno oškodovanje po poškodbi, skrčilo od 14 na 7 dni. Nadalje so bile sprejete 'predloge, ki so izdatno zvišale odškodnino za izgubo enega očesa aid enega palca. Governer Smith j«, stal v teru boju na strani organiziranega delavstva. V zadnjih dneh zasedanja je pozval zakonodajo, naj sprejme predlogi za osemurni delavnik in minimalno plačo.
Miss Beam je odstopila kot učiteljica ter bo povedala oblastim kakšne odnošaje je imela z Ba-ringom, ki je hotel zastrupiti svojo ženo.
ljudske množice, ko so včeraj prevedli osumljenca in obtoženca v sodnijsko poslopje Richmond o-lcraja v St. George.
Velika ljudska množica je polnila sodno dvorano ter koridorje in stopnice poslopja, a je bila mirna, ko so privedli imimo Ifoi'f-rnana, priklenjenega na pomožnega šerifa.
Hoffman, ki je še vedno mrk m molčeč mehanik, kot je bil v času ko ga je prvikrat zaslišala policija, je izjavil, da se ne čuti krivim umora po prvem redu. Alfred Norton, njegov zagovornik, je povdarjal pred sodiščem potM-bo takojšnje obravnave, a srrdnik Tiernan je ugodil protestu okrajnega pravdnika Facha. ki je izjavil. da potrebuje več časa, da pripravi svoj slučaj.
Oniyi. ki so videli Hoffmann taJcrat. ko so »ja odvedli v ječo. je bilo jasno, da je trpel vsled zapora ter pretnje. pod katero je živel od tedaj naprej. Izgubil je nekaj teže in na njegovem obrazu je bilo opaziti črte. katerih preje ni bilo tam. Nobenega fotografa Tli bilo v molčeči množici, ki jc čakala v sodišču, ko je dospel, a s svojo prosto roko je Hoffman mrko potisnil svojo zeleno čepico na obraz.
Po kratkem zaslišanju so Iloff-mana odvedli nazaj v ječo.
Pričela so krožiti poročila, d;-bo zagovornik Hoffmana radi splošnega ljudskega ogorčenja proti domnevanemu morilcu Mrs. Bauer zahteval preložitev obravnave v kak drugi okraj, a zagovornik Norton je rekel včeraj, da je prepričan, da bo deležen obtoženi pravičnega postopanja in da ne bo skušal izročiti zadeve kakemu drugemu pravosodju.
Malo je verjetno. qla bi se pričela obravnava proti Hoffmanu pred prvim tednom meseca junija. Mrs. Fach je rekel, da bo potreboval dva tedna ali tri, da pripravi svoj slučaj, ker una še dosti drugega dela.
Okrajni pravdnik pričakuje, da bo osebno zastopal državo pri obravnavi proti Hoffmanu. Po-
STALNI PIVCI DALJŠE ŽIVE KOT PA ABSTINENTI.
Washington, 1). C., 30, aprila. Dr. Raymond Pearl, ki je član -lohn Hopkins univerze, je izja-v:I, da imajo stalni pivci več prilike za dosego visoke starosti k (.t pa abstinenti. Kdor hoče dolgo živeti, mora zmerno piti. Kdor pa preveč pije, seveda tudi dolgo živel ne bo.
PRINC JE JAHAL, PA NI PADEL S KONJA.
London, Anglija, 30. aprila. — Angleški prin^ je pri današnji dirki jahal tri iskre konje in se je pri tem jako dobro držal v se-
dlu. Ponavadi je dosedaj še pri klical bo več" kot petdeset prič. vsaki dirki padel s konja.
Baring jc bil včerajšno noč šc vedno zaprt v okrajni jetnišnici v AVhite Plains, kjer je čakal na akcijo svojega zagovornika, ki hoče naprositi sodišče, naj določi jamščino. Miss Beam, ki jc izginila iz svojega doma v Elizabeth, N. -J. malo po aretaciji Baringa, se l m i jmjavila v teku naslednjih par dni ter prostovoljno povedala. kaj ji jc znano <» Baringu,
Oblasti so včeraj izjavile, tla je poznal Baring Miss Beam sedem let. Sestala sta se na Grand Central postaji. Baring je hitel pozno zvečer proti vlaku, ki j.' bil namenjen v White Plains. Približal se je steklenim vratom, vode-dečim k vlaku, ravno v trenutku. ko se je približala Miss Beam
Nekaj časa sta vlekla vsak na svojo stran ter se nato smejala
Atlanta, Ga.. 1. maja. — Ves Jugozapad se je lotil danes dela. <ln pohiti na pomor najhujše pidzadetim vsled eelo serije viharjev i v i nalivov, tekom katerih je bilo ubitih nekako ljudi, ver kot petsto poškodovanih, doe i m številna nadaljne pogrešajo. Veeiua znanih smrtno ponesrečenih obstaja iz žensk in otrok.
Tornadi, ki so se pojavili s strašno uničevalno silo v različnih in nadalee ločenih delih dežele, so povzročili škodo, katero cenijo na najmanj deset milijonov dolarjev v sed mili državah, namreč v Severni in Južni Carol ini, Georgiji, Alabami, Yirginiji, Louisiaui in Arkansasu.
Nepopolna poročila, ki so posledica prekinjenih bv/'»-javnli in telefonskih zvez, izjavljajo, da se je smrtno ponesrečilo naslednje število oseb:
V	Južni Carolini šest in šesetdeset; v Georgiji trinajst: v Alabami enajst; v Severni Carolini trije; v Louisiaui eden in v Arkansasu eden. Vsaki trenutek pričakujejo poročil o nadaljnih smrtnih slučajih v osamljenih krajih.
Reševalno delo je pričelo hitro napredovati pod nadzorstvom Ameriškega Rdečega križa, kateremu pomaga veliko število krajevnih podpornih in meščanskih organizacij, občinskih in okrajnih vlad. poleg posameznikov. Na stotine bolj srečnih, ki so preživeli vihar, je odprlo na stežaj svoje domove ter sprejelo ljudi brez strehe. Sko-ro v vsakem kraju prizadetega ozemlja so bile otvorjene javne kuhinje, ki dele hrano med lačne.
Viharji, ki so divjali na razdaljo tisoč milj. so pustili za seboj le razvaline in uničenje. Uničevalna sila viharjev pa je bila deloma že porabljena, predno se je razširila iztočno? preko Virginijd. Iz Virginije poročajo le o neznatni materijalni škodi.
Smrtno ponesrečene in poškodovane so prijeli sunki viharja ter jih vrgli na razdalje stotin korakov. Cele milje brzojavnih telefonskih žic so bile porušene in raztrgane, in na stotine poslopij je bilo demoliranih. Vihar je ruval stoletna drevesa, odnašal mostove ter preplavljal ceste, kajti v številnih krajih so velikanski nalivi spremljali vihro.
V	nekaterih delih so bile uničene čete občne, in niti enega kraja ni bilo na poti viharja, ki bi ostal nepoškodovan. A Južni Carolini, kjer je orkan najhujše divjaLje bila uničena naslebina Horrell Hill, dvajset milj od Colimi-hia, in sedemnajst ljudi je bilo ubitih.
la od hiše časnikarske poročevalce. ki so čakali pred hišo.
Kali bolezni, katere je dobil Baring v "William Parker bolnici z nasprotne strani in katere je hapje spravil v jed svoje žene. so bile tako stare, da so bile neškodljive ter bi celo imu-nizirale Mrs. Baring pred napadi bolezni. Tako ko izjavile oblasti v bolnici.
svoji nerodnosti. Pozneje stn
se«
večkrat srečala na vlakih, ni ni trajalo dolgo, da je bila sprejeta Miss Beam kot gost v hiši Baringa.
Mr. Rowland je zopet povdaril dejstvo, da ni bila dvignjena ni-kake obtožba proti Miss Beam in da jo želi zaslišati le v namerni, da izpopolni svoj slučaj proti Baringu. Objavil je. da je zadovo Ijen. če se bo Miss Beam prostovoljno zgladila v naslednjih par dneh.
Oprav pričakuje Rowland zagotovo. da se bo Miss Beam javila, jo še vedno iščejo sodnijski uradniki, da ju izroče pozivnico. Včeraj, a* sredo zvečer, se iii 5e vrnila na svoj dom v Elizabeth.
Ravnatelj Grover Cleveland šole v Elizabeth, kjer je Miss Beam učiteljica, je dobil telefonsko sporočilo, da je bila. resignacija Miss Beam poslana njemu po pošti. Na telefonu je bila Laura •Beam, sestra Miss Mildred Beam.
Iz skoro vseh krajev, kjer je bila Miss Mildred Beam znana, so prišli včeraj izrazi začudenja in presenečenja, da je poznala Baringa. Jasno je. da ni bilo prijateljstvo med obema splošno zna no. Njen svak. Seaman, ki živi v New Jersey, je izjavil, da mu je ona povedala, da je Baring neporočen. Mr. Seaman se je jezil nad notoričnostjo. ki obdaja sedaj njegovo svakinjo.
Mrs. Baring, ki je obdolžila svojega moža poskiišenega umora, je ostala včeraj doma^ Sprejela je par obiskov, a je odlično pogna-
Zdravstven.i komisar Mouaghari je včeraj izjavil, da je prišla na dan "očividno malomarnost'*, ker se je posrečilo Baringu dobiti v bolnici kali bolezni in 4'da se kaj takega ne bo več pripetilo, dokler bom jaz komisar".
VELIKANSKI STROŠKI LJUDSKEGA ŠTETJA.
_ ►
v
Albany, N. Y., 30. aprila. — Državni tajnik Hamilton jc izjavil, da se bo vršilo prihodnje poletja ljudsko štetje v državi New York. Stroški bodo znašali en miljon dolarjev.
46 LET V POŠTNI SLUŽBI.
Včeraj je minilo 4G let, odkar je stopil v poštno službo Newyorčilu W. Flynn. Medtem časom ni nikdar izostal od dela in ni bil nikdar bolan.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU.
Danes so naše cene sledeče: jugoslavija:
1000 Din. =- $13.50 2000 Din. = $26.80 5000 Din. = $66.50
Pri nakazilih, hi znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebtj 15 centov za poštnino in dru^e stroške.
Razpošilja na zadnje pošfe in izplačuje "Poštni čekovni zavod".
ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE:
200 lir ......... $10.10 300 lir.........$14.85
500 lir...........$24.25 1000 lir..........$47.60
Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir računamo posebej po 15 eeo'*ov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Jadranska Banka v Trstu, Opatiji in Zadru.
Za pošiljat ve, ki predajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOČ
L.IR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben dopust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni etalna, menja se večkrat in nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogrče podati natančne eene vnaprej, računamo po ceni tistega dne, ko nam pride poslani denar v roke.
POŠILJAT VE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO v NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.—
Glede izplačil v amer. dolarjih glejte poseben oglas v tem listu.
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali p« New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street,	New York, H. Y.
Tel. Cortlandt 4687. Glavno zastopstvo Jadranske Banke*.


ti
GLAS NARODA


>KAMK IARIIK,
IviM maš Publish«* Wt
PeMisMae OomfMjfe
L«DW BINIDIM,
tf ButlRMi thm Corporation an* AMmM •« AbMt OtflMni
M Cortlan«!	gar—N of Manhattan, Now Yorli City. N. V.
L A • NAROD A1* (Vala« af tha Paapla)
■wry Day «xo—t •undayw •«*< HalKtoy.
ta
I«
Tc* lata
fsa
»•IJn list sa Amarlka
■ • "f »MM • • >•(. H.N M'T4>i'«t«»M>iiiB K.OI
—........ hm
Za Naw York sa lato lata
Za pol lata ............W
Za Inozemstva u Ml*
Za	pol lata ............i.«,..-,, IfcJ
Subscription Yaarly
Aavartlaamant an Aflrormorrt
»m Ntrm tahaja viiM dan lavramil nadalj ta »rasntfca«.
B>ot .*:*m podplM ta oabonoatt ae no prtobfiujojo D^dat aaj so M»o«T»ti »o i'tais l»o Mobs; Ordsi pn spremembi kraja raroCnlkoT. proaiaao. «■> w ■ «il pnlinj« Mlvalllča naroanl. da hitreje najdemo naalomlka.
1. A • NARODA" M	Borough a« Mantiatttan, I
Talaphona: Cortlsndt ttTi
YafSu, W- V,
dr. butler je govoril
Pozitivni izjavi mornariškega tajnika Wilbur ja, da ne bo <!' volil mornarice Združenih držav za nasilno izvede-31 j" \ olst<»adovc» postave je sledil govor dr. Nicliolasa Butlrrja. Povedal je Missouri Society naravnost v lice, da ni niogorc izvesti probibicijske jiostave in da je treba razveljaviti osemnajsti amendment zvezne ustave.
Med tema dvema dogodkoma je oči vidno stik.
Jasno je. da noče nuditi načelnik mornariškega depart nieiita pom,o< i mornarice raditega, ker noče, da bi bila mornarica zapletena v škandale, ki so bili naravna posledica izjalovi jen ja vsakega dosedanjega poskusa, da se izvede postavo.
Dr. Butler trdi. da vladajo "presenetljive in nemoralne razmere".
To je ali resnično, ali pa ni resnično. Oe je resnično, je treba nekaj storiti prej ali kasneje, kajti narod Združenih držav ne bo nikdar pripravljen dolgo prenašati neznosnih razmer.
Dr. Butler je bil vedno odločen zagovornik najstrožje postavn ost i.
On ni mnenja, da se je mogoče izogniti kaki postavi s tem. <la se jo naravnost in enostavno ignorira ali omalovažuje.
A' svojem opisu sedanjega položaja je rekel med drugim naslednje:
"Vse, kar nam je treba storiti, je opustiti maliko-valske formule ter izjaviti, da nočemo živeti v deželi, v kateri se vrši trgovina z žganimi pijačami na nepostaven način in neohdačena.
"Mi se nahajamo sedaj v dolini teme. brezpostavnosti in zaničevanja vsakega reda. To je položaj, ki sedaj glasno jftiliteva ves pogum, inteligenco in pamet, in prepričanjem, da bo ameriški narod popravil to zlo."
Ker je predsednik Columbia vseučilišča v profesionalnem in javnem življenju odličen človek, je povsem naravno, da bo vzbudila njegova prostodušna izpoved največje zaajjnanje ter pospešila razmišljanje o tej zadevi v vsa-kenWziru.
fiLAS NAKOPA, 2. MAJA 1924
UNSWEETENED
^APORATE"
milk
Za bogato kuho, ki zahteva smetano, ga uporabljajte nerazredčenega. Na ta način imate lahko okusna bogata jedila, ki niso predraga.
Bordenovo Evaporirano Mleko se vzdrži dalje kot navadno mleko v steklenicah-
Če hočete vedeti, kako kuhati z Bordcnovim Evaporiranim Metkom nam pošljite ta oglas s svojim imenom in naslovom.	No. 1.
THE BORDEN CbKlPANV
borden bldg.	new york
Dopisi.
New York, N. Y.
A' fflftlališki dvorani ietike^a Narodnega Doma (Nanmlni Uudo-vai l.a 7't. cesti med 1. in L\ Ave. se priivili <lne 10. maja gledališki V"čer. kakv^nesra slovensko, hrvatska al: -.i< k«»l«»nija v New Yorku ni že videla. Toliko, kar se ti,-i. ijjer, kolikor ijrralcev. bo to izredni d*>u d«?k v mnvvorški ko-Jimiji.
Dve «'iioilejanki In kratka burka
izjpohiujo ta irleflališki večer. Prva « iio'lejanka je '*Anierikanka'J od Srg-jaua Tu^-iča. Vzlie svoji krat-kosti, ali pravzaprav ravno radi svoje k rat kosti, a globokega efok-ta ta enodejanka .slovi že dolgo 1> >t piaveat umotvor. Po petletni oi!v.nif>sti v Ameiriki se prašelje-ti-c vrn» nazaj v svojo rojstno v;us. k svoj: IjuUljeni ženi. Tu ga cal.a strašno razočaranje, a dobrota priprastega area reši kon-i k t strasti i'i prepreči katastrofo. Ti priseljeniška drama mora vzbujati zanimanje zlasti onih, ki so v stanu, ila jo najlažje razu-vuje — priseljenci sami Igrala se l>o v izvirnem jeziku, v srbohrvaščini.
Druga euodcjanka — nekolrko daljna — jc izvirna slovenska igra, in sicer bo uewycriko občinstvo prvo, ki bo imelo priliko jjoslusati jo. Dosedaj ae ni se nikdar pripetilo, da bi se v Ameriki v prvič igrala kaka slovenska igra. Kar ;u* igralo, je že bilo zdavnaj poprej predstavljene v domovini. Spi>al je to igro pisatelj E. Kristan, ki je avtor mnogih izvirnih ■slovenskih dram. Igra se vrši v Ljubljani za čaaa prevrata, v miem zgodovinskem dnevu, ko se
sname
)i--žol>a zastava in na mesto nje v/.pue slovensk i trobojniea. "(>1> zadnji uri" skušajo sfari oblastniki rediti, kar se več rešiti ne d;*«, ali ni mri, ni izmučeni narod se še ne zaveda, da je prišel — k"j.e_ Po megli — v zraku in v dušah — zašije solnce. Igra je etVktna in pretresljiva — in zdra vi liumor pristnega slovenskegi železničarja prinaša v tragedijo svojo veselo noto.
OledalSki večer se bo zaključil s kratko burko.
Da bo režija v rokah gr»spe Avguste Danilove, ki tudi nastopi v jrlavjrli u loga h, za jamči že sa-»no na sebi za umetniški uspeh. Avgusta Danilova je najslavnejša slovenska igialka, ehmica Xarod-noga gledališča v Ljubljani in ena zmed najboljših jugoslovanskih igralk. Nedavno je nastopila v Cleveland u. kjer je 2000 ljudi prišlo p -slušat jo in jo navdušeno pozdravilo. Nj dvoma, da tudi New-y ore a ni pokažejo pri tej izredni priliki svojo zavednost in da bodo zlasti Slovenci prišli v velikem številu poslušat svojo najboljšo gledališko umetnico.
