g t) 5 4 ^ A 60100201 .srednja kmJ1*nica PRI.viu>kSKI DNEVNIK Cena 300 lir Leto XXXVI. Št. 33 (10.553) TRST, sobota, 9. februarja 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob« _ ovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. MED VČERAJŠNJEM OBISKOM V VENETU Pertini: nekoč odporništvo danes boj proti terorizmu Predsednik je obiskal Marghero in Padovo - Na otvoritvi akademskega leta v Padovi prof. Ventura prebral študijo o terorizmu v Italiji m PADOVA — v nadaljevanju svojega »romanja« po italijanskih stih, v katerih so teroristične krogle pokosile marsikatero življenje, Predsednik Pertini včeraj obiskal deželo Veneto. Ustavil se je naj-v industrijskem obratu Petrol chimico v Margheri, kjer so teroristi 0 • .Jaiuidrja ubili tehničnega direktorja Sergia Gorija, nato pa je na-2jrleval svoj obisk v Padovi, ki je najpomembnejša postojanka organi-ane »avtonomije« v Venetu in ki je bila v zadnjih letih prizorišče SkoraI 500 atentatov. .Kljub temu da ni protokol predaval uradnih govorov, je Pertini, vil .nav'ad', šel mimo teh pra- k ‘p*B°dilo se je v Margheri, kjer del« r^n’’ v Pozdravnem nagovoru šefa'** Pc Dortola, ki je ubitega težil ,meiloval za «tovariša», zabe-fa a'ak ve'tke zrelosti delavskega Ho , ' k>°slavar države je z za- Ujj,..® Izjavil, da «delavski razred «_J uvršča med delavce samo fočn-’ k' se ukvarjajo izključno z onra !?■ ^e*0ln' ampak tudi tiste, ki dela' , 0 'utelektualna in vodilna šče * Rerdnija izraža to stali-fan,‘kakovosten skok« dalevskega tegaed8 k' je izrednega pomena; fazreri* mora zavedati tudi vodilni sloni ’ kaiD Prav na tem načelu Drn« !novo odporništvo«, to je boj U teroristični dejavnosti. V nadaljevanju je Pertini še do dal. da ga ta boj vidi na prvih okopih, kot takrat, ko se je boril proti fašizmu. Zato ni Kvirinal kraj brezdelja, nasprotno, to je za Pertinija postojanka v boju protu terorizmu. O prevratniški dejavnosti je predsednik republike včeraj slišal še veliko besed v Padovi, kamor ga je povabi! rektor padovske univerze, da bi ob slovesni otvoritvi a-kademskega leta izpričal s svojo prisotnostjo zavzetost države v tr dnem odporu proti pritiskom, ki ga teroristi izvajajo nad javnimi inštitucijami v Padovi. V glavni dvorani padovskega vseučilišča je Pertinija sprejela ogromna množica docentov in študen tov. Potem ko je po nagovoru rektorja spregovoril zgodovinar Ven ,,Hlilll„,l„„||||li|||||p|M(I1|1|1(|(|||ni|(m|||(|tffI||)1|||||(|((|||||||1(1|||(|||||1||lll„lll(„(II,ll„„„1,„ll MAJ ZJUTRAJ V TURINSKEM PREDMESTJU Terorist ustrelil v nogo občinskega odbornika k* je Roberto Garrone, odbornik KPI za urbanistiko 0°'bie Caselle, ki se bo moral zdraviti približno 20 dni Mena prevratniška skupina ni še prevzela odgovornosti za atentat je vče^- T Zakrinkani mladenič nu 1 aI zjutraj v turinskem rajo-berta nr D°nato ustrelil v nogo Ro-b^rnilra atToneja, komunista in od-selle u za urbanistiko občine Ca-skeg’ ,ia v predmestju piemont-staniP ® avpeSa mesta. Zdravstven« do j ganjenega Garroneja ni hu-setih Ch°krPVal v Približn0 dvaj- finski odbornik, ki je diplomi- WsP*šen obisk Podpredsednika Z1S "tažaaa v Iraku £j®EOGRad — Podpredsednik skeg;,n Predsednik jugoslovan-za ^ dela mešanega odbora tehniASp°dars'?0. znanstveno in 2von0nn s°delovanje z Irakom krsii; Pra8an je včeraj končal in L **>vni obisk v Bagdadu p Potoval v Jugoslavijo. nil °dhodom je obisk cce-sten . uspešen in kori- je n ^ ,°be strani. Opozoril iti pogostih srečanj dfžav Ko'j predstavnikov dveli kot en na pomen Iraka skib °^a največjih jugoslovan-derjg^PHauietrgovinskih part-držav ’ 0skrb°valca z nafto in delovn' V kateri jugoslovanske dajvešt organizacije izvajajo tujini Ja uivesticijska dela v ^ ’ |tbelZVye7,i ? Pogovori, ki jih je ^aško . i v,so*c'm' funkcionarji ! - b riade jal-l/^e pa je Dragan de-nje rez n* (>cenIli uresničeva-2 Zacini,-, ltov *n sporazumov °dboraJ u3 ?asedanja mešanega v Šeoosj -ie b'I novembra lani vsern ??u. Govor je bil pred-bostih , 11ag°vni menjavi, možnega Povečanje jugoslovan-iega Uu,,v°Za in nujnosti večali ^ Za uafte iz Iraka. Oce-realne ' da za vse obstajajo bioram Trosti, predvsem pa JNanost lzb°ljšati našo organi-■fgn . za_ nastop na iraškem Draganje se poudaril Zvone 'aJ, kot kt, Se je tudi včeraj zju-y avil pmifer. v.?ako jutra, peš od-ji.Pbtti« , . nižji srednji šoli «Pa-nS0 Preti * , poučuje matematiko. J1Dliža) •, ,t . > se mu je zahrbtno L® Pištol inkan' moški, ki ga Ustreli? u^jhnega kalibra en-s?nai hj knv levo nogo. Mladenič, tn Približa mnenju očividcev G, ^9. dvajset let, se je na-tu^°beju n 11 °d kraja atentata, dJ^idifi S? s,° nudili prvo pomoč r^v leVo knl| iz P’*10*6 ga jc za-če u en° in se bo moral a. Pravit; ** Prišlo do komplika-sL^btat n Približno dvajset dni. udboitii<51ana KPI in oWin-'b^L njegovimka je P1'10'110 odjeknil ja 9jed otv,«11?1 Purtijskimi tovariši Ga^aselle ani .turinskega predmest-obT^be Sa-I, je 41-letni Roberto Urbp.ki Ž*10 Pripravljen bO^isti^iNU ^ "a \Praš ter izvedenec za Dr.vi vPraS,anja- Gan-one je ^ kratkim imenovan za odbornika ter je v svoji mandatni dobi med važnejšimi dokumenti in sklepi doslej podpisal le občinski regulacijski načrt. Odgovornost za atentat ni še doslej prevzela nobena teroristična organizacija, med nekaterimi preiskovalci pa prevladuje mnenje, da dogodek nima tako imenovanega političnega ozadja. Vsekakor je atentator, brez dvoma zelo dobro poznal vsakdanje navade arhitekta Gar roneja, čigar žena poučuje matematiko na isti nižji srednji šoli kot mož in je tudi sama članica KPI ter odbornica za urbanistiko v obči ni San Mauro pri Turinu. Predsednica poslanske zbornice Nilde Jotti je poslala žrtvi atentata v Turinu solidarnostno brzojavko z željami za čimprejšnje okrevanje. (st) BEOGRAD — Na povabilo predsednika ministrskega sveta Nemške demokratične republike Willija Stopha bo predsednik ZIS Veselin Djuranovič v kratkem uradno in prijateljsko obiskal NDR. tura. ki so ga teroristi lani ustrelili v noge. se mu je Pertini zelo ganjen približal in ga v znak solidarnosti objel. Takrat je tudi nastalo nekoliko zmede, ker sta dva radikalska predstavnika, med katerima je bil poslanec Tessari, dvignila transparent, s katerem sta-opozarjala predsednika republike, da so za njegov prihod počistili mesto kot so to delali med Mussolinijevimi obiski, kar pa ne daje resnične podobe tega mesta. Zdi se, da so komunistični predstavni ki strgali transparent, Pertini pa jima je v odgovor zavrnil (verjet no ni razumel dogajanja), da če sta resnična demokrata, bi morala tudi onadva objeti Venturo. Slednji je vsekakor nadaljeval s svojo zelo utemeljeno in izvirno študijo o razvoju terorizma v Italiji. »Terorizem, ki je izrecno nacionalnega značaja, saj nobena industrializirana država ne pozna take vrste terorizma, ki bi po trajanju (11 let), razširjenosti, nasilnosti in ukoreninjenosti bil podoben italijanskemu«, je začel svoj referat Ventura. Po njegovem ga je treba tesno povezati z italijansko vsedržavno politično krizo in z mafijsko degeneracijo političnih bojev, v katerih se odražajo mednarodni spori in pa delovanje skritih aparatov in »ločenih državnih teles«, ki postajajo vedno bolj pomembni v izvajanju notranje in zunanje politike v Italiji. Zgodovinsko preučevanja pojava terorizma absoiutno ne sme tega pozabiti, pravi še Ventura, kajti nobena teroristična organizacija, ki nima svojih korenin v etničnih napetostih ali v splošnem razkroju državnega sistema (kar pa ni primer Italije), ne more dolgo vztrajati v svojem boju, ne da bi uživala kaka visoka nacionalna ali med 'narodna kritja. Zato je po njege vem mnenju jasno, da zeio močne, a skrite sile delujejo za kritje in seveda izkoriščanje posledic delovanja oborožene stranke. Verftura je v svoji študiji tudi ugotovil jtri časovna razdobja, ki ožnačujejo razvoj terorističnih akcij. Začele so se leta 1962, predvsem -namenom, da bi nasprotovale levo sredinski vladi, druga faza, leta 1967, znana pod imenom »strategija napetosti«, se je izobbkovala pod pritiskom sistematičnih infiltracij (po načelih, ki jih je pet let prej narekoval šef ameriške vohunske službe CIA v Italiji, Havey), ki so imele nalogo, da organizirajo teroristične akcije na škodo levičarskih organizacij; in končno tretja faza, leta 1974. Slednja je značilna po masovni organizaciji in je med vsemi najbolj tragična. Popoldne se je Pertini srečal še z najpomembnejšimi civilnimi, političnimi in sindikalnimi nredstav-niki, tako v občinski palači kot na sedežu dežele Veneto, Vsi so izrazih svojo odločno voljo, da se bodo borili proti terorizmu in za ekonomski dvig Italije. Pertini je proti večeru z avtom odpotoval v Verono, od koder se je z letalom vrnil v Rim. (nf) OB URADNIM OBISKU 5. ARMADNEMU KORPUSU Obrambni minister Sarti poudaril prijateljstvo z Avstrijo in Jugoslavijo Zasluge obmejnih krajev za zmago odporništva VITTORIO VENETO — Na prvem uradnem obisku pri največji enoti italijanske vojske je obrambni minister Adolfo Sarti včeraj v uradnem govoru pred najvišjimi vojaškimi poveljniki naglasil prijateljske vezi Italije s sosednima Avstrijo in SFR Jugoslavijo. »Prek Alp so države, je poudaril minister, ki so naše iskrene in prijateljske sogovornice in s katerimi hočemo ohraniti in čedalje bolj utrjevati odnose prijateljstva.« častnikom 5. armadnega korpusa, ki irha sedež v Furlaniji - Julijski krajini je Sarti o-značil svoj obisk kot »poslanstvo miru« ob severovzohdni meji, ki je velikega pomena za varnost in svobodo države. Ministra so na obisku kopenskim silam, ki je sledil uradnima srečanjema z letalskimi silami v Pozzuo-liju in z mornarico v Neaplju, spremljali načelnik glavnega štaba vojske gen. Rambaldi in poveljnik kopenskih sil NATO za južno Evropo gen. Santini ter drugi visoki častniki. Po pristanku na vojaškem letališču v Avianu si je Sarti ogledal več oddelkov 5. armadnega korpusa v raznih krajih Furlanije in prisostvoval manjšim vojaškim vajam. Ob več priložnostih je obrambni mi- nister spomnil vojake in častnike na odločilen prispevek, ki so ga obiskani kraji dali odporniškemu gibanju, kar je omogočilo obnovitev demokracije v državi. Popoldne se je minister Sarti odpeljal s helikopterjem v Innecken na Južnem Tirolskem, kjer bo danes prisostvoval zaključku smučarskega tekmovanja med alpskimi oddelki 4. armadnega korpusa iz Bočna. (Iv) Podražitve v Jugoslaviji BEOGRAD — Decembrska podražitev nekaterih živil, električne energije, ogrevanja in še kaj, so se odrazile v januarskem ogledalu jugoslovanske statistike. Ta mesec so se življenjski stroški povečali za 4.8 odstotka. Na tako visok mesečni skok, ki že dolgo časa ni bil zabeležen, je najbolj vplivala podražitev hrane — za 8,1 odstotka, sicer pa se je najbolj podražilo ogrevanje in razsvetljava za 8,4 odstotka. V primerjavi z januarjem lani so letos življenjski stroški v SFRJ večji za 15,4 odstotka, v primerjavi z letom poprej pa za 26,2 odstotka. MED VČERAJŠNJO PROTESTNO MANIFESTACIJO NA KARISOVI DOMAČIJI Kmetje s Kolonkovca zahtevali preklic sklepa o razlastitvah Delegacija prizadetih in Kmečke zveze obiskala predsedstvo deželnega odbora in pokrajino - Verjetno jo bo sprejel tudi predsednik deželne vlade Comelli " ■'* ,. - • * iiHiiiiiitiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHHitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuMiiiiiiiiiiiiin OB STOPNJEVANJU AKCIJ ISLAMSKIH GVERILCEV Za Sovjetsko zvezo ni beguncev obstajajo pa «oborožene tolpe Afganistanski režim kaže neobičajno versko vnemo, da bi si pridobil naklonjenost prebivalstva MOSKVA — Romunija dosledno uresničuje načela svoje zunanje politike, ki kljub pripadnosti varšavskemu paktu nasprotuje tujim vojaškim intervencijam. Tako ni včeraj v Sofiji podpisala skupnega dokumenta po zasedanju parlamentarcev socialističnega tabora, v katerem je izražena vsa podpora kabulskemu režimu Babraka Karma-la. Romunskemu zgledu je sledila tudi Severna Koreja, kar je marsikoga presenetilo, kljub temu da ta država vodi precej neodvisno politiko tako do Moskve kot do Pekinga. Sovjetska tiskovna agencija TASS je torej včera v svojem komunikeju iz bolgarskega glavnega mesta kratkomalo izpustila obe »oporečni-ški« državi. Kremelj si ne more v sedanjem položaju, ko je v državi sprožil pravo propagandno ofenzivo, privoščiti nobenega kolebanja. Kakšna je sovjetska propaganda najbolj zgovorno prikazuje včerajšnje pisanje moskovske Pravde, ki trdi, da so afganistanski begunci v Pakistanu le nomadi, ki so s svojo drobnico prešli mejo v iskanju nove paše in jih oblasti zadržujejo in novačijo za boj proti kabulski vladi. Problem afganistanskih be- iiiiiMiiiiiiiMiiiitmiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiMiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiii Danes Vanče v Lake Placidu Kljub temu, da so se skoraj vsi svetovni olimpijski odbori Izrekli proU bojkotu, je ameriški predsednik Carter odposlal na današnje zasedanje mednarodnega olimpijskega komiteja v Uke Placidu državnega tajnika Vancea, da bi branil ameriški predlog za bojkot iger v Moskvi. Na sliki predsednik MOK Ktlla-nin, ki je osebno zelo nasproten bojkotu OI. (Telefoto AP) Medtem je kljub pomirjujočim znakom normalizacije v Iranu no vozefctadskjj vlada sklenila,, cja, u-makne svoje veleposlaništvo v Te heranu. Sklep naj bi bil v tesni zvezi s predsenočnjo tatvino v vele poslaništvu, ko so neznanci izmaknili iz arhiva neke dokumente. guncev torej po pisanju Pravde ne obstaja, vse je zgolj Izmišljotina ameriških in kitajskih agentov, ki so preslepili pastirje, da se vadijo za boj proti lastni domovini. Nekoliko bolj preseneča, pisanje zunanjepolitičnega dnevnika «Za ru-bežom«, ki priznava, da se v Afganistanu «preliva kri in umirajo ljudje«. Dnevnik tudi piše. da «v številnih pokrajinah delujejo oborožene tolpe« kar naj bi negativno vpb-valo na težak gospodarski položaj v državi. Medtem se kabulske oblasti na DT.. n. _________________________ vsSo SievStaSo fraSJf j £nof0e va^st Sbo^Mo ZT flL v NI Stopiti v športno palačo v če- njem v državic, piše moskovsko ča- ... pr to iriPr ho Rprlp/ knn^rp cnnicip Talrp vpcM nofrinioi n tnHi trtl Kjer DO Sedež KOngre- Strogo nadzorstvo na kongresu KD sopisje. Take vesti potrjujejo tudi zahodni dopisniki v Kabulu, ki med drugim poudarjajo, da skuša nova oblast prikazati Karmalov režim kot odraz islamske stvarnosti. Isti dopisniki tudi ugotavljajo, da so sedanji poskusi naleteli na gluha ušesa. Islamsko prebivalstvo ne verjame takim izrazom verske vneme, saj je hladno sprejela tudi vest, da je ob obletnici Mohamedove smrti poromalo v mošejo k molitvi vse vodstvo države, z Babrakom Karmalom na čelu. Ob vsem tem ni razumljivo, zakaj najsodobneje opremljena sovjetska vojska ne odpravi z »oboroženimi tolpami«. Trditev, da čaka sprave, ne prepričuje, saj do sedaj ni bilo takih znakov, še več: islamska gverila se še stopnjuje. Po izjavah tujih dopisnikov, ki so obiskali i-slamske gverilce, slednji nadzorujejo večji del države, le mesta in glavne poti naj bi bili pod nadzorstvom sovjetske vojske. Morda pa bo Moskva sprožila končno ofenzivo proti «tolpam», ko bo v celoti zamenjala svoje srednjeazijske vojake z enotami, ki prihajajo z evropskega dela Sovjetske zveze, (voc) sa, tako delegati, kot časnikarji in gostje, bo moral nositi na vidnem mestu posebno plastificirano izkaznico s sliko, ki jo bodo pregledali tudi ob prehodu iz različnih sektorjev dvorane. RIM — Enotna sindikalna zveza zavrača predloge vlade, da bi za sedaj odobrili samo nekaj delov pokojninske reforme, ki zadevajo poviške minimalnih in socialnih pokojnin. Predsednik deželnega odbora Ci-melli bo sprejel odposlanstvo Kmečke zveze in kmetovalcev s Kolon-kovca. ki so jim občinski upravitelji Liste za Trst sklenili razlastiti šestnajst hektarov zemlje. V tem smislu se je obvezal dr. Ma-roth iz kabineta predsedstva deželnega odbora, ko so ga včeraj dopoldne obiskali podpredsednik KZ Dušan Kodrič s tajnikom Edijem Bukavcem, zastopniki 30 kolonkov skih žrtev nove gradbeno-politične špekulacije Attilio Cesanelli, Just Karis in Miro Poljšak ter — kot spremljevalca — pokrajinski odbor nik za kmetijstvo Lucijan Volk fsocialisti in občinski svetovalec Ravel Kodrič (komunist). Delega cija je Marothu v odsotnosri šefa kabineta Richettija. ki je tudi načelnik krščanskodemokratsks skn pine v tržaškem občinskem svetu, obrazložila upravičene tožbe razlaščencev in njihove še bolj utemeljene zahteve. Funkcionar je obljubil, da bo z njimi seznanil Co-melliia. Delegacija je naglasila, da ima deželna uprava primarne odgovor nosti in pristojnosti na področju kmetijskih in načrtovalnih proble mov, zato mora kot nadzorstveni dejavnik nad pobudami javnokc-ristne narave sprejeti določene obveznosti. Nastopi naj pri tržaški občinski upravi, da nanovo prouc; problem in izdela prioritetno lestvico gradbenih posegov, ki naj za jamejo takšna področja, kier ne hi mogli izmaličiti obstoječe družbenogospodarske, kulturne in etnične podobe. Med taka področja sodi, kot znano, v prvi vrsti zgodovinsko središče mesta, kjer imamo nebroj praznih stanovanj in celih stani, van.iskih poslopij in — kar je še zlasti pomembno — kjer ne manjka socialnih struktur, kakršnih prav gotovo stanovalci načrtovanih blo kov na Kolonkovcu ne bi imeli. Banisadr predseduje revolucionarnemu svetu TEHERAN - Iranske oblasti niso še komentirale Carterjevih sklepov, da bodo ZDA ukinile gospodarske sankcije proti Iranu. V Teheranu je vse zanimanj^ osredotočeno na postopno uveljavljenje novoizvoljenega predsednika Bani-sadra, ki ga je ajatulah Homeini tudi uradno pooblastil, da predseduje revolucionarnemu svetu. Edina ovira na Banisadrovi poti so za sedaj islamski študentje in ameriški talci. Prvim