LETO XII. ŠT. 27 (607) / TRST, GORICA NOVI K-\ tmSF’ . .BL ’ ' J**- MB S www.noviglas.eu 4 SETTIMANALE oste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L 353/2003 (conv. in L 27/02/2004 n. 46) H art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596 I v TAXE PERCU E - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE PADOVA - ITALY S CENA 1 EVRO H J NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 Naša spletna stran Uvodnik Jurij Paljk Kdor ne pozna svoje preteklosti, nima prihodnosti! Med slovesno mašo, ki jo je minulo soboto zvečer v oglejski baziliki ob somaševanju goriškega nadškofa msgr. Dina De Antonija in drugih škofov daroval predsednik Italijanske škofovske konference in kardinal jz Genove Angelo Bagnasco, sem se spraševal, Kakšen smisel ima, da v Novem glasu posvečamo tako veliko pozornost dogodkom v Ogleju ln starodavni baziliki, če pa je prisotnost slovenskih vernikov pri mašah vedno manjša. Prav tako sem se po maši na glas vprašal s šte-verjanskim županom Hadrijanom Corsijem, ki je eden najbolj zvestih udeležencev vseh bogoslužnih slovesnosti v Ogleju, zakaj se Slo-J^nci sami odpovedujemo svojemu mestu, oa, tudi v Cerkvi sami. Koprski škof msgr. Metod Pirih s pomožnim škofom dr. Jurijem lzjakom, bralec berila in še nekaj drugih zna-n'b obrazov, med njimi peščica, a zares le slovenskih duhovnikov, namreč prav °&r ne morejo prepričati, da je goriška Sofija tudi slovenska stvarnost, vsaj na naj ne. K temu lahko dodam še pregovorno al°, odločno premalo vernikov, ki se zadnje h * v zbirai° pri slovesnih bogoslužjih v ne--|,eško lepi oglejski starodavni baziliki. di na praznik zavetnikov goriške nadškofe in naše dežele, oglejskih mučencev sv. ohorja in Fortunata, je bilo tako. Po drugi ani pa lahko ugotavljamo, da je nedavni, sjeer res brezplačni koncert slavnega italijanskega violinista Uta Ughija privabil v oglejsko aziliko toliko ljudi, da so organizatorji imeli ežave, ker niso mogli vseh glasbe in slavne-jja glasbenika željnih ljudi spustiti v baziliko, Kr je dobesedno pokala po šivih. Da se je veči-na le-teh pred koncertom, med njim in po JJlern obnašala neprimerno in bila za cerkev JJtoi neprimerno oblečena, je seveda še do-atno znamenje, ki postavlja take vrste pobu-e pod velik vprašaj, saj oglejske bazilike ne JA°remo in ne smemo kristjani jemati samo ot prizorišče kulturnih dogodkov, drugim pa ne smemo dopustiti, da bi oglejsko baziliko JJJtoli kot samo kulturni spomenik, kot le kraj /hunske starokrščanske umetnosti. Oglejska azilika je namreč najprej cerkev, posvečen aj< od koder smo vsi mi prejeli krščanstvo in miko, kulturo, Slovenci pa jo imamo in mo-am° imeti tudi za simbol našega krščanske-j/ kulturnega, narodnega izročila, saj je da-es slovensko narodno telo ohranjeno le na 'stih mestih, kjer je nekoč bil sloviti oglejski J/hiarhat, kot je tudi slovenska država na Zemlju, ki je nekoč spadalo v oglejsko krajev-0 Cerkev. To so seveda zgodovinska dejstva, jih moramo zavedati, ko vstopamo v stalno baziliko z največjimi starokrščanski-j 1 mozaiki na svetu. kat6^3 Sm° tuc^i sami ^ sod°bne družbe, za ei- er° se dejansko ne more več najti defini-f a> ki bi razložila, zakaj se v naši družbi vse D.l uveljavljaj0 egoizem, individualizem, ka-^ a' kot edino vodilo družbe, predvsem pa ezbrižnost, osamljenost, tista pogubna no-v^/iasamota, ki niti v krščanstvu ni zmožna videti odgovora na temeljna človeška Pjašanja. In smo zato izgubljeni v svetu, ki slav^3 samo na usPeh> denar, vidljivost in 0 I °’ na minljivost, ki seveda s starodavnimi Riškimi mozaiki nima ničesar skupnega, 0 1 zato ne, ker so oglejski mozaiki pripoved Oel • em življenju, o katerem sta pričala v mrh Z mu^en'sko smrtjo tako sv. Mohor in 0d u,lat kot vrsta drugih kristjanov. Sarn°Veclati se CJgleiu pomeni odpovedati se |0Sf’seb'< kajti tisti, ki ne pozna svoje pretek-^ 1 "ima nobene prihodnosti! POGOVOR Danilo Turk, predsednik Republike Slovenije Časi so se spremenili, treba je spremeniti tudi kalupe." Dr. Danilo Turk, predsednik Republike Slovenije, je poklicni diplomat, ki se je po sklepu obdobja, ko je bil v samem vrhu Organizacije združenih narodov, vrnil v domovino in se politično angažiral za najprestižnejši položaj v državi. Na lanskih predsedniških volitvah je slovenske državljane prepričal v dveh krogih. Potem ko je v prvem krogu tesno zaostal za Lojzetom Peterletom, je v balotaži tekmeca in prvega predsednika demokratično izvoljene slovenske vlade gladko porazil. Ena od njegovih prvih predsedniških potez je bila razpustitev parlamenta in razpis državnozbo-rovskih volitev, ki bodo potekale 21. septembra letos. Politično ozračje je v matični domovini že naelektreno, vladne in opozicijske stranke se po slovenskem šestmesečnem predsedovanju EU-ju popolnoma posvečajo prihajajoči volilni preizkušnji. Kljub občutljivemu političnemu trenutku se je predsednik RS, dr. Danilo Turk, odločil spregovoriti za naš tednik v obsežnem pogovoru, ki ga tokrat objavljamo. Ob evropskih tematikah in notranjepolitičnih temah nam je predsednik povedal marsikaj zanimivega tudi glede svojega gledanja na problematiko manjšine. Gospod predsednik, na nedavnem srečanju Zbora za republiko ste publiko nagovorili z besedami, da imamo Slovenci pogosto probleme, ki si jih ustvarjamo sami. Ne znamo ceniti dejstva, da nam drugi ne povz- Julijan Čavdek je prevzel i vodilno mesto j v stranki j Slovenska! skupnost nai Goriškem! ročajo prevelikih problemov. Ker je večina težav lastne proizvodnje, bi morali biti tudi lažje rešljivi. Slovenska vlada poudarja, da je bilo šestmesečno obdobje predsedovanja EU zelo uspešno. Tej oceni pritrjujejo tudi vlade številnih držav članic EU. Kakšna je vaša ocena? Z oceno soglašam. Predsedovanje je bilo uspešno. Bilo je zelo skrbno pripravljeno: Slovenija se je namreč na ta trenutek pripravljala več let doma in v mednarodnih posvetovanjih. Naloge, ki so ji pripadle, je uspešno izvedla. Slo je za predsedovanje kontinuitete in implementacije, ne za nove eksperimentalne ideje. Slo je za čas neposredno po sklenitvi Lizbonske pogodbe in nekaterih pomembnejših odločitev na področju okolja in energetike. V obdobju slovenskega predsedovanja je bilo treba poglabljati že začeto razpravo: v tem kontekstu je Slovenija svoje naloge dobro opravila. Kolikšen je po vašem mnenju realen vpliv predsedujoče na samo EU. Ali ni EU taka mašinerija, ki se dejansko sama poganja naprej? Predsedovanje je kolektivna dejavnost. Država, ki predseduje, mora dobro razumeti voljo vseh članic. Mislim, da je Slovenija dobro razumela to voljo. Časi pa se spreminjajo. Bila so obdobja, ko so bila pričakovanja po velildh iniciativah, takrat je npr. nastal Enotni evropski akt. V obdobju slovenskega predsedovanja nismo pričakovali velikih novosti, ampak predvsem delo na implementaciji in kontinuiteti. Predsedovanje ima okvire, ki so ko- • Pl' 'ki' Zunanji minister Republike Slovenije Dimitrij Rupel se je srečal v Narodnem domu v Trstu s Slovenci Foto AC lektivno določeni. Država, ki