Poleg gospe Danilove nastopajo drugi izvežbani igralci. Naj omenimo zlasti g. H. Raj ne rja, nekda-njpga intendanta Slovenskega gledališča v Ti-stu. Z vpepeljenjem tržaškega Narodnega Doma je tudi umrlo tamošnje. nekdaj tako cvetoče Slovensko gledališče, ka-. iere^a upravitelj iai popularni igralec je bil mnogo let znani ameriški rojak, katerega gledališko ime H. Itajner. Tudi ime igralca "Pisavnik" je psevdonim znanega literata in in nekdanjega in-tendattta Nan^eg* gledališča r
Ljubljani. Ostali igralci so izkušeni diletantje.
^"es vzporr-d bo trajal nekaj čez dve uri. Sledila bo nato prosta zabava s plesom v gostoljubnih pro-sL<.iiii češke Narodne Budove. Ves aranžma te izredne zabave je v i .-»kali Jugosl. kluba v New Yc-rku.
Commodore. Pa.
O naprodku nimam kaj po.set-nega piliti. Z delcan gre slabo. V nie.vcu aprilu smo šest dni delali. Potem lahko veste, kako je. Velik«) jih je že šilo od tukaj s trebuhom za kruhom.
O Y. li'vi noči smo se dobro inie-ii. Plrhov smo imeli ti>iiko, da - mo jih drug drugemu v hrbet metali. Celo Rusi so lian obiskali in se prav dobro imeli pri nas.
Nick Karlovich.
Brady, W. Va.
O delu nimam kaj dobrega pi-ictr ga ni. Delo pri Sani and Wariu r I »rad v Coal Company po-•iva. NLc e oc ve, kdaj se bo kaj .!u-uilo. Kadar hoče kapitalizem ■brat ustaviti, ga ustavi, ne da bi kaj vprašal tega ali enega, če ima s a živeli. Oni ustavijo, delavec ; a stori, knr sam In češ. Ako bi vas olv. fi Pittsburgiia, Pa., kdaj ■m pcšiljali za delom, ne hodite, Ker aaša družba tudi še ni podpisala.
Kdo je temu kriv, sami veste. .Malo mi delavci, drugo pa jiaši prokleti voditelji. Prisežem; ako h«, št- tako še naprej, naše organizacije po petih letih ne bo več. daz sem bil sam v Pittsburghu ti--ti dan, ko so šli naši deleiratie na
konvencijo v Indianapolis, in som dosti ž njuni govoril, na kakšno stran da bodo. Več jih je odgovorilo. da proti Lewisu. a ko je prišel čas. ?? bili pa zanj. Vidite, tako se nam ne morejo nikoli razmere izboljšati. V Ohio še nisem ilelal v majni, pa kakor sem od drugih slišal, je prav dober unij-<Ui distrikt. Delegati so dosti kva-ra naredili na konvenciji v Indi-anapoli.su, ker so šli na I.ewisovo f.-iran, da nas bu še prodajal kapitalistom.
Vsak izmed nas, če količkaj či-ta pravo delavsk" liste, kakor je 'Has Naroda in še par drug-*!!. i>o
malo drugače mislil. Seveda, je razvidno iz naslednjega: pa še dosti takih, ki še tist<- Hike1 Ameriški kapitalisti najrajš: čitajo, katere priflejo od ČikaŠkc- zaposlujejo v svojih delavnicah
Peter Zgaga
Predseilnik newyorske Columbia univerze je odločno nastopil proti prohiliiciji v splošnem, posebno pil proti Antisalonski Ligi, glavni povzročiteljici sedanjih graftarskih in butiegarskih škandalov. ..
Butler je dobil od vseh strani na stotine priznaluih pisem.
Najznačilnejše je brez dvoma pismo newyorskega poslanca Cci-erja, ki se glasi:
— Vaše stališče odobravam, ker je edino pravično in pošteno. V podkrepitev vaše trditve naj na vedem naslednji slučaj: Včeraj sem bil v poslanski zbornici v Washingtonu. Videl sem poslanca, ki vedno glasuje za vsako proliibioijsko odredijo. Ta suha-ški poslanec* je bil popolnoma pijan.
Celler je toliko previden, da ni navedel imena dotičnika.
Kaj lahko se pripeti, da bo dn-bil te dni od najmanj dvajsetih ali tridesetih poslancev pisma, ki se bodo glasila približno takole: Cenjeni Celler:
V sporočilu, ki ste ga poslali Dtitlerju, najbrže name namigujete. Tod« j..z vam prisežem. da nisem bil pijan. Olvšla me je le za časna slabost, da sem se nekoliko
nerodno obnašal.
*
Kovcrtičen časopis javno oznanja. da je glasilo sk»venskega katoliškega delavstva v Ameriki.
Umevno je. da mora tak list delavce pisati. Kako se zavzema za delavstvo in njega pravice, j(-
a Kazimira. Tak delavec ne bo nikdar imel dosti izobrazbe. Dra-rti mi sotrpini, pustite tiste umazane flike na miru. pa oau-očit .' au liste, ki vas kaj ponče. Ne velja mite tistim lenuh« m vas napeljujejo, da b.* cerkvi daj. pa :i
otroke, fante in dekleta, torej t, sebe stare manj kot osemnajst let.
To delovno silo izrabljajo na vsi mogoče načine, plačajo pa zanje par s o Ido v, ki niso vredni imena.
.Resnični prijatelji in zagovorniki delavstva so trudijo ž" leta ii
Pripeljala me j<
Chicago, 111.
j) >t v metro-
po
Jo {'h
s,
bo stakrat povrajeno.
Pozdravim vse pečlarje i-, M* odpraviti te škandalozne raz-larice.	E T mere. Končno se jim je posrečilo
V kongresu je bila sprejeta po stava, ki prepoveduje delo otrok. Za sprejem je bilo oddanih 207 raj sem ostrmel, glasov, proti sprejemu pa (j!), ko čujem no^eo, da s-j našemui Vsakomur je znano, kdo in ka; vejaku 'Antonu tlregork-hu umrli j ^o kongresniki. ki so glasoval dve bčiii na ":i dan. Prva za su-j proti. To so plačanci in najetež: žico zjutraj ob 7. uri, druga p.i na p rodu < b j'2. uri Istega dne, to jc aprila. Ni bilo pomoči. Niti molitve, niti aiajb !jši zdravniki nis: nič pomagali. Naj jima bo lahka amer iška gruda!
Popotnik.
Novice iz Slovence.
Preprečena železniška nesreča.
V Hrastniku bi se bila pripetila die >. aprila lahko težka nesreča a je pripisovati le izredni sretsi, da se j- izteklo tako gladko. Od rudnika je peljal proti postaji vlak z devetimi vozovi premoga. V.sled mokrih tračnic stroj na pre-••ej strmi progi ni mogel zadrževati vozov, ki so pričeli drveti s hitrostjo brzovlaka proti postaji. -Strojevodja je skušal odpomoči 3 protiparo, vse vagone so zavrli, a vlaka nikakor ni bilo mogoče ustaviti. Spremstvo je, razen enega moža, poskakalo z vlaka, ki je pridrvel po tri kilometrske m diru naposled do steklarne, kjer je bila k sr-jči proga odcepljena strmo v hrib in se je tam vlak ustavil. Pri odskoku iz drvečega vlaka ni po-uos-rečU nihče in tudi na materi-,iulu ni nobene škode, kar je pač v resnici pripisovati izredni sreči.
Sneg v Ljubljani.
"Jutro1 piše: Starka zima se letos očividno nenavaduo tožko p i-si a vi ja cd našega mesta, čeprav smo je siti vsi že čez grlo in je le-t prinesla v družine že dovolj gorja Že dolga leta Ljubljančani nismo imeli toliko .sitnosti z njenimi muhami, kakor letos. Vse je •:azalo, da je aprila že prestopila naše meje in se vrnila v svoj rojstni lcrai. V zadnjem trenutku pa se je še obrnila ki stresla svoj z-imski plašč. Tudi Ljubljančani 6-mo čutili te njene ' kaprice^, ki so se pokazale v obliki debelih snežink, padajočih, med dežjem aa
suknjo. Fiiajstega aprila .me-r -teg gol (jrvo marsikdo ne bo verjel P- je vendar res!
kapitalistov.
in v vrsto teh ljudi spada t ud pater Koverta.
Ce bi ne spadal, bi ne mogel poročilu dodati naslednjega dobe sednega komentarja :
"Amendment ni na mestu to mora vsakemu zdravn pamet dati. Deček ali deklici: v starosti šestnajst ,!et je sposobna za gotova dela, ta amendment bo storil dečk;: delomržne, kakertudi deklice, ker bodo imeli preveč časa za neumnosti".
•o- , , .. ..	To je <lobese«b-o ponatis i/
Rnzdruzitev m bkvidacna. t4„,	, , ,
** j Ldinosti , glasila slovenskega
Kmetijska nabavna in prodajna katoliškega delavstva v Amerik:
I z dne oO. aprila P»JL
i To je pa obenem tudi največja
i Umi pari ja, kar jih je bilo kdaj
J prwibcenih v slovensko-iim»'rišk»-m
zadruga v Polhovem gradcu se ie razdružila ni prešla v likvidacijo.
"Noe Stross". tekstilna trgovina, družba z o. z. v Ljubljani se j<-po sklepu občnega zbora razdružila in se nahaja v likvidaciji. i^as pisju.
I Ze zastran tega eflmega odstavka zasluži pater Koverta. da mi.
Sugnsiiroatutka
'-■Jstanovljena k. 18P6
KatuL Uciiuflt^
I nkorporirana I. 1.90"
GLAVNI URAD v ELY, MJNN.
Glavni odborniki: tPresedcllt: RUDOLF PKSPAN. BSS K. 1W Bt, Cirrvlua. O PodpredBKinIH: LOUIS BALANT, Box 10« Pearl Av«., LonO*, Tajnik: JOSRPS riSHLFR, Ely. Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box Ml, Elv, Minn.
Rlagmjnlk neizplačanih smrtnls: JOHN aOTIKS 411 — iMfc 4TC Jfci "' OmlulJh. Min*.
Vrf»a»n| »ravn!k>
IOr. lO». T. QRAHEK, IM Amertctn k tata	«ii«.. »>*	1 ¥*■
•l^tk At«.. Plt-abnrxk. Pa.
Nilic.ml mfetri
i.NTON SBAfiNUC. Room fift Bakcv^l BMg.. m*. Dwmcm »a« itrtti-}
Streets. Pittsburgh. Pa. XOHOft MLADIC, 1*54 TT. n Street. Ck!o«o, m. TfiANK »KOABitC, i-tSl Tf*a>In*toB Street.	4MB.
^wctnl »Mwr.
'JTOXARD PLABODNIK. Bo* <»», *ly. Mica. GREGOR J. PORENTA, SJO Stevenson BIc«*.. Pnyallvy. IRAN'S KOltlCLL. «217 at Clair Ave.. Clevelud/ O
2<lruiiT«ln1 etfberi
«ALBNTIN PIRC. 738 London Rd-. N. Clv-rek&aft. fe PAULINE ERMENC, 3S1 Park Str., Milwaukee, Wla. JOSIP BTERLE, 404 PI. Mesa Avenue, Pueblo, Cclo ■VNTOV CBS).ARC. I!« Market Street. Wamkacu. Oi.
---J*a»jfitlno vradne jciaai.'c: * /iu K^tta'*.
*'-vair1 Ukajoče >• uradnih mm1«t kakor vadi isiitii. iaj -*e potfiljajt; ta glavnega tajnika Vae pritoibe naj »e poMIJa t>a tfidnlka porotnega odbora. Profinje aa aprejen novih »lane* !*> Hn^lte t»rl6ev*Ia :aa1 poAllja na vrhovuega adravnlka..
Jugoalovmnaka KatoliSka Jednota a« priporoča racat j agoalo>ancfj "tilen pristop Kaor tell poetatl Clan te organizacije, nag ae	tajnik*
M'tnjega druStva J. 8. K. J. Za ustanovitev novih društev ae pa obrnJ«* g! tsjnlka. Novo druStvo ae lahko vatanovl s i Mani all ?lanleaxnj.
Jugoslavia irredenta.
Nasilstva ua Gcriškem.
vipis! o listo nekaj uad IT.IXmi ghi-I^'vaknvalo je 2~».tH)0
l.il sict r volit ve
\ liu ^tu s«» izvajali i*;iš sti i Slovence grozen pritisk. Se hujš«. ^ v .i j ;iuarj .Mu- «>i a! j e bilo po deželi. V volilno komi- «'Hjubil. da • huda vršil« ij) v mi'st 11 niso postili sil.»ven- ( »«iuuteno. da i>o šmel vsak vnlilec k:h zastopnikov. Yolilnih ^ kcij	,M" volilno svo!»:d«>. tak., da
e t»i!o '). toda s-.tmo v eni s-. :n«»i»!i	volitve smatrale lahko za
l".-ta-!,t z a-t- pniki vztrajati do Pr-»V1	Uuikkejra "la^ovanja.
.otua. I'onoei d ^ »bo-f .">. apr. na , !'in;i l>a 111 h",0 tak"- marvoč icdeljo so vdrli 111 fašisti v sta-!""' d"!:de vi^ fovm kan volilct-oi iovanje odv-tnika dr. 31 edvešče- j vs"	'»vire in vršila *<> -e
v a in ziil'.iev.di od njt-j*a časfio:	va. da se prepreči udeležba
sed-«, da U" p jde v volilno ko-	voHk-ov lv seboo v I.<ri s.
- jo. Ker te^a tii storil. i>zil:. Sel j" na kvestiii'i
fašisti su urerž-' J,''»iue. Vse to sinu ze naprej po-pod
•c
š-) mu	terorizirali prebivalstvo in
potem MU ^»'»ianjevnli jnistitp v volilne
:oiui.s'ij"
opet V
je p«-ii-»vilV sekciji "pou Ka elo ' so prijeli fašisti slovenske-a y. i--topnika K žuba in «ra od-
I]
ka.ko h
,zpu>; i:i
,naii. I^-zm-je s » t^a sicer oda k -mi .;j-j rji moeel več pri-V ,s. volilni s >keiji je svet' val JodžiijJtJ!! di. Yd zeena-si <loven-■kemu za->'Tpniku. da naj s<' kar z^ubi iz volilne dvorane. Ako so • • v mestu tako bali navzočnosti . ve:n »r\' v komisijah, so se j'li »ali še bolj zunaj na deželi, ker dcazano je Iiilct komisijam, delati
v-.dali. dobro vedoč. kako krivični i prati Jugoslovenom in >ejo svrj.. trr-spodstvo nad :ij i!!! in s''.j-* sovraštvo bi nj:b ]>-kazati ravno pri volitvah. <:o-1i ■. » jc b.lo oddanih več nego 17 t is >>'• Lr!a>i;v, pa se je izkazalo s ini" fliKo. koliki.*!- 1):lš dovole t'a-Šisi: r.11 sedanjih razmerah, ker bi ado vendarle preirorostasno. ako ne pustiti Jugoslovenom ir be-'uti poskirea. Uotovo je pa Uidi, »I" '• I b:lo f.xlrlanih več nego IT tiri
naua! is
sijajna italijanska;1''''	slovansko listo, ako
volitve v resnici svobodne.
hotela p->-
ponoci ua nedeljo ti. j	svojo silo Daš v obmejni po-
or. v hišo, kjer stanuje bivši de- krajini, in z-it-» sr- fa-š^li z vladno
to piavi. m treba jl>1 s- poser-ei razlagati. V Vitojbi s.>; vi.nhia stranka je >r drli lašisti ponoči na nedeljo ti.! knsati svojo šilu baš v <
•i;ii uradnik Fran (Jorkič. Sn-o
pomočjo delali, kar sti hoteli. Ta-
o so divjali po hiši ter odpeljali bodo imeli Jugtisloveni menda
i -rkiča ob joku žene in otrok z .vtomobihim proti Gorici. Oboi .e»u junaki so zahtevali od Goreča, da ne sme iti v volilno komi-•.»' . Rs o val i so. zmerjali in suvali ('►rie! so ga postavili na ulico, lakar je i.kIš d proti domu. \ jtini ^ zapaduih I trdih so fnšis< i ':vj rabil: zastopnika slovens!:«' li "e v volilni komisiji -fot p.i K»v. '•;> i m ga od"!udi v findišk-i. V kv janju prt t i njemu so j<> <a;|;
•.al t ud u« itelj Sfili'_r'»j z l>oi.ro • ega. V< I ka na^Mva s » izvrše t1 i fašisti Jik pred vnlitvami. V \utr.wn pretepli z bik«rvko fari-^ino Ivana Ko;>.:ča. !Vis«'buo hvjanj«- in pretepu je i»ilo v l'»r-lih na v«-Č krajih. V nedeljo s. a.ral: taši>i'i kakor roparji povso
Nova industrija na Teznu.
' , . , . I vsak pošten katoliški ali nekato-i r . , , * v ,	, ...
Jo varuške (dnekte bivše ''To-!,-«, š , , .... l: I^nb!. i,;-, slovenske volilee. °	i J us ki delavec 'w> prvi priložnost .......±____:„
varne kola Počivalnik na Teznu' ,-	, . ^
* -i. i	, i , -i pljune v obraz m vrze t»o stopni-
|)r: Mariboru sta kupila dunajska : .	.	11
.ndiistrijalea Zerkovič ter jih pie-\Cah> Vsak^a "Jeg"vega agenta.
ar.ždila v tovarno za p..zameuta-f AmerUiko d^avstvo se je des<d-
rijo, ki izdeluje potrebščine za ta- letja bortl°- ^ odpravi izfcorišča-
petui.ke in podobno. V to s»vrlio jc.13^ <rtrok- irl ko je enkrat po tru-
a-tanovlj-na delniška družba %TU- dapolnem delu doseglo svoj cilj,
gostcvenski Zorkovič". pri kateri pravi Koverta. da amendment m
je udeležena tudi neka ljubljau- na mestu, -kar mora vsakemu
s-.a banka, v ostalem pa je kapital večinoma nemški, last nemške
zdrava pamet dati.