je predsednik že stopil na prste, ko mu je uspelo osvoboditi ministra za informacije, še bolj, ko je ukazal in dosegel, da televizija ne bo več posvečala toliko pozornosti tem skrajnežem in da ne bo sploh več objavljala njihovih napadov na razne iranske politične osebnosti. Glede talcev v Washingtonu upajo, da bo Banisadr pristal na kako kompromisno rešitev, ki bi bila »častna« tako za Iran kot da ZDA. Včeraj je talce v ameriškem veleposlaništvu obiskal bivši grško katoliški jeruzalemski patriarh Ila-rion Kapudži, ki je kot prvi tujec obiskal zasedeno veleposlaništvo po 24. decembru. Škof je kasneje za teheranski radio izjavil, da se talci dobro počutijo, ni pa povedal, če se je sestal z vsemi. niiiiiiiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMimittmimMiHiiiHiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiimiHtiiiiutiiiiMHiHiiiiiii OB PROSLAVlj SLOVENSKEGA KULTURNEGA DNE Sinoči svečano odprli novi Kulturni dom v Novi Gorici Ciril Zlobec podčrtal pomen kulturne povezave s Slovenci v zamejstvu NOVA GORICA — Velika dvorana novega Kulturnega doma v Novi Gorici ni mogla sinoči sprejeti vseh, ki so želeli vanjo, da bi prisostvovali »vrtnici za kulturni dan«, to je svečani otvoritvi Kulturnega doma, ki so ga združili s proslavo slovenskega kulturnega dne. »Odprtje novega doma v mladem mestu, kot je Nova Gorica, nam daje jamstvo, da t>o mesto skladno razvijalo gospodarstvo in kulturo«, je dejal slavnostni govornik, pesnik Ciril Zlobec, ki je tudi podčrtal dejstvo, da daje novi dom nadaljnje možnosti sodelovanja med ustvarjalci slovenske kulture na o-beh straneh meje in uresničuje teorije o enotnem kulturnem prostoru. Prav. tako naj bo novi dom z vsem mestom faktor nadaljnjega sodelovanja, medsebojnega zaupanja, odprtosti ob naši meji. Še bomo Slovenci svoje življenje povezovali z našim kulturnim udejstvovanjem, kot smo to delali v preteklosti, je zaključil svoj govor Ciril Zlobec. Na otvoritvi je bilo kot smo že omenili veliko ljudi. Med temi številni ugledni gostje. Naj naštejemo samo nekatere: Lidija šentjurc, Sergej Kraigher, Miha Marinko, dr. Joža Vilfan, Dušan Šinigoj, Jože Babič, predsednik SKGZ Boris Race, z raznimi zastopniki zamejskih organizacij, generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj, predsednik novogoriške občinske skupščine Joie šušmelj, goriški župan Pasquale de Simone in drugi predsavniki kulturnega in družbeno-poLitičnega življenja. V programu so sodelovale številne kulturne skupine in tudi posamezniki iz Slovenije in zamejstva. Publika je vse nastopajoče bogato nagradila z aplavzi. Program je neposredno prenašala ljubljanska tele vizija. (mw) Pri lecceju pokopali mladega policista LECCE — V kraju Carmiano, so včeraj pokopali mladega policijskega agenta Maurizia Arnesana, ki je v sredo pred libanonsko ambasado v Rimu padel pod streli teroristov «prima linea«. V rojstnem kraju nesrečnega agenta so včeraj proglasili javno žalovanje, pogreba pa so se udeležili poleg krajevnih oblasti ter predstavnikov političnih strank tudi zastopniki vsedržavnega koordinacijskega odbora enotnega sindikata policije. RIM — Predsednik vlade Cossiga je sprejel v palači Chigi posebnega odposlanca francoskega predsednika Giscarda D’Estainga Bernarda - Rey-monda, ki mu je poročal o poteku in vsebini ter sklepih zadnjega franeosko-nemškega sestanka na vrhu. Značilen dokaz v tem smislu je geto, ki mu pravijo Al tura. Ko bi pa občina na to ne pristala, naj dežela po predlogu KZ preprosto prekliče odlok, s katerim je gradbena pobuda na Kolonkovcu označena kot javnokoristna in na katerega podlagi je občina »začasno« zasegla zemljišča. SLer ni mogoče mimo razsodbe ustavnega sodišča, ki je pred tednom dni proglasilo kot nezakonito zakonsko nor mo o poravnavi odškodnine razlaščencem po »kmetijskih«, torej sme šno nizkih cenah. To pomeni, da se odškodnina primerno poveča in z njo izdatki povezani za uresničitev stanovanjskih blokov. Tedaj bi šlo za primer nesmotrne uporabe finančnih sredstev. Tembolj, kana) bi občina danes razpolagala Jcdmaj 7. denarjem potrebnim za kakih 140 stanovanj, kaj šele za stanovanja 5.000 osebam, kolikor bi jih gradbena podjetja, za katerimi stoji tudi Llo.vd Adriatico. rada privabila na rodovitni Kolonkovec. Odposlanstvo KZ in prizadetih kmetov se je nato odpravilo na po krajino, kjer ga je sprejel predsednik Ghersi. Le ta je članom delegacije izrazil razumevanje za njihove težave in se načelno strinjal z obrazložitvijo problema. Obisk na deželi in pokrajini je pomenil drugo dejanje protestne manifestacije, ki se je začela v zgodnjih urah na dvorišču Justa Karisa; njemu hočejo pobrati 2.000 kv. metrov plodovite zemlje. Buldožerji se tokrat niso pojavili, zato pa se je na domačiji trlo domačinov. Med njimi smo zapazili tudi predstavnike SKGZ (Udovič) in SDGZ (Kocjančič in Morelj), in pi>-dročnega ta’nika KPI za Sv. Ano, Skedenj in Naselje Sv. Sergija, Pe-rinija. Po odločnem zatrdilu predsednika KZ Guština, da «se bomo še naprej borili proti krivičnim razlastitvam naše zemlje«, je podpredsednik Kodrič označil ravnanje tržaške občine kot politično potezo, s katero bi radi izbrisali s tega področja Slovence Debeliš (ravno tako podpredsednik KZ) je naglasil, da bi uresničitev naklepa po-| menila popolno zadušitev Kolonkov-1 ca. Pokrajinski odbornik Volk je i dokazal neutemeljenost namerava-j nih. razlastitev, ki bi bile naperjene proti dejanskim -koristim ‘Trsta kot takega, saj bi uničili dragocen vir zelenjadnih dobrin' Tržaška občina je hotela razlaščevati na Ko-lonkoveu že pred 17 leti, toda odločen nastop domačinov, ki so sprožili znano «yojno z radičem«, ji ie odprl oči, tako da je s tremi ločenimi ukrepi sklenila onraniti on-dotno zemljo za vrtove. Zorko Harej pa je izrazil v imenu Slovenske skupnosti solidarnost prizadetim in obljubil, da bo njegova stranka posredovala v njihovo korist tako na občini in pokrajini kot na deželi. Zborovalci so nato v sprevodu krenili do zadružne stavbe in se mirno razšli, kakor to znajo samo omikani ljudje, ki ne nasedajo izzivanjem. Sinoči se je delegacija KZ sestala tudi s pokrajinskim podtajnikom PSDI Pierandreiiem, ki je v imenu svoje stranke zagotovil kolon-kovskim kmetom vso podporo. Solidarnost z njimi je izrazila tudi tržaška sekcija svetovnega sklada za varstvo narave Konkretno pa se je za razrešitev žgočega problema zavzela komunistična skupina v tržaškem občinskem svetu, ki je sinoči v inte: ■ pelaciji zahtevala sestanek pristojne občinske komisije z zastopniki Kmečke zveze in gradbenih podjetij. Na sestanku, ki mora biti seveda pred 14. februarjem naj bi poiskali tako rešitev, ki bi bila zadovoljiva za prebivalce Lonierja in ki bi hkrati omogočila izkoriščenje obljubljenih finančnih sredstev za izgradnjo stanovanjskih poslopij. (dg) Na sliki (foto Furlan); protestna manifestacija proti razlastitvam. POMEMBEN KULTURNI DOGODEK SINOČI V KULTURNEM DOMU Osrednja Prešernova proslava z opero «Slovo od mladosti» Ansambel mariborske Opere je prepričljivo izvedel delo našega ricmanjskega rojaka D. Švare pod taktirko B. Švare - Dolgotrajen in navdušen aplavz polne dvorane Kaze, da je minil čaj stereotipnih Prešernovih proslav, ko smo do o-nemoglosti poslušali Vrbo, Slovo od mladosti, Uvod v Krst pri Savici in tako naprej. Osrednja Prešernova proslava v Kulturnem domu v Tr- stu nas le nekaj let preseneča z izvirnostjo in pestrostjo. Dan Prešernove smrti je bil proglašen za Dan slovenske kulture in ga moramo torej kot takega jemati, se pravi: ob osrednjem liku slovenske pesniške tvornosti se moramo poglabljati v celotno izročilo slovenske kulture od slikarstva do upodabljajoče umetnosti, do glasbe. Prešeren nam ostaja kot luč, ki vodi k čistosti in popolnosti pesniškega izraza, ta luč pa mora osvetljevati vrhunske oblike tudi drugih umetnosti. Narodova duša ni samo v poeziji ali glasbi, narodova ~uša je povsod tam, kjer izvira hotenje po ustvarjanju ter uveljavljanju človekovih duhovnih dosežkov v dobrobit zdajšnjih in poznejših rodov. «Slovenska kultura in zavest se vedno srečujeta s Prešernovim pesništvom, zato ni zgrešena, ali pretirana trditev, da danes ne bi bili to, kar smo, če ne bi bilo Prešerna», povzemamo iz gledališkega lista. Za letošnji dan kulture so nam naše osrednje organizacije — Glasbena matica, Slovensko stalno gledališče, Slovenska prosveta in Slovenska prosvetna zveza — pripravile glasbeno poslastico in s tem na izviren način počastile Prešernov spomin. Gostovanje Opere Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora z o-pero «Slovo od mladosti» Danila Švare, je privabilo v Kulturni dom veliko množico ljudi, kot se to zgodi le ob redkih priložnostih. Prisoten je bil tudi skladatelj sam. ki je izvajanje svojega dela spremljal s posebnimi občutki, kot je izjavil za radijski intervju na koncu prvega dejanja, in kjer ni pozabil omeniti rodnih Ricmanj, iz katerih je moral križem v svet, a se vanje spet in spet vrača bodisi z mislijo, bodisi dejansko. Predstava mariborskih umetnikov je izzvenela kot pravo dejanje v pravem trenutku. Opera je od začetnega akorda do končnega dejanja rasla v skrbno grajeno predstavo v vseh njenih sestavinah; režiji (Franjo Potočnik), stilizirani scenski postavitvi (Vlado Rijavec) in koreografiji, predvsem pa po glasbeni realizaciji. Orkester je pod zanesljivim zamahom Borisa Švare iztanjšal vse značilnosti partiture, ki je pol na prelepih melodičnih odtenkov in mi- ki s krepko izraznostjo soustvarja razpoloženjsko podobo celotnega dela. TRADICIONALNI NOVINARSKI PLES bo 16. februarja v vseh prostorih Kulturnega doma z začetkom ob 21.30 Vabila so na razpolago v Kulturnem domu od 10. do 12. ure Tenorist Simeon Gugulovski je bil kot lik ulit in glasovno prijeten Prešeren, ki je zlasti za spev magistrale požel dolg aplavz občinstva. Sopranistka Veronika Mihelič je bila glasovno prijetna in pojavno prikupna Julija, v ostalih glavnih vlogah pa so Majda Švegan, Emil Baronik, Jože Kores, Fabio Furlan in Štefan Kunstek lepo zaokrožili solistični venec vlog. Zelo dobro je svojo nalogo opravil zbor v drugem dejanju, kjer je tudi koreografski vložek prišel lepo do izraza v scensko razgibanem prizoru. Občinstvo je na koncu dolgo ploskalo izvajalcem, posebej pa še skladatelju Danilu Švari, ko se je pojavil na odru sredi mariborskih umetnikov. Opero je neposredno oddajala tržaška slovenska radijska postaja. V Kulturnem domu jo bodo ponovili danes, 9. februarja, ob 20.30. (ris) • Rajonski svet za Sv. Ivan se bo sestal na redni seji dne 15. februa- rja ob 19.30. Na dnevnem redu bo razprava o številnih vprašanjih, tako o nadomestitvi svetovalke Ivane Placer in o organizaciji svetoivan-skih kresov. Kvestor Giusti se poslavlja od Trsta Predsednik tržaške pokrajine Lu-cio Ghersi je sprejel včeraj na poslovilnem obisku tržaškega kvestor-ja Ferdinanda Giusti ja. Ghersi se mu je zahvalil za opravljeno delo v našem mestu ter mu zaželel o-bilo poklicnih uspehov na novem delovnem mestu v Turinu. Dr. Giusti se je včeraj poslovil tudi od osebja tržaške kvesture, ki ga je vodil od junija 1978, ko je prišel v Trst potem ko je bil že kvestor v Beneventu in Perugii. Giustija je pozdravilo približno 300 policistov, funkcionarjev in drugih uslužbencev. ZA ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA Predavanje B. Samse o položaju v svetu, v Italiji in pri nas Posebno pozornost je posvetil boju za globalni zaščitni zakon - Gojenci Dijaškega doma uprizorili lepljenko o istrskem heroju Gortanu V organizaciji Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem in odbora Zveze vojnih invalidov NOV je sinoči v polno zasedeni dvoranici Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Ul. Petronio, časnikar Bogo Samsa govoril o sedanjem mednarodnem političnem položaju v svetu, o notranjem političnem položaju v Italiji, v naši deželi in v tem okviru še posebej o sedanji fazi prizadevanj za dosego globalnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Bogo Samsa je najprej ugotovil, da je mednarodni politični položaj zelo napet zlasti po sovjetskem vdo- KPI DEVIN-NABREŽINA prireja danes, 9. februarja, ob 17.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini KONGRES Posegla bosta tovariša E. Mar-tone in M. Budin. aiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiu NEZADOVOLJIV IZID POSREDOVANJA PRI MINISTRU LOMBARDINIJU VODSTVO FINCANTIERI NE PREKLIČE DOPOLNILNE BLAGAJNE V ARZENALU Stališče sindikatov ter protest CuIIara in Eerbčeve Odobrenih 20 milijard za dograditev zidanega doka Obisk tržaške delegacije v Rimu ni rodil zaželenega uspeha, preklica postavitve 450 delavcev tržaškega arzenala v dopolnilno blagajno, ampak je vsaj pustil odprto pek za nadaljnje upante na uspešnejši izhod iz spora v bližnji perspektivi. Včeraj so se tržaški parlamentarci Tombesi. Gruber-Bencova. Cuffaro in Jelka Gerbec ter deželni odbornik industrijo Rinaldi, predsednik arzenala inž. Lippi in kvalificirano sindikalno zastopstvo, k; so ga sestavljali član vsedržavnega vodstva kovinarjev FLM Veronese, tržaški pokrajinski tajniki CGIL Gialuz, CI SL Degrassd in UIL Fabricci ter predstavnika pokrajinske enotne zveze kovinarjev Capozza in Ju-rissich, ponovno sestali z ministrom za državne soudeležbe Lombardi nijem. Tokrat je vendar blagovolil prisostvovati srečanju tudi predsednik Fincantierija. finančne družbe državnih soudeležb, odv. Rocco Basilico, čigar odsotnost na predvčerajšnjem sestanku je narekovala potrebo po ponovnem srečanju. Po vsem sodeč pa je bil njegov prispevek le ne gativen, čeprav so vsi pričakovali, da bo nasprotno odločilen za uspešen zaključek pogajanj. Ne meneč se za navodila državnega parlamenta in za stališča pristojnih mini strov za trgovinsko mornarico E vangelistija in za državne soudeležbe Lombardinija, je namreč državni funkcionar trmasto vztrajal na togem stališču o ukrepih za omejevanje proizvodnje v tržaškem arze nalu, ki jim je neposredna posledica dopolnilna blagajna za veliko števi lo delavcev. Ministrstvo jC po včerajšnjem srečanju izdalo uradno sporočilo, iz katerega sicer izhaja, da priznava poseben pomen stanju tržaškega gospodarstva in potrjuje veljavnost smernic državnega načrtovanja za tržaški arzenal, z vlogo pri popravilih ladij in pri specialnih gradnjah, ki je ne nameravajo zmanjševati. Lombardini zatrjuje, da bo vlada zagotovila Trstu ustrezne razvojne možnosti in se zato obvezuje preveriti (sestanek bo prihodnji torek) z vodstvi vseh podjetij z državno udeležbo, ki delujejo v Julijski krajini, vse možnosti za o-krepitev njihovega delovanja. Z vod-styom Fincantierija pa bo proučil možnosti novih naročil, da bi mogli čimprej preklicati ukrep o dopolnilni blagajni in 'bo dal pobudo za srečanje med organizacijo podjetij z državno soudeležbo Intersind, Fin-cantieri in sindikati, da se razmere ustalijo in se utrdijo perspektive na tem sektorju. V bistvu pa je poleg teh obvez rezultat včerajšnjega srečanja za gotovilo, da bo šlo v dopolnilno blagajno «samo» 227 delavcev, namesto napovedanih 450, in sicer za največ dva meseca. Enotna sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL je izdala sinoči v Trstu sporočilo, v katerem ugotavlja, da je minister priznal posebnost položaja našega mesta in naglasil potrebo po okrepitvi dejavnosti vseh državnih podjetij na tem območju ter nujnost pridobitve novih naročil za tržaški arzenal Povsem nasprotno je pa bilo stališče vodstva Fincantierija, ker se je njen predsednik Basilico neodgovorno uprl obveznostim, ki tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiitiiiiiimiiHiiMHMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiifimiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiniiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiio S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Pred predložitvijo proračuna v glavnem le upravne zadeve Skupščina je razpravljala tudi o dveh resolucijah, ki sta se navezovali na primer Edde Stefani - Nezadovoljiv odgovor odbornice za šolstvo o novem pravilniku za otroške jasli Čuti se, da se v tržaškem občinskem svetu približuje čas obračuna. Odbor Liste za Trst bo konec tega meseca, ali pa v prvih dneh prihodnjega, predložil finančni proračun za leto 1980. V pričakovanju na razpravo in glasovanje o najvažnejšem političnem in program skem občinskem dokumentu, od katerega je odvisna nadaljnja usoda sedanjih upraviteljev, so seje občinskega sveta v glavnem posvečene upravnim zadevam ter resolucijam, ki so bile v zadnjem času zelo pogostoma na dnevnem redu. Tako je bilo tudi na sinočnji seji skupščine, ki se je kot običajno začela z odgovori na vprašanja in interpelacije. Med slednjimi bi ome nili odgovor odbornice za šolstvo Boschinijeve na vprašanje komunističnih svetovalcev Ivašičeve i Del Čampa, ki sta hotela vedeti, kdaj bo občina predložila osnutek pravilni-, ka za šolske jasli. Kot običajno, je bil odgovor občinskega odbora tudi tokrat zgolj birokratski, kakor bi ga lahko vsak dobil v pristojnih ob činskih uradih. Pravilnik bo izdelan čim prej, je dejala odbornica Bo-schinijeva, kakšen pa bo in kakšnih smernic se bo držal, ni povedala. Nad takim odgovorom je svetovalka Ivašičeva izrazila skrajno nezado voljstvo, poleg tega na je še pouda rila, da ni odbornica namenila niti besedice otroškim jaslim za sloven ske uporabnike. Župan Cecovini je tudi odgovoril na tri vprašanja (KPI. PR in fašistov) v zvezi s primerom izgona disidenta Saharova, kateremu je v imenu celotne skupščine izrazil solidarnost ter poudaril, da ni to edini primer v sveto, ko se na tak način teptajo človekove pravice. Obsodil je nato val terorizma in nasilja, na kar se je začela razprava o dveh resolucijah, ki sta se navezovali