predseduje, ni sama: deluje kot "kapetan ekipe". V tem smislu gre tudi razumeti vsebinsko povezavo zadnjih treh predsedujočih držav, Portugalske, Nemčije in Slovenije, ki so delovale z enotnimi dlji... Tako je. Zelo dobro ste to opazili. Povezava treh držav je odločilnega pomena. Če bi se namreč gledalo samo šestmesečna obdobja, je to premalo za katerokoli planiranje. Povezovanje omenjenih držav v zadnjem letu in pol je pomagalo, tako da bodo tudi naslednje tri države, Francija, Češka in Švedska, ponovile to uspešno formulo. Ta model je sicer nov, a je za današnji ustroj EU bistvenega pomena. Je zato po vašem mnenju pozitivna tudi reforma, ki jo uvaja Lizbonska pogodba in po kateri naj bi šestmesečno rotacijsko predsedovanje zamenjal dveinpolletni mandat dodeljen predsedniku EU? Taka reforma bi bila dobra, a bi ne bila dovolj. Omenjena figura predsednika bi morala imeti širši mandat volilk in volilcev. Takega lika EU ne predpisuje, bil bi pa zelo zaželjen. V Evropi obstaja občutek demokratičnega deficita, obstaja občutek, da so evropske institucije oddaljene od ljudi ter da ne upoštevajo tekočih potreb volilk in volilcev v Evropi. Ker je pa Evropa v celoti demokratični prostor, je ta povezanost z volilci in javnostjo pomemben ključ za uspeh celotnega projekta. Novi predsednik bi moral biti zato predstavljen širši evropski javnosti. Postati bi moral znana oseba in se soočiti z vprašanji, ki ljudi zanimajo. Pojasnjevati bi moral, kaj je pripravljena storiti EU v zvezi s temi problematikami. Še vedno bi ga volile države članice, tesnejša politična povezava z javnostjo pa bi bila zelo zaželena. /stran 8-9 Povejte Mi,.. . mislitel www.novlglat.au/blog TRŽAŠKA OBČINA Priznanje GK Jožetu Šušmelju Storjenih je bilo veliko pomembnih korakov Tržaški župan Roberto Di-piazza je v ponedeljek, 14. julija, podelil srednjeveški pečat mesta Trst generalnemu konzulu Republike Slovenija Jožetu Šušmelju ob koncu njegovega diplomatskega mandata. "Leta 2001, ko sem postal tržaški župan, je bilo ozračje do slovenske manjšine drugačno od sedanjega; nekateri problemi so bili namreč očitni", je dejal župan, ki pa je takoj dodal, da se je v času odnos do slovenske narodnostne skupnosti, "ki na Krasu predstavlja večino prebivalstva", krepko izboljšal. To dejstvo je potrdil tudi topel sprejem, ki ga je bil Dipiazza deležen v Ljubljani na osrednji proslavi ob 500-let-nici rojstva Primoža Trubarja. V 20. stoletju je naše mesto premostilo številne družbene pretrese, v luči evropske širitve bo širše področje severnega Jadrana s posledično priključitvijo Hrvaške EU pridobilo novega zagona. V svoji repliki se je generalni konzul Sušmelj, ki so ga spremljali soproga in konzula Tanja Mljač ter Božidar Humar, zahvalil Dipiazzi, da je ob tej priložnosti povabil tudi predsednika krovnih organizacij SSO in SKGZ, Draga Štoko in Rudija Pavšiča: "Tudi njihova današnja prisotnost namreč priča o bolj konstruktivnem prizadevanju občinske uprave do manjšinskega vprašanja", je dejal diplomat, ki je v svojem krajšem govoru obudil dve različni obdobji, ki jih je kot predstavnik slovenske države preživel v Trstu. Prvo je bilo v času osamosvajanja slovenske domovine: tedaj je bilo v Trsu občutiti močno nelagodje in nezaupanje nekaterih krogov do usode sosednjega naroda. "Velika zahvala gre zato tedanjemu predsedniku deželne uprave Biasuttiju, ki je slovenski osamosvojitveni načrt podprl". Jože Šušmelj je kot generalni konzul drugič zastopal Slovenijo v času, ko je domovina postajala dejanski akter evropskih dinamik: vstop v EU, prevzem evra, vstop v schengenski prostor, predsedovanje EU so namreč mejniki, ki so dejansko pripomogli h kovanju drugačnega obmejnega dialoga: vzdušje se je tako krepko spremenilo in tudi Trstu se odslej odpira možnost, da končno zadiha s polnimi pljuči. "S prvo dvojezično osebno izkaznico", je sklenil Šušmelj, "ste tudi simbolno priznali slovensko prisotnost v mestu. Hvala za vsa vaša prizadevanja". IG Na nedavni seji deželnega sveta FJK za soudeležbo pri gradnji drugega reaktorja Neka Deželni svet Furlanije Julijske krajine (FJK) se je na nedavni seji izrekel v prid izkoriščanju jedrske energije. Predsednik deželne vlade Renzo Tondo sicer ne razmišlja o gradnji jedrskih elektrarn v FJK, ampak se zavzema za soudeležbo pri gradnji drugega reaktorja Nuklearne elektrarne Krško (Nek) v Sloveniji. Tondo je potrdil, da je med obiskom v Ljubljani predlagal Slo- veniji skupne pobude na področju jedrske energije. Od slovenske strani ni dobil odgovora, kot se Slovenija tudi ni izjasnila o možnosti italijanske finančne udeležbe pri gradnji drugega krškega reaktorja. Krška nuklearka uživa več zaupanja na desnici kot v levou-smerjeni Demokratski stranki (DS), saj so se predstavniki slednje sklicevali na italijansko-avstrijsko strokovno mnenje iz Na dnu... PREDSEDNIK. GARANTIRA, DAJE NEDOLŽEN, ZATO, ČE HOČETE KRIVCA, MORATE ARETIRATI VSE NJEGOVE VOLILCE! Ob gonji proti priseljencem v Italiji Trenutno so na udaru predvsem Romi leta 1993, ki naj bi dokazovalo, da Nek ne odgovarja tehnološkim zahtevam Evropske unije. Desnici se nuklearka zdi varna, Tondo pa je prepričan o nujnosti sodelovanja s Slovenijo. Temu načelno ne nasprotuje niti DS, vendar to ni pristojnost deželne vlade FJK, ampak italijanske državne vlade, v primeru Krškega pa bi se morali pogovarjati ne le z Ljubljano, ampak tudi z Zagrebom, ki je formalno gledano solastnik Neka, je na seji dejal vodja poslancev DS Gianfranco Moretton. Deželni parlament je na seji tudi zavrnil predlog vodje poslancev Mavrične levice Igorja Kocijančiča, ki je od deželne vlade zahteval uradno obvezo, da se na deželnem ozemlju ne bodo gradile jedrske centrale. Mavrična levica je zahtevala tudi jasno besedo o alternativnih oziroma obnovljivih virih energije, popolne informacije o Tondovem obisku v Sloveniji in opredelitev do deželnega energetskega načrta, a zaman. Zato je Kocijančič desni sredini očital "spreobrnitev", potem ko je dolga leta krško nuklearko predstavljala kot neke vrste strašilo za FJK, ko se je vlada italijanskega premiera Silvia Berlusconija opredelila za jedrsko energijo, pa je naenkrat postala zagovornica jedrskih central. Kocijančič je izrazil razočaranje tudi nad DS, ki je proti njegovemu predlogu glasovala skupaj z desnosredinsko večino. V zadnjih letih se je vprašanje v zvezi s tujimi priseljenci v Italiji močno zaostrilo tako iz objektivnih kot specifičnih razlogov, povezanih z nenaklonjeno miselnostjo do njih velikega dela italijanske javnosti. To so spretno izrabile nekatere politične sile, ki so že po svoji tradicionalni usmerjenosti nacionalistično naravnane ali pa zainteresirane za pridobivanje volilnega konsenza med nasprotniki priseljevanja tujcev iz najrazličnejših razlogov. Danes je sploh aktualno prikazovati priseljence v negativni luči, kar se je glasno odražalo v volilnih programih omenjenih strank, ki so danes na oblasti v državi in tudi v naši deželi. Le-te skušajo sedaj konkretno nastopati proti