Upati je. da bodo imeli ameri--lunaj&ke rodbine Zerkovič, kijški delavci dovolj zdrave pameti ima eno tovarno na Dunaju, kjer m bodo pravočasno in p«>šteno ima svojo centralo, eno v Šleziji, obračunali s Koverto. največjo pu v Bmu. Ko bo tovarna na Teznu v polnem obratu, misli zaposlovati v dveh oddelkih o-'irog- 200 delavcev, s katerimi bo pi-oducirala mesečne povprečno 2000 kg blaga. Novo podjetje je torej velikega narodno-gospodarnega pomena za Maribor in oko-!ico, mer o da jn i krogi pa morajo biti na straži, da dobe zaslužka res naši ljudje, ne pa <:neuadome.st-
mesto. Kdor je vlekel zimiaki piaač, i ji vi" tnjci, ki bi zopet pomnožili ' te je mol«* zaviti zopet y zimede^ nemško kolonijo na Teznu.
h pretepali in odganjali. Potem ii čudno, ako je bilo v Medani za ipo 7t<>. /.n fašijo 116 glasov, v Hi-ijani za lipo 82, za fašijo 212. V !\- zani j«- bilo za lipo 117 glasov, -a f:'.š:jo .'{.J. Strašno je bilo v Brli!:. pa se vendar držali kolikor iie.gi>če moško ob teh razmerah.
Samo dva mandata?
i*rv a poručila o izidu volitev v Julijski Krajini napovedujejo za Juga^lovene saino dva mandata. Izvol jena sta bila dr. Wilfan in dr. ii^ednjak. Oddanih je bilo za
samo dva poslanca Ako bi .šlo po prav;ei bi tb-st-gli gotovo štiri. Zadovoljiti s«* pač morajo »končno s tem. kar so dosegli in delati dalje med ljudstvom, da «»a ne ':a.ivne in podjarmi d>«-ela fašistovs!:o na-i lj«».
Nrkazi^a duhovnikom v Julijski Krajini.
F.: '-lov-'.i kandidat i>a:edli je d-d il o«l notranjega mhrst ■ stva br/ >jj v I.o. ki naznanja. «la ■-» p-'--ilja t'/a^ki prefekturi prva anti-cjj::»."ij;j za i/piač.l') začasnih ru«*-sts-ndi nakazil duh«jvn:kom \ n«'-vih provincah. Brzojavka o izplačilu pribolj^kov duhovnikom j? prišla tik preti volitvami, češ. da '►od«> .mirovali duhovniki tudi / id-nj«' dni in na dan volitev, kar bi bdo m-'utla v znatno korist f<:-šizina f
AU VESTE,—
l:i piše slovenski general >Iajst«'r knji-go, v kateri t»» ojiisal usocleiHilue «ii»-ve in hoje. ki so priključili Maribor jugoslovanski državi? Ali reste. «la «V lioeete vso vrednost za svoj denar pri kupovanju cigaret, da morate kupiti Helmar turške «-i«jtri'te. ker vsebujejo lfK»c/r pristni tobak?
KOVA nmgTA PffJIClA ^P fiPLENJE in strahote ■ bojnih pohod^r birftett T ' ' * '	slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskfga polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne«. Xi Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, FajV jfega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijavj i polkovem tipom ter njega zakletvf.
NA KRVAVIH POLJANAH
•GLAM KASODA" a COTUMA IM! *** Y«% % t
sm
i
M*:--.-'}
m,AS NARODA, 2 MAJA 1924
Zagonetno, toda resnično.
Mikavnost prostosti.
V jeseni leta 1SS6 se jc spri Richard Allen, mlad farmer iz < asey okraja, Kentucky, v okrajnem mebtu Liberty s pomožnim berilom Charles Tuckerjem. Oba moška sta prijela za svojo rož je, a Allen je bil urncjši ter je ustrelil fuekerja. Nato se jc sam javil oblastim in pridržali so ga do procesa.	A
( asey okraj v centralnem Kcn-tueky-ju, ne spada v zloglasna o-zemlje, krvne osvete, a družini obeli mož sta se pričeli trpko boriti med. seboj. Prav posebno sorodniki umorjenega so bili neizprosni ter prisegli os vet o. Zahtevali so takojšen proces, a ko so se pojavila zavlačevanja, so skovali ljudje zaroto, da linčajo Aliena, a sorodniki morilca so prišLi krajevnim oblastim na pomoč ter pregnali sovražno ljudsko in nožen. Nato je bil Allen procesiran ter spoznan krivim uboja po druge mredu. Predsedujoči sodnik je priznal olajševalne okolišine ter obsodil Aliena na dve leti ječe.
.Soglasno s postavo one države je bil Allen najprvo pridržan za šestdeset dni v okrajni ječiw da dobi čas za vložitev priziva. Ječo je bilo treba močno zastražiti. kajti družina Tucker ter njeni številni privrženci, katere sta jezili pravorek ki mila sodba, so več kot enkrat poskusili vzeti Ali ena iz ječe ter ga linčati.
Sredi vsega tega razburjenja je našel jetniški paznik nekega jutra, tla je Allei prežagal drogove na oknu ter pobegni. Neki član njegove družine mu je najbrž vtihotapil žage. Tuckerjevi so trdili, da so bile oblasti v zvezi z Alenom in da so pomagale pri begu morilca, a občinstvo je bilo mnenja, da so se jetniške oblasti naveličale neprestanih napado\ linearjev ter pustile jetnika pobegniti, da bo zopet enkrat mir.
Te domneve niso bile tako ne utemeljene kot so mislili nekateri, kajti čeprav se je napotil Allen le nekako sto milj proti zapadu. na neko farmo v Oh i ju, so vendai trdile oblasti Casey okraja, da s< jim ni posrečilo najti sled Aliena. Že eno dve leti pozneje se je čutil Ailen popolnoma varnim pred zasledovanjem. Sprejel je zopet svoje lastno ime, si kupil majhno farmo, se oženil, vzgojil družino ter post:il dohrost/ojee in spoštovan mož, ne da bi ga kdo kedaj nadlegoval. Bati se mu je bilo treba le osebne osvete kakega člana družine Tucker, ki bi lahko pri sla v obliki krogi je, izstreljene i/ zasede.
Allen je bil očividno brez škili i. Njegova žena ni nikdar izvedela, da je justični begunec. Njegov sin, njegove dve hčerki sta zrasli, mala farma se je rentirala in njegova bodočnost je izgledala vedra. Poteklo je dvanajst let. Tedaj pa je sklenil Allen preseliti s f s svojo družino preko Missis-sippija v državo Missouri, kjer je v bližini New Madrida našel za željivo farmo. V oni jeseni je prodal Alien svojo farmo, spravil svoje reč skupaj ter se preseli v Missouri, kjer je dobil v teku dvanajstih let še štiri otroke.
Tulkaj, le nekako dvesto milj od pozorišča svojega nesrečnega dejanja, se je čutil Allen prostim ter varnim preti vsako nevarnostjo. Spomin na stare čase je polagoma ugasnil. Leta 1911 je bil Richard Ailen že pet in dvajset let prost človek. Takrat je bit star pet in štirideset let. Njegovi otroci so dorasli in številni oni, ki sa vedeli za zločin, so pomrli.
Nekega poletnega jutra leta 1013. ko je Richard Allen ravno delal na, polju, je prišlo več mož ter ga poklicalo. Allen je zapustil svoj plug, da vpraša obiskovalce, kaj hočejo. Pozdravili so ga dvorljrvo, govorili nekaj časa o žetvi in vremenu ter ga konečno vprašali, če je res Richard Allen. Nato pa je stopil eden. teh mož naprej, uradnik države Missouri
: ... V,
—	Žal mi je, Mister Allen, a imam zaporno povelje za vas.
Allen se jc nasmehnil.
—	Kaj pa sem storil/
—	To je star slučaj, — je rekel mož in tedaj je stopil naj »rej šerif Black iz Ohio okraja, Ken tuck v, ter rekel:
—	Hallo, Dick! To je stari slučaj iz Casev okraja. Nekdo je iznašel, da si tukaj ter izpisloval za-pod-po povelje. Boš pač moral oditi z naini.
Ne da bi kazal najmanj kake, razburjenje je odvedel Allen svojega konja v hlev, se preoblekel, pojasnil svoji jokajoči ženi celi položoj ter se odpeijal s šerifom v Kentucky, brez formalnosti izročilnega postopanja. Izkazalo se je, da je izvedel sin Tuckerja, moža, ki jpe bil ustreljen pred s'c-dem in dvajsetimi leti, z abivali-šče Aliena. Še vedno poln starega srda je izposloval zaporno povelje, ter pomoč šerifa iz Ohio okraja, ker so pripadali uradniki Ca-selv okraja A lie nov i stranki ter bi najbrž ne hoteli nastopiti v tej zadevi.
Potem ko je celili sedem in dvajset let užival prostost, je moral Richard Allen zopet v ječo. Udal se je v svojo usodo, a še pred potekom dveletnega termina ga jc pomilostil governer države Kentucky.
* * *
Tretji slučaj je prišel na dan leta 1907, v Kunsa-s City-ju. Stvar se je tikala nekega moža, ki je bil znan kot restavrater Charles W. Anderson.
... Leta 1S95 so v nekem majhnem kraju v Oklahouii prijeli radi vloma nekega Williama Janua ry, dobuega mladega moža, st;u rega nekako eno in dvajset let in ker je bila Oklahoma takrat še teritorij, je bila procesira v zvez. nih sodiščih. Tekom proce«sa seje izkazalo, da je bil mladi mož ob času izvršitve zločina lačen in obupan, a kljub temu je bil obsojen na pet let ječe v zvezni kaznilnici v Lavenwortli, kamor so ga tudi takoj odvedli. Cc bi se dobro obnašal, bi bil izpuščen po treh letih in osmih mesecih.
January je bil dober dečko ter je postal tat le vsled udarcev usode. Kmalu je kazal odkritosrčen kes ter se v jetnišnici tako dobro obnašal, da je postal že v drugem letu kazni "trusty" ter smel pogosto delati izven jetniških zidu v. Odsedel je že tri leta svoje kazni ter imel pred seboj le še osem mesecev, ko se je nekega dne, pri delu izven kaznilnice, seznanil z nekim človekom, ki se mu je ponudil, da mu pomaga ter ga založi s civilno obleko. January se ni mogel ustavljati skušnjavi in pri prvi priliki je pobegnil. Sklenil je oprostiti se slovesa, da je kaznjenec, ki bi se ga brez dvoma držal vse žive dni, če bi zapustil jetnišnico po prestani kazni.
Nekaj časa nato se jc pojavil \ Kansas City-ju bled mladenič, ki se je imenoval Charles W. Anderson ter trdil, da prihaja iz južnih držav. Dobil je službo kot po m i valeč posode v neki restavraciji. Tako priden in zvest je bil. da je bil v teku par tednov imenovan pomožnim kuharjem in ni trajalo dolgo, ko je postal pomočnik poslovodje. V teku dveh let si je prihranil že toliko denarja, da je lahko zapustil svoje mesto ter otvoril lastno, majhno restavracijo na iztočno 12. cesti v bližini najbolj prometnih križišč cest. Posel je uspeval in Anderson se je oženil ter ustvaril svoj dom. Imel je enega otroka. Polagoma je povečal svoje podjetje, oglašal pridno v listih ter si pridobil številne prijatelje. Nekatera njegova jedila se postala splošno znana in prihajali so v njegov lo-*kal gostje iz vseh delov mesta. Leta 1905 je bil nekdanji porai-valec posode eden najbolj znanih mož v mestu in nikclo ni sumil, da je Anderson prejšni kaznjenec ter justični begunec. Anderson in January sta bila namreč ena in ista oseba.
Da, možje -to je resnica!
'Zdi se mi. da jo mož, ki jc prvi rekel: "Dobre stvari prihajajo v malih zavojih', pokadil škatljo K3LMAE CIGARET. Jaz jih kadim, pa se jih nikdar ne naveličam."
Navadne cigarete vsebujejo navaden tobak. HELMAR turške cigarete šo pa iz čistega turškega tobaka, najboljšega tobaka na svetu za cigarete.
HELMARS
so popolnoma čiste
HELMARS so v lepenkastih škatljalr da se ne lomijo.
Izdelovale! prvovrstnih turških itQd in egliieaiiskih cigaret na svetu.
i I!
1

HOJCE3 cflGc^ZO
Poleg tega je Leavenworth oddaljen od Kansas Citv-ja le pel in dvajset milj in ravno predrznost moža, da si ustvari v neposredni bližini kaznilnice novo eksistenco. je zmotila zasledovalce. Po vseh teh letih je bil prepričan, da ga je postava pozabila ter je upal. da bo užival neskaljeno srečo ter še nadaljnje spoštovanje svojih someščanov.
Po preteku devetih let. odkar je stopil v Kansas City ter sedmih let, od kar je otvoril svojo lastno restavracijo na iztočni cesti, je sklenil Anderson opustiti svoj stari lokal ter otvoriti \ sredini mesta večjo ter bolj razkošno restavracijo. Izbral si je položaj svojega lokala ter odredil vse potrebno. Vse je kazalo, da je njegova bodočnost zasigurana.
Nato pa se je izvršilo en oonih čudnih, slučajnih srečanj kot jih včasih opazimo v življenju. Nekega dne jc prišel raztrgan potnik k bari v lunčni sobi ter po. h.epno snedel krožnik peč-nega fižola. Anderson je bil pri mizi blagajnika, zaposlen s štetjem de-uarja ter najbrž ni zapazil, da ga je tujec pozorno motril ter opazoval. Ko pa je par dni pozneje odšel, da nadzoruje delo v svojem nbvem lokalu, sta ga na cesti usta vila dva tujca, ki sta ga obvestila, da ga "želita".
—	Zakaj*'* — je vprašal Anderson.
—	Vi veste to dobro, January, — sta rekla oba detektiva. Ko je slišal Anderson to svoje skoro že pozalbljeno ime, je vedel, zakaj ga hočeta detektiva.
Smel je se urediti vse potrebno
za nadaljue vodstvo svojega posla in nato so ga odvedli nazaj v Leavenworth ter zaprli. Mož, ki ga jc v njegovi restavraciji tako pozorno ogledoval, je bil prejšni kaznjence, ki se jc spomnil January-j a kot svojega s« get ni k t ter ga izdal, da dobi nagrado šestdesetih dolarjev, katero plača zvezna vlada za aretacijo pobeglih kaznjencev.
Kakorhitro je Kansas Citv čul. da je Anedrson pobegel zločinec in da so ga odvedli nazaj v ječo. se je dvignil vihar ogorčenja. Ni-kdo se ni' brigal, kaj je bil mož ■ poprej- Kansas Citv ga je poznal ! kot poštenega in priljubljenega i meščana ter zahteval njegovo ta-I kojšno oprostitev. Vodilni mešča-j ni so pričeli krožiti peticije, ki so j prosile predsednika za takojšnje j oproščenje Andersona in četrtina ! prebivalstva mesta je podpisala te peticije. Trgovska zbornica, župan in vodilni meščani so se zavzemali za te peticije in tudi listi so agitirali za oproščenje. Predsednik Roosevelt je podpisal po i los til ni dekret. Kmalu nato jo bil Charles Anderson zopet v Kansas City in v svoji restavraciji.
Ti trije slučaji, katere smo navedli, predstavljajo posebno vrsto. Pretežna večina pobeglih kaznjencev obstaja iz obupnih, nepoboljšljivih zločincev in morilcev, kater je treba na varnost javnosti, obdržati za jetniškim zidovjem in katere tudi oblasti neizprosno in neumorno zasledujejo.
Iz Londona prihaja senzacijo-nalua vest, da se jc posrečilo znanemu izumitelju na polju elektrike Harry Grindell Mattkewsu s pomočjo nevudnih žarkov ustaviti na daljavo motorje in usmrtiti živali. Matthews je bil znan že pred vojno po svojih izumih \ brezžični t elegratiji. Dopisnik pariškega "dournala" ga je obisk nI pred kratkim v laboratoriju in pripoveduje o tem obisku sledeče:
"Delavnica, v kateri me je spre jei Matthews, je dolga okrog 18 metrov, v njej .se nahajata transformator in projektor za metanje skrivnostnih žarkov. Tok. ki služi za eksperimente, je običajno tok mestne elektrarne z 200 volti; energija s katero razpolaga i/.-utuitclj. znaša 10 kilovatov; pri eksperiment ill, ki jih hočem opisati porabi komaj desetino te ener gi je. Na nasprotnem koncu stoji \ razdalji 18 metrov navaden mo-v iorcikel ; njegov motor je na dva takta in se vžiga, z magnetom, kakor jih poznajo vsi avtomobili. G. Matthews požene motor, me prosi naj stopim nekoliko na stran, ter gre k svojemu projektorju na drugi konec delavnice. Dogovorjeno je, da kadar dvignem roke. bo «m naravnal žarek na motor in kadar jo spustim ga bo odstranil. Zagotavljam vas, da sem do zadnje sekunde dvomil o usephu. Dvignem roko. Nepopisna presenečenje! Eksplozije motorja prenehajo, kakor da se jc prekinilo vžiganjc, motor se ustavi! Približam se. ogledujem Ln preiskujem, ni li morda kje skrita kaka žica ali kaj drugega, kar oi moglo pomeniti prevaro. Ničesar! Vnovič poženem uretor. enkrat dvakrat desetkrat in vselej se ustavi na da.no znamenje. Res je. da se je vršil ta poizkus na razdaljo 18 metrov; izumitelj mi je povedal, da so se mu prvi eksperimenti posrečili le na .10 cm, 1oda pri uporabi večji* energije je učinek siguren na več kilometrov. Naslednji; poizkusi so me še bolj presenetili. V kovina<to posodo, ki visi na niti. nat-rese Matthews peščico smodnika. Pri zadnjem poizkusu pa me je obšla kurja polt. Na leseno mizo postavi Matthews mišnico. v kateri je živa. miška. Polagoma naravna žarek. miška bega okrog in voha z gobčkom po zraku, žarek jo zn-dene in miška se mrtva zvrne". Tu ko "Journal".
Med tem je začelo o stvari razpravljali časopisje vseh velikih narodov. Angleški lis-ti povdarja-jo predvsem ogromno važnost t" iznajdbe za obrambo proti zračnim napadom. Da bi se obvaroval London v okrožju .10 milj pred napadi letalcev, bi zadostovala naprava, ki bi veljala okrog tri milijone funtov Sterlingov. In ta bi zabranila. da bi sploh noben zrakoplov ii" mogel biti v to obuuvč-i<\ ker bi motorji prenehali delovati.