na primer občinske uslužbenke Edde Stefani, ki je pred časom objavila članek v reviii »Ponterosso - Rusi most*, zaradi česar je občinski od bor uvedel disciplinski postopek (ki je zaradi zapadlosti termina že pro padel). Prvo resolucijo so predložili radikalci (odobrena je bila z gla sovi LpT, KPI, PSI, PRI in PR, MSI je bil proti, vzdržali pa so se KD. PSD1 in 2 svetovalca LpT) z namenom, da bi se taki dogodki ne ponavljali več. Drugo resolucijo pa je predložna komunistična skupina: z njo zahteva, da mora občinski od bor točno tzvajati upravne norme, poleg tega pa še ugotavlja, da ob činski odbor daje vse večjo pozor nost in nudi večji manevrski pro štor manj reprezentativnim sindikal nim organizacijam, kakor je enotna sindikalna zveza. Tudi komunistič na resolucija je bila odobrena z večino glasov, občinski svet pa je o njej glasoval po odstavkih. Maturanti liceja 4rance Prešeren» v Ljubljani V okviru že tradicionalnih obi skov v glavno mesto naše matične domovine so se v četrtek podali na poučno ekskurzijo v Ljubljano ma turanti tržaškega znanstvenega in klasičnega liceja »France Prešeren*. Dijaki so najprej obiskali Narodno in univerzitetno knjižnico, kjer so jim upravniki obrazložili pomen in delovanje te vrhunske slovenske ustanove, nakar so maturanti prisostvovali tudi odprtju razstave o Prežihovem Vorancu. To je bila vsekakor priložnost za vpogled v Vo-rančevc ustvarjanje in bibliografijo. Tudi poznejši obisk v Planetarij je bil po mnenju dijakinje, ki smo jo vprašal) za nekaj vtisov, nadvse zanimiv. Maturanti klasičnega liceja so nato obiskali Inštitut za narodnostna vprašanja, kjer sta jih sprejela direktor Silvo Devetak in sodelavec Ivo Juvančič. Dijake sta v pogovoru seznanila s kratko zgodovino Inštituta in njegovo sedanjo dejav nostjo. Želja dijakov je bila tudi, da bi 'večer prisostvovali slovesnosti ob Dodelitvi Prešernovih nagrad v Slovenski filharmoniji, čemur pa so se morali zaradi pozne ure odpovedati. To pa seveda ni skalilo razpoloženja ob poučni in koristni ekskurziji. V počastitev Prešerna, dneva slovenske kulture občni ibor SPD Tabor jutri, 10. februarja, ob 16.30 v obnovljeni dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Nastopila bosta ženski in moški pevski zbor SPD Tabor. Sledilo bo družabno srečanje. izhajajo iz soglasnega stališča parlamenta in ki jih vsebuje sektorialni načrt, ki ga je vlada predložila medministrskemu odboru za industrijsko načrtovanje. Kljub nesprejemljivosti stališča Fincantierija, ki zavrača zahtevo po preklicu dopolnilne blagajne, so sindikati sprejeli vabilo ministra Lombardinija na srečanje s finančno družbo, ki bo v ponedeljek, obenem pa ugotavlja sporočilo pokrajinske zveze CGIL - CISL - UIL, da se odpira doba zaostrenih sindikalnih borb v obratih, ker je .treba premagati trmast odpor Fincantierija do spoštovanja smernic načrtovanja. Sindikati-sporočajo, da se bo trn žaška delegacija ponovno sestala z mini^jpop) Lombardinijem v sredo, 20. t.m,v. ko ji bo poročal o pro.. gramih za Trst, ki jih bo izdelal na posvetu s podjetji z državno soudeležbo, ki delujejo na našem področju. Zelo ostro izjavo sta objavila komunistična parlamentarca Cuffaro in Gerbčeva, ki sta iz protesta zaradi neodgovornega zadržanja predsednika Fincantierija Basilica zapustila sestanek nekaj minut pred zaključkom. V njej zahtevata, naj V PONEDELJEK V VERDIJU Ljudska manifestacija proti prevratništvu V gledališču Verdi bo v ponedeljek, ob 18.30 ljudska manifestacija na temi »Obramba republikanskih inštitucij*. O tej temi bo na manifestaciji, ki jo organizira Odbor za zaščito vrednot odporništva in demokratičnih inštitucij, spregovoril sen. L. Vaiiani. V razpravo bodo posegli tudi predsednik pokrajinske uprave Ghersi, predsednik deželnega sveta Colli, podpredsednik deželnega odbora Ccloni, tržaški župan Ce-covind in devinsko - nabrežinski župan Škerk. Manifestacijo so sklicali z namenom, da bi na njej prišlo do izraza enotno nasprotovanje našega mesta prevratniškemu terorizmu, ki se je v zadnjem času razrastel tudi v Trstu ■* atentati na sedeže političnih strank in na kinematografsko dvorano Ritz, in da bi bila ponovno poudarjena prizadevanja vseh demokratičnih sil za ohranitev omikanega sožitja v našem mestu. ru v Afganistan in da je proces splošnega zaostrovanja posledica blokovske delitve sveta in s tem povezane oboroževalne tekme. Poudaril pa je, da je za razliko od hladne vojne petdesetih let danes položaj vendarle drugačen zaradi gibanja neuvrščenih, ki predstavljajo ogromno svetovno silo. V tej zvezi je govoril o pomembni vlogi Jugoslavije in njenega predsednika Tita kot utemeljitelja gibanja neuvrščenih, kar je prišlo zgovorno do izraza prav v času hude Titove bolezni. Ko je sklenil ta del svojega izvajanja je poudaril, kako je danes izredno pomembno, da se demokratične sile, pa seveda tudi mi, zavedamo resnosti položaja in da se ne predajamo varljivim sentimentalizmom v odnosu do SZ, saj imamo dragocene izkušnje izpred tridesetih let, da je treba na stvari gledati z velikim realizmom. Ko je potem govoril o notranjem položaju v I-taliji se je navezal na politični terorizem kot sredstvo za notranjo destabilizacijo in dejal, da je danes bolj kot kdaj koli potrebna Italiji nova široka politična osnova, to pa pomeni, da morajo biti pritegnjene v vlado vse demokratične sile vključno s komunistično partijo. Žal pa temu še vedno nasprotuje predvsem Krščanska demokracija ali njen pretežni del. Vsekakor bo glede tega odločilen skorajšnji vsedržavni kongres KD. Odsev vsedržavne stvarnosti je tudi položaj v naši deželi, kjer je izhod iz krize na deželi odvisen od razvoja v Rimu. Od tega pa je spet odvisen tudi nadaljnji razvoj boja za globalni zaščitni zakon. V tej zvezi je Samsa podal pregled tega boja v zadnjem obdobju do obiska enotne slovenske delegacije pri predsedniku vlade Cossigi in povedal tudi, kako so potekali razgovori med slovenskimi predstavniki okrog delegacije same, posebno še v zvezi z zastopstvom beneških Slovencev v njej. Svoja izvajanja je Bogo Samsa sklenil vendarle z optimistično noto, da bo svet nujno moral najti izhod iz sedanje zagate, ker bi ga morebitna jedrska vojna uničila, in zato sprejeti načela gibanja neuvrščenih, po drugi strani pa, da bomo tudi Slovenci morali dobiti svoj zaščitni zakon za kar pa bo potrebna še trdna in enotna bitka vseh Slovencev in demokratičnih sil. Samsovemu predavanju je sledil nastop gojence” tržaškega Dijaškega doma z uprizoritvijo lepljenke o istrskem junaku Vl^dipjiru Gortanu, za katero je besedilo napisal Boris Mihalič po izvirnih dokumentih in uprizoritev tudi vodil, lektorsko delo zanjo pa je opravila požrtvovalna članica SSG Zlata Rodo-škova. Dijaki so podali zelo lepo prikaz boja istrskih rodoljubov in antifašistov in žrtev Vladimira Gor-tana, ki je bila seme za nadaljnji upor in zmago nad fašizmom. Lepa je bila tudi glasbena spremljava in igra luči. Večer je uvedla in sklenila v imenu združenja aktivistov predsednica Neva Lukeševa. • Uradni list št. 28 z dne 30. januarja 1980 je objavil razpis natečaja za 12 mest pomožnega ženskega policijskega osebja. Interesentke morajo nasloviti ustrezne prošnje na notranje ministrstvo - glavno tajni-ništvo za javno varnost do- vključno 29. februarja letos. Vse informacije posreduje urad kabineta tržaške prefekture. NA TRGOVSKEM TEHNIČNEM ZAVODU IN UČITELJIŠČU l t Dijaki proslavili praznik kulture okusu» «po svoji men, znanju in Program z govori, recitacijami, glasbo, petjem in plesom so sestavili in izvedli sami Revanša dijakov trgovskega tehničnega zavoda, učiteljišča in vzgojiteljske šole — tako bi lahko ocenili včerajšnji Prešernovi proslavi v telovadnici trgovskega zavoda oziroma v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, ki so ju pripravili dijaki sami »po svoji meri, svojem znanju in po svojem okusu*, kot je dejal gost na proslavi trgovske akademije Miroslav 'tošuta. Teden dni po objavi ne prav spodbudnih ocen prvega polletja so dijaki konkretno pokazali, da so zmožni marsičesa, da lahko mnogo storijo, če so za stvar, za pobudo, le količkaj motivirani. Taka motivacija jim je bila proslava našega kulturnega praznika: sami so jo hoteli pripraviti, si jo zamislili, naštudirali in jo uspešno izpeljali. Včerajšnji uspešni proslavi sta bili sad njihovega hotenja in volje, zato jih moramo pohvaliti. Proslavi trgovskega zavoda in u-čiteljišča sta se v zasnovi precej razlikovali, čeprav sta si bili vsebinsko (z govori, recitacijami, glasbo in petjem) dokaj blizu. Uvod v proslavo na trgovski sta bili kratki razmišljanji Kristine Cupin (5.a) in Sare Košute (4.a) o umetnosti danes in o vlogi slovenske kulture, po katerih se je trgovcem predstavil pesnik Miroslav Košuta. Prikazal jim je panoramo svojega pisanja (»Sem pesnik drobnih stvari in ljubezni v najvišjem smislu*, je dejal), nato podal vrsto svojih poezij, od poezij na mladostniško tematiko do ljubezenskih. Po pesniku je nastopil dekliški zbor s Prešernovo pesmijo »Strunam*, nakar so bili na vrsti dijaki 4.b razreda s kratkim izborom poezij in proze iz slovenske literature, ki so ga podali ob okusno izbrani glasbeni spremljavi. Dijakom in profesorjem se je nato predstavil harmonikarski virtuoz Fulvij Jurinčič (3.b), po recitaciji Prešernove »Elegije svojim rojakom* Suzane Bandi pa je moški zbor zapel »Temno noč* in «Nocoj pa oh nocoj* s solo nastopom Vasilija Štoke in Borisa Kosovela. Verjetno sta bili pray ti dve pesmi skupaj s pesmijo «Luna sije*, ki jo je zapel mešani pevski zbor tMIIIIIIIIUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlMIimilllllllllKHIMIMnitlllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHI OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE V sežanski Mali galeriji odprli Palčičevo razstavo Uvodni nagovor tajnika občinske konference SZDL Sežana Kobala - 0 umetnikovem delu je spregovoril Ivan Sedej »Za vsestransko osvoboditev človeka mora le ta spoznavati kulturne vrednote. Zalo je prisotnost tržaškega slikarja Klavdija Palčiča v sežanski Mali galeriji pomemben dogodek ob slovenskem kulturnem prazniku». Tako nekako je dejal sinoči ob odprtju Palčičeve razstave tajnik občinske konference SZDL Sežana Rajko Kobal, ki je ob tem tudi naglasil, da ima sežanska, in z njo vsa slovenska skupnost, dolžnost spoznavati ustvarjalnost umetnikov z onstran strani meje. Prizadevati si je treba, da dosežemo kar najbolj razgibano kulturno ozračje in nadaljevati boj za duhovno podobo delovnega človeka, je svoj S SINOČNJE SEJE ga vlada prisili k spoštovanju sklepov parlamenta in lastnega načrta ter sprejetih dogovorov s sindikalnimi organizacijami. Poslanec in senatorka KPI ugotavljata, da so bili storjeni vsi napori za enotno nastopanje tržaške delegacije, sedaj je pa dolžnost vlade, da poskrbi za uresničitev obljub in obvez, ki so jih sprejeli ministri in zaključujeta, da ne dvomita o potrebi po ohranjevanju enotnega nastopa, toda tako, da se pojasnijo stališča in odgovornosti. Ob tem za sedaj nič kaj zadovoljivem izidu prizadevanj tržaških političnih in sindikalnih sil za o-hranitev proizvodne sposobnosti krajevnega gospodarstva in zaposlitvene ravni, ie prišla včeraj iz Rima tudi razveseljiva vest, da so dokončno odobrili naknadna finančna sredstva za dopolnitev del pri zidanem doku. Za senatom je namreč ustrezni zakon odobrila tudi poslanska komisija za javna dela, ki je zasedala z zakonodajno pristojnostjo. Prav tržaškemu arzenalu so s tem dodelili 20 milijard in 100 milijonov lir. da bo mogel izdelati zidani lok za ladje do 150.000 ton, medtem ko bo šlo v isti namen 35 milijard Genovi in 20 milijard Neaplju. Nabrežinski občinski svet solidaren z delavci TA-SM Soglasno sprejeta resoludja proti vpisu 450 delavcev obrata v dopolnilno blagajno Devinsko-nabrežinski občinski svet je na sinočnji seji izrazil vso solidarnost delavcem Sv. Marka ter popolno podporo njihovemu boju za o-hranitev delovnih mest. Svet je soglasno sprejel resolucijo, ki jo je predložil odbor in v kateri je izraženo odločno nasprotovanje ukrepu o vpisu 450 delavcev v dopolnilno blagajno. Občinski svet v resoluciji obenem ugotavlja, da je takšen način ukrepanja nesprejemljiv in v protislovju z vsebino razprave v parlamentu o teritorialnem načrtu in o posegih v pomoč ladjedelniške industrije. Zato zahteva takojšen preklic sklepa ter obvezuje Fincan-tieri ter pristojna ministrstva, da poiščejo primerno rešitev. Prvotno je resolucija obsegala tudi zahtevo, da se pospeši reševanje tudi drugih odprtih vprašanj tržaškega gospodarstva, kot so vprašanja obratov Dreher, Sirt in drugih, in v tem okviru podporo stališčem enotne sindikalne zveze, ki je oklicala za 14. februar splošno stavko. Resolucija se zaključuje s pozivom tako slovenskemu kot italijanskemu prebivalstvu devinsko - nabrežinske občine, naj podpre stavko in naj se udeleži enotne manifestacije v Trstu. Medtem ko so se vsi strinjali s prvim delom reso'ucije, so svetovalci KD zahtevali, da se drugi del, ki zadeva stavko, loči od prvega. Tako sta nastali dve resoluciji. Svetovalci KD so se pri glasovanju druge vzdržali s čudno obrazložitvijo, da gre za stroge sindikalne zadeve, o katerih nimajo občinski svetovalci prav nobene pristojnosti. Občinski svet je nato soglasno sprejel sklep o sestavi komisije, ki naj bi pripravila programe sodelovanja z pobrateno občino — Bujami. Sprejel je tudi sklep o gradnji parka v Štivanu ter nogometna igrišča v Vižoljah. (dk) Današnji kongresi sekcij KPI Nadaljuje se kongresna dejavnost KPI na sekcijski ravni. Danes so na sporedu naslednji kongresi: ob 9. uri sekciji Tržaškega arzenala in Tovarne velikih motorjev, ob 17. uri sekcije Vostok, ob 17.30 nabrežinske sekcije, ob 18. uri sekcije Tomažič, ob 16. uri sekcije prista-niščnikov ter ob 15 uri sekcij RAI in Cattonar. Ob 17. uri bo sekcija Che Guevara imela predkongresno sejo, katere se bo udeležila tudi članica nadzorne komisije L. Weiss. Tržaška občina je najela pri zavodu Banco di Sicilia posojilo 27 milijard lir. Sklep o najetju posojila je občinski svet odobril z veliko večino glasov 18 decembra. S temi sredstvi naj b' prilili svežega kisika občinski blagajni PD SLAVEC Rlcmanje — Log priredi v soboto 16., in v to rek, 19. t.m., v Prosvetnem do mu v Ricmanjih: PUSTNI PLES od 21. do 3. ure Rezervacije miz na sedežu društva danes, 11. in 12. t.m., od 18.30 do 19.30. Igral bo ansambel POMLAD. kratki uvodni nagovor zaključil Kobal. O Palčičevem delu je prisotnim, med katerimi so bili predstavniki sežanskega družbenopolitičnega življenja in gostje iz zamejstva, spregovoril umetnostni kritik Ivan Sedej. Sedej je uvodoma poudaril, da Palčičeva dela govorijo sama iz sebe, nabita so z vsebino in so govorica barv in oblik. Palčič je slikar , ki daje svoj delež italijanski in slovenski kulturi m s tem tudi potrjuje Prešernovo misel, da je umetnost last vseh narodov. Sedej je nato razčlenil razstavo v sežanski Mali galeriji in podčrtal, da bo obiskovalec po ogledu Palčičevega dela gotovo obogaten, saj ie Palčič tak umetnik, ki v svojih delih nakazuje mnoga vprašanja, ki ta rejo sedanjo družbo. Razstava Klavdija Palčiča v Sežani pa je zanimiva tudi zaradi te ga. ker se slikar poskuša v novi, ali bolje rečeno zanj manj značilni tehniki. Na ogled daje namreč kolorirane risbe, ki so polne dinamike in predstavljajo spodbudno obogatenje Palčičevega dela. Zaostruje se položaj v pivovarni Dreher de- ka- Včeraj so se zbrali na seji lavci bivše pivovarne Dreher, terim so predstavniki pokrajinskega tajništva enotne s;ndikalne zveze CGIL - CISL - UIL predočili položaj, kakršen izhaja iz zadnjega sestanka- o tem vprašanju na deželnem odbomištvu za industrijo. Sindikalisti so povedali, da se je furlanski industrijec Snaidero praktično umaknil, upravitelj družbe »Nuo-va Dreher* Cardarelli pa pravi, da trenutno ne namerava prevzeti novih pobud. To pomeni, da bi sredi meseca mogla prenehati dopolnilna blagajna za prizadete delavce in da bi se okrog 80 delavcev lahko v kratkem znašlo na cesti. Sindikati bodo skušali najti rešitev iz te zagate in so zahtevali sklic posebnega sestanka s predstavniki tržaške industrijske zveze: slednja se namreč že dalj časa pritožuje, da v Trstu ni najti zadostne delovne sile za obrate, ki bi želeli okrepiti svoje proizvodne dejavnosti Sestanek bo v prostorih deželnega odbomištva za industrijo v ponedeljek ali torek. Sonce zaslepilo voznika Med vožnjo od Milj proti Koroš cem je včeraj popoldne sonce za-slepelo 42-letnega Luciana Frausina iz Milj, Ul. Bembo 22, tako da je izgubil nadzorstvo nad svojim fiatom 124, ki je treščil v obcestno drevo. V nesreči se je huje poškodovala 74-letna Maria Zucca vd. Nello iz Milj, Reber delle Mura 1, ki so jo zaradi domnevnega zloma nadlahnice desne roke in udarcev po glavi sprejeli na ortopedski oddelek glavne bolnišnice. Okrevala bo v 30 dneh. po recitacijah nekaterih pesmi za-mejskih ustvarjalcev, najboljši točki programa, saj sta izzvali najbur-nejša aplavza dijakov in profesor-jev. Spored je povezovala HonM Sedmak, ob koncu prireditve pa s® se dijaki s šopom rož zahvalili Pr0‘' Magdi Bizjak za pomoč pri vodenju zborov. Dijakinje učiteljišča in vzgojiteljske šole so imele izvirno zamise*' pesnika Prešerna so «r)redstavile, prijateljici - sestrični, ki jih je P”" šla obiskat iz daljne Amerike. ™ uvodnih besedah Irene Milič in ®" pišu pesnikovega življenjepisa (El®" na Stepančič in Nicoletta Mirasole) je zaigral harmonikarski trio, ® so ga sestavljale Giorgina Piša®. Barbara Saksida in Lučka mančič. Sledile so recitacije di)a‘ kanj vzgojiteljske šole in nastop pevskega zbora s pesmijo v Brdih*, nakar je ravnatelj šol® prof. Košuta nagradil Sonjo Levshf in Damjano Sedmak, ki sta zabel®"' li v preteklem šolskem letu najbolj" učni uspeh na učiteljišču oziroma na vzgojiteljski šoli, nagrade ^et. cetovega sklada pa sta prejeli Genl Kozina (učiteljišče) in Katarina CU* (vzgojiteljska šola). Prireditev je nato nadaljevala z recitacij® Prešernovih «Sršenov», ko pa je šel čas odhoda prijateljice iz _ merike, so ji dijakinje v slovo z*' plesale nekaj plesov ter ob koncu zapele še «Zdravljico». Včerajšnji proslavi na trgovskem zavodu in na učiteljišču sta Pf* nesli mnogo svežine v dijaško ®v-ljenje na obeh šolah. Od samih je sedaj odvisno, ali boo® znali obdržati to svežino še v n&pril Prešernova proslava v Ricmanjih V ricmanjski prosvetni dvore je bilo včeraj popoldne nadvse -vo in slovesno. Ob priliki skega kulturnega praznika so tJV li učenci šole s celodnevnim P®* kom iz Ricmanj in od Domja šernovo proslavo, ki je izPr tudi pri naših najmlajših Pr^acL. idealom slovenske kulture ‘n. flL-nega najvidnejšega predstavnike Franceta Prešerna. , ^ V bogatem, skoraj dve up- fto jajočem sporedu, so nastopili «* otroci, ki obiskujejo otroški Oto, v Ricmanjih. Na proslavi so KU Jco, starši, in prijatelji mladine, , šo do poslednjega kotička nap nifi dvorano, prisluhnili recitacije ih’ petju-pevskega zbora, ki j®, to i esmi sredoval nekaj narodnih P1 dalek°v'l svoj nastop zaključil z aa‘r'"^„ je no Zdravljico. Naj omenimo, eer tu nastopilo kar devetdeset JJ® cev. Posebno cenjen je bil tU"! m stop dveh folklornih skupin, ki ^ v tradicionalnih nošah zaplesan kaj ubranih in skladnih plesoVčxiti-Proslava je naletela pn °B^r stvu na burno odobravanje, zfl ^ gre v prvi vrsti pohvala osebju, ki je otroke zares in dovršeno pripravilo na naslov- • selje Sv. aergija se do redni seji 12. februarja ob 20. 