priseljencem, čeprav se njihovi voditelji zavedajo, da italijansko gospodarstvo nujno potrebuje zunanjo delovno silo zlasti na tistih področjih, za katera ne morejo dobiti domačih delavcev. To velja zlasti za nekatera dela v težki industriji ali za oskrbo ostarelih ljudi, za katere njihove družine ne morejo skrbeti in so zato pripravljene finančno prispevati za plačevanje najetih oseb za njihovo negovanje. Tovrstne negovalke prihajajo predvsem iz Romunije in Ukrajine. Mimo tega socialnega problema ne more niti nova desnosredinska vlada. Slednja se je namreč sprva postavila na stališče, da je treba spraviti iz države vse tiste tuje priseljence, ki nimajo zadostnih finančnih sredstev za bivanje v Italiji in primernega stanovanja. Kmalu pa se je zavedela, da bi se po tej logiki morala odpovedati številnim družinskim negovalkam, zato sedaj išče izhod iz omenjene zagate, ki si jo je sama ustvarila. Ob tem moramo žal ugotoviti, da so mediji bistveno pomagali ustvarjati v javnosti pravo histerično odklanjanje vseh priseljencev nasploh, izrabljajoč pri tem tudi nekatera obsodbe vredna dejanja, ki jih zagrešijo posamezni priseljenci. Na tem izrabljanju je v mnogih pogledih slonela volilna kampanja dobro znanih političnih strank, nastrojenih proti priseljencem. Po teh splošnih ugotovitvah si oglejmo, kako si novi oblastniki zamišljajo ureditev številnih problemov, povezanih z novejšimi in starejšimi priseljenci. Novi notranji minister Maroni, zavzet privrženec Severne lige, pripravlja nov zakon o t. i. varnosti, ne toliko pred domačimi storilci kaznivih dejanj kot pred morebitnimi kršilci raznih nezakonitosti priseljencev. Zakon namreč posebno pozornost namenja romskim skupnostim, ki imajo najstarejšo zgodovinsko tradicijo bivanja v državi, četudi v zasilno urejenih naseljih v predmestnih predelih. Gre namreč za posebno ljudstvo z lastnimi navadami, jezikom in načinom življenja. Res je, da se težko vključujejo v širše okolje, ker se nagonsko bojijo, da bi jih integracija popol-nom asimilirala. Po drugi strani tudi javne oblasti doslej niso dosti naredile, da bi jim omogočile vključevanje v redno življenje, predvsem njihovih šoloobveznih otrok. Danes le majhen del Povejmo na glas le-teh redno obiskuje šolo, tako da jih je večina prepuščena cesti, prosjačenju in skušnjavam po krajah. Vendar dejstvo je, da so si Romi zaradi stalnega bivanja pridobili italijansko državljanstvo. Omenjeni notranji minister Maroni je močno razburil javnost z namero, da se romskim otrokom, pa tudi odraslim Romom, odvzamejo prstni odtisi in se tako posledično znajdejo v posebnih seznamih domnevnih storilcev nezakonitih dejaj. Trezno misleči ljudje, humanitarne in versko-cerkvene organizacije odločno zavračajo takšno diskriminiranje italijanskih državljanov. Velik odmev je v tem pogte' du imelo tudi pisanje revije Fa-miglia Cristiana, ki je označilo omenjeno ravnanje kot uvajanje rasizma. Minister se izgovarja, da želi romske otroke odvrniti od prosjačenja. Njegovi kri' tiki iz omenjenih krogov mu odgovarjajo, da bi temu namenu najbolje ustrezala politik3 pošiljanja otrok v šolo. Država bi jim zato morala nuditi možnost prevoza v šolo namesto odvzemanja prstnih odtisov. Nov> vladi in še posebno notranjem11 ministru Maroniju pa gre očitn° predvsem za to, da razkazuj "oblastne mišice" in tako poka# ljudem, da se je "resno" 1°° vprašanja varnosti, ki so ga se danje vladne stranke tako p°u darjale v minuli volilni ^3tn Pan)i- prih Ob vseh prikazanih na glede ravnanja z novinVv^s mi priseljenci ni mogoče P1^, ti ugotovitve, da so premnog1 ^ lijani pozabili na čase, ko so svojčas sami v velikem številu i seljevali v tuje dežele, v kater* so na lastni koži izkusili trp življenje priseljencev. Evropski parlament je 10. jun'| s 336 glasovi (proti jih je J51 220) izglasoval dokument, ki p^j živa italijansko vlado, naj opus zbiranje prstnih odtisov v roin skih naseljih, ker gre za očite primer diskriminacije. ^ G8 ali naprej v globalizacijo Nedavno zasedanje osmerice industrijsko najbolj razvitih držav v Tojaku na Japonskem je ponovno pokazalo, kako svetu trenutno vlada vsezmagujoči ekonomski tok, ki je očitno močnejši od vsega. Temu toku se pravi trg in se pravi kapital, s seboj prinaša napredek in istočasno uničevanje, je neusmiljeno tekmovalne narave ter povsem materialno naravnan, duhovnim vrednotam dopušča zelo malo prostora. Je v boju za nepogrešljive energetske vire, da bi zadostil porabniški nuji človeka, ki kot da ima v tem toku vse manj besede, predvsem pa se opisanemu mehanizmu več ne upira, ker na obzorju ni nobene druge vizije. Vsemu temu se tudi pravi globalizacija, pri kateri ima osmerica industrijsko najbolj razvitih oziroma najbogatejših držav vse pomembnejšo, čeprav ne čisto jasno vlogo. Poudarek pričujočega razmišljanja je v občutku, da omenjena osmerica opisanemu toku ali globalizaciji tako rekoč do pičice sledi, čeprav nastopa s tehtnimi in celo s človekoljubnimi zamislimi; v resnici znotraj globalizacije bolj ali manj uspešno krmari in hočeš nočeš odslikava položaj, v katerem smo danes vsi skupaj. Dnevni red srečanja na Japonskem je jasno pokazal, kateri so osrednji problemi ne samo razvitega sveta, ampak vsega človeštva. Na prvem mestu je grožnja vse večjih podnebnih sprememb z neslutenimi posledicami, na drugem pomoč revnim državam pri odpravljanju revščine in lakote, na tretjem mestu so visoke cene nafte in od pričetka tega leta vse dražja hrana, ki povečuje število la£ nih. Končni rezultat vrha osmerice pa je vedeti, da je bil nedvomno smiseln dnevni red, izbran zaradi javnosti vsega sveta, ki ukvarjanje z bistvenimi problemi pričakuje, & že ne zahteva. Kot velika senca je namreč ko tolikokrat prej nastopila ukazujoča logika ka pitala, po kateri boj za preprečevanje podrte nih sprememb preprosto preveč stane Združene države Amerike ne želijo trdnej&S dogovora in ga pogojujejo z večjo ekološk odgovornostjo Kitajske in Indije. Kljub tern je bilo sklenjeno, naj bi toplogredne izp1# do leta 2050zmanjšali za polovico, vendar bilo določeno leto, ko naj bi s to akcijo Pn li. Podobno je s pomočjo revnim država > kjer je predsednik Evropske komisije Barros predlagal ustanovitev sklada v višini ene rt lijarde evrov. Obravnava predloga je b' večkrat preložena in slednjič zamolčana, srečo je bilo odobreno, da se Afriki v druSa ni obliki namenijo sredstva za odpravljal revščine in bolezni. O visokih cenah narte? hrane zgolj načelna skrb za lajšanje P° tteV in iskanje razlogov, zakaj do teh podraži sploh prihaja. . 