V dunajski "N. Fr. Presse" opozarja kapetan Descovich na dejstva, da je naš slavni rojak Tesla, ki se že dolga leta bavi s problemom brezžičnega prenosa energije, prišel do podobnih rezultatov. Izum Angleža Matthew-sa morila tiče možnosti proizvajanja ultravioletnih ali infrardečih žarkov. Po drugih vesteh je Matthewsova iznajdba posledica žeiiijalnih študij . in eksperimen tov, ki sta jih skupaj delala Matthews in angleški fizik dr. E. Fournier d'Albe s selenom, elementom, ki je j>ostal tudi za brezžično telegraf i jo od največje važnosti. D'Albe je s pomočjo selena konstruiral tudi takozvani opto-fon, aparat, ki transpoiiira optič ne pojave v glasove ter omogoča slepcu citati običajen tisk. torej časopisje in knjige s pomoč ju posebnih slušalic.
Metthews je že med vojno leta 1915 s svojimi iznajdbami zainteresiral angleško vlado ter ji je ponudil, da spopolni svoj izum glede obrane profti zrakoplovom. Stvar pa je takrat zaspala, ker eksperimenti še niso pokazali do-voljne popolnost L Sedaj prihaja stvar zopet na dan in bo morda usodnega pomena za nadaljni razvoj celokupne tehnike.
V Rusiji je lahko razveljaviti zakon.
Moskovski urad za ločitev zakonov ima čez glavo dela. _ Ce-
rimonija je priprosta in kratka. — Slučaj vesele ločitve zakona. — Uradnica posluša in piše.
Moskovska "Izvestja" prinašajo sledečo sliko i/, urada za ločitev zakona, i/. kat"re je razvidno, kako enostavno se jemlje ta stvar v sovjetski Rusipji: — V čakalnici z raztrganimi tapetami sede mnogi zakonski pari in čakajo, da pride nanje vrsta. Drug za drugim izginjajo skozi vrata v sosednjo sobo, v kateri sedi uradnica, ženska, ki sprejme staanke.
''Ne morem več živeti, izčrpa na sem popolnoma", toži preti uradnico ženska in pot >ki solz ji 1 i je jo po licih. "Mož me muči. tolče, izžema". Ženska za mizo. ki je navajena poslušati dan za dnem lake in podobne tožbe obeh spolov, ostaja vedno mirna in komaj tu in tam dvigne obraz iznad aktov. ''Ste zadovoljni s tem. da se ločita?" — vpraša poleg stoječega moža. — "Da. zadovoljen sem". — odgovarja ta. — "tudi meni jc že- dovolj tega življenja". — 'Dokumente prosim!' —- zove uradnica in mož in žena predložita svoje delavske knjige.
Pride drugi par. Žena je suha. izuiozgana. Izčrpala jc svoje telesne sile kot perica, da preživi svoje nedorasle otroke. Njen mož je mal trgovčič. Žena kaže nanj in pripoveduje svojo zakonsko tragedijo. On. njen mož ima dru go žensko in žnjo otroke; to podpira, njej pa ne da skoro ničesar, tako da mora z otroci vred dobesedno stradati. Doma ga ni skoro nikdar; vedno sedi v čajnieah ali pa pri svoji ljubimki: Morala bi se Že davno ločiti, ostala pa sta kljub temu še vedno skupaj in to iz navade, čeprav se sovražita. Mož ne reče ničesar. Stvar je gotova; ločitev zakona izvedena.
Za tema dvema pridrvi v urad gospa srednjih let, oblečena v krz no in debelo našminkana in napu drana. — '"Poslušajte, prosim"', — prične, — "moj mož hoče inozemstvo, jaz pa tu- grem žnjim. Ostati hočem v Moskvi. Tu je moja hiša. tu so moji rojaki in znan ei; nikjer drugje na svetu ne bi mogla živeti. Moskva je zame vse in sedaj naenkrat — ta pot!" — "Potem se ločitev izvede. Pridita sem s svojim možem in prinesita s seboj dokumente!"
"Midva se ločiva radi več razlogov". — pričenja mirno drugi par. Mož je mislil, da ima žena veliko doto, dočim nima ničesar. Ona je nasprotno mislila, da bo po poroki ž njim lahko brezskrbno živela, uvidela pa je. da razpolaga z malo svoto denarja. Delati mora, to ji ne ugoja.
Naenkrat se začuje iz čakalnice razburljivo vpitje. Neka ženska je padla v nezavest. Moški poska-čejo s svojih sedežev, čuje se lo-putanje vrat. sluge tekajo. "Vode. vode, neki ženski je slabo!" Počasi se zave in prične jadikovati: "Ločena sem. pa imam otroke. Kaj naj napravim? On me je zapustil, ima drugo!"
No. kaj je sedaj ? Vstopi smejoč se mla dpar. To je gotovo dvojica zaljubljenih. Zmotila sta so menda in prihajat v nepravi u-rad ? Ona mu nekaj časa šepeče v uho, on ji odgovarja z nasmehom. In vendar tudi ta dva nista zadovoljna, tudi ta dva se hočeta ločiti, čeprav si a poročena komaj par mesecev. Vesela sta in lahkomiselna in ne moreta razumeti, kako je mogoče, da jemljejo nekateri ločitev zakona tako tragično. To je, evo. vesela ločitev zakona. aTkrh ni veliko. Čez eden. dva tedna se bosta morda zopet zaželela in potem bosta odšla znova na poročni komisarijat, da jima izstavi novo ženitovanjsko pogodbo...
S tako neresno lahkoto se danes vrše ločitve zakona po ruskih sovjetskih matričnih uradih...
Doživljaji Eleonore Duše.
V Italiji sta M liso lin i in kralj imenovala Gabrijela. D'Annunzio italijanskim princem. V Ameriki pa je zlomila Eleonora Duše molk skoro pet in dvajset let. Ta legendarna igralka se je tekom svoje dolge karijere udala čudnemu molku in osiMiiljenju in splošno je znano, da je ni mogel izprašati ni-ii eden časnikarski poročevalec. Koncčno pa je vendar izpregovo-rila ter sama stavila takoj neizbežno vprašanje:
—	Poznam vaše misl!( ,— D' Annunzio. — je rekla, z izrazom resignacije na svojem bledem, nežnem obrazu.
Nato je pričela pripovedovati o svojih čustvih napram pesniku, s katerim je približno pred četrt sto !el jem doživela roman, ki je obrnil nase pozornost celega sveta. Povzročil ji je sramoto, ki je obrnila proti njemu celo lahkoživo in tolerantno Italijo. Duše je pretrpela neizmerne bolečine ter postala splošno znano kot nekako "mater dolorosa ".
—	Nisem govorila v vseli teh dolgih letih. — je rekla. — Svojo /.alost sem skrivala. Nikdar pa ni-
nn imela nobenega trpkega ob-'ulka proti D'Annunziju. Ljubezen je vredna svoje cene. Najina 'jubezen je bila sijajna, vzvišena. Mogoče občutimo obžalovanje radi ljubezni. Cela stvar je končana, a ostali so spomini. Jaz in D'Annunzio sva še vedno spojena z duševnimi vezmi. Zame je še vedno vzvišeni mojster, plamen talenta in duhovnik lepote.
Ljubezen, ki je spojila hlavno tragedijo s pesnikom, je ponesla slednjega na višek slave.
Bila je takrat v svojih zrelih letih, na višku svojog«, slovesa. Že dvajset let poprej je bila slavna. Edinole Sarah Bernhardt je mogla tekmovali žnjo na polju gledališke umetnosti.
Sestala se je z D'Aununzijem, ki je bil par let mlajši od nje. Kadi svoje mladosti ni še dosegel šin svojih zmožnosti in slovesa. Duše _ie videla v njem enega prvih literarnih mojstrov takratnih dni in z vso unrmo se je lotila dela, da ga dvigne do najvišjih višin.
Do takrat ni pisal D'Annuzio gledaliških iger. Ona ga je opozorila na dramo. Pod njenim upli-vom je spisal par svojih najboljših komadov za oder. — La Giocon-do. Citta Morta in Francesea da Rimini. Duša je vprizorila njegove dramatične pesnitve z vsemi viri. ki jih jo imela na razpolago ter dosegla velikanski uspeh. Nastopala je sama ter razširila po ee-b-rn svetu slavo D'Aiinunzijeva i-nipiia. Te dramatične pesnitve so bile težke in bizarne. Dosegle so velik umetniški uspeh, a občinstvo Iqot tako jih ni ljubilo. Duša je izgubila dosti denarja pri vprizorit-vi teh iger, a se ni brigala za izdatke ter predstavljala te igre z n eumorn o odi oč n ost j o.
Vse kaže. da je D'Annunzio vračal njeno ljubezen, a že takoj v pričetku romance jo je pričel mučiti z različnimi sUlanui, ki so pozneje obrnile nase pozornost celega sveta. Njegovo obnašanje so smatrali ljudje splošno za velik zločin, za nekak diabolizem. Kljub temu pa je mogoče videti v tem obnašanju delovanje impulzov in motivov, katero lahko opazimo tudi pri ljudeh, ki niso tako življenja polni kot je bil on.
Ust rajno in dosledno je bil nezvest Duši. Ženske, ki so prišle v stik žnjim, ga opisujejo kot izvan-redno mičnega, čeprav je grd kot sam greli. Duša je sprejela njegova laskanja in njegov namazani jezik za pristno robo, a on ni prav nič skrival pred njo svojih doživljajev z drugimi žpnskami ter se celo še postavljal žnjimi. Smatral se je za človeka in pol. kateremu je vse dovoljeno in ki ne prizna nikakih moralnih vezi in meja.
Nato pa je objavil svoj roman
II Fuoco" (Plamen), v katerem je razkril svoje najbolj intimne odnošaje z veliko tragedinjo. ' Užaljena v dno svojega srca. se je Duša umaknili in s tem je bila končana njega romanca z i t al i j an-im "princem".
HLAS NARODA. 2. MAJA 1924
Dozdevne pošasti veliki!) ameriški!) gozdov.
Poroča Talcott Powell.
I
Ameriški drvar all "lumberjack" prijwveduje povesti iu Lz-mišljotine, ki bodo postale nekega due prava mitologija naroda. V severnem gozdnem pasu, ki sega od Maine pa do Orcgona, je obilo takih pripovedk in tradicij, ki čakajo le na kakega domačega Homerja, da jih izpremeui v velik narodni epos.
Številni čudni značaji in čudne stvaritve, ki nastopajo v teh pripovedkah, so tako stare, da je nemogoče določiti njih izvor. Postale so znane vsepovsod, kjer sekajo in žagajo les.
Kot stari nomadi davnih časov, ki so se selili z ene doline v Evropi v drugo, so tudi takozvani "lumberjacki" pravcati nomad je. Pred i>et in dvajsetimi leti so bili splošno znana prikazen v številnih iztočnih mestih. Večina teh 4'lumberjaekov7' pa se je preselila proti zapadu in sedaj jih mu ramo iskati v Montani ali v pa-cifLčnih državah. Svoje povesti pripovedujejo v kratkih odmorih med dolgimi urami napornega dela, ki zahteva moč vsake posamezne mišice.
Ti ljudje so ponavadi kaj pri-prosti in njih pripovedke zvene fantastično in obenem tudi.otročje. Vsi značaji v teh pripovedkah so herojskega obsega in njih lastnosti so bolj čudne kol lastnosti Minotavra. Pogosto so naravnost smešne, a kljub temu predstavljajo mulo poznan element v ta kozvani folkoristiki dežele.
Člani gozdarskega urada Združenih držav so se že <*! nekdaj zanimati za ta čudna praznoverja, ki so doma v gozdovih severoza-pada. William T. Cox, državni gozdar iz Minnesote je pričel že v svojih mladih letih zbirati tozadevni inaterijal iu S. Kellogg, prejšni zvezni gozdar, ki pozna sleherni kotiček v gozdovih seve-ro-z&pada, je zbral številne pri-]>ovedike tekom svojih uradnih potovanj.
Najbolj znana med čudnimi živahni ki žive baje v gozdu, je neke vrste mačka, katero imenujejo "splinter cat". Ta mačka živi baje le tam. kjer je dost^ rakunov in divjih čebel, kajti to je edina jed na programu te živali.
Ta mačka se pokaže baje le ponoči ali tekom viharnega vreme na, kadar piha močan veter.
Ta mačka pa ni edino bitje, ka tero je ustvarila domišljija "lum-berjacka". Slednji izjavljajo, da so več kot enkrat videli čudno bitje, s telesom, slienim vidu. a brez sklepov v nogah. Ta žival ima baje dolg rilec ter se ue more pasti. Preživlja se z listi, kateri trga z dreves.
Ta žival je baje popolnoma ue dolžna ter ne stori nikomur ničesar zalega. Ponoči se v leže ali pa se nasloni na drevo ali skali« ter počiva. Drvarji pravijo, da ne more ta žival več vstati, če en krat pade. Zadnja teli živali jc bila baje ustreljena ob Turtle River v Minnesoti ter je tehtala nekako 1800 funtov.
Nadaljna zver. o kateri prrj>o vedujejo 4Iumberj;u'ki' ima jwirk-Ije jelena ter sprednji del života kot medved. Ljudem se zna baje izogniti na rafiniran način, a sem pa tam so jo vendar videli. Vsaj tako trdi ustno izročilo.
Te živali pa niso edine, o ka terih pripoveduje ustno izročib gozdov na severo-zapadu. Jc še več drugih, ki so v večji ali manjši meri izmišljotine ter stvaritve živahne domišljije ljudi ki preži-ve skoro celo svoje življenje sre di gozdov, v tišini in osamljenosti.
V znanstvenem oziru ni nobeno teh čudnih bitij potrjeno in nikdar se ni našlo nikakega trupla, ki bi dokazalo trditve "lum-berjaekov". V tem slučaju imamo opravka s psihologijo mas ter tr&dieijo, ki se trdovratno vzdrži, kljub vsem nasprotnim zago-to * ';lo m zna ust venikov.
"Lumberjack" bo ostal, kot doeedaj še nadalje prepričan, da U Živali dejanski obstajajo in za sunt so vsa pripovedovanja v na-

Skrivnostne bolezni.
Popuščanje spomina sicer ni šteti med bolezni, vendar je eden na-bolj čudnih pojavov, ki se pojavljajo pri človeku. — Slučaj italijanskega delavca.
Popuščanje spornima povzročajo razne bolezni, od katerih je najbolj znana amnezija. Ta nastopa navadno vsled utrujenosti spomina. Nemalo velikih in slavnih mož zapade amneziji. Pripoveduje se na pr.. da je znameniti rastlino-slovec L. in ne na svoj<a stara le,ta čital svoja la.stna dela. ter pri tem vzdihnil: "Ah. kako krasno! Ko bi mogel tudi jaz napisati kaj sličnega!*' — Podobno se je izrazil tudi Newton, ko je v starosti pregledoval svoje matematične formule. "Waiter Scot t, sloviti angleški romanopisec, je par let pred smrtjo slišal prenašati odlomek neke svoje psini. K-o je bila recitacija končana, se ji- obrnil na sosede v občin>1 vn z vprašanjem : "Kdo neki je to spesnil?" Navzoči ljudje so se seveda začudeno spogledali in so komaj pozneje i>ogod ili vzrok pisateljevega vprašanja.
V svojem znanem delu "Bolezni spomina" pripoveduje Ribot o nenavadnih slučajih, ki jih je doživel v svoji praksi. Nekemu uradniku je v pisarni nenadoma prišli na um. da bi šel v gostilno. Sel je. in vprašal po svojem obedu. A kako se je začudil, ko so mu povedali, da je obedoval pre.I pičlo uro in da je obed tudi že plačal. Dalje navaja primer nekega dekleta, ki je zbolela na le-targiji. Spanje je 1 rajalo cela dva meseca. Ko se je dekle prebudilo, ni poznalo več svojcev. Moralo se je zopet učiti govorice in pisanja ter sploh vsega kakor majhen otrok. V začetku je šlo zelo težko, sčasoma pa se .je vse uredilo in dekle je zopet prišla na "zeleno vejo".
Neki talijamski dclavec jc živel deset let na Angleškem. Nekega dne je zgrmel z ogrodjem na tla ter si pri tem pretresel možgane. Spravili so ga domov, kjer se je zopet začel učiti materinega jezika. Ko so mu pozneje povedali, d.a se je težko poškodval. v An« iiji. se je ljudean smejal rekoč, da ni bil nikoli na
Predsednik ne bo več stiskal rok.
Poroča K. Dayton.
Življenje v Beli hiši v Wasliing-tonu ni tako lahko kot si morda marfcik lo predstavlja Nekoč1, V prej !nili lepih časih, je človek domneval, da mora biti skrajno zanimivo stanovati ter gospodari-t v Beli hiši. a življenje predsednikov Združenih držav je postalo v zadnjem času vse preje kot zabava.
Ainerikanci so čudni ljudje. Angleži naprimer se zadovolje s kraljem, ki se sempatam pokaže v javnosti, razkrije kak spomenik ter se prijateno nasipeje ljudski množici, ki se je zbrala na licu mesta. Amerikanci pa hočejo predsednika, ki stisne roke vsakemu in tudi marsikateremu, ki je celo pripravljen plačati za to. Dve uri in pol. po šest dni na teden. je bila dosedaj navada ameriških predsednikov stiskati ljudem roke in ii ljudje so bili razvejem v n aisled iye <;kitpu,ne: — ljudje, ki so hoteli videti predsednika v kaki privatni zadevi; ljudje. ki so ga obiskali izključno 1 ■ raditega, ker je to "nobel". Lahko si prdestavljamo trpljenje ubogega moža., ki je moral stiskati roke tako številnih ljudi ter vsakemu privoščiti prijazno besedo.
Sedaj pa jc bila ta navada, starodavna sicer, a trdno ukoreninjena, odpravljena, vsaj v večjem obsegu. a kljub temu mora predsednik še vedno stisniti roko marsikaterega človeka, katerega ni nikdar videl v svojem življenju ter ga najbrž tudi več ne bo.
NOVA PREDSEDNICA "HČERK REVOLUCIJE'
Filmske zvezde hitro oblede.