0 Svet bo med drugim razpravi) -N»' Rajonski svet za Valmauro ^ Sergija se bo sestal , sklicu posebne javne seje, na peteri naj bi obravnavali nekatera r reča vprašanja tega območja- Ja Obveščamo cenjene goste, 0 bo v Prečniku jutri, 10. fe^rU arja na novo odprta. GOSTILNA SARDOČ Priporočamo se Izleti Združenje staršev in PD gVttr dom obveščata, da bo odhod jj. busa v Ravascletto jutri* pj-t.m., ob 6. iri s trga v RePnU’ poroča se točnost. . ; jU" " JO* Člani SPD v Trstu prirejaj tri, 10. t.m., šesti sprehod P?,eifl s" Zbirališče ob 8.45 pred p ško postajo. Odhod ob 9. ur’1.Zhite^ busom št. 23. Vabljeni vsi Krasa. Združenje Union — SK mi0>: is® javlja, da se ponovno začne 'rgp vanje za smučarske tečaje 18 c\# dnevne nedeljske izlete v R8”.: lf to. Tečaji se bodo pričeli juir ’prj' t.m., za 4 zaporedne nedelJ®j. tel jave na sedežu Ul. Valdirivo i oijO, 64-459 vsak dan od 17.00 d° ^tab razen ob ponedeljkih. Ob s jelje' od 20.0° od 10.30 do 12.30. Vsak P na Lonjerski cesti 177 20.30. . f lna Iz Boljunca PrjrcSjpr8' tri, 10. t.m., izlet v Form dj jjjfii)' Mladina Vpisovanje od 19.30 do 20.30'pii*-turnem domu v Boljuncu. 8®’ 7.000 lir. Odhod ob 6. uri 'junca. - «f PD Rdeča zvezda li. SK b ^ ganizirata v nedeljo. 24. čarski izlet v Ravascletto • nje f Vpisnina 7.000 lir. Vpisovanj* Jožku Miliču in Nadji Škabar- uri SPDT prireja jutri, l®-. 'm arja, avtobusni smučarski v Ravascletto. Vpisovanje na A >*" v Ul. sv. Frančiška 20/2- f tobusa ob 6.15 izpred sodnij* lače (Foro Ulpiano) fP Ob smrti žene Marije jftf Slovan svojemu bivšemu PcvC iu Gojči Iskreno sožalje. N? GLASBENA MATICA TRST - SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE SLOVENSKA PROSVETA - SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Danes, 9. februarja, v Kulturnem domu' v Trstu ob 20.30 OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE DANILO ŠVARA SLOVO OD MLADOSTI (PREŠEREN) Opera v treh dejanjih GOSTOVANJE OPERE SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ MARIBORA Dirigent BORIS ŠVARA Predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma eno uro pred začetkom predstav. gledališča Kino W>SSETTI ob 9?t-m-' ot) 20.30 (konec “■30) r6(} < t-m., ob 16. uri in 20.30 Ubir-K ^a skupina gledališča Belli kotni 5° de*° Najsrečnejši med z o}* U. uri nedeljski koncert 11 ^adatelja ^Guida Pipola. A«- t-m-> gledališče Gerolamo ieva c?na Predstavlja delo vo-trehler» Maurizia Michelija Jerdi torta,! ob !*• uri (red G. upri-tštirie °R?Fe E- Wolf - Ferrarija stavil; ^.roujani». Opero bodo pred-20. Upi ,se v torek, 12. t.m., ob to io (red F/C) in končno v sobo-t.m., ob 18. up (red S). l^ncerti toriju 7Jni nedeljski koncert v Avdi-tokrat zade*-kotn ob 11. uri bo imel la, trja.? sPoredu skladbe Rossini-in Havrin ega skladatelja G. Pipola ti Prottia' Prfxia'a vstopnic v Pasa- V DnrSa,*.k° koncertno društvo bo SledataT^ek, 11. t.m., ob 20.30 v Giuv- .F1 Rossetti koncert pianista *“*!» U. Battela. Eartesius razstavlja od J***,' o+,' d? 21- t m- Magdi , jte-Urj vontev razstave, bo ob 18. k galoni:* r. >W... . Ms, 9 (. 1* Rettori Tribbio,'2tbo da-jtave Guvi’ °b url otvoritev raz-u° odnrf , Tavagnacca. Razstava V u. a do 22. februarja, o 2l. /T" Podjetja RAS je odprta ** E]'i;Sa • razstava kiparja Lowel- La CappeJla Underground 17.00—22.00 «L’assassinio di Trotsky». Režija: Joseph Losey. Igrata Alain Delon in Richard Burton. Barvni film. Nazionale 15.30—22.00 »Interceptor*. Barvni film. Ariston 16.00—n2.00 «Una eoppia per-fetta». Režija Robert Altman. I-grata: Paul Dooley, Martha Hel-fin. Barvni film. Eden 16.00—22.15 «Amityville horror — per 1’amor di Dio andatevenel* Rod Steiger, G. Brolin. Prepovedan mladini pod 14. letom. Excelsior 16.00 «Galactica — l’attae-co di Cylon». Barvni film. Grattacielo 16.30 «Speed Cross». Fa-bio Testi. Barvni film. Prepovedan mladini pod ’4 letom. Fenice 16.00 «Squali». Barvni film za vsakogar. Mignon 16.00 «Running il vineitore*. Filodrammatico 15.30—22.00 »Confes-sioni di una porno-hostess». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «L’imbranato». Pippo Franco, L. Troschel. Barvni film za vsakogar. Moderno '6.00—21.30 «Apocalypse now». Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 16.30 «11 cacciatore di squa-li*. F. Nero. Barvni film za vsakogar. Capitol 15,45—22.'" «Caravans». A. Queen. Barvni film. Volta (Milje) 16.00 «H ladro di Bagdad*. Kabir Bedi, Peter Ustinov, Marina Vladi. Barvni film. Vittorio Veneto 16.15 «Preparate i fazzoletti*. Barvni film za vsakogar. Aldebaran 16.00—22.00 «L’immorta-lita*. Režija Massimo Pirri, igra Lisa Gastoni. Barvni film prepovedan mladini pod 14. letom. f Čestitke Danes praznuje rojstni dan REPI LIPOVEC. Vse najboljše, zdravja in .srtčdg—' DaHeS^i najboljše in najlepše, posebno pa trdnega zdravja mu želijo nečaki iz Ricmanjr Erik, Alenka In Tamara: [osveta zavo- Dijafci , ina rzaFne8a poklicnega M in K; Ustrijo in obrt vabijo star-M,Js]av(1 ?e dijake na Prešernovo Mnes, o’ fa* do v šolskih prostorih fMu ;e'. ebruarja, ob 10.45. Na spo- Poezij. recitacije Prešer- Domska skupnost slovenskega dijaškega doma »Srečko Kosovel* Trst prireja v torek, 19. februarja tradicionalno pustno zabavo Mladi se bodo lahko zavrteli ob moderni glasbi, starejše pa bo zabaval ansambel Vabila in rezervacije so na voljo v Dijaškem -tomu, telefon 573141. PD PROSEK KONTOVEL vabi na Prešernovo proslavo Danes « ’ ’■ februarja, ob 20.30 v Kulturni dvorani na Proseku, godb- a ujejo učenci osnovne šole in srednje šole «F. Levstik*, skj napihala, mladinski zbor, pevski zbor Vasilij Mirk, dram-ftiatieeSea Maka Štoka* in harmonikarski orkester Glasbene PD VALENTIN VODNIK iz DOLINE vabi na , PREDPUSTNI PLES do 2 E. Prešeren v Boljuncu danes, 9. februarja, od 20. Igr? zjutraj. 24. u a do ansambel Supergroup. Jutri, 10. februarja, od 18. do Stajo Veseli godci iz Boljunca. Poskrbljeno za p ijačo in prigrizek ,,||, M. februarja Se v “«AN Oje^i? stoDm' naJ yišja temperaturni * 18 P^e.nnajnižja 7,2 stopi-mh M,5 stopinje, zračni Cr\nuraŠČa' v*aga 4°-ngLi 6 km na uro severo-Mtnra ° -1asn°. morje mirno, "^•la 8,8 stopinje. r^li°'!S A ,N SMRTI ..Jospin : 80-letna Lida Gulli tbr 82Ui1<;tna Lida ® M Noviel,?na F°nte Ra de p?“Jdo Durjas, 97 letna de p^"dn Durjas, 97 letna s^baV^idseni Ul?eR' vd- Ritossa, KaGl0van?Pf0rracin- 731etna Silvj na p'erazzi POr- Gojca. 1 57-leta ^rzut por. Furlan -111 Bruno Fait, 71 letna Carmela Lonzar vd. Tavololato, 73-letni Enrico Ovsec, 82-letni Salvatore Zorzenoni, 50-letni Romano Burolo, 93-letna Rosa Stagnani vd. Gessi, 78-letna Olga Servadei vd. L’Abbate. DNEVNA SLUŽBA LEK..RN (od 8.30 do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Montorsino 9, Trg Valmaura 11. (od 8.30 do 13. In d 16 do 20 30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16. NOČNA SUUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance (NAM od 22. do 7. ure: telet, šte Vilka 732 627. LEKARNE V OKOLICI Bol junec- tel 22H 124; Bntivlea: tel 226165. Opčine: tel 211001. Prosek tel 225 141. Božje polje. Zgonik' tel 225 596, Nabtežina tel 20(1121. Sesljan tel 200 1 07. Zavije tel. 213 137, Milje: tel 271 124. Razna obvestila ŠK Kras organizira v četrtek, 14. t.m. s pričetkom ob 21. uri v gostilni Križman v Repnu pustni ples. igral bo ansambel Lojzeta Furlana. Rezervacije miz v gostilni, teh 227115 Mladinski krožek Trst - Slovenska prosvetna zveza. Rad plešeš in bi se rad naučil novih, zanimivih plesov? Pridi z nami na plesni tečaj. Prijetna bo tudi družba. Za predvpis in informacije telefoniraj ali oglasi se na sedežu Prosvetne zveze, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767303 (ob delovnem času vsak dan). Računamo gotovo tudi nate. Društvo slovenskih upokojencev v Italiji vabi svoje člane in prijatelje na predvajanje filmov našega znanega in večkratnega nagrajenca a-materja Aljoše Žerjala, ki bo danes, 9. februarja, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20/11. Slovenska prosvetna zveza obvešča vse, ki sc se udeležili seminarja za kulturne delavce v Ljubljani, da bo nadaljevanje predavanja dr. Vinka Slakarja o grupni dinamiki — delo s skupinami — jutri, 10. februarja, ob 9. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. , VZPI-ANP1 Trst, Ul. Crispi 3, tel. 730306, obvešča vse svoje člane, da je urad odprt strankam, ob ponedeljkih, sredah, in petkih od 10. do 12. ure, ob torkih in četrtkih pa od 1,7. do 18. ure. ŠD Vesna prireja danes, 9. februarja. 1980, v kriškem Ljudskem domu pustni ples za člane in sim patizerje. Igral bo znani ansambel «Salvador». NA SKUPŠČINI VČERAJ ZJUTRAJ Delavstvo tržiške ladjedelnice obsodilo teroristično dejavnost Spregovorili so sindikalisti, tržiški župan in predsednik pokrajine, zastopnik enotnega sindikata policijskih sil OB PREŠERNOVI PROSLAVI ŠK KRAS organizira ‘ v četrtek 14. t.m., pričetkom ob 21. uri v gostilni Križman v Repnu PUSTWfl.ES 7- . TlfUUVi 11'llllilll Igral bo. ansahajjel -LOJZETA FURLANA Rezervacije miz v gostilni, telefon 227-115. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 LUPINC v Praprotu je odprl osmi-co, toči belo in črno vino. IŠČEMO hišno pomočnico za tri odrasle osebe za vsak dan od 9. do 14. ure. Telefonirati na tel. št. 765454 od 9. do 14. ure. PRODAM krompir zgodnji in igor semenski in jedilni. Lavrič Stane, Dornice 2 Vodice. KARLO VIŽINTIN iz Ronk je odprl osmico. Toči domače vino. KOMERCIALNO podjetje v Trstu i-šče uradnika/co lahko tudi začetnik. Pogoj vsaj pasivno znanje angleščine in strojepisja. Ostalo po dogovoru. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6, pod šifro «Red». OBVESTILO za kmetovalce, agra-rie, trgovine z železnino in stroji. Podje ie STAC di M. SCHART proizvaja hidroforje in male električne vodne črpalke (pumpe). Prodaja samo na debelo. Trst, Ul. Fabio Severo 20, tel. (040) 60-516. IŠČEMO uradnika/co z aktivnim znanjem angleščine in italijanščine ter po možnosti z znanjem slovenščine ali srbohrvaščine. Za informacije telefonirati na (0481) 2756 v delovnem času. OSMICA - Boris Primožič, Ul. Kobler 17, toči belo in črno vino. PRODAM avtomobil ford capri 1300 letnik 1971 po ugodni ceni. Telefonirati od 14. do 15 30 in od 19. ure naprej na tel. št. 829014. MODE VALENTINA pri Domju sporoča, da ima veliko razprodajo vsakovrstnih oblačil. Na izbiro ima plašče od 40.000 lir naprej. PRODAM po ugodni ceni stanovanjsko prikolico VS 510 s petimi ležišči, verando I r opremljeno za zimsko taborjenje. Letnik 1977. Telefon (040) 826-759. TRGOVINA kmetijskih strojev razprodaja motorne kultivatorje tipa FERRARI, NIBBI in SEP, motorne žage HOMELITE ameriške proizvodnje in drugo orodje. Universalmacchine Dolina. KUPIM prenosni generator z iztokom izmeničnega toka 220 V in enosmernega 12-24 V z močjo 500 1200 VA. Telefonirati na številko 815151. PODJETJE išče grafičnega delavca ■ ročnega stavca. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 pod šifro »grafik*. Ob 15. obletnici smrti Josipa Poč-karja in Renata Racmana laruje družina Počkar 10.000 lir za Skupnost družina Opčine, 10.000 za poimenovanje osnovne šole v Skednju po Ivanu Grbcu ter 10.000 lir za Etnografski muzej v Skednju. Delavci v tovarnah imajo marsikatere pripombe na račun sedanje vlade, sedanjega političnega in gospodarskega položaja v državi, položaja v tovarnah in tako dalje, vendarle hočejo ta svoj protest izpričati demokratičnim potom in ne s terorizmom. Terorizem lahko samo pripomore k vrnitvi reakcionarne in avtoritativne vlade na oblast , in tega si delavski razred, tega si I noben demokrat ne želi. Zaradi tega je delavstvo odločno obsodilo teroristične atentate, ki se vrstijo skoro dan za dnem z raznih krajih Italije. To svojo obsodbo so izpričali delavci tržiške ladjedelnice, ki so se včeraj zjutraj zbrali v tovarniški menzi, na povabilo tovarniškega sveta in tovarniškega enotnega protifašističnega odbora. Vabilu so se odzvali tudi politični in sindikalni predstavniki ter predstavniki policijskih sil. Uvodoma je spregovoril v imenu tovarniškega sveta Sergio Parenzan. Obsodil je ekskalacijo terorizma, posebno še v zadnjih dneh. Teroristi hočejo ustvariti v državi nemirno vzdušje, ubijajo mlade policiste in karabinjerje, ki izhajajo iz revnih družin. Poudaril je tudi zahtevo delavstva, da se ustanovi taka vlada široke demokratične enotnosti, ki bo uživala zaupanje vsega prebivalstva in imela tudi ugled. Za njim sta spregovorila še predsednik goriške pokrajinske uprave prof. Silvano Pagura in tržiški župan Luigi Blasig. Tudi ona dva sta obsodila terorizem. Oglasil se je k besedi tudi zastoonik enotnega konfederalnega sindikata policistov komisar Cristoforo Lacorte. V svojem nastopu je zahteval izvedbo socialnih reform, preosnovo policijskih sil možnost, da se policisti vključijo v tiste sindikate, ki so iim najbližji. Kritiziral je tudi v parlamentu prejšnji teden sprejete ukrene proti terorizmu rekoč, da ti izredni ukrepi utegnejo oškcdova/ osebno svobodo državljanov. Dovolj bi bilo spoštovati sedanje zakone. Zborovanje je zaključil član enqt-nega sindikata kovinarjev Gianni Santin. Sprejeli so tudi resolucijo v kateri je terorizem najodločneje obsojen. Spominsko obeležje na VoisfHT ■na '» niinjLv', V Idriji je bila prva seja pripravljalnega odbora za postavitev spominskega obeležja na Vojščici, ki ga je na pobudo aktivistov OF severnoprimorskega okrožja imenovalo predsedstvo občinske konference SZDL Idrija Na hišo na Vojščici, v kateri je bila od 17. do'20. aprila 1944. leta II. pokrajinska konferenca KPS za Slovensko primorje, od 22. oktobra 1943 do 29. aprila 1945. leta sedež komande mesta Vojsko in Idrija ter občasni sedež vo jaških in političnih organizacij, bi vzidali spominsko ploščo in tako obeležili pomembne dogodke i/. NOB. Člani pripravljalnega odbora so se tudi dogovorili da bi spomin sko ploščo svečano odkrili ob le- tošnjem krajevnem prazniku Vojskega, v nedeljo, 22. junija 1980. To je en dan pred krajevnim praznikom, ki je posvečen spominu na tragične dogodite pred 37 leti, ko je okupator požgat Vojsko. Na proslavo s kulturnim sporedom bi povabili tudi preživele člane pokrajinske konference, ko mandni kader komand mest ter aktiviste in borce severnoprimorskega okrožja in goriškega vojnega področja. SILVO KOVAČ Danes kongres komunistov sekcije «G. Marvin» Danes ob 15. uri bo na sedežu posoške federacije KPI 4. kongres partijske sekcije «G. Marvin*. Raz- pravljali bodo o družbeni in gospodarski krizi v Italiji, o predlogih In prizadevanjih KPI za poživitev politike popuščanja napetosti ter o vlogi Gorice in goriške pokrajine. Uvodno poročilo bo imel Marzio Lamberti, medtem ko bo zaključke kongresa povzel tajnik pokrajinske federacije Tullio Paiza. Na dnevnem redu so tudi vohtve novega vodstva sekcije, ki vključuje člane s področja mestnega središča, Podturna in naselja Sv. Ane ter uslužbence bolnišnice. Prosvetno društvo »štandrež* Dramski odsek uprizori sodobno burko v treh delih STROGO ZAUPNO Režija: EMIL ABERŠEK Premiera bo jutri, 10.2.1980 ob 17. uri v prosvetnem domu »Anton Gregorčič* v Štandrežu. ŠEST OKTETOV DREVI V GORIŠKEM A VDITORIJU Jutri Prešernove proslave v štirih naših društvih Francetu Prešernu in vsej naši kulturi posvečamo Slovenci veliko pozornost. Zaradi tega imajo Prešernove proslave za vse nas tudi velik politični moment. Pomenijo pa te proslave tudi pravo priznanje vsej naši kulturi od tiste na najvišji u-metniški ravni pa do najbolj ljudske. Zaradi tega je čisto razumljivo, da so za Prešernov praznik v sosedni Novi Gorici odprli tako Kulturni dom kot radijski studio. V Ljubljani so v četrtek zvečer najvidnejšim slovenskim kulturnim delavcem izročili priznanja ki so poimenovana po našem pesniku. Zato bomo ta praznik počastili tudi v Gorici danes zvečer s koncertom, ki bo posvečen desetletnici u-spešnega delovanja Sovodenjskega noneta. Večer obeta biti nekaj izrednega saj se bo na odru zvrstilo kar šest malih vokalnih ansamblov, ki pridejo k nam iz