0 na nevarne stranske učinke. Slednji Pr o0. strmi rasti vse večje prevlade materialne^1!' gleda na svet in sočloveka ter o vse mani ^ prostoru za solidarnost, brez katere no pridobitev zares in trajno ne obstane. ^ NOVI GLAS V trdnjavi Kluže Julija in avgusta mednarodni festival V trdnjavi Kluže bo med 4. >n 10. julijem in med 8. in 13. avgustom potekal Mednarodni Festival Kluže. Festival se je po slovesnosti ob inskem prazniku obči-ne B°vec začel z glasbeno-scenskim recitalom Zlatorog- Kot poroča tudi slovenska tiskovna agencija, bodo na festivalu sodelovali u®etniki iz Slovenije, Av-strije, Bosne in Hercegovi-ne' dalije, Francije in Hr-va5ke. ^ julijskem delu festivala 0 mogoče prisluhniti godnemu kvartetu Allegret-0 in Picikato brass bandu, Sl ogledati družinsko kriminalko Ivana Vidiča Življenje v s^nci bananovca v režiji Larisa Graužinisa, gledalko komedijo Moskva-Pe-toški Venedikta Jerofejeva v režiji Marjana Bevka, melono Davida Rabeta Tisti, . jih reka ne spusti režiserke Ma-eje Koležnik in "življenjsko taono) komedijo" Zijaha A. *>koloviča CABAres, CABArei. otroke so julija, na trgu pred hotelom Alp v Bovcu, pripravili pripovedovalsko-glasbeni dogodek Za dva groša pravljic v izvedbi pripovedovalke Ane Duša in glasbenice Polone Janežič ter ulično klovnado za otroke Sirkec, Sirkec v izvedbi Andreja Zupanca. Avgusta si bodo obiskovalci festivala lahko ogledali muzikal v produkciji Pernarčič & Pernarčič v režiji Tijane Zinajič z naslovom Greva se Ježka, dramo Trieste -Alessandria embarked - avtorski projekt Nede R. Bric, italijansko glasbeno komedijo v režiji Salva-tora Esposita in Monice Zuccon z naslovom Made in Italy in revijalni kabaret Borisa Senkerja Istrske štorijce v režiji Roberta Raponje. Ljubitelji poletnih festivalov se bodo lahko udeležili še koncerta slovenske skupine Sedef. Otroci si bodo lahko ogledali avtorski projekt Martina Ahrensa, glasbeno-lutkovno predstavo Veliki liliputanski cirkus ter lutkovno predstavo Mezinček v režiji Štefa Merkača. Festival Kluže si ves čas svojega obstoja prizadeva za vnos kakovostne ravni v kulturni in turistični utrip Zgornjesoške doline. Na nedavni novinarski konferenci je bovški župan Danijel Krivec poudaril, da festival postaja nosilni poletni kulturni dogodek na območju severne Primorske ter da se je dodobra ustalil tudi med domačini, saj so ga sprejeli za svojega. Umetniški vodja Festivala Kluže Marjan Bevk je v sporočilu za javnost zapisal, da je najmočnejši motiv za razvoj festivala animacija turistov in občinstva, ki prihajajo iz sosednjih pokrajin. Festival Kluže po njegovem postaja pomembno mesto srečevanja multietničnega občinstva in multietnične festivalske produkcije. Nosilca projekta sta ljubljansko Kulturno društvo B-51 in LTO Bovec s podporo ministrstva za kulturo in bovške občine. V primeru slabega vremena bodo vse prireditve v Kulturnem domu Bovec. Kratki Bovec / Potovanje amaterjev ARS Bovec je 3. julija odprla v bovškem Kulturnem domu razstavo slik ruskega in v Sloveniji že dolgo domačega in našega akademskega kiparja in slikarja Nikolaja Mašukova, pod naslovom Potovanje amaterjev. Umetnika je pozdravil tudi koprski škof msgr. Metod Pirih, ki se je v teh dneh mudil v Bovcu na krajšem oddihu, njegovo delo pa je predstavila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Umetnik živi od leta 1994 v Sloveniji, v zadnjih letih v Ljubnem. Prišel pa je iz sibirskega Krasno-jarska, kjer je dokončal šolo za slikarstvo, nato še akademijo za kiparstvo. Umetniško pot je začel v tamkajšnjih prostranstvih in tako prostrana je tudi paleta in potreba njegovega umetniškega ustvarjanja. Že v samem začetku ga zaznamujejo različne tehnike, prehajanja iz kiparstva v slikarstvo. To je v veliki meri značilno za njegovo dosedanje ustvarjanje. Kot je povedala Anamarija Stibilj Šajn, so njegova dela dajala občutek, da še ni izpovedal vsega tako odkrito, daje v njih nekaj zadržanega, v zadnjem času pa se tako vsebinsko kot barvno še kako odpira, odpira, morda skladno z življenjskim slogom. Umetnost mu pomeni življenje in svoje razstave vidi kot kompozicije svojih del, ki se kot nedokončani posamezni koščki zlivajo v celotno zgodbo, popolno izpoved te celote. V njegovih delih je razbrati veliko moč krščanske simbolike. Umetnik vnaša nadrealistično pojmovanje in svojstveno predstavo sveta okoli sebe in širše. V novejših delih je tudi veliko improvizacije, ugank za gledalca in gotovo v njih umetnik izziva najprej sebe. Podobe preteklosti, sedanjosti in tudi kam gremo, so polne zgodovinskega spomina, izraženega v ognju, dimu, oblakih in siloviti kot nežni izpovedni govorici teles, temne noči in svetlečih zvezd -živih nasprotji, vendar tudi ubrane celote zaključenega kroga stvarstva in življenja v njem. Njegov umetniški razvoj je izjemno dinamičen in vse obsežnejši. Danes obsegajo snovanja Nikolaja Mašukova široko paleto tem, vsebin in formalnih načinov izražanja. Njegova ustvarjalna misel potuje med realističnim zapisom in abstraktnimi videnji, nenehno pa preseneča z idejno domišljijo in fantazijo zabeleženimi figuralnimi liki ter z močjo, skrito v simbolični sporočilnosti. Njegove samostojne razstave (Sibirija, Moskva, Slovenija, Italija, Nemčija, Hongkong, Finska, Avstralija, ZDA) budijo vest človeštva in navdušujejo z izpovedno minljivostjo materialnega in neminljivostjo božjega kroga večnosti. / MM Pri restavratorskih delih našli Tizianovo sliko V dvorani milanske knjižnice Ambrosiana so med restavratorskimi deli odkrili, da je avtor slike La Maddalena Tiziano in ne njegovi učenci, kot so umetnostni zgodovinarji domnevali doslej. Po temeljitem čiščenju slike seje na platnu, kot povzema novico tudi Slovenska tiskovna agencija, prikazal napis Titianus fecit (To je ustvaril Tiziano). Sliko so vse od leta 1618 hranili v milanski knjižnici Ambrosiana. To je zelo pomembno odkritje, je povedal vodja knjižnice Franco Buzzi. Potem ko so umetnostni zgodovinarji odkrili podpis, so na sliki uzrli doslej še neopaženo alabastrovo vazo, pogost motiv na Tizianovih slikah. Tiziano (1488 -1576), s pravim imenom Tiziano Vecelli, velja za vodilnega slikarja beneške šole italijanske renesanse v 16. stoletju. iti živo lepoto v asu. ...Sla iva se... Smeskoijo... In tako dalje. Našim bližnjim sosedom, tudi tistim, ki nas imajo... "forte-močno" radi in nas tudi strašno "štemajo", ne bi sploh škodil kakšen tečajček slovenščine, da se jim ne bi v tiskarni brez ustreznih računalniških programov sfižil v "te aj ek slovenš ine"! Pri tržaškem italijanskem dnevniku II Piccolo sicer programe imajo, a vseeno že omenjene črne luknje pogoltnejo (najbrž namerno?) večino strešic, saj gre, kot je vobče znano, za bolj ali manj moteče elemente onstran (podrte) meje, ki pa v nekateri "bučah buča-stih" (prosto po Danetu Zajcu) še nerazrušljivo čvrsto stoji in raste v širino in višino. Da ne gre za kakšno umetniško am-bientalno instalacijo, ki naj polepša nastalo praznino med državama, da se vidi na prvi pogled, kdo je kdo? Novogoriškemu županu Brulcu, pobudniku za več italijanščine v naših šolah, pa piham z vso sapo, ki jo premorem, na... njegovo ute o ve jezi no dušico slede e: /dalje t SEGHIZZI 47' CONCDRSO INTERNAZIONALE Ol CANTO CDRALE Gor 1x1« 7-t3 tuglio 2006 Romunije in Turčije. Pevski zbori so nastopali seveda v različnih kategorijah, zato so bili tudi programi različno naravnani in to od klasične ter moderne polifonije do skladb z ljudsko vsebino. Goriški prostor je zastopal