Zvezde na kinematografskem obzorju! — Bolje bi bilo primerjati jih z meteorji, kajti njih nenadnemu pojavu in blesku, sledi kaj hitro zaton in pozabi jen je. Nad zvezde filmskega obzorja pozabi sodobni svet, kakorhitro ne na-\n«.lešekm'|st°P^° veG pred kamer0- Delova-Malo pred smrtjo pa se j"- zgodil e p*skih igralcev je sorazmer-velik preobrat, začel je govoriti ,no kratko. V najboljšem slu-
perfektno angleški, katere je za	& se lie pripete 'neSrei^
I vaj set let popolnoma pozabil. (konflikt s postavo ali izgube na-So pa tudi zelo žalostni slučaji jklonjenosti občinstva, se leskece amnezije. Neka mlada mati je ob j^ska zvezda na obzorju le se-porodu prvega otroka padla v dem ah osem let 111 zvezda> kl se globoko nezavest. Pozabila je pc- |vzdrži v Vlšmi desct let' sPada ze pol noma na to. da je poročena in med redke Prazni. Predstavi t elji
ulog starih možkih in žensk se
da je rodila. Nikakor se ni mo gla sprijazniti z mislijo, da je o-
vzdrže seveda nekoliko dalje, a
možena in je venomer trdila, aa,mladostne ulo-e' uloSe' ljubimcev
jo mož drži pri sebi * pomočjo skrivnostnih sil, katerim je zapadla njena šibka natura. Šele po dolgih letih, ko je zbolela vdru-gič, je prišla k sebi kot bi se pr*-rodila. Zavedla se je zopet svoje preteklosti in postala srečna kakor da so se ji odprla nebesa.
Letalska parada v Le Bourgetu.
Francoska vlada je priredila tedni na čast rumuuski kraljevski dvojici na pariškem letališču Le Bourgetu v navzočnosti predsednika republike Milleranda, številnih poslanikov in generalov veličastno letalsko parado. Angažiranih je bilo nad loO letal, med njimi 60 velikanskih metalcev bomb slovitega' 11. letalskega polka iz Mctza. Po ogledu posameznih letal je dal general Dumeslin ukaz za pričetek manevra. Vreme je bilo oblačno in se jc od časa do časa vlila celo ploha. Kljub temu so bije izvedene vse evolucije z a^eliko preciznostjo. Najprej so se dvignili metalci bomb. njim pa so sledili l>ojni letalci. Med oglušujočim ropotanjem motorjev se je pomikalo združeno letalsko brodov-je v vzhodni smeri in <se že čez pol ure vrnilo v najlepšem redu na letališče. Med tem časom pa sta zabavala glasovita letalca Fronval in Haeglen gledalce s svojimi akrobaskimi vajami v zraku. Tik prod končanjem letalske parade je zračni kurir prinesel romunskem ukralju hp po« t o iz Bukarešte.
in junakinj, zahtevajo vedno nov materija!.
Falmska karijera "zvezd" je krajša kot pa karijera na odru in sicer iz različnih vzrokov. V prvi vrsti se lahko skrije na pravem odru s šminko in drugimi kozmetičnimi sredstvi resnično starost dosti lažje kol pa pred kamero. In tudi če ta sredstva nič več ue zadostujejo, ostanejo še vedno gotove osebne lastnosti, ki ohranijo igralcu ali igralki naklonjenost občinstva. Te lastnosti so glas, zmožnosti in magnetični element, ki je skrivnost uspeha igralcev in igralk na pravem odru. Igralec jc lahko star, siv ali celo debel, lahko je tudi suh in zguban, a se še vedno lahko di*ži na višini s svojim ženijem. Taki gralci in igraike so bili Irving. Booth. Ellen Terry. Sarah Bernhardt, Eleonora Duse in številni drugi.
Pred kamero pa bi ne mogli i-grati ti veterani mladostnih ulog, temveč le uloge starcev in stark Kamera zahteva mladost za mla dostne uloge, kajti pred kamero ni nikakili olepševalnih sredstev.
Iz tega razloga je življenska doba zvezd na kinematografskem ob zor ju sorafemerno kratka. 1 ker naglo izgube jsvoj blesk ter so kmalu nato popolnoma pozabljene
■1 UflT.il MABAnt'
rsOJi iUw
Zadnja pot Huga StinnesaJ Čudotvoren zdravnik,
j Zemski ostanki nemškega indu-( strijalca Stiunesa so nastopili zad-jnjo pot 14. aprila iz vile Dunlop | v Grunevaldu v krematorij v "Wil-j mersdorfu. Pogrebni obred se je ! vršil brez črnine, kajti Stinnes je j pred svojo smrtjo izr/a-zil željo, j na j bi te barve ne bilo o priliki j sežiganja njegovega trupla. !V>-i stori v vili Dunlop in krematori-ju so bili oviti v rdeče, sinje iu i belo sukno. Pogreb se je začel r i ženitovanjsko koračnico }/. "l.o-jhengrina". Sledili so korali in ;_ro-jvori. Nato so naložili krsto na t >-j vorni avtomobil, ki je Stinnesovc ] ostanke zapeljal v Wilinersdor? ' Pred krematorijem so se nabral-, i ogromne množice ljudstva, kate . re je policija le s težavo zadrže-I vala. da niso prodrle v zgradbo ; Krematorij je bil obit s prepro-j gami istih barv kakor vrla Dnu j lop. lic >to z venci so bili prostor-j okrašeni z belimi in rdečkastimi ; bori en zija m i, katere so lo-ipeljal Znana organizacija "Hčerke Ameriške Revolucijo" jo dobila novo'1,a štiridesetih vozeh. Ki-sto s,, >. predsednico v osebi Mrs. Anthony Wayne Cook. Njeni pri-' "vtrnnobiln dvignili kapitani Si in bočnici sta Miss Marion Grimes (na levi) in Miss Eugenia nesovr *rgoviu.«vke mornaric- t--Lejeune (na desni). j jo položili med hortonzije in spo -------—j minčiee. S cvetjem zasuta krsta si

i iiiwi ii aEgsE^g-g a
(»•YU6HT KCVtTONt VIKWjCO. MEW TOU
Pot iz Berna v Moskvo.
stopa. Po mnenju strokovnajkov jc
j je pogrexnila v peč. Nato je za
j donela Beethovnova "Eroica" !■
■ meti kratkim govorom pastorja j
, , jobiel Stinnesovo truplo oireui. P<-gospotlar-kih . - .	i ne!
sviearsko na.-i *	. w
.	,	, „ ' so ga v dragoeeni zari.
rodno gospo<larsi vo m državno j
gospodarstvo prešibko, da bi pre-| velo nase riziko. s katerim je zve-' zano udejstvovanje tujega kapitala v Rusiji, morda še za neka j j let. Toda kljub pomanjkanju "mi-; s!i na profit ", o katerem često gn-| vore švicarski, kakor tudi drugi komunisti, ki zagovarjajo zbliža
so dobili sorodniki. Shranili
i Reforma ženitnega prava v Čeho
slovaški.
V švicarskem narodnem svetu jc nedavno vložil socijalistični poslanec Iluiber interpelacijo, ki zahteva obnovitev diplomatičnih in trgovskih odnošajev s sovjetsko Rusijo. O tem je švicarski narodni svet razpravljal že pred d verni leti in Švica je tedaj zavzela tedanjemu času primerno stališče.
Tudi takrat je vložil isti ltu-ber si Leno interpelacijo. Razprava
o njej se je vršila v razdobju med j nje z Rusijo, se v nekaterih Švi-. 2av],-ailske„a genovsko in haaško konferenco. | carskih krogih razpravlja o P°-||S1j k ^ torej v času. ko je obstojala ve-j trebi odstranitve stagnacije, ki je
lika vrjetnost, da bodo evropske natopila v medsebojnih odnosa-, _ doživlj(fl?ske skn sfl obdl države nastopale v vprašanju sti- Jih- Merodajno za te kroge je. da | ^^^^ .rvf!(tanc isti Zakon s,
mora skleniti cerkveno ali eivil-
Cch(ish)varško justično ministrstvo ji- te dni odobrilo načrt no vega ženitnji*>ga zakona, ki zikit-' no izpreminja določbe starega dr-zakonika iz lela i je kakor v naših krajih tudi na Češkem še v veljavi. Zna-
kov s sovjetsko Rusijo solidarno. Sicer se je že tedaj približala Rusiji Nemčija, s sklenitvijo rapall-slce |>ogodbe in spoznati jc bilo taktiko ruskih državnih voditeljev. ki so skušali dobiti največje koristi po geslu "divide et impe-ra". Nemogoče pa je bilo predvideti tako atomizaeijo metlnarotlne solidarnosti. Id se je pokazala a
postaja to vprašanje z vrmjeva-njem Rusije v državno skupnost abnormalno. Švici
t no. zakon snie]^> skleniti moški 7. je s tem one-:,,.,	,	.
, , „	"	. 'IS. a ženska z lb letom. Ako st
inogocena udeležba na razvoju, km	, • • > •
... . ,	proglasitAi mrtvim enega so-
le ze pred vojno omogoen obstoji	. .	,
w . .	. ! proga sklene novi zakon m se ka
marsikateremu svicarskemu dr- .	,	. . .
.. . v . ...	... sneje uirotovi. da ie doticm so
zavljaniu. \ švicarskih trgovskm;	w " . ,.
.' ' ...... ., *.	, ! !>rOEr se pri zivlienpi. ostane ve-
ni industrijskih krogih sicer zelo	' . , n . , „
. . .„ , _ .	v iljaven drugi zakon, ker ie bd pr-
nesimisticno gledajo na uspešno, .	, .	,
' .	.	.	. vi radi sklenitve drugega zakona
udejstvovamie ruske trgovinske	.
pravomoeno razveden. Tudi ste
vsej luči posebno v zadnjih mese misije v Moskvi, vendar pa pri-,^ zako^kih za(lr?kov je cih. Po MacDonaklu in Mussoli- j znavajo. da bi \-rsila taka misija! niju ubrana pot. na kateri jima j
osmi
hvaležno nalosro že s tem. da bi
tek novega zakona znatno skrčil. ! V koliko bodo te reforme uspeš-
sledijo še druge države, je spra-1 kontrolirala razne vesti, ki često j ^ ^ ^ ^ ^^ ^ ^ vila Švico v docela nov položaj..' povzročajo v svicarskL javnosti o-1
„ , - - - - .	i citek viaui. ua se
Ta položaj pa je za bvico iz raz-;	. ^ ^^
ili	kom nI ic ioi n
gospodarskega pomena.
nih vzrokov posebno kompliciran in kočljiv. Ni treba posebej na-glasiti velike koristi, ki bi jih imele posebno male države od enotne fronte napram Rusiji. Tega se gotovo zavedajo tudi države Male antante, ki so vsoj rlo-sedaj nastopale v tem vprašanju, solidarno. Siser pa je njegovo, ko liko časa more ta solidarnost trajati. ako pomislimo na razdor med Rusijo in Romunijo. Male države namreč ne morejo vreči pri pogajanjih z Rusijo na tehtnico
e ne briga za Rule o en line nt ne ga
sa.
Kakor razvidno, so torej Švicarji vse drugačni motrilci razmer
601etr»ica hrvatske pisateljice.
rI e dni je piaznovala 601etiuco in previdni prisvoji odločitvi. Iz j svojega rojstva hrvatska pi-ate-te-a sledi, da je pot od Berna do|1j;,*a	Truhelka. pisziteljica
Moskve še precej dolga.	| razUčudi spisov za mladino m av-
__(t"vka romana "Vojača ki slika
I življenje v bosainaki prošlosti. S
. _ , , _	^	. hiie.iniiiu delom jc pred trideseti-
Princ. Roland Bonaparte umrl. i , .	, , ,
lin leti opozorila nase hrvatsk
pi-
Pa riško časopisje poroča. d;i se !>o vi-šila v kratkem v Amiensu sodna razprava proti čudotvornc-mu zdravniku Beno4i, ki si je pridobil v Franciji sloves odličnega zdravnika. Benoit je pričel svojo karijero kot pekovski pomjičnik, a nato kot trgovski pomočnik. Citati in pisati je znal le za >ilo. \ ondar je kmalu postal čudotvoren zdravnik, ki ga je visoko cenila vsa prostrana okolica v Amiensu. Ko sc je ta zdravnik baš udejstvoval z vso paro in zaslužil vsak dan ogivmne sv.»te, i)a se je vmešal v njegovo službo gvra v osebi čuvarja pravice in resnice in pričel mešati njegove račune. Prišla sta k njemu dva po lic is ka uradnika in pregledala njegove laboratorije. Le - težavo sta mogla to storiti, kajti bilo je treba mnogo truda, da sta razguala ogromno množico ljud". ki je čakala, da pride na vrsfo pri ordinaciji. Način zdravljenja tega čudotv«»rnega zdravnika je ol.>to;-al v tem. tla je mešal ra/.n-i zeli.šea in nilel suhe koreurue. Ko so oblasti to razglasile, je seveda takoj zaičmiiela s^avo tega nia "a. Z a predstoječo razpravo \b;-la velik interes. Zagovornik lie "!o;ta naglasa, da bo prfvedel k razpravi < koli KK) invalidov, katere je obtoženec ozdravil in k: bodo pričali njemu v prid in pr->-ti obtožnici državnega pravdnika.
Moderna legenda.
\* Bii'!kmi>ešti pripovedujejo sledečo legendo:
V katedrali se je vršila svečana služba božja na čast prihodnjemu Veličanstvu. Cerkev je bila polna vernikov. Pred oltarjem je klečal in pobožno molil bivši madžarski domobranski minister feki-maršal Samuel Ha za v. sin židovskih roditeljev. Naenkrat j" pridrvela v cerkev tolpa fašistov in vpila : Ven z Židi! Kakod bi trenil. je bila cerkev napol prazna, llazav je molil daije. Cez par minut so zopet pridrveli fašisti in vpili: Ven > krščenimi Židi! Zadnji verniki >o zapustili eerke\. llazav je še vetlno klečal pred oltarjem in molil, in zopet so prišli fašisti ter vpili na vse grio: Vsak. ki ima za očeta Žida. ali za mater Židinjo, mora ven! Na te besede je zapustil Kristus svoj križ, se približal Ilazayu in nm za šepetal v uho: Samuel, pojili! Čas je. da greva tudi midva!
Voronov se želi pomladiti.
Čudno bi bilo, ko bi tega ne storil, ko ne bi hotel na svojem lastnem telesu izkoristili svojega izuma ! Voronov jc star danes (>0
V Parizu je umrl pred kratkim! princ Roland Bonaparte, vnuk Lu-
i-aMjske kroge. Pozneje se je go- jfC Svojo željo po pomladitvi je
-pa Truhelka posvetila ml idili- j »zrnati na
ki konferenci zdrav
:ce;nu slovstvu, v katerem prid- uikov. katerim je razložil svoj p ciena Bonaparte, brata Napoleo-' di.lu-f, danes	imlajevalni sistem,
na I. in sin princa Piera Bonapar- -
političnih uteži, s katerimi razpo- .Pl.illc Rohaid se s l>l>litiko SI>olh
ni bavil. a.mjKik je živel le zna no-
Iagajo velesile. Tudi gospodarsko
prihajajo za Rusijo vpo«tev še- st_ in S(? ,1)avU psebno z ctnfj le v drugi vrsti. Odškodnmskega „v^kim['študijami. Poročen je s vprašanja velesil ne more Rusija h-erko /Jlano„a Blanca, velikega kratkomaloi gnorirati, toda njeno , . .	. •	. - 1
stališče napram državam drugega reda je zelo problematično. Švica mora biti torej po mnenju švicarskih politikov previdna. Nevarnost njene izolacije pa ne leži sao v ruskem zbližan ju drugih držav, masrveč tudi v dogodkih, ki so se odigrali pred enim letom
PADEREWSKI ŽALUJE.
bogataša, ki mu je prinesla v hišo ogromno premoženje. Princ Roland je bil predsednik geografske družbe v Parizu, član instituta. in je spisal veliko število zemljepisnih ju etnografskih knjig, ki so bile večinoma sad njegovih raziskovalnih stnovanj.
Njegova hčerka Marija je po-m povzročili prelom .švi^rsko-ru-. Wf;na s princem Jurijem „rSkim,
skih od noša e.) v.	1 stricem pravkrar odstavljenega
Vsem je še v spominu umor ru-	kraija Jurija II.
skega zastopnika Votorovskega. j Pokojuik je bn star 66 ]et. V Rusiji je završal val ogorčenja
in v Bern so bile poslane protestne note. Ruski državniki so napovedali Švici gospodarski bojkot, zanje Švica "ne obstoja". Taka je bila končno sodba ruskih državnikov nad švicarskim narodom za zločin, ki sta ga izvršila dva lia-sprotnoka ruskega boljševizma. S tem so zašli rusko-švicarski od-nošaji v slepo ulico.
"Neob&toj" Švice za Rusijo za-enkrat še ni škodoval Švici. Skep-3a, v katero so. gledali švicarski poslovni krogi pred par leti na iafflede na dobiček, ki bi ga ime-
Zemeljski usad prevrg-el vlak.
Na progi Maureca-Verga v Špa-» ni j i je- zemeljski usad prevrgel tovorni vlak. Lokomotivo in tri vozove je usad zdrobil, devet vozov pa je vrgel s tira. Ker je vlak pri vozil ravno čez most nad reko Obregat, so vozovi obviseli dvajset metrov visoko nad reko. Več železničarjev je bilo težko ranjenih. "V monachilskem okolišu se usadi ponavljajo vedno fz-nova. Razpočil se je med dragim
tudi visok grič po sredi in «e- imeti od trgovskih zvez, še - vedno ob- da zemlja sedaj na obe tftraai.


,•*: i ■ ;.U J fi
' Ti. ,
Ko je bila vzeta ta slika, je bil znani poljski virtuoz Paderewski še srečen človek. Njegov kitajski psiček, ki ga drži njegova žena v naročju, je bil namreč še živ. Pred par tedni mu je pa odbila zadnja ura., Paderewski je poklical na pomoe najslavnejše zdravnike, preklical je par svojih koncertov, toda psičku ni bilo mcyto2erešiti žfvljen ja.' Fant, t ki > gapeatuje Paderewski, je Jackie Coogan, znani ameriški kinematografski igralec.
. ■	-. V • • • . •	.	- '
s-s.,-* -	- ; . .., - -
OB AS NAHODA, 2. MAJA 1024

1 ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
c
(Foreign L*nfuas* Information I« t1—. — Ju*o«1at Bnraaa.)
KAJA CIGARET IN TOBAKOREJA.
V?dno ves cigaret se kadi v 7dniženih Drx,i\:rh in iuozcm ;tvo povprašuje č: n dalji več po aine-l Tkem eigarrtnet.i tolaku. Ta u-kolšeina m« o'.:b *er vpliv na vr-f.tc tobaka f;i s« sadi v Združenih J-i/avah SI: 'p*.i nasadi cigaretnega tobaka »avzemali so lani j 169.000 akt zemlje in letos še nekoliko ve-'.