zelo različnih krajev. Trije so iz sosedne Slovenije: to so Goriški oktet iz Nove Gorice, oktet Jelovica iz Škofje Loke, oktet bratov Pirnat iz Jarš. Prva dva smo že nekajkrat poslušali na Goriškem, tretji prihaja prvič v naše zamejstvo. K nam pridejo tudi pevke Obirskega ženskega okte- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiifiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitifiiiiuitiiiiiiiiiiiiritiiitiiiiiiiiiiiiiittiiuiiimiiTiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin KONEC SKORAJ ŠEST LET DOLCE PRAVDE Pogojna kazen za devet delavcev tovarne SNI A Obtožili so jih, da so med stavko junija 1974 zaprli vhodna vrata v tovarno in s tem zagrešili ugrabitev nekaterih delovnih tovarišev Pred goriškim okrožnim sodiščem so včeraj sodili devetim delavcem podjetja SNIA iz Zdravščine in to zaradi dogodkov, ki so se pripetili že pred skoraj šestimi leti, točneje 7 junija 1974. Tedaj so, tako piše v obtožnici, 27-letna Liviana Ber-tocco iz Arse št. 19, 28-letna Anna Maria Meneguzzi iz Fogliana, 47-letna Fides Virgolin iz Romansa, 30- letna Giannina Baiduti iz Arse, 44-letni Claudio Cociani iz Ronk, 55-letni Mareelio Stomi iz Fogliana, 40-letna Lucia Ranti iz Cervignana, 31- letna Marcella Salvador iz Rude in 41-letni Romano Moimas iz Zdrav-šjčfn®> stoupaj drugiwtF>uoseb«mi, .Jci pa so ostale ■ neznane, zaprli Vbodna vrata tovarne ter tako1 one-mfcgočili izhod trem delavcem" « sicer Gesualdu Comelliju, Aureliu Frisonu in Giorgiu Vascottu. Proces, kj so ga v tem času večkrat obudili, se je tako z včerajšnjo razsodbo in obsodbo na štiri mesece zapora pogojno in brez vpisa v kazenski list, zaključil. Zakaj je bilo treba čakati več kot pet let, da se je zadeva razčistila? Menda je do tako dolgega zavlačevanja prišlo zaradi različnega tolmačenja poročila, ki so ga sestavili orožniki iz Gradišča, ki so jih tistega 7. junija poklicali v tovarno in ki so sestavili poročilo. Deveterico so namreč prav ob upoštevanju poročila obtožili poleg drugih prekrškov tudi ugrabitve oseb. Medtem ko je državni tožilec smatral, da nima dovolj elementov na razpolago za kazenski postopek liitlllltiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiuliiiiiiiiiiinilinriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiliiiiiiHMiillHiiillHiiiiiil DELOVANJE BIVŠIH PARTIZANOV S partizanskega srečan ja voščila predsedniku Titu Slovenski člani sekcij VZPI-ANPI so se zhrali na tradicionalnem srečanju Člani slovenskih sekcij partizanskega združenja VZPI-ANPI iz Goriške so se srečali na svojem tradicionalnem večeru prejšnjo soboto. Tudi letos so zaradi izredno velikega števila udeležencev izbrali lokal z večjimi kapacitetami, t.j. hotel Park v Novi Gorici. Na srečanje so prišli tudi številni gostje s te in druge strani meje. Seveda niso pomislili samo na večerjo in zabavo, marveč tudi na kulturno in uradno stran srečanja. Poslušali so petje Briškega okteta, predstavniki organizacij z obeh strani meje so prinesli svoj pozdrav. Ob zaključku govorov so sklenili poslati jugoslovanskemu predsedniku Titu naslednji pozdrav: «Z vsakoletnega tovariškega srečanja bivših borcev slovenskih sekcij VZPI -ANPI goriške pokrajine v Italiji, želimo Tebi, tov. Tito, naš nekdanji komandant, skorajšnje popolno okrevanje. Želimo, da bi kakor doslej tudi v bodoče, lahko vodil in usmerjal narode in narodnosti v naši matični domovini Jugoslaviji. Zahvaljujemo se Ti za vso moralno in materialno podporo, ki jo daje Jugoslavija pod Tvojim vodstvom nam bivšim borcem NOV in vsem zamejskim Slovencem. Naj omenimo še, da so isti večer v sosednji dvorani Park hotela imeli tovariško srečanje tudi člani Zveze borcev iz Šempetra. Zamejski in šempetrski bivši partizani so se po večerji združili ter skupaj zaolesali kozaračko kolo. Seveda so številni obujali spomine na nekdanja borbena leta in takratne dogodke. Slovenski partizani se želijo zahvaliti vsem, ki so pripomogli k izrednemu uspehu tega srečanja, našemu časopisu in tudi osebju Park hotela za brezhibno postrežbo. Vodnik po goriškem gradu tokrat tudi v slovenščini Na zadnji seji goriškega občinskega odbora je tekla razprava o valorizaciji zgodovinskega središča. O tem vprašanju je poročal arhitekt Salandin, ki mu je občina poverila pripravo urbanistične študije. Po lanski, precej uspeli akciji «Corso fiorito*, kaže, da bomo v prihodnje imeh še več takih pobud. Tako je bil govor, da bi podobne pobude izpeljali tudi v posameznih okrajih, oziroma rajonih. Za lepši videz kraja pa naj bi si prizadevali tudi zasebniki. Ob koncu seje so razpravljali tudi o tisku vodnika po goriškem gradu v slovenščini. ter predlagal preiskovalnemu sodniku ustavitev postopka, je slednji bil nasprotnega mnenja ter nadaljeval s formalno preiskavo, ki se je zaključila prijavo sodišču in z včerajšnjo kazensko obravnavo in obsodb*) pred goriškim okrožnim sodiščem. Vsi obsojenci so vložili priziv. Šahovske vesti iz Nove Gorice Tekmovanje y,( ob£jnsJ$LMov:jki ligi, ki je bilo V"N«jvi Gpnci prvič v tej obliki organizirano, je .zaključeno. K temu,,.tekmovanju ' se. 'je prijavilo osem ekip iz vrst delovnih kolektivov, ki so se zbrali vsakih štirinajst dne popoldne v prostorih hotela «Sabotin». Odigrali so sedemkrat med seboj in dosegli naslednji vrstni red: Prvo mesto je dosegla ekipa šahovskega društva z 20 točkami, drugo »Vozila* z 19, tretje «Carina» s 17 1/2, četrto SGP Gorica s 16, peto «Gostol» s 14 1/2, šesto Osnovne šole Deskle s 11 1/2, sedmo «Triglav», zav. skupnost s 6 in osmo «Salonit* s 3 1/2. Ob zaključku tekmovanja so prejele prve tri ekipe pokale, vsi pa pohvale in priznanja za sodelovanje. Po nekajletnem premoru je v teku tekmovanje za mladinsko šahovsko prvenstvo v občini. Udeležuje se ga 15 mladincev iz gimnazije, elektro šole in osn. šol Nova Gorica in Deskle. Po odigranih 12 kolih vodijo Grosar Aljoša, Podgornik, Ambrožič, Faganel Marko, — ki bodo dosegli tudi prva mesta. Nagrade bodo šahovske knjige. Turnir bo zaključen 19. 2. 80. Prvenstvo članov in članic v šahu, ki ga vsako leto pripravi Primorska šahovska zveza se začne letos v Idriji. Prvenstvo se bo začelo 9. marca v Idriji in sicer v športnem centru in v organizaciji šahovskega društva Idrija. PŠZ želi, da bo letošnje prvenstvo tudi po udeležbi kvantitetno in je zato v razpisu določeno, da se tega tekmovanja udeležijo šahisti, ki imajo najmanj drugo kategorijo, — vsako Jutri, 10. februarja 1980, bodo PREŠERNOVE PROSLAVE v naslednjih krajih na Goriškem: Štandrež, Dom Andreja Budala, PD «Oton Župančič*, ob 16.30 (nastop domačega otroškega zbora, Obirskega ženskega okteta, recitacije, govor); Pevma, Prosvetna dvorana, PD »Naš prapor*, ob 15.30 (nastop domačega otroškega zbora, Okteta Jelovica recitacije, govor); Števerjan, Prosvetni sedež, PD «Briški grič*, ob 16. uri (nastop domačega moškega zbora, okteta bratov Pirnat, recitacije, govor); ^ovodnje, osnovna šola, PD Sovodnje, ob 18. uri (nastop sovodenjskega noneta, Klape iz Vele Luke, recitacije, priložnostni govor). Vabijo prosvetna društva in SPZ društvo pa prijavi lahko po dva člana in članici. Tekmovanje je razdeljeno tako, da bo trajalo do junija in se bosta v vsakem kraju odigrali po dve koli. Naslednji kraji teh srečanj so Tolmin, Anhovo, Nova Gorica in Ajdovščina. V drugi skupini pa v Piranu, Izoli, Kopru, Sežani in Ilirski Bistrici. Prvaka iz obeh skupin bosta odigrala med seboj dvokrožno srečanje, ki naj odloči novega prvaka PŠZ za leto 1980. B. F. Danes smučarske jc. j j\jii j j/icini.o 1VOA* j>jJi ; i v i. ; tekmovanje : Gorške hranilnice V Ovčji vasi bo danes smučarsko tekmovanje, četrto po vrsti, ki ga prireja Goriška hranilnica za uslužbence in delavce podjetij in ustanov goriške pokrajine. Tekmovali bodo v veleslalomu tet v smučarskem teku. Prireditev se bo pričela ob 9.30, objava rezultatov in nagrajevanje pa bo ob 15. uri. Tekmovanja se bodo udeležili tudi predstavniki nekaterih slovenskih podjetij, med njimi tudi ekipa Kmečke banke. O Znana goriška skupina ljubiteljev peš hoje GMG se bo jutri udeležila pomladanskega pohoda v kraju Plaino pri Vidmu. Zbirališče in odhod izpred stadiona na Rojcah. ta iz občine Železna Kapla na Koroškem; tako bo na nocojšnji proslavi prisotna tudi slovenska manjšina v Avstriji. Nekaj novega pa pomeni nastop dalmatinske klape Hum iz Vele Luke m otoku Korčuli. Čuli bomo tako živahno dalmatinsko pesem. Za zaključek bo seveda nastopil Sovodenjski nonet. Ob tej priliki bosta izdani brošura in gramofonska plošča pesmi, ki jih poje Sovodenjski nonet. Slavnostni govor bo imel predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Jože Humer, recitirala pa bosta Mojca Grahek in Boris Peric. Prešernove proslave z nastopi zgoraj omenjenih oktetov bodo jutri popoldne v raznih krajih na našem podeželju. Jutri zjutraj ob 11. uri se bodo gostujoči pevci in predsedniki prosvetnih društev včlanjenih v SPZ poklonili spominu slovenskih kulturnikov, ki so pokopani na gav-nem goriškem pokopališču. Danes popoldne ob 15. uri pa bo člane gostujočih zborov sprejel sovodenjski župan. V oddaji «Med rojaki v zamejstvu*, ki jo nripravlja novinarka Vesna Čehovin, bomo lahko danes, ob 13.05, na Radiu Koper, poslušali pogovor omenjene novinarke z Zdenkom Vogričem, Silvanom Pitto-lijem in Vladom Klemšetom o akciji Slovenske prosvetne zveze in prosvetnih društev za zbiranje etnografskega gradiva na Goriškem. Izleti Slovensko planinsko društvo obvešča, da bosta avtobusa jutri, 10. februarja 1980, vozila po sledečem redu: prvi avtobus bo odpeljal s Korna ob 7. uri, drugi pa iz Štan-dreža ob 7. uri ter iz Sovodenj ob 7.10. Priporoča se točnost. Razna obvestila 24. februarja bo v Ovčji vasi smučarsko tekmovanje, ki ga prirejata Smučarski klub Devin in kulturno društvo Lepi vrh iz Ukev. Udeležijo se ga lahko tekmovalci člani planinskega društva rojeni leta 1971 in starejši. Prijave sprejemajo na sedežu Slovenskega planinskega društva v Gorici, Ulici Malte 2 do 19. februarja: Slovenska kulturno-gospodarska zveza 'obvešča, da bo v torek, 12. februarja, ob 19. uri, na sedežu prosvetnega društva «Jezero» v Doberdobu, sestanek na katerem bo Boris Simoneta obrazložil razne možnosti vlaganja prošenj za pokojnine ali dodatke, ki jih predvideva sporazum med Italijo in Jugoslavijo za bivše partizane. Podobni sestanki bodo v prihodnjih dneh tudi v Gorici Sovodnjah in števerjanu. Dijaki klasičnega liceja «Primož Trubar*, ki so na zimovanju na Nevej-skem sedlu, se vrnejo v Gorico danes popoldne. Prihod avtobusa na Travnik med 19.00 in 19.30. Prosvetno in športno društvo Vipava na Peči vabi k vpisu nove kotalkarje. Vpisovanje bo na društvenem sedežu ob ponedeljkih sredah in ob sobotah od 17. do 18. ure. PO SEDMIH LETIH SLUŽBOVANJA PRI NAS KVESTOR DR. ZAPPONE ODHAJA IZ GORICE Odslej bo vodil kvesturo v Veroni Pošlo, vilni obisk na županstvu in na pokrajini Goriški kvestor dr. Pasqua!e Zappone odhaja na novo službeno dolžnost v Verono, kjer bo vodil tamkajšnjo kvesturo. V Gorici ga bo nadomestil dr. Renzo Giobbi. Te dni je dr. Zappone opravil vrsto poslovilnih obiskov pri pred stavnikih tukajšnjih krajevnih u stanov. Tako je že obiskal goriškega župana De Simoneja, ki mu je poklonil spominski grb Gorice, bil pa je že tudi na sedežu pokrajinske uprave, kjer ga je sprejel predsednik, prof. Silvano Pagura, ki mu je tudi izročil, kot spomin na službovanje v Gorici, grb pokrajine. Dr. Zappone se je rodi! leta 1920 v Messini, prvo službo pa ie nastopil ob koncu 1945 v Ferrari, precej časa pa je služboval tudi v Trstu, kjer je vodil politični oddelek kvesture in je v tem času imel opravka tudi z ugotavljanjem krivcev za atentat na čezalpski naftovod avgusta 1972. V Gorici je dr. Zappone bil sedem let in je med tem časom, menimo, da ne bo odveč, če to zapišemo, dokazal pri opravljanju nelahkih dolžnosti, veliko objektivnost ter razumevanje za specifične razmere. Izgubljeno - najdeno V uradu za najdene predmete goriške občine hranijo sledeče predmete: dve zapestnici iz dra- SPZ . GORICA AVDITORIJ danes, 9. februarja, ob 20.30 KONCERT OKTETOV ob PREŠERNOVI PROSLAVI in 10-letnici SOVODENJSKEGA NONETA Sodelujejo: Oktet bratov Pirnat iz Jarš, Oktet Jelovica iz Škofje Loke, Obirski ženski oktet iz Železne Kaple, Klapa «Hum» iz Vele Luke na otoku Korčuli, Goriški oktet iz Nove Gorice in Sovodenjski nonet iz Sovodenj; recitatorja Mojca Grahek in Boris Peric. Slavnostni govornik Jože Humer, predsednik ZKO Slovenije. ge kovine ženski prstan, dva para naočnikov za vid, dva zneska denarja, moško kolo, zložljivo kolo, dve ženski kolesi, dve denarnici z zneskom denarja avtoradio, ple teno ogrinjalo, tri torbe in motorno kolo. Kdor meni, da je kateri od navedenih predmetov njegov in to lahko dokaže, naj se javi v uradu za najdene predmete v Mazzinijevi ulici. Kino Gorica VERDI 17.00—22.00 «Aragosta a co-lazione*. CORSO 17.30 - 22.00 »Ogro*. Gian Maria Volonte, A. Molina. Barvni film. VITTOR1A 17.00-22.00 »I vvande-rers*. Barvni film. Tržič EXCELS1()R 16.30—22.00 «Uragano». PRINCIPE 17 30—22.00 «Airport 80». Kova Gorica in okolica SOČA 18.00 — 20.00 «Doživetja pop pevca*. Angleški film. SVOBODA 18.00-20.00 «Orka - kit morilec*. Ameriški film. DESKLE 19.30 »Mojstri šaolina*. Hongkonški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasanl, Korzo Italija 10, tel. 2576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Reden-tore, Ulica Fratelli Rosselli 23, telefon 72-340. NOCOJ IN JUTRI POPOLDNE OBIRSKI ŽENSKI OKTET V GORICI IN V ŠTANDREŽU Slovenske pevke sodelujejo na tukajšnjih Prešernovih proslavah - Oktet vodi pesnik Valentin Polanšek Železna Kapla je najbolj južna avstrijska občina, pa tudi «vas ob meji», kot so jo imenovali v krat-kometražnem dokumentarnem filmu avstrijske televizije pred nekaj leti. Občina je precej razširjena, v njej biva nekaj nad 3.700 prebivalcev. Kmetov, pretežno slovenskih, je nekaj čez 250, ljudje se ukvarjajo s kmetijstvom predvsem v goratih krajih pod Karavankami. O zgodovini Železne Kaple pričajo cerkve v bregu z lepimi gotskimi freskami, obrambni zid pred Turki, renesančni grad Magenegg. Najbrž so tod živeli, imeli naselbino ? za časa starih Rimljanov. Železna Kapla je bila kot trg prvič omenjena v 13. stoletju. Ime Kapla je baje po kapeli, Železna prav gotovo po železarstvu, ki je uspevalo tja v 15. stoletje. Ime Železna Kaola je u-radno v rabi od leta 1890. Slovenskih ustanov in organizacij ni malo. Slovenci so v občinskem odboru, hranilnico in posojilnico imajo pa zadrugo in prosvetno društvo Zarja s folklorno skupino in z enim vodilnih slovenskih pevskih zborov. Na pokopališču domuje 120 slovenskih partizanov. Na področju občine so številne slovenske vasi, v katerih delujejo razna slovenska društva. Ena takih je Obirski ženski oktet iz Obirja. Ustanovil ga je leta 1974 Valentin Polanšek. pesnik, pisatelj, šolnik, vsestranski kulturni delavec, predsednik Slovenske prosvetne zveze na Koroškem. Prisluhnimo delu njegove pesmi: «. . . pesem vžgimo — da bo zadonela — za današnji dan, — za jutrišnji svet, — za pojutrišnje življenje! — I ostal — bo odmev — v srcih, — kakor bi — objemal — dober človek — dobrega človeka!» Obirski ženski oktet bo nastopil danes zvečer na Večeru slovenske pesmi v avditoriju v Gorici, jutri popoldne pa v Domu Andreja Budala v štandrežu, kjer bo gost tamkajšnjega prosvetnega društva «Oton Župančič*. Kaj več o zboru lahko povzamemo po tem, kaj je Julijan Straj-nar napisal leta 1977 v tekstu na gramofonski plošči Obirskega ženskega okteta: »Slovenci veljamo v svetu za dobre pevce, kar nam dokazuje, med drugim, tudi veliko število najrazličnejših pevskih skupin in zborov. Slovenska ljudska pesem je živela in še živi, ponekod manj, drugod zopet več. Lahko se ponašamo tudi z velikim številom zbranih ljudskih pesmi z vsega slovenskega etničnega območja. Mnoge pevske skupine rade segajo v :zredno bogato in pisano zakladnico slovenske ljudske glasbe, hkrati ua pojejo tudi razne skladbe naših in tujih mojstrov zborovske glasbe. Ena takih skupin je ženski vokalni oktet iz O-birja pri Železni Kapli na Koroškem, ki ga je leta 1974 ustanovil Valentin Polanšek. Več pesmi so doslej posneli tudi za radio aiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiMtHiiiiMiiK Slovenska imena naših krajev 11. GUMIN Antično. demona je predromansko ime dalo furlansko ime demone, it. Gemona, nem. Gle-maun, sl. praviloma po jezikovnih premikih ob nastajanju modernega slovenskega jezika Gu-min (prim. Ramovš, Kratka zgodovina slovenskega jezika, Ljubljana 1936, str. 36); v bližnjih sl. narečjih v Reziji in Teru se to izgovarja Humin z zvenečim h, v Osojah v Reziji Humin z nezvenečim h in v Bili Umin z izpadom začetnega h. Pisati v knjižnem jeziku Humin je enako zgrešeno in neupravičeno kakor Celovec in RTV Ljubljana. «Vse pesmi je po ljudskem izročilu na Obirskem zapisal ustanovitelj in vodja okteta V. Polanšek. Le ta je tudi pesmim dal svojstveno in bolj prefinjeno zborovsko interpretacijo. . . . Dokler bodo take in podobne skupine prepevale, dokler bodo ob materah pele hčerke, dokler bo živela tako ljudska kot umetna slovenska pesem, vse dotlej bodo zaman vsi poskusi zanikanja obstoja slovenskega naroda onkraj Karavank.