zbor iz Ločnika. Med absolutne zmagovalce sodi japonski mešani zbor (Sugimani Gaikui), ki je zmagal Grand Prix Se-ghizzi 2008. Madžarski mešani zbor Komloi Peda-gogus Kamarakorus in švedski zbor Sofia Vokalen-samble sta prejela prestižne nagrade. V kategoriji za priredbe lahke glasbe pa je zmagal filipinski akademski zbor. Goriško zborovsko tekmovanje se gotovo uvršča med ugledne vsakoletne poletne oz. jesenske prireditve, kot sta še violinski natečaj Lipizer in Srednjeevropska kulturna srečanja, ki dajejo Gorici veliko mednarodno kulturno vlogo. Andrej Bratuž Visoka mednarodna udeležba Zborovsko tekmovanje Seghizzi Prejšnji teden je v Gorici po-^kalo 47. mednarodno rov r telle' ker daješ po greh u čas za kesanje (Mdr 1 > 13-22). Vse tri Božje osebe so zavzete za človek ■ Vodijo nas z veliko pozornostjo. Prav tako še posebno “Duh prihaja naP° moč naši slabotnosti. Saj niti ne veni , kako je treba za kaj moliti; toda sam P posreduje za nas z neizrekljivimi vzdf ' In on, ki preizkuje srca, ve, kal J mišljenje Duha, saj Duh posreduje za S te, v skladu z Božjo voljo" (Rim 8, 26-2 ^ Sem spada molitev za ljubezen. Poizku mo moliti očenaš počasi, zbrano. Proračun slovenskih nadškofij V minulem letu znaša 24 milijonov evrov Slovenske nadškofije so v minulem letu razpolagale s skupno okoli 24 milijoni evrov. Največja, ljubljanska nadškofija je razpolagala z nekaj manj kot 2,7 milijona evrov, mariborska nadškofija pa z okoli 19,5 milijona evrov, je v letnem finančnem poročilu slovenskih nadškofij za leto 2007, objavljenem v tedniku Družina, zapisal Bogomir Šte-fanič. Po njem povzema vest Slovenska tiskovna agencija. "V letu 2005 je bil skupni proračun treh škofij nekaj več kot 7,2 milijona evrov, leta 2006 14,6 milijona evrov, v minulem letu pa je šest škofij imelo na razpolago okoli 24 milijonov evrov. Značilne so torej velike razlike v višini razpoložljivih sredstev, ki pa so predvsem posledica enkratnih prihodkov, kot je bila v letu 2006 denacionalizacijska odškodnina za Vrbansko v Mariboru ter dolgoročno posojilo v višini deset milijonov evrov, prav tako v Nadškofiji Maribor", je zapisal Bogomir Štefanič. Ljubljanska nadškofija je minulo leto razpolagala z nekaj manj kot 2,7 milijona evrov. V letu 2005 je bil nadškofijski proračun 4,8 milijona evrov, leta 2006 pa skoraj 3,2 milijona evrov. Očiten je torej padec razpoložljivih sredstev, ki je delno tudi posledica tega, da poročilo za lansko leto prvič zajema le dejavnosti "zmanjšane" nadškofije po finančni osamosvojitvi. Finančno poslovanje mariborske nadškofije v letu 2007 sta zaznamovala predvsem delitev premoženja "stare" mariborske škofije, ki je prinesla obveznosti do novih škofij Celje in Murska Sobota, ter obnova Vr-banske 30, kjer nastaja medgeneracijski center. Obnova slednjega samo v prvi fazi znaša okrog 12,7 milijona evrov. Nadškofija se je za izpeljavo vseh zastavljenih projektov morala dodatno zadolžiti, kar je bil njen glavni vir proračuna za minulo leto. Prihodki koprske škofije v letu 2007 so znašali nekaj več kot 800.000 evrov, odhodkov pa je bilo okoli 420.000 evrov. Delovanje Škofije Koper v veliki meri omogočajo duhovniki in verniki s svojimi darovi, saj škofija nima podjetij ali ustanov, ki bi se ukvarjale z gospodarsko ali s pridobitno dejavnostjo. Premoženje, s katerim razpolaga Škofija Novo mesto, znaša 19,7 odstotka premoženja nekdanje skupne ljubljanske nadškofije. Škofija je konec minulega leta upravljala s premoženjem, vrednim okoli 1,7 milijona evrov. Proračun Škofije Murska Sobota je minulo leto znašal 369.848 evrov, v proračunu za tekoče poslovanje celjske škofije pa se je zbralo nekaj manj kot 300.000 evrov. Po podatkih Statističnega urada RS V skoraj 61 % družin z otroki živijo tudi očetje nanja in seje duhovnik. Lahko spremeni trdoto človeškega srca v čuteče, odprto in pobožno srce. Našemu zlatomašniku te velikodušnosti in vztrajnosti nikoli ni zmanjkalo, zato je tudi njegovo delo povzročilo podoben proces v dušah bralcev in poslušalcev besede, kakor je to Jezus povedal v priliki o sejalcu in semenu. Vse tu zbrane in poslušalce po radiu Ognjišče vabim k delu za nove duhovne poklice. Delo za poklice se začne v družini, ki je zgrajena na trdnem temelju cerkvene poroke. Mladi morajo biti dejavni v različnih skupinah in dejavnostih po župnijah ali v medžupnij-skem prostoru: kot mašni strežniki, kot bralci Božje besede, kot člani pevskega zbora, člani literarne delavnice, oratorija, kot pritrkovalci, skavti, člani mladinske, študentske ali kakšne druge skupine. Ne izpustite izpred svojih oči tudi vprašanja: "Ali ni mogoče tudi vame vsajeno seme duhovnega poklica? Ali želim, ali bi bilo dobro in koristno, če postanem duhovnik, redovnik, redovnica, misijonar, misijonarka"? Ne bojte se tega klica ne mladi ne starši. Gospod vsakemu želi samo dobro. Pomagajte, dragi laiki, duhovnikom v njihovi službi in naredite čim več dobrega za svoje župnije. Zlatomašnikovo delo za verski tisk nas spodbuja k poglabljanju svoje vere, k branju Sv. pisma in dobrega verskega tiska in k skrbi za duhovno rast. V luči Božje besede in ob zgledu svojega nebeškega zavetnika sv. Frančiška Asiškega moraš, dragi g. zlatomašnik, vedno znova preverjati svoje mesto v Cerkvi, svoj čut in ljubezen do Cerkve in svoje poslanstvo za Cerkev. Tako posnemaj dobroto in gorečnost svetega Frančiška, da boš vedno živel v Božji ljubezni in se v njej razdajal za zveličanje vseh ljudi, kakor pravi molitev na god sv. Frančiška. V 60,9% družin z otroki živijo tudi očetje, so sporočili iz Statističnega urada Republike Slovenije (Surs). Od vseh otrok, mlajših od šest let, ki so ob popisu prebivalstva leta 2002 živeli v družinah, jih 83,2% živi v družinah z očeti. Pri otrocih, mlajših od 25 let, pa je ta odstotek 85,9. Po statistični opredelitvi ob popisih prebivalstva so očetje samo tisti moški, ki živijo v družini z otroki, tako se med očete ne štejejo biološki očetje, ki ne živijo skupaj z otroki. Po podatkih statističnega urada, ki jih povzema Slovenska tiskovna agencija, je ob popisu prebivalstva leta 2002 87% očetov živelo v družini skupaj z ženo, 8,7% skupaj s partnerko in 4,3% očetov samih z otroki. Od vseh otrok, ki so bili ob popisu mlajši od 25 let in so živeli v enostarševskih družinah, jih je 13,2% živelo z očeti. Med 14.609 družinami, v ka- otroki 38,5 leta, povprečna starost očetov, ki so živeli v družini z ženo in otroki, 46,9 leta, povprečna starost očetov, ki so živeli sami z otroki, pa je bila več kot 53 let. Dve tretjini očetov sta pridobili srednješolsko izobrazbo. Nekaj manj kot 15% očetov je končalo osnovno šolo, 16% pa višjo ali visoko šolo, piše na spletni strani statističnega urada. Okrog 60% očetov je bilo ob popisu leta 2002 zaposlenih, 10 odstotkov samozaposlenih, dobrih 20% jih je imelo status upokojenca, 7% očetov pa je bilo brezposelnih. Starost očetov ob rojstvu otrok po podatkih Sursa v Sloveniji narašča. Očetje so bili ob rojstvu otroka leta 1985 v povprečju stari 29 lef deset let