Pridelek tobaka za cigare je bil razmeroma nizek tekom zadnjih let. Dasi cena za tobak za cigare je najvišja od I. 1920. vendar pridelovanje v New Kngland in "Wisconsin ni bilo obilno. V Floridi hočejo mesto t oblika za cigare sadi-tiu onega za cigarete.
( I^voz tobačnega Ustja v '"ino-(mestvu je od 1. 1910 naprej znašal 30 do 50 in še več odstotkov letnega pridelka. Od 1. 19ž9 pa J je izvoz tcb.lka stalno pojemal do 1. julija 192:1. Od tedaj naprej pa je količina izvoženega tobaka |začela rasti, tako da se je v sle-jdečih sedmih mesecih izvozilo za milijonov funtov več tobaka kot v eneki dobi prejšnega leta. Ako bo ta stopnja izvoza nadaljevala, se bo v tekočem fiskalnem .letu izvozilo več tobaka v inozem stvo kot kedaj poprej, izvzemši !• ■eno leto.
PREVEČ NESREČ V PREMOGOVNIKIH.
Z bolj .primernim varnostnim prelomljene. Vsled ameriškega si-'|nad*iiaii>>m s strani premogov- sloma izkopovanja morda tretina niških družb in z večjo pažnjo s premoga ostane neizkopiiua in ska-strani premogarjev bi sc dala od- la provzročuje veliko manj sitno-praviti morda polovica vseh nezgo sti in dela kot v Evropi. Radi to-in smrti, ki sc vsako loto dogaja- ga več ljudi v šihti jc zaposlenih jo v ameriških premogovnikih. Po z resničnim izkopavanjem ;?remo-mnrnju statističarja Adams od fe- ga, kar omogočuje večjo povpre-d era I nega rudniška urada bi bilo eno produkcijo za vsakega premo-troba, da družbe najamejo več nad garja. K tej prispeva tudi okolšci-zorovalnih vslužbcncev. ki naj pa- na, da se tukaj vsled bolj ugod-zijo na to, da se preprečijo vse nih razmer rabijo večji vozovi za preprečijive nezgode, zlasti one, _ odvafžanja premoga iz jame in ki izvirajo vsled prevažanja pre- s« rabi več strojev v premogovni-inoga v jami in vsled usutja stro- Škem delu.
pa in premoga. Znižanje nezgod bij	pa jc vendarle, da t-kaj-
več kot odvagalo večji strošek za šnje nezgode ubijajo ra/.mprom&
plačo teh nadzornikov.
Splošno je znano, da v ameriških premogovnikih utfijajo nezgode več ljudi v razmerju k številu zaposlenih ljudi kot v katerikoli izmed poglavitnih evropskih dežel. Na drugi strani je res, »la je manj ljudi ubitih v Ameriki v razmerju h količini izkopanega premoga kot katerikoli drugi deželi.
Podatki kažejo, da tekom let 19n; - 20 je 100 miljouov ton izkopanega premoga zahtevala v Združenih Državah povprečno 386 človeških žrtev, na Angleškem 452,
v; č ljudi kot kje drugje Nezgode, kr-terih posledica jo smrt ali poškodba premogarjev, so se vedno dogajale v premogovnikih in bržkone so no bodo dale nikdar popolnoma odpraviti. Ali naloga vseh poklicanih činitoljev je. da s ■ ste \ ilo nezgod drži na najnižje mogoči stopnjič
Treba kombinirati — pravi fe-deialni rudniški urad -- stopnjo r.meriške produkcije z bolj pri-n ornim varnostnim nadziran jem, kakršno vobče prevladuje v evrop-k!l: premogovnikih. N; n i kak eg n
dvoma, da, ako bodo premogovni-na Francoskem 6i>0. v Belgiji 801, Skc družbe posvečale večjo pozorni na Pruskem 1185. To pomenja ' t varnostnfMmi nad,iraKljll Y
h " da I.....dini amenikl PremogarL .>dzemiiu in ttko botlo t>r,„r£r.ir.
izkopava več premoga kot premo-];; sami bolj paziH na val.li0stm
pravila, ter ob prisrčnem sodelovanju družb in ]?remogar:e-." s 5ode-
Na očetu veletokov.
Spisal John Halberton.
Tovariša iz Carmija'' jc bilo Deset minut tostrau ozuačece-
liue,
gim čolnom! Tukaj zapravljamo odvračala pozornost od slovosnc-ogromno dragocenega časa. Kaj ga opravila, pred katerim stojimo, je, Mister Bell?"	Zato mi povejte: So li oba lopova
"Mrtva — oba!" je zaklieal kdaj prijeli? častnik, ko se je čoln približal1 "Nikoli," jc od v-nil sodnik
,	------- -	parniku.	'Šerif ju je zasledoval it. povsod
ky sta ga, nosiUa po vsem ga mestar je bilo celo potnikom, kil "Oba?" Torej, gospe in gospod- oglašal, toda ni čul nikoli nič od' dolgem Mississipiju. Vsi drugi so se gnetli na kajutn-m krovu, je," se je obrnil kapitan do nepo- njuju. Pst! — pred grobom sva."j ladjarji so imel vsak svoje ime, jasno, da je »komora obležala tik sredno pod njim zbranih potnikov. Potniki, častniki in moštvo soj tovarišev iz Carmija pa feiikdar tam. kjer je prej stala, kajii za-,4iče to ni prav nesrečna smola? stali okoli odprteg: groba. Kapi-) imenovali individuelno — ostala pazili so črto sumljivih ko-njočih Oba tovariša iz Carmija sem iz- tan je odkril obraza mrtvih; sod-sta vedno kolektiven pojem. sc valov, ki so se raztezali počez gubil! Saj se ne smem pokazati nik se je odkril in začel:
Nobenemu parniškemu kapita- preko vozne vode.	v Orleansu! Kako to. da| "Jaz sem vstajenj'* in živijo-j
nu, ki je potreboval samo enega Sedaj je bilo vprašanje, kako sta ravno ta dva padla iz čolna?" nje — ej, ta, ta j? tisf.i konjski! moža, ni nikdar na um prišlo, da visoko teče voda čez drevo in če "Rdči je padel v vodo in Črni (tat, polkovnik! Oprostite, dame in bi najel samo polovico " to vari-je preblatni Mississippi že utegnil Je	za njim." je odgo\ oril gospodje —"
Gledališče-Glasba-Kino
sev" — prav tako lahko bi se da- naplaviti tam peska.	častnik. "Rdečega je najbrže pri
la siamska dvojčka na polovico "Bonnet" je ustavil in stroji so jd vrtinec in ga stisnil med kore-najeti. Noben nadladjar, ki jih je delali nazaj, da ne bi tok vode par-'-nine — obleka je popolnoma razpoznal. ni nikdar poizkusil, tla bi preveč sabo gnal. Spustili so ?rgana in glava je stisnjena Čr-jih postavil na različni straži, in čoln z možmi, v katerem se je na- nemu pa je gotovo počila iceka ži če je kateri, ki ju ni poznal, na hajal za krmarja komandiran dni- bil Je temnordeč ko jo prišel pravil to napako, sc je lahko za- častnik in med drugimi tudi <uega in takoj nato sc .,e zgru-nesel, da mu je potom ko jc par- dvojica iz Carmija, dočiin so se dil."
nik zapustil prihodnji prstan, dveh potniki, ki se jim je vsako raz-' Kapitan jc bil jako žalosten — mož zmanjkalo.	burjenje zdelo kakor dar božji, 'ako žalosten, tla je poslal po.strež-
Zdelo se je nemogoče, da bi ju "I:etli ol> °-rajah in ''liiiVl-	,,ika po	Tmla k:!r, t"n
ločili. Razsrdila se nista nikdar "v*	švignil po toku :ir,r ge.r »"el tudi sive - - posel j> bil posel,
teku dogodkov"; .pretepala se 110 obrežni konec mnlega priboja- načelo je deževati in počes o red n is tal nikoli v pijanosti, kar so valov. Ko je prispel tik do kipeče- parnikom je ležal mogočen zapah. I ru g i ladjarji, ki so bili prijatelji blata' so s,i*ali	> Zato J*e
sodni !\o ve ž?ne in
V tem trenutku so oči uzrle obraz in rt. v » vzkliknil je:
"In ta je pobila šerifa na ti
med sabo pač včash storili, klljti "mlladjar v čolmt zavpil tovariša iz Carn ija sc nista nikdar^" 1 pijanila. Nikdar nista bila ne-1 '
ikoj so začela del::'i ves!5
nasprotni smeri, toda bilo j.
j T' "Torej ju pokopi jite. toda brž!"
Pravzaprav bi morali to prepusti-v li moštvu drugega čolna in /. lner-jcnjem globine nadaljeval1 Hoj!
voljnai drug na drugega radi
gnenja do iste dame kajti videlo I'^P07110- k:'-i,i	k«,renins Dajte- nekaj lopat sem gori!
sc jc, da se niti najmanj ne bri«-a-	velik»»a- ki 3° ^ voil.i ld "Morda bi se nekaj dan: pelja-
ta za ženski spol	^ pbtvo pokrivala jc prijela -" In in lo s čolnom tja doli, kapitan —
Vh„i.	1 - • ,•	'ga vrgla s takim sunkom na stran, iu tudi kak prodikant, če je na
\ llekejst od njuju. ki so ga po , .	. n ..	, » , •» ■ 1 i n i-
laseh imenovali "črni" l 1,M <la je °n°?a 1Zm°d ,judl vrjrl° kr?vu' •ie,rt'kel nadladjar zt *e-
navidozno star kakih š^irMeset let ^	^	^i- smm in jako skrivnostnim obra-
' gnil. mu je sledil drugi.	zoni.
"Prokleto!" jo godrnjal kapi-!	ka.j hudiča pa 11111 je.'"' je
liiii. "upam, da znata plavati." govoril kapitan sam pri sebi p>-e-
las. "Žensko — 1 Kaj ho-
,	... .	vlekel za zvonec. "Hej!" Še v en četo pravzaprav reči s tem, Mister
roba razlikovati od njegcvesrr.-- 1	, t^	• . ™ ,1
coin m oz je! Brž!" — 111 proti pot- Bell?" njatelja, je bil videti .»mike sla- 1 1	• A	. ■ t.r» 1 -- • - . . . .. , _
nikom obrnjen pristavil: Nihče Rdeči je ženska, jc bil kra-
nj	...	(iia vsem Mississippi ju bi mi 110 tek odgovor nadladjar ja.
" a zaslaAneJ^1 11 ^oselejsi. !,,jmistil, ko bi ju izgubil: to bi bi-' Vsi potniki so osupnili; kapitan
videti .jo bilo, kadar ie bil Črni 1	. i i , , ,	. . -	- • 11	i
_	'	J	lo prav tako hudo. kakor če bi .10 s strasnim ploskom vdariL v ro-
izmišljen, kar se jc izven službe liav:mm pri5eI ob SV()jo žira£o!» kc in vzkliknil: večkrat zgodilo, da jo R leči prav-! 1>:]ot je takoj	da]jno j 4.|)a bi te! Tak tukaj ^ nam
pia> duša dvojice 111 da .10 ve-{Jrled in rjul> flržeč (lhmi o|j ustih.'naenkrat odkrila skrivnost tova-
s.oer pa brez kakih drugih posel.-( nih znamenj. Njegov lov.p-iŠ. i-
menovan "Rdeči", ker je nncl ta-; t<si+ .	. . . .
i., inM : - i 1 - , . 1 strela! je kričal kapitan 111 oej na ke lase 111 ga je bilo vcasdi vendar ..	1
t
gar v kat likali drugi deželi. To p, za lo, ker so razmere za to v Ameriki bolj ugodne kot drugje. Plasti premoga v tej deželi ležijo v razmeroma plitvi globočini in so mnogo debelejše kot v Evropi. Lega naslag je več ali manj vodoravna, dočiin so plasti v Ev-
ralnimi in državnimi rudniškimi uradniki — se bo dala odpraviti piloA'ica vseh smrtnih nezgod v a-meriških pr «ia govnikih. ne da bi bilo treba riu-.jniviti pro iuk-!jc
ropi večinoma gubaste. poševne in josamezuih c-v utogarjev.
Koroške novice.
Smrt koroškega rodoljuba.
V 'boku ob Vibskeiu jezeru jc umrl tamkajšnji dekan in častni kan nik	Peterman. Za 11 jim
žaluje vos slovenski Korotau. Njemu »e je največ zidivaliti, da je narodu.; triini ijšnja obč na c<stala v slo \ enakih rokah
v..v mandate) in Slovcnci 76 glas»v (2 mandata).
Ve}il,.«veu: enotna lUta 6'! J _*Lmsov (!mandatov), socialni ijf>kia!i 291 glasov f •"» mandaitov), »cialisti 19*3 glasov (3 mandate) in Slovenci 6!» gke^ov z Svoje rodoljubje , ,llsllUiattJilK Omuiiti je. da v je pi»ka»il zlasti v času pleblsci- I>roi;nj,MM občičnskem svetu biota, ko jc kljub svoji visoki staro- V!.,lci nis., imeli IlobtniesEa r.]ana.
sti no,' in dan poučeval l j id-?t\o.[	.	, ,,,,	. -
1	t » lii-tlu o.obili SlevcU'.i i
.. .	,, _	iitjudatev in Nemci f\
Občinske volitve na Koroškem. ry .	.
.. , ,• .. .,	... I /Jt.ira vas- enotna lista 10. s<>-
\ nedeljo 6. aprila so se vršile .,11 1 - • ... w .. ,	. .. 1	. vialni demokrati ;> 111 Slovenci 6
na KcreHkem olx-inske volitve,1 , .
. . , ..	... .	, mandatov,
pri katerih v» mesx-.nske stranke
n isto*..ile večinoma s .skupnimi li-? Ualicsji imajo Slovenci 5 m
, Nemci 11 mandatov.
Sv. Tomaž: Slovenci 2. !V>cialiii um« krati 4 in nemški nacionalisti U' mandatov.
I.epo /«uago > ; dosegli Slovenci
stanu. O rezultatih volitev v slovenskih občinah javljajo te-le podi obnosti ;
V IM.bcrku jc dobila nemška enotna lista :165 glasov (12 mandatov), socialni demokrati S4 gla-	kJcr so dobili 8 mandatov. soc.allsti 9. enotna lista 4 in narodni socialisti 1 man lat.
V Svetni vasj so dobili Slovenci naj /eč glasov in sicer 177 (6 man-
1	•
2 mandita) m Šimenci 67 rla,ov-	9.
gSa*i.'jv (2 mandata).
V	Železni Kaplji Slovenci niso 4Ival i.
V	Bistrici v Kožni dolini so Slo-vc!i"i uaprrd< vali za 2 mandata šn imajo sedaj i mandate s 189 glasovi, enotna l:«ta je dobila 166
gkis'v {3 mandate) socialni demokrati 393 gtesov (9 mandatov).
V Ledenicah so Slovenci znatno napredovali. Dobli so 194 glasov (7 mandatov), socialni demokrati 131 glasov (5 mandatov).
Idatnv). nacionalisti 163 glasov (6 in.indafnvV in socialni demokrati 102 glasa (4 mandate).
V Libeličah imajo Slovenci 3 iai r^tabr stranke skupaj 7 nmadatov. j Ile -.ultteti iz ostalih slovenskih 1 v bčir. d orb'j še niso znani.
ALI VESTE,—
V	Iseli Sil dobili Slovenci '489 (la s,, Stoletnk-o slavnega češkega skla-
a socialni demokrati samo tlitelja Hwlriha Smetana slavili 7. vell-270 glasov.	Ikirni slovesnostmi tudi v Ljnbtjani?