* m. w. Ohranili skrbstveno ustanovo pomorščakov Te dni sta se sešli predstavništvi pokrajinskega tajništva sindikalne zveze -a pomorščake CGIL -CISL - UIL in rajonskega sveta za Sv. Vid - Staro mesto. Obravnavali sta vprašanje skrbstvene ustanove za pomorščake ENAGM (Ente na-zionale assistenza gente di mare) v Ul. Montfort -3, ki je bila uradno označena kot »nekoristna* in ki bo razpuščena, brž ko bo zadevni zakonski odlok podpisala vlada. Ustanova ENAGM je nastala v desetletju 1930-40 z namenom o-skrbovati bivališče in denarne podpore nezaposlenim pomorščakom v pričakovanju vkrcanja. Njena finančna zaslomba tiči zgolj v prispevkih pomorščakov in ladjarjev. Delovanje ustanove resda več ne ustreza sodobnim potrebam in zahtevam koristnikov. Toda prav zato je po mnenju sindikalistov in članov omenjeneg rajonskega sveta ne gre razpustiti. Nasprotno, treba jo je obdržati, okrepiti in njene storitve posodobiti, vendar tako, da se izključi kakršno koli vmešavanje zasebnikov v njeno upravo. Ustanova naj preide v režijo krajevnih oblasti in pri njenem bodočem upravljanju naj i-mata besedo tudi navedena sindikalna zveza in rajonski svet. Slednja zahtevata od deželne uprave, da to tudi omogoči. NOVICE Z VALUTNIH TRŽIŠČ ZLA TO SPET NAD 700 DOLARJI NAKUPNA CENA TUJIH VALUT Trst Celovec Ziirich Beograd 8. 2. 7. 2. 7. 2. 8. 2. Ameriški dolar 795,- 12,30 1,67. 19,41 Kanadski dolar 680.- 10,55 1,45 16.39 Nemška marka 460,- 708,50 94,- 1116.25 Holandski fiorint 415.- 641.— 85,25 1008.65 Belgijski frank 27,- 42,50 5,80 67,43 Danska krona 147,- 225,50 30,75 356,13 Švedska krona 191.- 292,50 40.— 466,50 Norveška krona 145,- 252,- 34,25 397,67 Francoski frank 195.- 302,— 40,75 497,47 Italijanska lira 1,47 2.075 2,41 Angleški funt 1830.- 28- 3,85 44,45 Irski funt 1665.- — — — Švicarski frank 493,- 759,50 — 1196,25 Avstrijski šiling 64,- — 13,15 155,77' Japonski jen 3,- 5,- — — Avstralski dolar 820.- 1,90 21,10 Španska peseta H,- 18.— 2,50 — Portugalski eskudo 14.- 20.— 3.90 — Jug. dinar - mali 36.- 52- 8,— — - veliki 36,- 53.— 8,— — Grška drahma 19.- 29,— — 1 DRAGOCENE KOVINE VZHODNOEVROPSKE VALUTE 7. 2. 80 Nakup Predaja V TRSTU 8. 2. 1980 7J ATO Milan (g) 18.300 71. A TO 18.400 Sovjetski rubelj Poljski zlot 160,— 5,80 London (unča) 693 dol. 697 Češka krona 31.— SREBRO Madžarski torint 25,— Milan (kg) 1.015.000 1.025.000 Romunski lej 28.— PLATINA Bolgarski lev 350,— Milan (g) 23.500 23.800 Turška lira 9,50 Otrok od rojstva do mladostništva DVOJNA OGROŽENOST NEPRESKRBLJENIH OTROK Leta 1977 je bilo v neki analizi, ki so jo izvedli operaterji na terenu v okviru Tržaške pokrajine, ugotavljamo, da se približno 10 odst. prebivalstva na tak ali drugačen način naslanja na socialno pomoč bodisi kot psihiatrična oskrba, ali kot varstvo in pomoč socialno ogroženim otrokom in otrokom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ali kot pomoč ostarelim in onemoglim. Slovenski operaterji, socialni delavci, pa žal ugotavljajo, da te številke veljajo tudi za našo etnično skupnost, čeprav je ugotoviti, da je pojav v vaseh redkejši kot v mestu. Zaradi potnemjRlJfooffti' Tejotnčga' sistema socialnega skrbstva v Italiji na sploh in -zaradi -pomanjka-, nja ustreznih' ■ struktur1 v našem jeziku postanejo predvsem mladi ljudje in otroci, ki so dalj časa v socialni oskrbi (italijanski zavodi) kmalu asimilirani.. Ko se zamejski Slovenci med seboj gledamo in preštevamo, s ponosom ugotavljamo, kako smo socialno zdravi, v družinah vladata sloga in mir, po šolah skoraj nimamo razvojno motenih otrok, starejil. ljudje so preskrbljeni, razvezane matere in njeni otroci so materialno in socialno zaščiteni. Da bi se bolje razumeli, pojasnimo s primeri. Kaj se na primer zgodi z otrokom, ki je iz kakršnih koli razlogov nenadoma nepreskrbljen s strani staršev in sorodnikov? Otroka do tretjega leta ni mogoče vključiti v nobeno slovensko ustanovo, ki bi zanj poskrbela ali pa v italijansko z zakonsko določenim številom slovenskega osebja, da bi bila tako vsaj minimalno zaščitena njegova narodnostna pripadnost. No, da takoj na tem mestu omenimo, vključitev otroka v zavodsko oskrbo sp'oh ni najbolj priporočljiva, navadno se iščejo rešitve v smeri rejničnih družin, če le te obstajajo. Otroka od tretjega do šestega leta sprejmejo v Trstu šolske sestre v celodnevno in tudi nočno oskrbo, vendar samo, če je ženskega spola, za fantke poskrbijo pisati Horica nam. Gorica: in i šolske sestre v Gorici. Za oba vendar pišejo slavisti in časni- i zavoda je značilna nujnost reli- karji Humin. To ni niti hiperko-rektura kakor v primerih Videm. Skedenj, temveč napaka. p. m. giozne vzgoje in odsotnost ko-edukacije kot pozitivnega principa vzgoje. Oboji predvidevajo, da mora otrok domov čez soboto in nedeljo. To pa večkrat ni mogoče ali priporočljivo. Noben slovenski zavod nima organizirane dnevne in nočne oskrbe za poletne mesece. V kratkih besedah kaj to pomeni? Da mora otrok s hudimi socialnimi problemi v oskrbo k takim italijanskim zavodom, ki so večinoma v okviru cerkvenih organizacij in imajo dnevno in nočno oskrbo čez vse dni v letu. Otroci, ki obiskujejo osnovno in srednjo šolo, se lahko vključijo v Slovenski dijaški dom v Trstu in Gorici, ki pa jima glede na notranjo organizacijo in ■ cilje deiovanja/ni prvenstvena tovrstna usmeritev. Zato velja tudi za.i.ta,.dva zavoda, da sta od sobote popoldne do nedelje zvečer zaprta, prav tako pa tudi čez počitnice, razen v času poletnih centrov, kar pomeni le dnevno oskrbo in vzgojo. V zvezi z družbeno skrbjo za socialno ogrožene majhne otroke močno pogrešamo sistem oz. e-videnco slovenskih morebitnih rejniških družin. Mnogim otrokom bi tako bilo prizaneseno z oskrbo v italijanskem zavodu, in s tem v zvezi neizogibno asimilacijo, pa tudi glede osebnostnega razvoja bi imeli večje možnosti, kolikor bi urirezna socialna služba otroka in družino zares dobro poznala. Mnogo ie nakopičenih socialnih problemov prav zaradi težav s stanovanji. To ni problem, ki bi zadeval samo slovensko manjšino. Znano je, da je Italija ena zahodnoevropskih držav z najslabše urejeno stanovanjsko problematiko, zato od sistema še dolgo ni pričakovati otipljivejših rezultatov v tem pogledu. Po eni strani ugotavljamo, da število slovenskih lastnikov praznih in v najem neoddanih stanovanj niti ni tako majhno, po drugi strani pa se pogostoma spet srečujemo s problemi mladostnikov, ki postajajo družbeno vse manj prilagojeni in mnogokrat temu močno botrujejo odsotnost možnosti materialne in stanovanjske neodvisnosti. Sprašujemo se, kaj bi lahko naša skupnost naredila za to mladino? Verjetno bi morala najprej zanjo vedeti in jo poznati, potem pa ji ob pomoči drugih državnih inštitucij in ustanov slediti, ji po- magati do ponovnega vključevanja v širšo družbo in v taki ali drugačni obliki v slovensk* skupnost ter jo tako zavarovati pred asimilacijo, kateri je še toliko bolj izpostavljena. Verjetno je tudi res, da je identifikacija s tako skupnostjo ljudi, v kateri prevladujejo bolj humani odnosi in, skrb za posameznega pripadnika, mnogo lažja kot sicer. Znano pa je tudi dejstvo, da se naprednost in humanost neke družbe meri prav po tem, kako rešuje socialno problematiko svojih pripadnikov. SONJA BAISS ZDENKA PREBIL STRANJ | Dr. Edmondo Dose in človeško telo Čeprav vemo, da je Trst r slo umetnikov, posebno likovnih, smo lahko vseeno pripravljeni na razna presenečenja. Tako smo te dni na sprehodu po tržaških razstaviščih naleteli v galeriji Rossoni na razstavo, ki je zanimiva na dva načina, in sicer kot razstava sama, pa tudi zato, ker jo je pripravil tržaški zdravnik - specialist dr. Edmondo Dose, ki, kot nam je rekel, posveča svoje večere temu plemenitemu konjičku. Plod njegovega umetniškega iz življanja je vrsta aktov ter nekaj izključno ženskih portretov. Mojster upodablja le ženske, za sedaj v glavnem le žensko lepoto ali če hočemo le žensko telo, ki ga slika v najrazličnejših legah in pozah. Skoraj pri vseh delih, ki jih je Dose tokrat dal na o-gled, prihaja do izraza mojstrova risarska tehnika, žal pa o-stajamo le pri akademizmu, razen pri nekaterih portretih oziroma o-brazih, kjer se sprosti in daje nekaterim potezam tudi izraz, tako da zadobe posamezni obrazi izraz pritajenega začudenja ali tudi veselja, skratka da anatomskim potezam tudi določeno vsebino. In obraz ali portret mora imeti svojo vsebino. Pa tudi telo, pa naj gre za moško ali žensko, se mora otresti svojih izključno anatomskih oklepov in svoje statičnosti ter zado-biti msebino». Sicer pa smo se s tem mojstrom, ali bolje z njegovimi stvaritvami tokrat prvič srečali in smo zalo prepričani, da nam bo v bodoče povedal se kaj več. Povsem drugačen pa je drugi tržaški mojster, s katerim smo se srečali pred dnevi, ko se je odpravljal na pot. Je to Sergio Stbc-ca, ki se je pojavljal v javnosti že koj po vojni, pa se je najprej predstavljal bolj po redkoma, nato pa je obmolknil in sm-o se z njegovimi deli ponovno srečali le pred nedavnim. Od začetka tega meseca pa Stocca razstavlja v galeriji «Cortina» v slovitem zimsko-turističnem kraju istega imena, kjer je dal na ogled svoja naj-ncvejša dela, svoja olja, grafiko in skulpture. Te dni se nam,ponujata dve novi razstavi. V galeriji «Cartesius» v Ul. Marconi napovedujejo za nocoj, 9. t.m. odprtje razstave del egiptovskega likovnika Magdija Kenautgja. Magdi Kenawy je prišel pred leti iz Aleksandrije na študije v Vrbino, kjer je pred 15 leti diplomiral in se nato tudi nastanil. Hkrati pa pogosto potuje domov, v Egipt, kjer ima na likovni akademiji v Aleksandriji katedro za grafično umetnost. V tržaški občinski galeriji se bo v ponedeljek, 11. t.m. ponovno predstavila občinstvu tržaška likovnica Annamaria Ducaton, ki bo verjetno nonovno presenetila s svojimi najnovejšimi deli, s svojimi živobarvnimi olji polnimi simbolike. (fre) Jugoslovansko pomorstvo BEOGRAD — Pričakujejo, da bodo v kratkem podpisali družbeni sporazum o uporabi jugo-slovenskega trgovskega lanjevja v jgovini s tujino. S tem sporazumom ter z izvajanjem določenih inštrumentov gospodarske politike, ki so že v veljavi, bodo zagotovljeni pogoji za večjo navzočnost jugoslovanske trgovinske mornarice v svetu. Izjavo je podal ravnatelj skupnosti jugoslovanskih brodarskih družb Jovo Ivovič, ki je poudaril, da je jugoslovanska trgovinska mornarica pred leti sodelovala pri tranzitnem prevozu blaga s 30 odstotki. Od leta 1975, ko je pokazatelj znašal 42 odst., pa je navzočnost jugoslovanske zastave pri uvoznih in izvoznih prevozih nenehno padala. Letos bi moralo priti do preokreta. Valutna tržišča so se do neke mere otresla močnega šoka, ki jih je zadel ob hudem padcu vrednosti zlata dne 23. januarja t.l. in operaterji menijo, da ta kovina ne bi mogla pasti pod 700 dolarjev. Tako se je povečalo povpraševanje po zlatu, ki je zlezlo že na kvoto 728 dolarjev, a se je potem ustalilo nekaj nad 700 dolarjev. Podobno sta nihala tudi srebro in platina. Med valutami je treba omeniti britanski funt, ki se je podražil za dva odstotka, švicarski frank pa za en odstotek. Dolar se je nekoliko ošibil, razmerje med ostalimi valutami pa se v bistvu ni spremenilo. Zlato je postalo za operaterje spet zanimivo in kapital; se previdno spet prelivajo iz bakra, bombaža, volne in kavčuka v rumeno kovino. Vprašanja, zaradi katerih se je zlato pred nekaj tedni podražilo, se niso v bistvu rešila in operaterji so se opogumili ter kupujejo zlato. Ta teden so silili ceno zlata navzgor v glavnem politični dogodki kot sabotaže na naftovodih ter plinovodih v Iranu, spor med Libijo in Tunizijo, nemiri v Kampučiji ter odpor afganistanskih prostovoljcev proti sovjetski armadi. Poleg tega so prihajala skoraj vsak dan poročila o podražitvi surovega petroleja v raznih državah. Po drugi strani so potiskali zlato navzdol družba Mednarodnega denarnega sklada, napovedi o prodaji zlata na dražbah v ZDA. Kanadi ter v Indiji ter podatki o komercialni ceni zlata, ki naj bi presegla 350 dolarjev, vse o-stalo pa naj bi bila posledica preplaha zaradi negotovega političnega stanja po svetu. Še v ponedeljek je stalo zlato 665 dolarjev za unčo, v torek se je podražile na 682 dolarjev, v sredo pa je poskočilo na 709 dolarjev. Povod za podražitev naj bi dale vesti o premiku neke mogočne sovjetske vojne ladje iz Vladivostoka proti Kitajskemu morju. V četrtek je doseglo zlato svoj višek zjutraj v Zuerichu, kjer je zabeležilo ceno 728 dolarjev za unčo, potem pa začelo polagoma padati, ker je bilo prodaj več kot nakupov. Zanimivo je dejstvo, da zlato m padlo na evropskih borzah pod 700 dalarjev, kar pa se je zgodilo pozneje na ameriških borzah, ko je trenutno padlo tudi na 687 dolarjev za unčo. Na splošno pa je ob koncu tedna stanje na borzah bolj mirno ker operaterji po večini že zapuščajo borze, potem ko so večkrat prodali »vroče* blago, da!1 £?&Kvijo konec tedna v miru. Cena srebra je med tednom nihala med 34 in 29 dolarji za unčo, v Milanu pa med 950.000 in milijonom lir. Platina je nihala v glavnem med 23 in 24.000 lirami. Dolar se je ob koncu tedna nekoliko ošibil ter je zlezel od 809 na 808 lir. V Frankfurtu stane dolar 1.73 marke, v Zuerichu 1,6 franka, v Tokiu pa 240 jenov. Britanski funt se je okrepil za dva odstotka nasproti liri in velja že 1.862 lir. Temu pojavu sta v glavnem botrovala podatek o izboljšanju britanske zunanjetrgovinske bilance ter novice o znatnih ležišč nafte v Severnem morju. Švicarski frank se je okrepil za dober odstotek ter je spet zlezel nad kvoto 500 lir. Nemška marka ter francoski frank sta ostala v glavnem na prejšnjih položajih. Italijanska lira je spet na vrhu evropskega denarnega sistema, takoj za njo pa je francoski frank. Bivši minister Ossola je v nekem intervjuju izjavil, da lira ne bo mogla dolgo vzdržati v evropski superkači na sedanjih pozicijah in sicer zaradi prevelike inflacije, ki je zajela Italijo. V Avstriji ter v Švici so italijanski bankovci že razveljavljeni za o-krog 6 odstotkov. (srs) Prin/tmijlp za DIJAŠKO MA 11(0 lili' ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Check - up, program o medicini 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 17.00 Odpri se sobota Potovanje s karavano 18.55 Izžrebanje loterije 18.40 Nabožna oddaja 18.50 Posebna oddaja iz parlamenta 19.20 «Doctor Who», TV film Robo-t, 4. in zadnji del 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Evrovizija iz gledališča A-risto-n v Sanremu - XXX. festival italijanske popevke Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Deček Dominik Zdravnik Purley, 6. epizoda 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Iz našega žepa 14.00 Evropski dnevi 14.30 Odprta šola - vzgojni problemi 15.00 Fabriano: Košarka Program za mladino 17.00 Skrivnostni vrt, TV film 17.25 Risanka: «Giunchino* 17.40 Želje 18.15 Kino klub 18.55 Izžrebanje loterije 19.00 DNEVNIK 2 - Dribblin Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Privlačnost nenavadnosti: Miriam 21.45 «L’uomo del banco dei pe-gni», film. Film je režiral Sidney Lumet Igrajo: Rod Steiger, Thel-ma Oliver, Marketa Kim-brell in drugi DNEVNIK 2 - Zadnje vesti vmes: Milan: šestdnevna kolesarska dirka Tretji kanal 18.30 Kazalo 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Malo gledališče 19.55 Vsi na oder 20.05 Figarova svatba, opera v štirih dejanjih 21.40 «Triennale cantiere* 22.10 DNEVNIK 3 22.40 Malo gledališče (ponovitev) JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.00 Poročila 8.05 Jakec in čarobna lučka, se- rijska oddaja . 8.20 Vrtec na obisku: Pikap«0' niča 8.35 Kurir Goe; Delčeva, TV na daljevanka 9.05 Pisani svet .. 9.36 Marie Curie, TV nadaljevanka 10.30 Po sledeh napredka 11.00 človekovo telo: RavnoW 11.25 Svet in Jugoslavije, dokumentarna oddaja 11.45 Poročila 15.20 Poročila 15.25 Beata, film 17.00 Košarka: Radnički - Crvena zvezda 18.30 Naš kraj ■ 18.45 Robinovo gnezdo, TV na«1 lievanka 19.10 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Župan našega mesta, Tv » daljevanka 21.00 Razgled iz leta 44, fik« 22.30 Velika šahovnica, II- del 23.50 Poročila Koper 17.00 Košarka: :"j Jugoslovansko prvenstvo 19.30 Otroški kotiček 19.50 Stičišče 20.00 2 minuti 20.05 Risanke 20.30 TV DNEVNIK . . 20.45 Italijanski razbojniki, (lBU Režija: Mario Camerim Igrajo: Ernest Borgnine, . torio Gassman in Rosa*11" Schiaffino ^ 22.30 Včeraj in danes, dokup*! 