pozneje 31 let, leta 2005 pa 33 let. Tega leta je bilo ob rojstvu otroka manj kot 25 let starih 7% očetov. Število priznanj očetovstva narašča skladno s število® terih so ob popisu leta 2002 z otroki živeli samo očetje, so v 60% z očetom živeli otroci, mlajši od 25 let. V enostarševskih družinah z očetom v 70,5% primerov živi en otrok, v 25,4% dva otroka, v 3,4% trije otroci in v 0,7% štirje otroci ali več. Po podatkih statističnega urada je bila povprečna starost očetov, ki so živeli v zunajzakonski skupnosti s partnerko in otrok, rojenih zunaj zakon ske zveze. V zadnjih deseti letih je bilo priznanje očetov stva za 95% otrok, roje® zunaj zakonske zveze, P0®. no še preden so otroci dop° nili prvo leto starosti. Po ta1 padu zakonske zveze je b* leta 2006 8,5% otrok dodelF nih v oskrbo samo očeto® Tega leta je očetovski d°Pu^ z očetovskim nadomestilo koristilo 74,5% vseh očeto ■ Nagovor msgr. Metoda Piriha Zlata maša msgr. Franca Boleta Ko je Božji služabnik pokojni papež Janez Pavel D. leta 1996 praznoval svojo zlato mašo, je dejal, da je potrebno proslavljati razne jubileje, kot so to življenjski, duhovniški, zakonski, kulturni in družbeni jubileji, in sicer zato, da se bolj živo zavemo velikih Božjih darov in se zanje primerno zahvalimo Bogu. Če je v življenju vse milost, kot je to zapisano v knjigi Georgesa Ber-nanosa Dnevnik vaškega župnika, in mislim, da čim starejši postajamo, tem bolj smo o tem prepričani, potem ta ugotovitev toliko bolj velja za zlatomaš-nika msgr. Franca Boleta, ki je že 50 let v službi Boga in Cerkve na Slovenskem, v službi ljudem in narodu. Če je vsaka nova maša milost za novomaš-nika, ki je komaj prišel do oltarja, potem to toliko bolj velja za vsakega zlatomašnika. Zlatomašnikovo življenje in delovanje je podobno njivi, na kateri zori klasje. Brez dvoma je duhovniško delovanje tudi našega zlatomašnika obrodilo bogate sadove v dušah ljudi, ki jim je z ljubeznijo, potrpljenjem, navdušenjem in vztrajnostjo služil: najprej kot župnijski upravitelj vernikom v Postojni, potem v Bertokih in v Sv. Antonu in zadnja leta vernikom v stolni župniji. Na poseben način pa je naš zlatomašnik služil Cerkvi na Slovenskem kot ustanovitelj časopisa Ognjišče ter radia Ognjišče, kot izdajatelj na stotine knjig, kaset, videokaset, zgoščenk in drugih publikacij. Teh sadov se danes lahko najbolj vese- li on sam, z njim pa tudi njegovi sodelavci, naša škofija in vsa Cerkev na Slovenskem. Za veliko in pomembno delo, ki ga je opravil, se mu prisrčno zahvaljujem. Njegov duhovniški poklic je dozoreval v domači družini, ki je bila zanj prvo semenišče in najbolj naravno okolje za vzgojo v vrednotah. Njegova ljubezen do Cerkve, do knjige, do študija, do molitve so bila očima znamenja, da ga Bog kliče na pot duhovništva, da želi Kristus iz njega narediti gorečega, velikodušnega in vztrajnega sejalca Božje in človeške besede, sejalca dobrote in miru, sejalca ljubezni do Boga in sočloveka zlasti do bolnih, invalidov in preizkušenih bratov in sester, ki jim vsako leto organizira romanje na Brezje. Naš zlatomašnik je vzel svoj duhovniški poklic v duhu današnjega evangelija, ki govori o sejalcu, o njegovi podobi, o njegovem načinu sejanja semena, ki naj obrodi sadove. V središču evangeljske prilike je Jezus kot sejalec, ki je zgled vsakemu duhovniku. S priliko pokaže Kristus na svoje poslanstvo, ki ni po naših merilih. Jezus ni prišel končat nekega dela, temveč ga je začel. Njegov čas ni čas žetve, temveč je čas sejanja semena v dobro in manj dobro zemljo. Tudi duhovnikovo delo je v prvi vrsti setev semena v različno zemljo. Jezus poudari, da mora biti duhovnik realist, ko seje seme Božje in svoje človeške besede, da naj ne gleda le na zunanje uspehe in naj ne pričakuje takoj sadov. Uspeh ni vedno nagrada za težave, skrbi in napore, ki nam jih prinaša delo in poklic. Za Jezusa ne velja obtožba: toliko sem se trudil, pa tako malo uspeha. Na neki način je žetev že v sejanju semena. Jezus poudari, da mora biti sejalec velikodušen, naj ne gleda preveč na to, kam pade seme, ali pade v dobro zemljo, med trnje, na skalo ali na pot. Pomembno pri sejalcu je, da ni preračunljiv, nezaupljiv in škrt v sejanju semena. Navsezadnje ne sme pozabiti, da se zemlja prilagaja semenu in ne obratno, da lahko seme zemljo spremeni in jo naredi rodovitno. Tako je tudi z Božjo in človeško besedo, ki jo oz- Kratke Pestra dejavnost Karitas v počitniških mesecih Sodelavci ŠK Koper imamo tudi v poletnih mesecih veliko dela z lajšanjem stisk, kakor tudi s počitniškimi in drugimi programi. Materialna pomoč V Centrih karitas, ki jih je v Koprski škofiji 13, poteka razdeljevanje hrane, ki smo jo prejeli na podlagi Ukrepa dobave hrane iz intervencijskih zalog za pomoč ogroženim osebam v EU. Naša ŠK je prejela 30 ton različne hrane (sladkor, moka, testenine in riž) ter 69.000 I mleka. Tovrstno pomoč bo deležno skoraj 15.000 oseb, ki živijo v težkih socialnih razmerah. V Centrih karitas in po Župnijskih karitas poteka tudi pomoč s šolskimi potrebščinami. Na področju Koprske škofije je preko 2000 šolarjev, ki jim Karitas pomaga. V ta namen smo nabavili 11.000 zvezkov, dodatnih 3000 zvezkov smo zbrali v akciji Kar se Janezek nauči, to Janez zna, če zvezek ima, poleg tega pa smo pripravili še za 18.000 evrov bonov. Počitniški programi V okviru počitniških programov, ki jih organizira ŠK Koper, bi izpostavili dva termina: Od 27.7. do 2.8. bo počitniški tabor v Domu karitas v Soči. Tabor je namenjen otrokom, ki so vključeni v projekt Posvojitev na razdaljo in otrokom iz Istre. Trajal bo en teden in v njem se bodo zvrstile številne ustvarjalne delavnice, predvsem pa bo namenjen življenju v naravi, kar bo združeno s sprehodi in izleti ter kopanjem v reki Soči. Tabora se bo udeležilo približno 30 otrok z animatorji. Prijave še prihajajo. Od 27.7. do 7.8. bo delovni tabor Streha nad glavo v Bosni, kije namenjen preživljanju počitnic tako, da mladi pomagajo družinam v stiski, ki še vedno trpijo zaradi posledic vojne na področju Škofijske karitas Banja Luka. Delovnega tabora se udeležuje 15 prostovoljcev, večinoma dijakov Škofijske gimnazije iz Vipave. Letošnja pomoč je namenjena mladi družini Matijevič v zaselku Ovanjska v hribih nad Ljubijo. Oče ima 25 let, mama 17, imata dve majhni hčerki. Živijo v baraki, v kateri so nekoč stanovali stari starši. Denar za gradbeni material je bil zbran v postni akciji Ne pozabimo. Urad za verske skupnosti je izdal knjigo Država in vera v Sloveniji Urad vlade za verske skupnosti je izdal knjigo Država in vera v Sloveniji, ki je po besedah predsednika urada in urednika knjige Draga Čeparja “prispevek seznanjanja javnosti s stanjem na tem področju". Kot poroča tudi Šlovenska tiskovna agencija, so v njej zbrane ustavne in zakonske določbe, ki so povezane z verskimi skupnostmi, ter sporazumi med vlado in verskimi skupnostmi. Knjiga je bila izdana v letu predsedovanja Slovenije EU in v letu medkulturnega dialoga, o stanju na tem področju pa se, bosta lahko seznanili