V	Jiibnk-i ob Vrbakem jezeru:'Aii veste- & ttte trajen kadilec, da mo-
.	,	, * rate vedno kaditi Helmar turške ciga-
lstr« 165	<5 manda- m!<rnn ^^ XWi%
tov), socialni demokrati 110 gla-ibaka, ki Je v Helmar cigaretah?
hd vedno pripravljen, da jo od smer na neko temno to^k() kakih
vsakega, ki jo Rdečemu na noge|sto metrov od njih po toku nastopil ali so s svojim bremenom^, parnik pa jo voziI po.-<Jsi
no nadvse skrbel z^. vse more-, -Nr,prej! Naprej! Eden sc je rišev iz Carmija! Na ta način i>o-itnc potrebe svojega partnerja, j pravkar prikazal!" Nato pa *jc stanem navsezadnje šc slaven mož 1 oda b.strejse opazujoč; nosači so!llas,avi] llsta Iia mofr}lfon (royo. v New Orleansu. Da. da, seveda •pazili, da je, kadar šo tovor i;-ilo> in zaklieal strojniku:	jpojde tudi nekoliko dam iri tudi
vladali ah les nakladali. Oni no-| "p0£asi naprej!'" "	[pastor, če imamo kakšnega. To-
prenehoma pazil na tovariša, in je i Moštvo prvega čolna je držalo da stoj — ne! Vsi pojdemo. Izmerite hitro globino in bomo kar tukaj ostali. I. pa jo kak prodi-
....... . kant na krovu?*"
lesa zadel ob njegovo glavo, takoj |tokom naprej! ",	| Ncki^j časa ni odgovoril nih-
ali te val zadoščenja.	j Temna pika se je gibala prol. če, nato pa je rekel sodnik:
Rekla sta, da sta dou i/. Car-•suhemu in vedno bližje prihajajo-' "Prodno sem postal pravozna-niija. Kadar so toroi doti>ni ka-'či Č0I11 se je videz dotaknil s pri- Icc, sem bil župnik neke presbite-pitani. kar se je tu pa tam zgcdl-;veiernimi vesli brega.	rijanske občine. Medtem sem pač
lo. da bi dobili tovora, peljali nav-; ,.Zdaj sta pa #}koraj že	nekaj zarjavel, toda s kratko pri-
zgor po reki abash, ob kateri jejlul ^ je rekel soduik Turner 7 Ii. pravo bo že šlo — torej oprostite to mestece stalo, so se radovedni linoha Nesreča mu je prekinil, gospe in gospodje/' iMjarji. ki so neprestano tuhtali | bii^Gvedovaqje Jneke povesti in1 Oolu Je zoPet odPlul in SOllnik o 1 oslednjem vzroku tega čudne-Udaj jo hitel da jo Rpet nadalpije> Turner se je umaknil v svojo ka-ga prijateljstva, prav posebno ve- 44Kakor sem rekel," je zače1 — -5uto- Dame so se zbrale skupaj in selili toga srečnega slučaja. O ni-: -on niti ni imel lica kakor pokli- ^ razgovarjale zelo resno in z Me-cemurnost vseba človeškega upa-j(.nj konjski tat. Ril jo tih, miren 'limi obrazi; nato so obiskale drug uja! Brž ko je lad ja dosegla Car-i^vek, ki jc vedno pridno delal dru£° v kabinah in končno so primi. ni bilo tovarišev nikjer, in v svojem rokodelstvu. Jaz sem mu »»P0* sk,,I>iU\ več med njimi s noben prebivalce ju ni liotcl iz;verj«-l. ko je zatrjeval, da je 1 1 f'«'auii pod pazduho. Merjenje glo-osebnih popjsov spoznat«.	njegov prvi prestopek in .la ga j.- 1,hie Jc bil° kl,ialu končano, in ko
Nazadnje so ju v njunem kn-;/agregU samo. da je'dobil denar' -i" parnik vozil jiočasi navzdol lektiviiem značaju štrli za zname- za pogreb svojega otroka Zalo 'n	suhem, s«» videli ljudi, ki
nitost Mississippi ja. Vsi kapitani |scm mu hotel prisoditi majhno ka- s° utirali Pot P°	strmem
so ju j>oznali prav tako dobro, ka- zen in potem guvernerja pros:ti.	Kapitan jf del roke ob usta
kor so poznali Kairo ali Nalehez. da ga pomilosti. Dobro torej; šerif 'iln zakričal: »n so ju kazali potnikom oA d i- privede moža ravno iz ječe, da bi "Izkopljite samo on grob — na-stinkrije prav tako redno kakor so prejel sodbo, kar naenkrat pobije ^'l'1'' dovolj velikega za oba!"
opozarjali na "generala Zaeh' manjši mož z rdečimi lasmi šerifa Tn vsi P0,nlki s" prikimali. Taylora farmo", ali na mt>sto. na tla, in vzorni parček je odgalo-1 Odkar je parnik zvedel o nesre-kjer je neko noč cela kvadratna piral proti Wabasliu. Videl sem	preteklo prav malo časa, to-
milja Louisiane zdrknila v ivko. ives_"	'la tesar na ladji, ki je bil sam o-
Leto 1869 je našlo tovariša med; "Hudiča vendar!"* ga je preki-	-'e že zhn priprosto krsto,
moštvom ladje "Bennoi", "pla- nil pilot, ko je bil zopet pogledal Predno se je parnik zasidral in vajoče pahnče Mihsissippija brez | kozi daljnogled, in so potniki med-	: P1'^™ s,> izkopali grob.
primere", kakor so jo imenovali tem vedno bližje prihajajočega P,v0 so PoIoži!l na do1- vozieck. tisti časniki, katerih reporter j i so'parnika videli, kako se je eden k^erega je kapitan poprej pregr-
:—-------	• — _ _ _ .	njj K pj-toin, in so jo potem pn-
spremstvu dam ]>f»lep
Bennet" j» Mississiooi-gi roki nesei drugega, čigar sraj- truPia ^ečeza. Pol uro nate je ju navzdol s takim tovorom koru-ca je v cunjah visela od njega in ,noitvo P°,ožll°	v kryto
zt, da je krov ležfal res nižje.'ki je bil videti popolnoma izmu. ^aslo skupaj z Rdečim do groba m
imeli pri bifetu "Bennot«' pro- tovarišev skušal držati neke konto pijačo, in isto leto je videlo 'renine blizu brega, dočim je v dru- stavlh v sopihati ltT>---— - - - 1
nega gladina vode.
l-en"	*	nato poklicalo čoln.
•Vilma vode Se bila tistikrat | "Kateri jc ranjen'" je vprašal1 ^ ^ g°Sp°dj<''" je
prav nizkas zato se je "Bonnet" 1 kapitan. Dajti mi daljnogled. "To-t ^f *UP	,
nMvi(J,__l-i 1	, , 1 -1 ^ •	1 • '	. • I Družba se je odpravila. Sodnik
previdno držala-v gla vnem toku. da pilot je odšel 111 ga vzel sabo 1
Poleg tega je neka mala severno
vozeča obiska ladja sporočila, da je nad Millikens Bendom zopet izginil kos zemlje, z njim pa veli-fcanskž* sikomqfrafc ma Iraitero so leta in leta parnike priveza vali, kadar so pristajali.
Ker pa tako sikomore prav tako slabo plavajo, kakor svinčene race, sta se kapitan in krmar živo zanimala, kjer je sedaj tisto velikansko drevo — seveda, samo zastran koruze.
, . , .. ,	.Turner je držal jako slovesen o
Sodnik je nadaljeval:	. . . .
jbraz in zapel svojo suknjo do pod
"Ves dogodek sem videl skozi■ tu_ Polkovnik Mav iz Missouri-
in in
okno. Zgodilo se je tik pred mo- ja ki je bil na5itan Voltaire jimi očmi, tako blizu, da bi spo-Lploh ni verjel, se ie obesil zn^l moža, ki je napadel šerifa, če' podobllo sodniku pod pazduho i bi me srečal v Afriki."	rekel-
"Oba sta ranjena!" je vzklik-j "Svoje povesti še niste povoda nil kapitan sedaj. "Enega so po- li do konca, sodnik." krili s suknjo in se gnetejo ravno Ta ga je pogledal z očitkom v okoli drugega. Kaj za — — vra- oceh.
čajo se brez njuju — potrebujejo| "Ne, ne, resno mislira," je na-viskija, da: jn zopet obude, mislim, daljeval polkovnik trdovratno, — Z&k*j ga pa« niaem poslal z dra-."ne maram, da-bi mi radovednost!
Kako je španski pacifist postal
slaven.	Lita Grey
jki igra gl: vno ženske ulogc v naj-
Itektor .stiire svetovno/.nane um- ■ novejših predstavah znanega ko-
verze v Sala.niauki. Miguel de mika Charles Chaplina.
Unamuno, katerega je iki- lal fa-	-
šist Priiuo tie Rivera v i>ro"iiaii-i	,
- « 1 t - , f	THE MUSIC BOX REVUE".
stvo, je postal bas s tem činom,
tako slaven, da se lahko zahvalil "The Musie I.ox Reyue". naj-diktatorju za uslugo, kat.v-o mu kra>nejša neuyo;vka g« Ibcna k->-jc izkazal s tem. da ga je poslal medija v Miisix I J. >x Theatre na v eksil. Una m 11 no je bil dosVj |.:zaj>adui 1."». ulici, je bila zadnji malo znan izven mej svoje domo- potek zveer igrana v ič. vine. jZdaj pa se Kraneozi in An ^ velikau.-ski prothikeVji na-gueži besno trgajo za nj.*gova <b*-'-stopajo slavni igralci k<»t napri-la. Ljudje naravnost ob!e«»ajo mer I" rank '1 iiinev. -John Steele knjigarne in založnike, ki mor:. Florence Moore, Sol Iv Ward in
jo Unamunova dola tiskat.; nepre-stno v novih nakladali. .Med F;-rr. cozi dela. reklamo ('namilim U main Roland, ki primerja učmja-ka s Tosltojem. dasi jt- Cnaiiioro prej španski licseartes a!i ka stilj-ski Spinoza. V Italiji ]>a ga na vso moč hvali in prip >r >ča briele D'Annunzio. Unamuno -kot znanstvenik bavi naj več z vprašanji vesti in m< rahlimi pr . blemi. Napisal je dve j»osebn?i znameniti dtli: Obstanek panike in Občutek t ra gično.-t:. lih utemeljuje svojo rodne morale. Izid svetovne vozne daje Unajniunovi teoriji prav do zadnje podrobnosti
šestdeset drugih igralcev.
Popoldanske predstave so ot» sredah in sobe.lah. Večerne predstave so vsak dan. razen ob nedeljah. a $1.00 dobi že dober sedež.
R'jaki, oglejte si to krasno •lavo. Ne bo vam žal.
P
NASTOP
GLASBENIH CEV.
UČEN-
V nedeljo, dne 4. maja, ob po-V obeh d*.'- poldne se bo v dvorani (Auditv rsto medna rium) Greenwich House, L'7. Barrow Street. New York City, vršil peti javni nastop nekaterih glasbenih učencev g. Milana Tro.šta.
--Vstop je prost.
Izmeti učencev nastopijo .slo-Nov način tekmovanja lepotic. ■ venski oziroma jugoslovanski
----■ drugi učenci:
"Petit Parisien" vprašuje, za-; Helen Adamovič. Jo.sephine Ai--kaj neki je lepota izključena i/, liar, Harry in Josephine Bezek. mentalitete službene birokracije.' Anton Burgar. Joe Cehih, Mi-s saj vendar ni razloga, da bi mo- Frances in Peter Cerar. Milica rali upravni akti socijalnega živ- Cupurdi, Chis.tl Guar lia. Niko Ku-ijenja ]>ogrešati estetični okus. J lundžič. Miss Bojana :n Borivoj Zdi se, da so Madžari dandanes v Petrovič, -Miss Laurent in a Pie-em pogledu bolj praktični nego j lick, Miss Mary in Ana Pribil, evropski narodi. Madžari so nam-' Miss Aha, Antoinette in Tini Rup-reč sklenili, da na novih bankov-' nik, Ilible in Ladislav Sesek, El-cih ne bode več arhitektonične in : sie in Frances Spitzschuh ter simbolične slike, temveč bodo v Frank in Mili Štrukelj', sredi novih bankovcev slike naj-j Iz prijaznosti sodelujejo na pro-lej>še 3Iadžarke, ki je sedaj naj-j gramu tudi nekateri naši uinetni-brže baronica Szegedv. Ako ta! ki in glasbeni učitelji: med dru vzgled spremeni mišljenje ovrop Igimi g Emilio Bhiževič. in g. Ivan
ske birokracije, se zna zgoditi, da doživi Evropa zanimiva tekmova nja le|>otic.
Kuharai*. v-ijolinist.
Vsi prijatelji glasbe in mladine so [Mivabljeni.
Spomladno potovanje v domovino.
Znano je, da sedanja priseljeniška postava dovoljuje povratek tekom šestih mesecev izven kvote tudi onim, ki niso ameriški državljani.
Naši rojaki imajo sedaj najlepšo priliko obiskati svoj rojstni kTaj in se zopet zadovoljni in "okrepčani na duhu in telesu, vrniti.
Kadar se odločite potovati v domovino je najbolje, da se obrnete za navodila na nas, ker imamo v tem oziru dolgoletno skušnjo in smo radi tega v stanu, Vas dobro poslužiti.
Opozarjamo Vas na —
VELIKO IZLETN0 POTOVANJA 14. MAJA t. L
S PARNIKOM
Pišite po navodila.
'PARIS'
Denarna izplačila in druge bančne posle Lrvr-šujemo najugodneje.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St,	New York, N. Y.
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE

■ iiV?-JHBf-.-aJBas«
/
/
SLiAS NARODA, 2. MAJA 1924
I
NESREČNA LJUBEZEN
N. — Za "Glaa Naroda" poalorsnU J, %

14
(Nadaljevanje.)
-— «Zalo, ker je moral i>riziiati. Vedno sva gojila drug napram drugemu prisrčne simpatije, slučaj je pa nanesel. da bfiu bil priča razgovoru, ki ga jc imel z uckini svojim upnikom.
— Vi ste bili priča.'
—	Da. jaz. To ni ničesar čudnega. 1'pnik je btl l;*ko nesramen, da ga jc začel terjati vpričo mene. Jaz sem mu pokazat vrata. Zatem iiii Jc Vi.š oče zaupno obrazložil položaj, v katerem se -nahaja. To mi je tudi dalo povod domnevi, da ne more kupiti omenjenega posestva. Vsaka njegova beseda jc bila kot olje v moje csree. Zdelo se mi ji', da bom enkrat dosegel srečo, ]>o kateri sem že tako dolgo hrepene!. -— O. Lena, dokler sem t«- smatral za bogato, se mi jc zdelo, da si mj nedosežna kot zvezda na nebu. Človek hrepeni po zvezdi. doseči mu je pa ni in«<goče. Tudi v tvojem slučaju jc bilo tako. ^o namreč zapreke, preko katerih ne more jKrštenjak, ker ne sme.
Ona je sklonila glavo Ur se privila k njemu.
-— JSetlaj m) pa padle ograje, ki so mi zapirale pot. Sedaj ti lahko dokažem. Lena. tla edinole tebe ljubim. ljubim bolj kot vse na svetu. Ti >i edina, ti *i vzvišena nad vsem. Tebe hočem . . . Ne denarja tvojega očeta, ne posestev tvojega očeta. Tebe edino! V svoji sveti ljubezni te proshn, hodi moja! Postani moja zaročenka do časa, ko te bom vzel za ženo.
Leni sc jc zdelo, da sanja. Naširoko odprte oči je dvigala proti njemu ter ga poslušana.
Nekaj sladkega jo .(e izpreletelo po vsem telesu. Ničesar ni odgovorila kajti zdelo se ji je. da bo v.saka najmanjša beseda uničila svečanost tega trenutka.
Počasi se je začela zavedati. Počasi se jc odmaknila od njega iu mu narahlo izvila roke.
Žalostno je odkimala s svojo krasno glavo. Njen glas je bil mehak in nežen.
—	Bog vam plačaj za besede, ki so mojo revščino bolj nagradili kot bi me moglo nagraditi vse bogastvo sveta. Misel, da ste me ljubili tako zvesto in tako nesebično bo živela in umrla v meni. neločljivo. brez prestamka kot moje srce. Toda vi podcenjujete mojo ljubezen. Jaz nisem dovolj nesebična, da bi segla a- roko. katero mi tako radovolijno nudite. Vem, da bi vas moja roka težila, da bi sc vam pričel prst;m zvestobe polagoma dozdevati, da je verigi podoben.
—	Toda — jo je prekinil Alien.
—	Prosim vas. ne ugovarjajte mi. Moški govore o ovirah, pri tem ne mislijo, da tudi ženskam ni pot s cvetjem posejana. Prav ljubezen žen>kc ni brezsmiselna strast, pač pa plemenit ponos. Ženska --e rajše odpove življenski sreči, kot da bi bila do konca svojih dni breme svojemu Izvoljencu.
Zadnje svoje besede jc izpregovorila precej naglo, prekrižala loki na prsih ter ga zrla s pogledom resne, vzvišene ljubezni.
-- .Jaz vas nočem vezati, jaz vas nočem spravljati v okove — je nadaljevala. — Ta ura, ta trenutek naj bo pozabljen v vašem spominu. Stopajte naprej svojo pot. in zgrabite srečo, če se va-n nudi v drugačni obliki in ob drugačnih okoliščinah. Časa imate dovolj. Tudi žent*ka zveni kot roža. In tedaj e dosti časa za kesanje.
—	Za božjo voljo — jo je prekinil Alten.
Pozdravljeni, moj dragi, ljubljeni prijatelj. Spomin na v;is i:u bo drag v moji samoti. Zdrav>lviyte v širile/m svetu! Če je božja volja. >e bova še kdaj videla.
—	Lina, roiiui \as, poslušajte me samo za trenutek.
Njena roka mu je pumignila v zadnji pozdrav.
Lena je bila svetnici podobna.
Se pred no je mogel Alten do nje, je izginila kot duh za širokimi zavesami.
Altrn je obstal kot prikovan. Vsega na svetu >c jc bolj nadal Kot takega odgovora.
A' ,-obi Danijela Sobolcja se je stemnilo.
Nepremično je sedel knez v naslonjaču, poleg katerega je malo prej klečala 1/cna. Sklonil je glavo, zaihtel ter jo podprl z dlanmi.
Ravnokar j»- bila pri njem Lena ter mu je odkritosrčno vse priznala. Ponovila je besedo za besedo vsega pogovora, ki sta ga imela z Alteuom.
Danijel jc slutil vse to in jo mirno poslušal. Tolažiti jc ni mogel, pomagati ji ni mogel
Drugega ni imel na razpolago kot denar, velikanske množine denarja. Iu baš denar jc bila ona stvar, ki je napravila tak strahovit prepad meti obema.
Lena je odločno zavrnila vse njegove ponudbe, in mu je svečano rekla, da bo huda. če ji bo te kdaj imenoval besedo denar.
Sobolej ni vedel, kaj počet L
(Jledal je v tla ter premišljeval. Lena se je sklonila preko nje-go\e rame iu mu zašepetala v uho.
—	Nikar si ne beli glave, dragi moj. Nikar ne premišljuj, kako ' i nama pomagal.
—	Prehitra si Lena. prenagla. Vse se da popraviti in urediti na svetu.
—	Motiš sc. stric Danijel. Moje prepričanje je povsem drugačno. Slehernemu človeku je že vnaprej določena usoda. In kar je napisano, se mora zgoditi. Moja usoda je sledeča: Ločiti se moram od vsakogar in od vsega, vse moram zavreči, kar me skuša ločiti od tebe in mojega očeta. Moje srce za hip ni pokorilo usodi ter je ubralo diugo pot. In zato me je zadela zaslužena kazen. Zdi se mi, kot da bo mi počilo srce in izkrvavelo.
—	Preveč si občutljiva, Lena. Preveč se žalostiš.
--- Dovolj seiu močna, stric Danijel, da bcm tudi to prestala. Že seilaj, ko sem sc tebi spovedaJa, sem dosti bolj mirna. Sčasoma bo pa vse boljše in vse drugače.
—	Upajmo, da bo.
—	Jaz sem trdno prepričana. Samo Jolanta se moraj prej poročiti.
—	Tudi to se bo zgodilo.
—	Za ta slučaj sem že napravila krasen načrt.
—	Kakšen načrt! — jo je vprašal Sobolej zvedavo.
—	Takoij po Jolantini poroki bomo ti, oče in jaz odpotovali v M »kov. Tam bomo živeli v miru, ločeni od vsega sveta. Tam bomo pozabljeni, in baš vsledtega bomo lahko pozabljali.
Danijelu
so vztrepetavale roke. Pritiskal jili je k srcu ter lovil sapo.	/;
Križem Evrope.