23.00 Kojak: ^Družinski proble®1'' TV film Zagreb 10.00 in 12.30 TV v šoli 13.00 Stanovanjska kultura 14.45 Poročila 15.00 Igre na snegu 16.00 Otroška oddaja 17.00 Košarka: , Radnički - Crvena zvezda 18.45 Zgodbe R. Domanovica 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Liza, film 21.40 TV DNEVNIK , m 21.55 Vulkan, dokumentarni ŠVICA 16.40 Košarka 18.30 Jazz magazine 19.05 Izžrebanje loterije 20.30 TV DNEVNIK * 20.45 Profesor, ki ga je treba siti, film TRSTA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19X0 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Iz arhiva; 9.40 Plesni orkester. RTV Ljubljana; 10.10 indijski koncert; 11.30 Sodobni sound; 12.00 :jtc mi; 12.10 Godala v ritmu: Kmetijski nasveti; 12.40 Ves® jj; mači napevi; 13.00 Danes o ^ 13.20 Obvestila in zabavna P 13.30 Priporočajo vam - • ■1 Glasbena panorama; 14.55 J' za EP: 15.30 Zabavna PU'- 15.50 «Radio danes - radio j t 16.00 «Vrtiliak»; 17.00 Stu^j} 17.; 18.00 Škatlica z gedbo. fi Mladi mladim; 18.55 viž EP; 19.25 Obvestila in glasba; 19.35 Lahko noč, 19.45 Minute z...; 20.00 , zabavni večer; 21.30 Oddaj« še izsebence; 23.05 Liričnl . Jii ki: 23.10 Z lahkimi notami P goslaviji. I I Bob Woodward ■i: I g I I Carl Bernstein :::: S 1 I g I 1 I ! Prevedel Dušan Dolinar nixonov PADEC 99. Ko so se oddahnili, ker je šlo za las, so se začeli raševati, zakaj ni posegel vmes Haig; to je bila ven-tr dolžnost osebja. Haldeman je predsedniku včasih ob žnjah v koloni skozi množico dopuščal kako manjše eganje, a nikoli kaj podobnega! Kaj neki je narobe? i Haig predsedniku ne more dopovedati, da je to skraj-» neumno? Toda Nixon je še nadalje sam določal, kaj in kako, r ukazoval, da morajo vsak nezasedeni čas iz sporeda »svetiti še več javnim nastopom, zlasti še, če je bila e kaka večja množica. Tisto popoldne se je z letalom •epeljal čez Rdeče morje in se v Džedi odpeljal z tališča v rolls-royceu kralja Fejsala. Tajna služba, ki ta zmerom najraje, da se predsednik vozi z lastno nuzino, za volanom pa sedi njen agent, je bila spet ta iz sebe. Videti je bilo, da predsednik stori, kar le more, da bi varnosti otežil delovanje. Naslednje jutro se sploh ni maral peljati z avtom. Navzlic bolečini v nogi je vztrajal, da pojde peš iz palače Al Hamra pet minut daleč na srečanje s kraljem. Popoldne, ko je odhajal, je Fejsalovo poslovilno sporočilo preseglo uradne poklone. «Zelo pomembno je, da naši prijatelji v Združenih državah Amerike sami ravnajo dovolj modro in strnejo svoje vrste za vami, gospod predsednik, pri vašem plemenitem prizadevanju, kakšnega skoraj ne pozna človeška zgodovina, da bi zagotovili v svetu mir in varnost. In vsakdo, gospod predsednik, kdor vstane proti vam bodisi v Združenih državah Amerike bodisi zunaj Združenih držav Amerike ali pa vstane proti nam, vašim prijateljem v tem delu sveta, očitno sledi enemu samemu cilju... prinašati nesrečo.» Predsednik je še enkrat odletel proti vzhodu, v Damask, v Sirijo. Spet se ni menil za nasvete tistih, ki so bili odgovorni za njegovo varnost. Vztrajno so zahtevali, naj odpove ta del potovanja. Sirija je leta 1967 pretrgala diplomatske stike z Združenimi državami. Ker ni bilo diplomatskih zvez, si ni bilo mogoče zagotoviti dovolj zanesljivih podatkov o teroristični dejavnosti. Tajno službo je hudo skrbelo zaradi nenavadno številnih palestinskih beguncev. Še huje pa je bilo, da so celo omejeni ameriški obveščevalni viri dvomili, ali je predsednik Asad zmožen nadzorovati bodisi vlado bodisi prebivalstvo revolucionarne Sirije. Predsednikovo letalo je trideset minut daleč od Damaska krožilo na višini štiri, pet tisoč metrov. Haigov pomočnik George Joulwan je opazil, da se mu od leve bližata dve ruski reakcijski letali, mig. «Glejte,» je zavpil, .dobili smo lovsko spremstvo.* Nekdo drug je pokazal še dva lovca, ki sta se bližala od desne. Brent Scowcroft je vedel, da moštva za priprave obiskov takšna spremstva vselej prepovedujejo. «To bi bil pa lep konec,- je rekel. Henkel je vstal, da bi povprašal, kaj je to. Ko se je obrnil, se je letalo nenadoma spustilo z nosom navzdol in se začelo sukati v ozkih krogih. Henkla je vrglo čez prehod v sedež ob Scovvcroftu. Ozrl se je v Scowcroftove mehke sive oči. Eulile so vanj kot dva dolarska srebrnika. Predsednikov pilot, polkovnik Ralph Albertazzie, je sedem minut vrtil orjaško reakcijsko letalo skozi vrsto izmikajočih se ovinkov in ostrih strmoglavljanj, medtem pa iskal zagotovila, da imajo štiri sirska letala prijateljske namene. Šele ko so ga o tem naposled prepričali, se je Albertazzie vrnil k običajnemu pristajalnemu letu in končno tudi pristal. Ko se je letalo ustavljalo na pristajalni stezi, so pripadniki sirskih varnostnih čet še vedno plenili čedno natisnjene letake, ki so jih zjutraj razsipavali po revnejših četrtih Damaska- «Je bilo vse tisto vojskovanje, je bila vsa kri, ki so jo prelile ameriške bombe, so bili vsi naši mrtveci namenjeni samo temu, da bosta Nixon in imperialistični prerok Kissinger obiskala Damask in nam dala milijon dolarjev?- Osemindvajset milj dolga pot do mesta je bila obrobljena z vojaki, ki so bili oboroženi z ruskimi avtomatskimi puškami AK-47. Ko se je množica zgostila, je predsednik zahteval, da odpro streho limuzine. Vstal je. se smehljal in mahal. Gledalci so bili po večin' ^ prej radovedni kakor navdušeni. Napisi so govor*11' volucionarni Damask pozdravlja predsednika Nixon&” Njegovo srečanje z Asadom je bilo. poučno. ^etll i-ko sta govorila, se je Asadov mladi sin obrnil k oC vj# vprašal: «Ali ni Nixon tisti, o katerem si po te : f govoril, da je hudičev tujec in prijatelj Židov? 2 imaš pa tukaj. Zakaj?- J Asad je rekel Nixonu: «Tak je moj sin, tako )e moje ljudstvo. Zdaj vidite, kakšne težave imam.- V nedeljo, 16. junija popoldne, sta voditelj« ^ čila, da njuni državi obnavljata medsebojne d*11 ske stike. Potem se je predsednik z reakcijskim pf* odpeljal v Izrael obljubit Izraelcem enake jedrske ve, kot jih je ponudil Egiptu. Devetnajst tisoč in varnostnih agentov je ustvarilo najtrdnejšo kar jo je Izrael kdaj ponudil kakemu tujemu obisk11^ r Cesta v Jeruzalem je bila obdana z delavci in °tr ‘ so jim dali prost dan. Napisi, ki so jh nosili, s o ‘Nikfty .Dobr' mešane občutke: .Blagoslovljen tvoj obisk-; ne prodaj-; »Pravici ne boš ubežal«; in Ford!* Po obisku v Jordaniji, 17. junija, se je Pre^^ namenil proti domu. V trupu Air Force One se je iz svoje kabine v rdečem športnem jopiču in °dK jf prot% zadnjemu delu, kjer je bil prostor za osebi®',^; torna se je pomenkoval z vsakomer, samo ne z Bil je zagorel, vendar je bil dneh je prepotoval 14.775 milj sedmih držav. videti utrujen. V in se sestal s P°® nogomet V 2. AMATERSKI LIGI Primorec in Zarja v boja za točke V 3. amaterski ligi bodo naše ekipe odigrale težke tekme 2. AMATERSKA LIGA Jutrišnje peto povratno kolo bo nase enajsterice precej napor-eltiiJt- 50 v Povratnem delu naše iar t razen Zarje) nekoliko razori -J® ,*° zgovorno kaže dejstvo. Prim .j® odnesla šest točk, Breg, Prim°r^e *n Vesna vsak po eno, moreč pa že osem nedelj zapo-šni?m3 ni osvojil točke. V jutri-c'Vu, zavrtljaju bo osrednja tekma bn f ' So vrana. Na sporedu izid t * derbi Prtmorec - Zarja, kal n . reSa nride v poštev za po-trtmorske5a dnevnika. Prtmorec - Zarja riše aerJs^° igrišče bo jutri prizo-^vznodnokraškega derbija, izid DomV^a. važen za obe ekipi, obarim i niso ae izgubili upanja za smein ^ v, ug>- Seveda pa si ne ver a 'Predvsem na domačih tleh) ja 2a°-r°^ .n*ti delnega spodrsljaji wv>Ja ^ ie P° slabem startu pre-zato r °Kla- ui pa še na varnem, ščati a?ovc' ne nameravajo popust,,, e*s moram,fi&.foJe m sam nr” ’e,T1 prvenstvu doživel Ju, k0 .az in sicer v osmem ko-rt°nii „ le v gosteh nepričakovano So^ tesnim 1:0 ekipi Zaul. rekn dosedanjih izidih bi lah u^upna ^ ^ na*°ga Vesne skoraj jdško oj, ■ r pa dobro poznamo j bo y ajstenco smo prepričani, 7*3 ip sna. na igrišču pokazala aa bo a Zrnožna in zato mislimo, v«aj a. nes Križanom uspelo priti Qo ene točke. ~~ Pri morje Zvečer J6, ^i ie imelo v četrtek , golipJ.., g?steh jugoslovanskega l goste6.. 1 Rad iz Beograda, gre “jdeč o,, -emiu, ki je novinec lige. --cv; ty, j, , • jr uuviucv ugc. Jekli, ria dosedanjih izidih bi lahko rt dobm^J6 Doniio do sedaj še ^Vici le izrezal, saj ima na le-n/rtio kliu - roanj od Primorja. !?a še’pr te? ?tirirn zmagam, ni do ri° seveda ? celotnega izkupička. T ^ v n Jaie upanje Primorju, t s tem * el jo ohranilo celo kožo Hiti v nn,Udl Položaj na lestvici, «*šl° m°ru spodrsljaja bi se k0J na prepihu. 4' aMaterska liga !d'iaj tJrtj ligi bo jutrišnji za-!naistertef ej naporen za obe naši v gosteh °a baškem, ki igrata CG$ „ Gajevc" Gaja ?v*ce, 6'fredo v goste k vodji le-v9?°rna naida^ s®, da jih čaka naboru p0ga- Kljub temu pa so k^lijoz* imf^e optimisti in L- Ma Kkoto Predati nas Gaio žebi Seveda Predstj se ne nasprotnike )eSeveda Predstavljala """‘lun,,.,, Aurisina — Kras Kljub temu da je ekipa Krasa v dobri formi predstavlja Aurisina vedno nevarnost, saj je nabrežinska ekipa v tem prvenstvu prava neznanka. Ko kaže na zmago, poražena zapusti igrišče, ko pa kaže, da nima nobene možnosti, preseneti. Sicer pa Krasu ne bi smela delati preglavic, saj Nabrežinci zaostajajo za Krasom za kar devet točk. B. R. Mladost — San Lorenzo Mladost se bo tokrat srečala z ekipo, ki neposredno sledi skupini na vrhu lestvice in je v zadnjih srečanjih zbrala lepo število točk. Zato bo nedeljsko srečanje za kra-ško ekipo precej naporno, čeprav imajo slovenski igralci prednost domačega igrišča. Upati pa je, da bodo Marsonovi varovanci pokazali večjo učinkovitost v napadu, kot so to storili v derbiju proti Sovodnjam. Capriva — Sovodnje V Koprivnem se bosta tokrat srečali enajsterici, ki sta trenutno na zadnjen oziroma predzadnjem mestu lestvice. Očitno se bosta obe enajsterici borili, da bi obdržali obe točki, čeprav bo delitev točk najverjetnejši rezultat. Juventina Juventina iz štandreža bo v tem kolu 3. amaterske lige počivala. (pr) KOLESARSTVO Danes start 6-dn«vne dirke po Milanu MILAN — Danes se prične šestdnevna kolesarska dirka po Milanu, na kateri bo letos zastopanih devet držav in na kateri so bo pomerilo 36 profesionalcev, 36 amaterjev, prav toliko mladincev ter 18 kolesark. Po mnenju izvedencev naj bi največ možnosti za končno zmago imele dvojice Saronni - Sercu, Pij-nen - Fritz, Clark - Allan in Schutz -Hermann. Posamezne države pa bodo tako zastopane: ITALIJA: Saronni, Algeri, -larti-nelli, Morandi, Mantovani, Avoga- dri, Rosola, Turrini, S. Fraccaro, Vicino, Notari. ZAHODNA NEMČIJA: Peffgen, Fritz, Hindelang, Schutz Berkmann, Hempel, Schumacher. BELGIJA: Sercu, De Vlae-minck, De Wolf, Maertens, Deme-yer, Debosscher, Tourne. NIZOZEMSKA: Pijnen, Karstens, Venix, Schui-ten, Poonsten. AVSTRALIJA: Clark, Allan. DANSKA: Marcussen. ANGLIJA: Burton. LIECHTENSTEIN: Hermann. ŠVICA: Savary. NOGOMET Na turnirju v Viareggiu danes osem tekem VIALEGGIO — Na 32. mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju v Viareggiu je bil včeraj počitek, danes pa bo na sporedu 2. kolo, v katerem bodo odigrali naslednja srečanja: Juventus - Celtic, Real Madrid - Lazio, Fiorentina - Aris, River Plate - Avellino, Napoli -Torino, Milan - Porto, Perugia -First Dunaj, Partizan - Dukla. ATLETIKA Bo Simeonijevi danes uspelo? GENOVA — Sara Simeoni bo danes zvečer, v okviru petega dvoranskega atletskega tekmovanja, veljavnega za «Grand prix», ponovno poskušala izboljšati dvoranski svetovni rekord v skoku v višino, potem ko je novo znamko pred dnevi le za las zgrešila v Milanu, kjer je z lahkoto preskočila 1,95 m. KOŠARKA PREDSTAVITEV PRVENSTEV BOKS Jadran proti šibkemu nasprotniku Bor in Kontovel imata v PL možnost priti do celotnega izkupička V PESARU Lassandro-Bencš za evropski naslov 13. februarja bo v Pesaru mednarodno boksarsko srečanje med evropskim prvakom superwelter kategorije Jugoslovanom Marjanom Benešem in Italijanom Damianom Lassandrom. Srečanje bo veljalo za naslov. Beneš trenutno sicer ni v veliki formi, vendar pa poznavalci vseeno napovedujejo lep dvoboj, saj je Beneš znan kot borben boksar, pa tudi Lassandro ne skriva svojih ambicij po naslovu celinskega prvaka. POULE C - 2 Jadran — San Marco NASPROTNIK: ekipa San Marco naj bi bila, po mnenju izvedencev, ena slabših v skupini; vendar pa je v prvem kolu prav ta ekipa pripravila veliko presenečenje ter premagala enega od favoritov za prestop (oz. obstanek) v C-2 ligi, e-kipo Die’nai. Sicer moramo omeniti, da je San Marco izkoristi! prednost domačega igrišča, ki je v teh prvenstvih velikokrat odločilno. PREDVIDEVANJE: Jadran nikakor ne sme podcenjevati nobenega nasprotnika, kajti že prvo kolo je pokazalo, da bo boj zelo izenačen. Če pa se bodo Splichalovi fantje dovolj zbrali, bi morali pospraviti drugi zaporedni par točk. PROMOCIJSKA LIGA Bor — Ferroviario NASPROTNIK: že tradicionalni nasprotnik Bora, ki pa mu v Dolini še ni uspelo zmagati. Predstavlja se kot eden izmed favoritov za iiiiiiiiiimiinifiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB ODBOJKA NASE EKIPE V RAZNIH PRVENSTVIH 1. — prvi drugi Z. - prvi ' ..-3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prv* drugi i iUU»jVri_4 1 2 t, 1 :is ...2 i i 1 X 1 1 2 Pri Banih derbi 1. ŽD Sloga-Kontovel v V Se en slovenski derbi bo v 3. ZD med Kontovelom in Bregom Na odbojkarskih igriščih postaja vse bolj živahno. Tokrat bodo počivale samo igralke Bora Intereurope. Za nameček se ta kcnec tedna pričenjata še prvenstvi 3. divizije, v obeh konkurencah. Ker postajajo razpleti vse bolj zanimivi bodo prišli na svoj račun tudi gledalci. MOŠKA B LIGA Odbojkarji Bora JIK Banke bodo drevi odigrali zaostalo tekmo 6. kola z Monselice. Tekma je bila 12. januarja kar dvakrat prekinjena in drugič po vodstvu gostov v setih z 2:1 tudi dokočno, ker je zmanjkala elektrika. Domačini res niso nevarni, saj so v osmih nastopih zmagali samo enkrat. Nastop Tržačanov v Legnanu pa je Boru JIK Banki prinesel poleg poraza še druge nevšečnosti. Disciphnska komisija je posredovala drastično, saj Plesničar, Fučka in Urnaut ne smejo igrati na dveh prvenstvenih tekmah. Potem, ko sta sodnika »podarila* zmago domačemu Legnanu sta še marsikaj napačnega napisala na zapisnik. Če sta diskvilifikaciji prvih dveh pričakovali (toda prestrogi), je kazen Urnauta povsem izmišljena. V Legnanu se taki razpleti zaradi domačega sodnika ponavljajo že vrsto let. Ne glede na te nevščeč-nosti pa slovenski odbojkarji niso brez možnosti za peti prvenstveni uspeh. fiimiiniiiiiiiiMiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMifiiiiiiiiiimiiiiiniiuiiiMiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiun uspeh. ATLETIKA V organizaciji SZ Bor TEKMOVANJE NIŽJEŠOLCEV Nastopili bodo dijaki šestih nižjih srednjih šol Dvorana stadiona «1. maj* bo danes popoldne spremenjena v majhen atletski stadion, ob priliki tekmovanja, katerega za srednješolce prireja atletska sekcija Bora. Na prvem od dveh podobnih prireditev bodo danes nastopili dijaki mestnih šol Ivan Cankar, Fran Erjavec in Ciril in Metod ter Fran Levstik s Proseka in iz Križa. Tekmovanje bo predvsem ekipno in je povezano v serijo prireditev, ki bodo prišle na vrsto v marcu. Danes bodo na sporedu sprint, met krogle in skok v višino. Sprint, ki bo zelo kratek in bo zato odkril predvsem čas reakcije, bo izveden v dvorani, na cilju pa bodo tekmovalci primerno obvarovani z blazinami. Vsaka od treh moških in ženskih kategorij bo imela ločeno konkurenco, v finalne teke pa se bodo tekmovalci uvrstili na podlagi najboljših časov. Namen orga- l>llllllll„|||l|lll|l|l||lllll||ll|l|||||||l|l|Ulllllll||ll||||l|(l|llll|l|||||lll,l|„l,||ll,41,11,,MHI F, igra za vas ^ruccio Valcareggi Tržačan Fer-ruccio Valcareg-■J oi sodi med naj-” bolj markantne •V .^SSnaKjK Rocco, V t a n i (vi Valcareggi... $ l 'krojitelji usode italijanskega nogometa». Verjetno od vseh treh iz- ^ ..i no od vseh t ^mkJ 0SU- šPort™sti in se-8rihublČnanja ie še sedaj iz-.Jnem v italijanskem no- ls,,e d, svetu. kot 0o7netom° ,fe ne ukvarjam več 5>etaenU' rit6' pofco^ čeph a v se "tnn05em Naj vam da u: da rne je Udinese trenerstvo v Tealotern ko je dal Orrico n5e Ur ie7n°semar,n,Sern sPreJe‘ iv * 0*’ d? se je v Vidmu P° telefonu iz iJ-,al Valcareggi, la Se jedili no0°metni stro- 1 rodu v Trstu 12. Je bruarja 1919. Skoraj vse življenje je posvetil nogometu. Krstni nastop kot nogometaš je v prvi italijanski ligi opravil leta 1937, in to s Triesti-no. Nogometno kariero pa je uspešno nadaljeval s Fiorentino, Bologno, Milanom, Lucchesejem, Vicenzo itd. V A ligi je skupno dosegel približno 60 zadetkov, v drugi ligi pa 35. Kot trener je začel v Piombinu leta 1953. Treniral je nato Prato, Ata-lanto, Fiorentino, da bi nato tri leta vodil italijansko državno reprezen tanco. Za naše čitatelje je Valcareggi sestavil naslednji stolpec. Pripravil: B. Lakovič Bologna - Avellino X Catanzaro - Cagliari 1 I.azio • Ascoli X Milan - Perugia 1 Napoli - Inter X Pescara - Fiorentina X Torino - Roma 1 Udinese - Juventus 1 Bari - Ternana 1 Como - Spal 1 Palermo • Plstolese 1 Varese - Reggiana 1 Moulecaiinl - Lucchesc X nizatorjev je, da se določi vrstni red do 10. mesta, zato se predvideva, da bodo skoraj vsi v tem kratkem teku nastopili dvakrat in sicer najprej v izločilni fazi in nato v malem ali velikim finalu. Skok v višino st bo pri dekletih začel pri 80 cm in se bo nato nadaljeval po 10 cm do 1 metra. Od tu naprej bo šlo .jo 5 cm. Fantje bodo začeli skakati pri 90 cm in bodo nato nadaljevali do 110 cm v dveh naskokih. Od tu naprej se bo letvica tudi zanje višala po 5 cm. Krogla (metali jo bodo zunaj) bo za dekleta 2-kilogramska, za fante pa 3-kilogramska. Tekmovanje se bo začelo ob 13.30. -kb- NA TEKMOVANJU CNES Dobre možnosti Adriinih atletov Danes popoldne bo na šolskem stadionu na Kolonji pokrajinsko prvenstvo v teku čez drn in strn za dečke in deklice A, B in C kategorije. Tekmovanje je združeno s «CONCORSO NAZIONALE ESER-CITO — SCUOLA 1980», kjer lahko nastopajo tudi dijaki vseh šol (seveda do 14. leta starosti). Kar se tiče nastopa slovenskih a-tletov na tej manifestacji upamo, da bo tokrat udeležba naših šol nekoliko številnejša kot na Mladinskih igrah. Med slovenskimi športnimi društvi bo na prvenstvu nastopala le lonjerska Adria in to z rekordnim številom tekmovalcev. Na startu raznih kategorij se bo predstavilo 11 atletov ter 5 atletinj. Tokrat rezultati ne bi smeli izostati, saj doslej nismo imeti še možnosti, da uvrstimo toliko atletov na prva mesta, kot jih imamo prav letos. Potencialno se bodo vsaj trije atleti borili za zmago, par drugih pa ima lepe možnosti za uvrstitev med boljše. Glede na to ,da bo prvih trideset v vsaki kategoriji prepuščenih na deželno prvenstvo, lahko tš sedaj z gotovostjo predvidevamo, da bo letos tudi nastop na tem prvenstvu rekorden. Prav Adrii pa je orišlo lepo priznanje s strani deželne a-tletske federacije (propagandni sektor), ko je bila njenim voditeljem prepuščena naloga za izbiro proge za deželno prvenstvo v krosu za dečke in deklice, ki bo 24. t.m. bli zu tržaškega Golf-kluba R. F. ŽENSKA C LIGA Ne glede na to, da zastopnice Sokola igrajo pred domačimi gledalci, jih tokrat čaka precej lažja naloga kot pred tednom. Seveda pa La Scarpoteco iz Gradišča ne gre podcenjevati, čeprav je samo enkrat zmagala. Tega se Vida Legiša in tovarišice dobro zavedajo in res ni pričakovati, da se bodo pustile presenetiti od teh nasprotnic. MOŠKA C LIGA Upati je le, da je zadnji nastop Krasu prinesel prepotrebno zaupanje v lastne moči in sposobnosti. E-kipa Valdosport ni tako nevarna, da bi lahko delala večje skrbi zastopnikom zgoniško-repentabrske občine. Odbojkarji iz Moriago Batta-glia so v petih tekmah nasprotnikom odvzeli le dva niza. Pri Krasu je tokrat pod vprašajem nastop Lucijana Miliča. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Osrednja tekma na naših igriščih bo pri Banih slovenski derbi med Slogo in ' Kbfitbvelom, šestericama, ki se povsem upravičeno potegujeta za sam vrh iri' za napredovanje v višjo ligo. Odbojkarice Kontovela doslej še niso izgubile, slogašice pa so izgubile samo srečanje s CUS. Izredno težko je dati prednost enemu ali pa drugemu. Gostje so izredno nevarne, ne glede na odsotnost Ruplove, ker so bojevite prav v najbolj kritičnih trenutkih. Zaenkrat se nam Sloga še ni pokazala v najboljši formi in to iz objektivnih razlogov. Breg je dosedanjima zmagama dodal tudi tri pekoče poraze. To pomeni, da so sposobne odbojakarice iz Doline prijetno presenetiti, pa tudi bridko razočarati. Upati je le, da nas bedo spet prijetno presenetile v gosteh s Celinio. 1. MOŠKA DIVIZIJA Odbojkarji goriške 01ympie so v petih nastopih samo enkrat zmagali. Goričani imajo kopico težav, največja njihova slabost pa je pomanjkanje izkustva in odločnosti v najbolj kritičnih razpletih igre. Kljub temu, da ima Vivil točki več, ne spada med najbolj nevarne tekmece v tej skupini. 2. MOŠKA DIVIZIJA Izredno izenačen bo tudi goriški derbi v tej ligi med Libertas in Domom. Oba tekmeca sta v prvih 4. kolih osvojila po šest točk. Vsekakor pa moramo poudariti, da igrajo Komel in tovariši vse bolje. Odlično igro je v zadnjih dveh na stopih pokazala tudi Juventina iz Štandreža, ki je sicer novinec v tej konkurenci. Če so Štandrežci odvze li dva niza vodečemu Rozzolu, bi lahko spravili na kolena tudi In-trepido, čeprav je na drugem mestu rezpredelnice. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Po dveh zaporednih porazih bodo mlade odbojkarice Bora imele jutri na drugi strani mreže precej slabše nasprotnice. Gostile bodo Inter, ki je premagal samo slabo Julio in ima dve točki. S tem srečanjem se pričenja serija občutno slabših nasprotnikov, ki bi morale prinesti Borovi vrsti kar štiri zaporedne zmage. 3. ŽENSKA DIVIZIJA V najnižji ligi bodo branile barve slovenske odbojke štiri ekipe: Sloga, Sokol, Kontovel in Breg. V krstnem nastopu bo Sokol gostil La Tal-po, v gosteh pri D Modulu bo igrala Sloga, v slovenskem derbiju pa se bosta jutri spoprijela na Proseku Kontovel in Breg. Vsaka napoved je zelo tvegana, saj so to mlade odbojkarice, ki si bodo z igranjem nabirale potrebne izkušnje. G. F. NOQOMET V PR1JATF.IJSK1 TEKMI Rad iz Beograda premočen za Primorje Primorje — Rad Beograd 0:5 (0:2) V četrtek je Primorje v prijateljski nogometni tekmi z ekipo Rad iz Beograda, ki nastopa v drugi zvezni ligi - vzhod in ki je na pripravah v Piranu, klonilo s 5:0. Srečanje je brez dvoma zadovoljilo sicer maloštevilne gledalce, saj smo prisostvovali lepi in odprti igri. Zlasti je presenetila domača enajsterica, ki je bila kos boljšemu nasprotniku skoraj do kraja prve a polčasa. V nadaljevanju pa je prišla na dan u-trujenost in gostje so v zadnjih dvajsetih minutah popolnoma zagospodarili po igrišču. Primorje, ki sta ga tokrat okrepila tudi Puntar (Stock) in Škabar (Kras), je igralo v sledeči postavi: Štoka (Adamič), Bezin (Škabar), Verša, Šuban, Angileri, Husu, Per-tot, Germani, Tomizza (Meden), Puntar, Zaccaria. Po tekmi so predstavniki obeh klubov imeli skupno večerjo, med katero sta predsednika še zlasti poudarila pomembnost stikov med društvi v zamejstvu in v matični domovini. V. II BOKS Kevin novi evropski prvak v srednji leži r* PARIZ — V boksarskem srečanju, veljavnem za evropski pokal v srednji teži, je Britanec Kevin Fin-negan jo točkah v 12 krogih premagal Francoza Gratiena Tonna. S tem je zasedel mesto, ki ga je pustil praznega njegov rojak Minter. končno zmago, saj je trenutno tik pod vrhom lestvice. Poleg veteranov Ritosse in Donatija nastopa v tej ekipi še več mladih in obetajočih igralcev, kot so Di Saverio, Comar in Bellussi. PREDVIDEVANJE: rahla pred nost za borovce, ki imajo tudi tradicijo na svoji strani. Inter Milje — Kontovel NASPROTNIK: Marijeva ekipa je startala v letošnjem prvenstvu z velikimi upi, potem ko se je med poletjem ojačila z več novimi igra! ci (Apollonio, Rauber, Rella). Po dobrem začetku pa - so Miljčani dokaj popustili ter so trenutno v spodnjem delu lestvice. PREDVIDEVANJE: po zadnjih spodbudnih nastopih imajo Konto-velci lepe možnosti, da izenačijo račun z Inter jem, ki jih je premagal v prvem kolu prvenstva kar sredi Kontovela. KADETI Don Bosco B — Bor NASPROTNIK: s Servolano glavni favorit za nastop v pokrajinskem finalu. V zadnjih kolih sta se iz kazala predvsem Marizza in Me dizza. PREDVIDEVANJE: le minimalne možnosti za Perkovo ekipo, ki se je sicer v prvem delu prvenstva dobro upirala temu nasprotniku. Libertas — Polet NASPROTNIK: verjetno najslab ša ekipa v prvenstvu, trenutno si deli z Alabardo zadnje mesto. Gori, Defilippi in Rovatti so običajno najboljši strelci - PREDVIDEVANJE: Polet ima lepo priložnost, da doseže tretji uspeli v prvenstvu. NARAŠČAJNIKI Kontovel — Inter Milje NASPROTNIK: visoka, a precej počasna ekipa, ki igra v obrambi grdo. statično cono. Kljub temu pa so Basili, Degrassi, Puntini in tovariši še vedno zelo nevaren nasprotnik. PREDVIDEVANJE: to ie ena iz med tekem, ki jo Kontovelci z dobro igro lahko osvojijo; vsekakor pa bo Guliču potrebna tudi pomoč soigralcev DEČKI Alabarda — Bor NASPROTNIK: izredno močna e-kipa, ki je nastala iz združitve lanskih Alabarde in Servolane. Trener Vesnaver lahko razpolaga z desetimi skoraj enakovrednimi košarkarji, ki predvajajo izredno hitro igro v napadu ter učinkovito conu press v obrambi. PR ED V ID E VAN J® r' laofo vci 'lahko zmagajo le, če zaigrajo na izrednem nivoju; to--pa-tudi ni povsem izključeni?."-'"' • Polet — Ferroviario NASPROTNIK: ekipa Ferrovia-ria je eno izmed presenečenj prvenstva, saj trenutno deli z Borom in Interjem tretje mesto. Sestavljajo jo visoki igralci, med posa iimiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiimimiiiiimNuiiiiiiiiiMiimiiimiiiiimiiiitmiiimiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiii NAMIZNI TENIS ZENSKA A LICA Cilj - častna točka Fiat je za Kraševke verjetno premočan nasprotnik V okviru predzadnjega kola ženske namiznoteniške A lige bo Kras nastopil drevi ob 18. uri v Bariju, kjer se bo pomeril s še nepremaganim Fiatom, ki ima po gladki zmagi v Leccu že štiri točke naskoka pred prvimi zasledovalci in je dejansko že osvojil naslov državnega prvaka. Kras bo na tem zahtevnem gostovanju nastopil s svojo mladinsko postavo, ki jo sestavljajo sestri Sonja in Vesna Doljak ter Damjana Sedmak. Ta nastop bo zanje lepa priložnost za nabiranje dragocenih izkušenj, Kraševke pa niso že v naprej brez možnosti, da osvojijo vsaj častno točko, kar je največ kar od njih lahko pričakujemo. Igralki kot sta Bevilacqua in La Gioia je namreč težko premagati. Odločilna tekma za obstanek v ligi pa bo čez 14 dni. ko bo v Nabrežino dopotoval Cagliari, ki je doslej zbral dve točki manj kot slovenska dekleta. B. S. TURNIR uPING - PONG 80» Kras doslej najuspešnejši Danes popoldne bodo v Barkovljah na sedežu Sirene v Ul. Cerreto odigrali tri srečanja 1. kola moške skupine B v okviru rekreacijskega namiznoteniškega tekmovanja «Ping pong 80» po naslednjem razporedu: ob 16. uri Sirena - Doberdob; 17.00 Doberdob - Kras S; 18.00 Kras B -Sirena, V moških skupinah A in C sta bili doslej najuspešnejši prva. oziroma tretja ekipa Krasa, ki sta odpravili vse tekmece. Izidi srečanj, ki so jih odigrali v sredo, oziroma v četrtek so naslednji: Mladina — Centralsped A 7:2 Košuta - Vodopivec 0:2 (-2 : -18) Bubnich - Žerjal 2:0 (10 : 18) Milič - Strnad 2:0 (18 : 9) Bubnich - Vodopivec 2:0 (13 : 9) Košuta - Strnad 2:1 (16 : -17, 16) Milič - Žerjal 2:0 (Irf : 12) Bubnich - Strnad 2:0 (17 : 10) Milič - Vodopivec 0:2 (-16 : -15 Košuta - Žerjal 2:1 (-18 : 10, 10) Kras C — Centralsped 8:1 Z. Simoneta - Žerjal 2:0 (20 : 15) Milič - Vodopivec 1:2 (-18 : 18, 18) B. Simoneta Strnad 2:0 (12 : 19) Z. Simoneta - Vodopivec 2:0 (16 : 18) B. Simoneta Žerjal 2:0 (7 : 18) Milič - Strnad 2:0 (10 : 17) B. Simoneta - Vodopivec 2:0 (19 : 11) Z. Simoneta - Strnad 2:0 (16 : 18) Milič - Žerjal 2:0 (13 : 17) K; is C — Mladina 6:3 Z. Simoneta - Košuta 2:0 (18 : 14) Milič - Bubnich 2:1 (18 : -19,14) B. Simoneta - D Milič 1:2 (18 : -11, -18) Z. Simoneta - Bubnich 2:0 (11 : 15) B. Simoneta - Košuta 2:0 (15 : 2) L. Milič - D. Milič 0:2 (-13 : -13) B. Simoneta Bubnich 0:2 (-18 : -19) Z. Simoneta - D. Milič 2:1 (-16 : 13, 15) L. Milič - Košuta 2:1 (-20 : 15, 19) Kras A — Kolonkovec 9:0 Ukmar - Sgubin 2:0 (5:1) Bole - Grahonja 2:0 (5 : 6) Skupek - Stancich 2:0 (4 : 3) Bole - Sgubin 2:0 (5 : 8) Ukmar - Stancich 2:0 (4 : 8) Skupek - Grahonja 2:0 (6 : 2) Bole - Stancich 2:0 (3 : 6) Skupek - Sgubin 2:0 (3:5) Ukmar - Grahonja 2:0 (3 : 3) Centralsped D — Kolonkovec Wilhelm - Sgubin Bevk - Grahonja Ukmar - Stancich 1:2 (9 : -15. -19) Wilhelm - Grahonja 2:0 (15 : 14) Ukmar - Sgubin Bevk - Stancich Ukmar - Grahonja VVilhelm - Stancich Bevk - Sgubin Kras A — Centralsped B 9:0 M. Ukmar - E. Ukmar 2:0 (4 : 9) Skupek - Wilhelm Bole - Bevk M. Ukmar - Wilhelm Bole - E. Ukmar Bole - VVilhelm M. Ukmar - Bevk Skupek - E. Ukmar mezniki pa bi omenili Guidobonija, Prandija ter Leonzinija. PREDVIDEVANJE: požrtvovalni poletovci proti višjemu in izkušenejšemu nasprotniku lahko upajo le na časten poraz. PROPAGANDA Bor — Servolana NASPROTNIK: druga sila prvenstva. Servolana je zelo homogena ekipa, kjer ni posebnim zvezd: a prav zato je tudi izredno nevarna. PREDVIDEVANJE: borovci so v tem prvenstvu nekoliko razočarali, zato pa znajo tudi presenetiti, čeprav bo presenečenje v tej tekmi zelo težko doseči. Kontovel — Don Bosco B NASPROTNIK: Don Bosco B so di med slabše ekipe v prvenstvu Opira se predvsem na odličnem strelcu Moru. PREDVIDEVANJE: z dobre igro bi Kontovelci lahko tudi osvojili drugi par točk v prvenstvu; sicer pa ostajajo domačini favoriti MLADINCI Bor — Servolana NASPROTNIK: Servolana je med slabšimi ekipami, ki so nastopale v mladinskem prvenstvu. Borovci so jo premagali kar sredi Skednja. PREDVIDEVANJE: v tej zaostali tekmi si Krečičeva ekipa lahku dokončno zagotovi četrto mesto. Marko PROMOCIJSKA LIGA Za Dam korak nazaj Domovci so zapustili poraženi igrišče že tretjič zaporedoma. So sicer še vedno na drugem mestu skupne lestvice, vendar * skupno z Mobilca-so, ki ima dve tekmi manj. Sobotno srečanje je bilo velikega pomena za Hvaličeve varovance. Domovci bi morali na vsak način zmagati, če bi hoteli prestopiti v finalni del prvenstva. S tem porazom se je njihov položaj znatno poslabšal. Sicer je prvenstvo še izredno dolgo. Oglejmo si rezultate 9. kola: Pagnossin - POM 101:81 Goriziana - Dom 85:83 Časa del C. - Sagrado 88:72 Arte A - Edera 68:71 Arte B - Begliano 74:61 Mobilcasa - Erbasol 98:55 LESTVICA Pagnossin 18; Dom, Mobilcasa in Goriziana 12- Arte A in Časa del Carrozziere 10; Edera 8, POM 6; Sagrado, Arte B in Begliano 4, Erbasol 0. Goriziana, Arte- Ai -POM, Sagrado, Arte B in,Begliano po tekmo manj; Mobilcasa po, dve tekmi manj. PRIHODNJE KOLO Pagnossin - Arte A, Dom - Arte B, Časa del Carrozziere - Goriziana, Edera - Sagrado, Begliano - Mobilcasa, Erbasol - POM. V prihodnjem kolu bodo naši fantje igrali proti skromnemu Arteju B, ki je na zadnjih mestih lestvice. Domovci bodo odigrali srečanje brez centra Visintina, ki si je v prejšnjem kolu zlomil nogo. Na njegovem mestu bo zaigral Franko Podberšič, izredno talentiran in mlad igralec, ki ima komaj devetnajst let. Med trenigi se je izkazal zlasti v metih na koš, kar je šibka točka «belo-rde-čih*. Nedeljsko srečanje bo na sporedu v zgodnjih jutranjih urah in sicer ob 9. uri v telovadnici na Roj-cah. Naši fantje ne bi smeli imeti prevelikih težav, vendar nasprotnika ne gre preveč podcenjevati. Oglejmo si še Domove strelce: Dornik 159 (37:59), Semolič 133 (57:81), Blažič 127 (27:56), Visintin 108 (22:49), Prinčič 70 (6:18), Klanjšček 47 (10:17), Kont 38 (4:6), Čubej 19 (3:8), Nanut 6 (2:4), Sancin 2 (2:3), Terčič 2. M. C. 5:4 2:0 (13 : 18) 0:2 (-19 : -15) 2:0 (16 : 11) 0:2 (-18 : -7) 2:0 (14 ; 15) 1:2 (19 ; -8,-7) 2:0 (8 : 8) 2:0 (9 : 8) 2:0 (1 : 10) 2:0 (6 : 11) 2:0 (9 : 3) 2:0 (2 : 16) 2:0 (6 : 8) 2:0 (4 : 7) B. S. NEW YORK — Vrhovno sodišče države New York je včeraj sklenilo, da morajo atletom Tajvana dovoliti vstop v olimpijsko naselje ter nastop pod sedanjo državno zastavo in uporabo sedanje državne himne. Kot je znano, so organizatorji v Lake Placidu prejšnje dni za vrnili nekaj tajvanskih atletov, ker niso spremenili himne in zastave v skladu z zahtevami, ki jih je postavil mednarodni olimpijski odbor v trenutku, ko je ponovno sprejel medse LR Kitajsko. Skoraj gotovo je, da bodo sedaj proti razsodbi newyorškega sodišča vložili priziv. KORAČEV POKAL Izredno izenačenje v C skupini V zadnjih tekmah, ki so jih ta teden odigrali v okviru evropskih košarkarskih pokalov, so dosegli sledeče izide: POKAL POKALOV A SKUPINA: Caen (Fr.) - Par ker (Niz.) 81:92 (44:55). LESTVICA: Gabetti 8, Parker 4, Panathinaikos 2, Caen 2. KORAČEV POKAL A SKUPINA: MTV (ZRN) - Orthez (Fr.) PO: C J (40:39). LESTVICA: Ci-bona in Orthez 6, Cotonificio 4, MTV 0. C SKUPINA: ASPO (Fr.) - Anto-nini (It.) 101:92 (48:44) LESTVICA: vsi štirje predstavniki, Borac An-tonini, Hapoel in ASPO imajo po 4 točke. POKAL PRVAKINJ A SKUPINA: BSE Budimpešta (Mad.) - Bejerland (Niz.) 80:49 (41:18), Mineur Pernik (Bol.) -Clermont Ferrand (Fr.) 89:73 (48 proti 35). LESTVICA: Mineur Pernik 8, Clermont Ferrand, Bejerland in BSE Budimoešta 2, MINIBASKET Boc — Libertas 53:44 BOR: Pieri 12. Košuta 4, i ertot 2, Lokar 11 (1:2), Trampuš, Moset-ti, Civardi 4 (0:4), Ferfoglia, Korošec 18, Kovačič z (2:2), B irolo. Pan jek P., Pan jek A. PON: Pieri, Košuta, orošec. V borbeni in napeti tekmi, so borovci premagali Libertas v okviru prvenstva Zini & Rosenvvasser. Zmagali so »plavi*, ki so prikazali večjo borbenost. Končni izid je prehud za Libertas, kajti do četrte minute zadnje četrtine tekme je vodil. V naslednjen kolu bodo Ražmo-vi varovanci gostovali v telovadnici v Ul. Vasari, kjer se bodo srečali s CAMB A. DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 9. februarja 1980 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Križu Vesna - Libertas KADETI 15.00 v Dolini Breg - EA CICIBANI 15.15 v Miljah Fortitudo B - Primorje NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA 18.00 v Bariju Fiat - Kras TURNIR PING-PONG 80 16.00 v Barkovljah, Ul. Cerreto Nastopajo Sirena, Doberdob in Kras B ATLETIKA NIŽJEŠOLSKO TEKMOVANJE BORA 15.30 v Trstu, stadion «1. maj* Nastopa šest šol TEKMOVANJE CNES 15.00 v Trstu, Kolonja Nastopa tudi Adria ODBOJKA MOŠKA B LIGA 18.00 v Monseliceju Monselice - Bor JIK Banka ŽENSKA C LIGA 20.30 v Nabrežini Sokol - La Scarpotecr MOŠKA C LIGA 18.00 v Moriagu Battaglia Valdosport - Kras 1. ŽENSKA DIVIZIJA 18.00 pri Banih Sloga - Kontovel '* * • 18.30 v Maniagu Celinia - Breg * » * 20.30 v Terzu D’Aquileia Vivil - 01ympia 2. MOŠKA DIVIZIJA 18.30 v Gorici, Stella Mututina Libertas Gorica - Dom 20.30 v Štandrežu Juventina - Intrepida 3. ŽENSKA DIVIZIJA 17.00 v Trstu, Čampi Elisi II Modulo - Sloga * * * 18.30 v Nabrežini Sokol - La Talpa KOŠARKA POULE C-2 19.30 v Dolini Jadran - San Marco PROMOCIJSKO PRVENSTVO 21.00 v Miljah Inter Milje - Kontovel KADET' 18.00 v Trstu; Vrdelska cesta Libertas - Polet * • • 19.00 v Trstu, Istrska ulica Don Bosco B - Bor MLADINCI 15.00 'v Trstu, stadion tl. maj» Bor -1 Servolana NARAŠČAJNIKI 16.30 v Ronkah ACLI - Dom JUTRI NEDELJA, 10. februarja 1980 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Trebčah Primorce - Zarja • • « 15.00 v Trstu, Kampanele Campanelle - Breg • « * 15.00 pri Domju Domio - Primorje 3. AMATERSKA LIGA 10.30 v Ribiškem naselju CGS - Gaja * • • 15.00 v Nabrežini Aurisina - Kras » • • 15.00 v Doberdobu Mladost - S. Lorenzo • • * 15.00 v Koprivnem Capriva - Sovodnje NARAŠČAJNIKI 10.30 v Trebčah Primorec - Zaule » • • 9.00 v Dolini Breg - Montebello • • • 12.30 v Bazovici Zarja - SLFY NAJMLAJŠI 10.30 v Repnu Kras - SLFY ZAČETNIKI 13.00 v Trstu, Kampanele Chiarbola A - Primorje ODBOJKA 2. ŽENSKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu, stadion tl, maj* Bor - Inter 3. ŽENSKA DIVIZIJA 11.30 na Proseku Kontovel - Breg KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Dolini , Bor - Ferroviario •» » * 9.00 v Gorici, Rojce Dom - Arte B NARAŠČAJNIKI 9.30 na Kontovelu Kontovel Inter Milje DEČKI 10 00 v Trstu, Ul. Petracco Alabarda • Bor * * * 11.00 na Opčinah Polet - Ferroviario PROPAGANDA 8.00 v Trstu, Istrska ulica Don Basro B - Kontovel 11.00 v Trstu, stadion «1 maj* Bor Servolana Naraščajniki na Goriškem Naraščajniki goriškega Doma bodo danes popoldne gostovali v Ronkah pri ACLI. Domovci doslej v prvenstvenih tekmah niso še slavili zmage, upati pa je, da bodo v enem izmed prihodnjih nastopov, če ne že v tem, tudi to dosegli. Tekma se bo pričela ob 16.30 v Ronkah. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek. TRST Ul Montecchl 6 PR 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnf|e| Podružnica Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5.00 din. za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din. za organizacije in podjetia mesečno 80,00, letno 800,00 din. Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 9. februarja 1980 Za SFRJ 2lro račun 50101 603-45361 «ADIT» DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11 nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski l modul (šir 1 st., viš 43