slovenska in svetovna javnost, saj je knjiga prevedena tudi v angleščino. V knjigi najdemo osnovne informacije o pravni ureditvi pravice do svobode veroizpovedi in položaju verskih skupnosti v Sloveniji na področju pravne osebnosti, vzgoje in izobraževanja, financiranja, obdavčitve, denacionalizacije, medijev, zakonskih zvez, verskih praznikov, ločitve države in verskih skupnosti ter na področju verske oskrbe v vojski, policiji, zavodih za prestajanje kazni, bolnišnicah in socialnovarstvenih zavodih. Program dela komisije za reševanje odprtih vprašanj verskih skupnosti po Čeparjevem mnenju še ni zaključen. Kot je izpostavil, mora država opredeliti, kako bi bolj spodbujala prispevke verskih skupnosti na različnih področjih. "Ker smo vsi v nenehnem spreminjanju”, se bodo vprašanja, povezana z verskimi skupnostmi v Sloveniji, še pojavljala. Naloga urada za verske skupnosti je tudi priprava srečanj predstavnikov verskih skupnosti, kjer se lahko po Čeparjevih besedah predstavniki med seboj bolj spoznajo in povežejo. Letos v juliju pripravljajo srečanje in pohod na Krn Javorca pod geslom Po poteh spominov naših dedov. NOVI Tjr • . • • • -i V“| glas______________________________Kristi ani m družba gostjo, ampak raje skušamo razumeti njih slabosti in jim izkazujemo spoštovanje in zaupanje. Pomeni, da jih vsak dan v molitvi priporočamo Gospodu". Moč pa daje pastirjem tudi ugotovitev, da je ljudstvo Božja last, da On pase razkropljene ovce in jih bo skupaj zbral. Naloga pastirjev pa je tudi pospeševanje edinosti in enkratna priložnost se kaže v združevanju Evrope, o kateri je že Janez Pavel II. govoril, da mora dihati z 'dvojnimi pljuči'. "Temu naj bi dala ploden zagon edinost med krščanskimi Cerkvami tako Vzhoda kot Zahoda v skupnem objemu ljubezni, ki naj nas vodi k skupni soudeležbi vere, kljub različnosti jezikov in sugestivnih lepot liturgičnih izročil". Škof se je nato spomnil pobudnika Cir-ilmetodove nedelje in duše Apostolstva sv. Cirila in Metoda pok. Angela Kosmača. Pri slovesni maši je pel združeni zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov pod vodstvom Edija Rac-eta, poleg skavtov pa se je je udeležilo tudi veliko število narodnih noš. Ob škofu so somaše-vali g. Marij Gerdol, g. Jože Markuža in g. Ivo Miklavec. in poživijo shode in pobož-nosti na čast apostola narodov. Vernikom priporočamo, naj ob nedeljah in praznikih pozorno prisluhnejo drugemu berilu, ki je večinoma vzeto iz Pavlovih pisem. Duhovniki naj Pavlove zapise pogosteje uporabijo kot izhodišče za homilije in druga spremna besedila. Vsem pri- reč, ki ne postane kultura, ne in ji nočejo priznati mesta v živl- more preiti v zavest ljudi in ne jenju družbe. Daje se vedno večji postane življenje. Tega se danes prostor t. i. laični kulturi, ki kaže dobro zavedamo, ko kultura, ki svojo indiferentnost do rase danes širi, zapostavlja krščan- zličnih oblik in izkustev sko vero. Radi bi ji odkazali svoj verskega življenja in niti ne skri- prostor le v zasebnem življenju va svojega nasprotovanja omem- bi tistih človeških vrednot, ki jim evangelij daje veljavnost in nov temelj". Naloga vernikov je, da potrdijo z zgledom pričevanje za Gospoda in da dosledno živijo po evangeliju. Pri tem pa je msgr. Ravignani pozval tudi k odgovornosti pastirjev. "Biti pastir je služba ljubezni. Pomeni poznati ljudi, deliti z njimi hrepenenja, pobirati jih v upanju, tolažiti v trpljenju. Z rahločutno obzirnostjo. Pomeni, da jih ne obsojamo s stro- Po navodilih papeža Benedikta XVI. Napoved leta apostola Pavla V vesoljni Cerkvi od 28. junija 2008 do 29. junija 2009 obhajamo leto apostola Pavla. V spomin na 000-letnico njegovega rojstva je PaPež Benedikt XVI. lani napovedal Pavlovo leto, letos pa f>a je na predvečer svetih apostolov Petra in Pavla tudi slovesno °dprl. Apostol Pavel je bil najprej poznan po tem, da je preganjal prve kristjane, po videnju pred amaskom pa je iz preganjalca Kristusa postal apostol, o čemer Poročajo kar trije svetopisemski odlomki: Apostolska dela 9,1-19, Apostolska dela 22,1-21 in Pismo Račanom 1,11-24. Po spreobrnjenju in daljši notranji in zu-nanji pripravi na poslanstvo je evangelij ponesel poganskim judstvom po skorajda vsem tedaj znanem svetu. Znan je tudi po 14 P'smih, ki so namenjena različn-'m cerkvenim skupnostim in so sestavni del Svetega pisma Nove zaveze. Pavel je umrl mučeniške smrti v Rimu. V cerkvenem bogoslužnem koledarju poleg avlovega godovnega dneva (29. Iunija, ko obhajamo god prvakov aPostolov Petra in Pavla), v bogoslužju obhajamo tudi spomin na njegovo spreobrnjenje (25. faniiarja). °sebej slovesno bodo Pavlovo .e*° Praznovali v deželah in kra-' to jih je apostol zaznamoval s življenjem in delovanjem: krak' i'h ie prehodil, in v ' katerih je oznanjal Kris-iu ,a' v kraju, kjer se je rodil kot kri 'n v kraju, kjer je kot stjan umrj mučeniške smrti m). Posebej se ga bodo spom-j j7iv krajevnih Cerkvah (škofi-t ki nosijo njegovo ime, in v “ličnih ustanovah in družbah, ga imajo za vzornika in Priprošnjika. Proslavila pa ga bo di vesoljna Cerkev, saj je prav n ~ bolj kot kdor koli drugi - je-al nase skrb za vse Cerkve (2 Jor 11,28). j^PoročUa škofom, duhovni-j®111! redovnicam, redovnikom »vernikom v letu apostola Pavla pfije so povabljene, da se Pridružijo številnim slovesnosti0 Prireditvam. Župnijske in Sv ružnične skupnosti, ki kot Pa°t ga ^ehrika častijo apostola v a, so povabljene, da okrepijo geslo naj bo Pavlovo naročilo, ki stoji pred njegovo hvalnico ljubezni: "Hrepenite pa po večjih darovih"! (1 Kor 12,31). Posebni odpustki v letu sv. Pavla Papež Benedikt XVI. je Apostolsko penitencierijo pooblastil, naj določi pogoje za podelitev posebnih odpustkov v tem času. Veliki penitenciar James Francis kardinal Stafford je dne 28. maja 2008 podpisal dekret št. 459/07/1, v katerem so določeni pogoji za prejem posebnih odpustkov v Pavlovem letu. 1. Popolni odpustek časnih kazni za storjene grehe lahko prejmejo vsi verujoči kristjani, če so resnično spokorjeni, so opravili sv. spoved in prejeli sv. obhajilo ter so nenavezani na kateri koli greh, poromali v baziliko sv. Pavla zunaj obzidja v Rimu in so molili po namenu sv. očeta. Popolni odpustek lahko prejmejo enkrat na dan zase ali za pokojne, če izpolnjujejo vse zgoraj naštete pogoje. V molitvah, ki jih verniki opravijo v Pavlovi baziliki, naj počastijo spomin na apostola narodov, in sicer tako, da pri oltarju sv. Rešnjega telesa in pri glavnem oltarju zmolijo Očenaš in apostolsko vero ter počastijo tudi Devico Marijo in apostola Petra in Pavla. 2. Popolni odpustek lahko pod enakimi pogoji prejmejo tudi verniki krajevnih Cerkva, če se v času slovesnega odprtja in zaključka Pavlovega leta udeležijo svetih obredov - sv. maše ali druge javne pobožnosti, ki je pripravljena v čast apostolu narodov, sv. Pavlu. Ob izpolnjevanju naštetih pogojev je popolni odpustek mogoče prejeti tudi v vseh cerkvah in v drugih svetiščih, ki so posvečena sv. Pavlu, in sicer ob posebnih dnevih, ki jih določijo krajevni škofje. Tako kraji kot dnevi bodo za Cerkev na Slovenskem objavljeni naknadno. 