Predpustom skozi Čehoslovaško. Nemčija in lanska valutna "katastrofa". — Strahotno računa nje. — V Holandiji — Znamenite reminiscence in drobiž
VODNI TRAKTOR.
(Dalje prihodnji*.)
i
Usmeril scan sredi veselega predpusta svojo novo ]*>t preko Dunaja jvroti severu; toda uc kar navpik, temveč mimogrede tudi amo-taino. Zato tudi po prestopu čehoslovaško granice nisem pobi tel kar k matuški zlati Prahi, ka kor jo tudi rad imam, n?go sem posedi poedina manjša čehosiova-ška mesta, kjer sem povsod iiucl .priliko v onih razposajenih dueii opazovati življensko radost bistrih, čvrstih naših bratov. V Brnu sem prisostvoval v Besednem lunin kostimirani zabavi, ki jo je priredil "Svaz zemedelcu ČSL". Ta pestrost bujnih moravskih noš. obilica zlatovezenih havbic, s spreton domačo rutino zavezanih rut, svežih svilenih kril. bogato tkanih ošepetljcv, napihnjenih ro-kavčkov in — kar k vsemu temu spada — drobna krasota čipk in okusno bordiranih svilnatih predpasnikov. Pa škornjički! . . . Ple-calo in pritrkavalo se je neumorno, vojaška kapela je bila v pravem elementu, lepe plesalke na daleko nad pol noči nič. nič utrujene. Kako se tu divno izživlja moč rodu. koliko občudovanja vredne prirojene gracije pri cen-treč-dansu domače besede! — Jaz sem samo gledal, zajet v okvir velike dvorane iu njene očarujoče slikovitosti. Ampak — pravili so mi — dvorana je bila okupirana vsak večer . . . Plesni pored ni bil sestavljen po hipermodernih manirah. bilo je dovolj življenja v poskočnih polkah, sanja vili valčkih in v besedi kajpak vedno zno. va. V ostalih mestih, koder sem se odpravil dalje po Celioslovaški. sem lahko opazoval enako pred-pustno razigranost.. A isto tudi. ko sem prestopil mejo in prešel v Nemčijo.
Odkar je uvedena rent na in zlata marka, se življenje v Nemčiji spravlja v normalno strugo. Restavracije m kavarne prenapolnjene. široko razraščena družabnost omogoča članom v lastnih društvenih lokalih znova zabavnost :n veselja-št vo. Močno nazadovanje valutne špekulacijo, temveC tudi neštetim trgovcem, ki so v svrho cenenih nabav postali ne-nrestani obiskovalci Francije. Nemški trgovci in tovarnarji, ki so že pred vojno vzdrževali poslovne zveze s Franci jo, prejemajo na francoskih konzulatih potne liste in vrza z ustrežljivostjo. \ t m l i številna' vsakojaka nemška društva si si ol> padcu franka nabavila obsežne zaloge finega francoskega vina in šampanjca in ta-!\o za primeroma nizko ceno napolnila svoje kleti. Nemško poslovno življenje se je znova čvrsto razgibalo, tovarne in podjetja ustrezajo od dne do dne številnejšim naročilom, brezposelnost ra-uidno pojenjava.
Toda v nasprotju z razmerami »rt d letom dni. ko je vsepovsod nržnja do Francozov glasno izstopala. jc letos opazovati nov moment, in sicer zelo ostro razred :io sovraštvo, ki se očkuje vsepovsod. Primeroma mi jc v poren-skem velikem mestu neki inženir v razgovoru navajal, da je njegovo tovarniško 'vodstvo izprlo 400 delavcev; stavilo jim je ultimatum. da v bodoče mesto osem-urnika opravljajo 10-urni delavnik in sicer za tedensko mezdo *2S zlatih mark, dočim so jih prej prejemali 33. Izprtje je trajalo žt-sedmi teden, vodstvo tovarne se je srdilo na mestno Občino, ki je izprtemu delavstvu izplačevala [>odporo: Ln taiko je dozorela misel. da se k izprtju pozove vsa istovrstna industrija v dotičnem mestu, nakar občine nc bo več mogla izplačevati podpor, je dejal inženir.
Dva dni zatem se znova srečava z inženirjem v železniškem ku-peju. Ni več zagovarjal vodstva, temveč delavstvo; v motni luči mi je naslikal razloge nezadovoljstva. Pod njegovim vodstvom se nahaja okrog 200 monterjev, bojevitih nasprotnikov tovarniškega vodstva iz enostavnega-razloga,
Slika nam predoča traktor, ki lahko prevozi po ravnem trideset mil. na uro, ima pa tudi to prednost, da lahko prepleza vsako strugo, v kateri ni voda tako globoka, da bi segala šoferju čez glavo Ako so hoteli dosedaj spraviti navaden traktor preko votle, kjei ni bilo mostu, so morali zanj nalašč postaviti pontonski most, do čim v tem slučaju tega ni potreba.
ker podjetje ne mara od preobi-lega inflacijskega dobička delavstvu iplačati prav nikakih mezdnih naklad. Med navedenimi mm. terji jih je ducat, ki su tedensko mezdo prejeli šele teden po plačilnemu dnevu, ker so bili v provinci detaširani na poslu. Preračunali so preje mezde v czlato vrednost in dognali, da so za ves teden faktično prejeli komaj četrtino zlate marke zase in svoje o-bitelji. ki so naravno morale trpeti pomanjkanje. Nasprotno pa so velika industrijska podjetja prejela plačila za dobave v zdravih inozemskih valutah, oziroma v notranjosti države postavljala račune v zlati valuti. To je le en povod, ki razburja delavstvo prav divje; druga plat velikega inflacijskega dobička rezultLra iz emisije tzv. zasilnega ali tovarniškega denarja .ki so ga izdajala in-dustrijiska velepodjetja, ki od države niso prejemala dovolj papirja za tedenska izplačevanja. Naj k večjemu razumevanju z nekaterimi številkami ilustriram ogromen dobiček te manipulacije:
Postavim, da je velepodjetje lani početkoim aprila, ko jc dolar veljal še 21.000 nemških mark. izdalo za 1 miljon dolarjev svojega papirja. Že 20. avgusta je to podjetje trebalo s komaj pol od-sottno prvotno vrednstjo dolarja delavstvu svoje bankovce zamenjavati z državnimi, kajti dolar je 20. avgusta veljal že 4.200.000 M! Ker pa je zamenja vanje večinoma sledilo šele v oktobru ali celo v novembru, je račun za delavstvo bil še vs poraznejši. kajti 20. oktobra je dolar veljal že — 40 milijard M! Ako "se je torej po-vračevanje tovarniškega denarja*' za državnega vršilo v tem času, je podjetje treba lo izplačati le še milijonski del prvotne dolarske vrednosti, to rej en cel dolar za vso emisijo! No. v novembru pa že koinaj stoti del dolarja. torej — en cent !
Če si predočLmo tak le vnebo-vpijoč račun, pojmimo v zadnjem kotu možganov neizprosno mrž-njo onih. ki so glado-vali, dočim si je par tisoč nemških magnatov prislužilo (!) ogromna bogastva. Tu je jedro r azv red nošče v a n j a nemške valute in razlog, zakaj so milijoni nemških državljanov mesece morali stradati, in zakaj obi-teljski očetje, trudeči se ves dan v naporu svojih sil. zvečer niso moglo postreči svojim bednim o-t rokom zaželjene drobtine vsakdanjega kruha. Obrazloženo je seveda tudi s tem. zakaj so stoti-soči malorentnikov izgubili svojr-zadnje krajcarje. dočim so po-edinci vse premoženje pred "katastrofo" varno položili v tuje devize in se končno brezprimerno
obogatili. Obrazloženo je s tem. zakaj je ves kulturni svet bil alar iniraii k podpiranju armade nem j ških sirot in obupanih obitelji. Ii> nikomur ni padlo v glavo, da b. : bil razkril kardinalui tvor, ki st je gnilobno razraščal v tem, da se milijoni in milijarde nemških mark, premeiijani v zdravo va luto, še vedno nahajajo nedotak njeni v nemški posesti, pa bodi ži znotraj nemških mej ali v ino zemstvu. Realne vrednosti in devizne zaloge kajpak niso šle v izgubo. Inflacija je od ure do urini šil a vrednost marke, ogromne svote razvrednoščevanja so nevidni polipi odtegovali območju velike javnosti; ostale so ohranjene državi in narodu, menjale so le posestnika; na račun neštetih prikrajšanih rojakov in uiozemcev se je vsa povodeuj stekla v rokt-nekaterih tisočev — in med temi je nemška država največji dobičkar. Zakaj nemška država se je s tem kolosalnim procesom rešila vseh starih obveznosti v težkih milijardah . . .
Toda umaknimo se temu ueču-venemu računanju iu,pomcniano se s korenitim porenjskim kmetom. Znašla sva sc v gostilni za mizo pri kosilu in po njegovih teznili besedah sem si ustvaril sodbo o mišljenju čilega, pridnega, dobro podloženega podeželskega živi j a v za pad ne m Porenju. Razlagal mi je ta moj mož prav spontano: "Res je, zabavljamo pridno čez Francoze; na tihem pa vendar hvalimo Boga, da nam vzdržujejo red iu disciplino. aZ razliko od naših razmer je treba samo vzporejati zgage v Turitigiji ali na Saškem. Saj smo mi "-ofkupi-ranei" dobri Nemci, toda Prusov smo siti ..." Na zemljevidu mi je nato razlagal, kako bi on uredil Nemčijo in jo razločil izven o-kvi rja prusovst va. Priznat i mo rani. da me jc fraipiral s tehtnostjo argumentov in obsežnim obzoT-jem. Mož ni kimav privrženec separatizma in demagogije. Z lastninili možgani misli izpričuje odlično stopnjo vsestranske orijen tlranosU in uvidevnosti. Ves njegov roti je tak.
Janez Popotnik.
holanska kraljica pravi, da ima preveč plače.
Haag, Ilolandsko, 30. aprila. — Ker bo vlada s 1. majem znižala plačo vsem državnim uradnikom, je izjavila- kraljica kraljica Vil-heknina. da ima preveč plače tei je naročila finančnemu ministru, naj plačo zniža.
Potemtakem ji bodo plačo žt v drugič znižali.
SLOVENSKO-AMERIKANSKI
za leto 1924
V ZALOGI GA IMAMO ŠE SAMO PAR STO
IZTISOV.
Kdor ga ie nima, na] ga tako] narodi, da ne bo prepozno.
Cena 40 centov. Za Jugotlmrtjo je m* om.
8LOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street	New Yorjc
Kretanje parnikov - Shipping News
7.	maja:
A<juita.nia, Cerbourg.
8.	maja:
Eclgenlund, Cerbourg.
10. maja:
Homeric, Cherbourg: Amcrica, Cherbourg.
14.	maja:
Paris. Havre; Martha Washington. Trst* Bereugrala. Cherbourg.
15.	maja:
Albert BaJlin. Cherbourg in Hamburg; Stuttgart, Bremen.
16.	maja:
Pres. Roosevelt. Bremen.
17.	maja:
Majestic, Cherbourg.
21.	maja: France, Havre .
22.	maja:
Lapland, Cherbourg. 24. maja:
Leviathan, Cherbourg; Olympic,_
Cherbourc: Tyrrheniu, Cherbourg; Colombo, Genoa.
27.	maja:
IleliatH-e, Cherbourg, Hamburg: Tork. Bremen.
28.	maja: Aqnitania, Cherbourg,
30.	maja: America, liciuta.
31.	maja:
I lomerif-, Cherbourg; Conte Verde. Genoa; Pros. Harding. Cherbourg. Orca. Clicrbourg; Vcendam. Bologne;
3.	Junija:
Cleveland. Cherbourg in Hamburg.
4.	junija:
Kerengaria, Cherbourg: Rochambcau Ha\Te.
5.	Junija:
Eelgenland. Cherbourg. Mongolia.— Cherbourg.
Mauritania, Cber-
7. junija: Majestic, Cherbourg; La Savole, Havre; Orbita, Cherbourg, Hamburg; Ct o. Washington, Cherbourg, Bremen.
10.	Junija:
Resolute, Cherbourg in Hamburg; Pittsburgh, Cherbourg; Luetzow, Bremen.
11.	junija:
Paris, Havre; bourg.
12.	Junija:
Columbus, Bremen. 14. junija:
Leviathan, Cherbourg: Olympic. — Cherbourg.
16.	junija:
America, Bremen.
17.	Junija: Duilin, Genoa,
18.	Junija:
Prance. Havre; Auultania, Cherbourg.
19.	junija:
Lapland, Cherbourg; Stuttgart. Bremen.
21. junija:
Chicago. Havre: Homeric, Cherbourg, Snxonia. Cherbourg; Orca. Cherbourg, Hamburg.
24.	junija:
Pre«. Wilson, Trat; Pres. Harding, Bremen; Caiiopic, Clierbourg; Bremen, Bremen.
25.	Junija:
Rerengaria, Cherbourg; Taorinina, Genoa.
26.	junija: Zee'and, Cherbourg.
28. Junija:
Majestic. Cherbourg: Lafayette, Havre: Conte Rosso v Genoa.
Veliki izlet v JUGOSLAVIJO na svetovno znanem parniku'AQUITANIA'
45, 647 Ton
ODPLUJE IZ NEW YORKA 7. MAJA
<pkl:ku cherbourga)
Preživite 6 zabavnih dni na morju ali manj kot & d:ii od New Torka dodoma. Izletnike bo osebno vodil g. St. M. V u kovic, uradnik Cunard črte v New Yorku. ki je bil prej uradnik Jugoslovanskega Konzulata v New Torku. g. VUKOVlO bo zaeno z izletniki potoval do Zagreba, skrbel za vsakega potnika i n gledal, da Oo vpiik kolikor mogoče ugodno potoval. CUNARD ČRTA je znana po vsem svetu vsled svoje nenadkrlljive postrežbe in izvrstne kuhinje. Ne zamudite te dragocene pri-	I'
like ter poselite domovino. Za nadaljna navodila vprašajte najbližjega Cunardovega agenta v vašem mestu ali pa naravnost pri
CUNARD LINE
25 BROADWAY
NEW YORK
HITRA POTNIŠKA SLUŽBA1
od NEW YORKA. do TRSTA
(prako Genov«) Najbolj!« in naj k rej i« pot po Srede z »kcm morju z našimi veličastnimi p«.miki,
COLOMBO 24. maja: 1. Julija; 7. avgusta
-DUIL.10 ---- 17. junija: ---- 19. julija;
GIULIO CESARE 8 Juli.; 16 avs.; 19 sept. 'Največji In najhitrejši parnlk na olje za
Sredozemsko morje. Gdobna kabine tretjega razreda i 1. I lo • poeteljatnl sa drutlne ln fcenake. Prt okuanlb obedih Je vino brezplačno, podrobnoatl vpraftajte nagega agenta - <afem meetu ali na naravnost rrt
mmmi gesme mm
Italia-America Shipping Corporation t State Street General. Agenti New York ^aM zastopniki ▼ JurosIavlJl: Jadranska Sanka, Belgrad ln njene podruinlce.
Prav vsakdo—
kdor ka] iič«; kdoi kaj ponuja; kdor kaj kupuj«; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da Smaj* čudovit uspeh —
mali oglasi
v "Glas ffaroda"
'otovanje v Jugoslavijo
Kdor namerava potovati to sporo ad t stari kraj na oMsk ali u talno, priporočamo, da se od loč a parnlk "PARIS", največji in naj lOvejšl parnik francoske parohrod a dražbe, ki odpluje iz New York
14. MAJA 1924.
Železniška zveza preko Francije 5vice in Avstrije je za Jugoslovan« najbolj pripravna po francoski prn i, zlasti ps Se s parnikom 'PARIS n *e pride v devetih dneh v Ljub tjano; oni pa, ki potujejo ▼ zase Ino ozemlje, se peljejo iz Pariza na arnost t Trst.
S tem parnikom potuje tedaj tad] isš uradnik, ki bo spremljal potni I te do Ljubljane, ln bo pazil tadl nrl •rti j ago, da bo fila naprej vedno t| *tim vlakom, kot potnlkL
Vsi potniki III. razreda so na~| rtanjenl na tem parnikn v kablnal [ po 2-4-6 v eni kabini; kdor feU po-| ovati takrat na tem parnlku, tam doposlje čim prej $10.00 are m. razred ln $50 za drugI razred is ms preskrbimo dobro kabino Sr «da1. 6a ne bodo boljM prostori vsi MldanL
J

New York. Plymouth. Havre, Parle
PARIS ...................... 14. maja
New York. Havre, Pari a
SUFFREN .................. 13. maja
FRANCE .................... 21. maja
ROCHAMBEAU ............. 4. junija
New York. Vigo [SpainJ, Bordeaux
LA BOURDONNAIS ........ 27. maja
KSlt xa uroJHi IiiHIbmi nad ali aa fUni irai:
19 STATE STREET,	NEW YORK
Kako se potuje y stari kraj in nazaj v Ameriko.
KDOR je namenjen potovati t stari kraj, je potrebno, da je natančno poučen o potnih listih, prU ljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih zamoremo dati vsled naše dolgoletne izkušnje, Vam bodo gotovo v korist; tudi priporoča ino vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v III. razredu.
Tudi oni ki Se niso amerlSkl državljani. morejo potovati v stari kraj na obisk, toda potrebno je, da se povrnejo tekom Šestih mesecev in so pripuščeni brez vsake neprilike v to deželo.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor želi dobiti sorodnika sli svojca lz starega kraja, naj nam prej pi5e za pojasnila. Nadaljni priseljenci iz Jugoslavije bodo pripuS-čeni sem zopet po 1. juliju 1934. Prodajamo vnzne liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslo-nni sedaj potovati. Ako želi kedo naročiti vozni lisi iz Jugoslavije v C \ N A D O naj nam piše za pojasnila.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York
•km FHt«K»i JtJranefco
Frank Sakser State Bank New York, N. T.
KO JAKI, KABOOAJTK 8E Hi •GLAS NAHODA', NAJVSOJ) SLOVENSKI DNEVNIK, V
Pozor čitateljis
Opozorite trgovce Ka * brtnike, pri katerih kupu« jete ali naročate im ste i ujik postrežbo a dovolj A da oglašujejo v listu "Glas Haroda". 9 tem
Uprava "Glas Barod*"