3. Verniki, ki so bolni ali upravičeno zadržani ter posledično ne morejo izpolniti vseh zahtevanih pogojev (npr. obiskati določene cerkve), lahko prejmejo popolni odpustek, če imajo v srcu resen namen, da bodo pogoje izpolnili takoj, ko bo to mogoče. Popolni odpustek lahko prejmejo tudi vsi na kateri koli greh nenavezani bolniki, ki se duhovno povežejo s katero od jubilejnih slovesnosti v čast sv. Pavlu s tem, da svoje molitve in trpljenje darujejo Bogu za edinost kristjanov. Duhovniki naj bodo v letu apostola Pavla za podeljevanje zakramenta sv. spovedi velikodušno na voljo. ja, tolažbe, upanja in vere v vsemogočnega Boga. Pot gotovo ni bila lahka, večkrat ste naleteli na viharje. Kot božji krmar pa ste vedno pripluli do pristana". Ob koncu je k slavljencu tekla še beseda zahvale. "V Tržaškem zalivu med različnimi narodi ste se vključili v ta nelahek dom. Vsestranska moč in ljubezen do bližnjega, razum ter božje varstvo so vam pomagali, da ste vedno sledili pastirski odgovornosti". V pridigi se je msgr. Ravignani najprej zaustavil ob nuji, da se današnji kulturi vdahne krščansko izročilo. "Vera nam- Vejna / Cirilmetodova nedelja Krščanski navdih mora biti vodilo današnje kulture Na tradicionalni Ciril-metodovi nedelji v Marše , ijinem svetišču na Vej ni tr£ 5 Prek° štirideset let zbira nost s*ovenska verska skup-duh °k riovomašnikih in trah0V?.*kih jubilantih ter ses-je iJU tkah. Nedeljsko slav- EVg V0(W tržaški škof msgr. Pra?t? • ^avi8nani- ki letos °ben ^_'etnico škofovstva, $kofoeiV Pa se tudi poslavlja s sitega mesta, tako da se je hvaiQ<°st °b njem zbrala tudi v !>0 Uv en Pozdrav, inika 0c*nem Pozdravu predsto-sv. q. Prirediteljev Apostolstva Maru,I ’n Metoda, dr. Jožeta skavt,i,e' 'e slavljenca nagovoril 'v°ditelj Mitja Ozbič. služabn-T. *et‘ ste postali božji io, kj v Okrcali ste se na lad-nežtl as je peljala po novem Pteus®01. morju. Krmilo ste Požrlo61'/*na Pot usmiljenja in a*nosti, na pot darovan- di o družinskem življenju: 1 Kor 7; Ef 5-6; Kol 3. V svojih pismih nekajkrat naroča ali izroča pozdrave za določeno hišo: Rim 16,5; 1 Kor 16,19; Kol 4,15; Flm 1,2. Vsem, ki radi prebirate svetopisemske odlomke, apostol Pavel ponuja obilo kakovostnega branja. Zlasti Drugo pismo Kor-inčanom, pa tudi številni odlomki v drugih njegovih pismih razodevajo dobroto in milino njegovega srca, njegove boje in preizkušnje, njegove uspehe in poraze, njegove radosti in bridkosti. Vedno znova občudujemo razpon, ki ga je zmogel nositi v sebi. Samo nekateri odlomki Pavlovih pisem so za globlje razumevanje poročamo, naj v prostih dnevih pogosteje častijo apostola Pavla z mašnim obrazcem njemu v čast in z utrinkom iz njegovega življenja in nauka. Svetopisemskim skupinam, zlasti tistim, ki za prihodnje pastoralno leto še pripravljajo načrt, priporočamo, da v svoja srečanja vključijo apostola Pavla. Pavlova pisma in Apostolska dela predstavljajo dobro gradivo za refleksijo in molitev. Slovensko biblično gibanje in Svetopisemska družba Slovenije sta na voljo za podporo in nasvet. Leto družine je marsikatero skupnost spodbudilo k rednejšemu branju Svetega pisma pri družinski mizi. Apostol Pavel ima v svojih pismih čudovite odlomke tu- nekoliko težji, velika večina besedil pa je razumljiva tudi manj izurjenemu bralcu. Judovski razlagalci se radi slikovito in nazorno izražajo in tudi apostol Pavel je bil najprej rabin. Kar se je naučil pri Gamalielovih nogah (Apd 22,3), je kot razlagalec v veliki meri upošteval tudi, potem ko je postal Kristusov apostol. Pavlovo leto naj pride do izraza tako pri katehezi in različnih pripravah, na srečanjih in konferencah kot tudi na tečajih in simpozijih, na duhovnih vajah in obnovah. Sveti oče predlaga, da bi v Pavlovem letu zasledovali zlasti dva cilja: da bi se navzeli Pavlove gorečnosti in zavzetosti ter da bi po Pavlovem zgledu zahrepeneli po edinosti. Naše Julijan Čavdek / Pokrajinski tajnik SSk Nadaljeval bom začrtano delo Julijan Čavdek je pred kratkim postal pokrajinski tajnik stranke Slovenska skupnost in prosili smo ga, naj nam pove, s kakšnimi občutki je sprejel to pomembno nalogo. Funkcijo pokrajinskega tajnika Slovenske skupnosti sprejemam kot odgovorno in pomembno nalogo, zato sem zelo počaščen, da je pokrajinski svet izbral mene. To zaupanje pa sprejemam s toliko večjo odgovornostjo, saj se zavedam, da prevzemam mesto tajnika po Mirku Špacapanu z nalogo, da na Goriškem nadaljujem politično delo, ki ga je on nastavil in razvil. Pomembno je tudi, da je bil Silvan Primožič izvoljen za predsednika pokrajinskega sveta. Prepričan sem, da bova dobro sodelovala, ker ima on veliko politične izkušnje. Veselim se tudi nove sestave tajništva, v kateri so ljudje, s katerimi dobro sodelujem in so za stranko prava duša. Bi nam lahko na kratko ocenili nedavni kongres stranke? Osebno sem doživljal kongres kot potrditev strankine vkorenin-jenosti v ta prostor. To je dokazala udeležba gostov kot tudi somišljenikov in delegatov. Prav gotovo je bil glavni namen kongresa izvolitev novega pokrajinskega sveta. Po dmgi strani ne morem mimo vsega tega, kar so prinesli razprava in posegi raznih gostov. Pomembnost samostojnega in enotnega političnega zastopstva Slovencev v FJKzadobiva vedno večji pomen. Slovenska skupnost bo to nadaljevala za uveljavitev slovenskih pravic, za nadaljnji družbeni razvoj slovenske narodne skupnosti in za primemo upravljanje teritorija, na katerem živimo. Iz tega je najbolj pomembna točka prav predlog, ki ga je Slovenska skupnost potrdila, o skupnem upravljanju treh slovenskih občin na Goriškem, v katerih bodo naslednje leto potekale volitve. Tak korak bi znotraj naše narodne skupnosti prinesel tisto novost, ki si jo precej ljudi želi in pričakuje. Bil bi tudi prispevek h konkretnemu premoščanju naše kronične narodne razdeljenosti. Zakaj stranka Slovenska skupnost in kakšno vlogo ima danes? Slovenska skupnost je samostojna in zbirna stranka za Slovence v FJK. Ta identiteta nam pripada zaradi naše večdesetletne politične tradicije in zaradi uspehov na terenu. Te identitete nam ne more nihče odreči, tudi če se ne strinja s principom samostojnega političnega nastopanja. Glavna skrb stranke ostaja združevanje na narodni osnovi, mimo ideoloških razlik, zastopanje slovenskih pravic in interesov ter skrb za primemo upravljanje teritorija, na katerem živimo Slovenci. Stranka in njeni izvoljeni predstavniki pa se uspešno vključujejo v obravnavo in reševanje problematik, ki presegajo slovenski okvir. Naj zato citiram nekaj primerov: občinska svetnica Mar-ilka Koršič je uspešno zagovarjala predlog o večji prisotnosti ambulant izven goriškega mestnega središča, pomemben je bil prispevek SSk pri vprašanju čezmejne mobilne magnetne resonance, naši rajonski predsedniki se stalno uspešno ukvarjajo z reševanjem potreb v svojih četrtih. Zato ne razumem, zakaj nekateri skušajo dati SSk podobo stranke, ki se zanima samo za pravice in koristi slovenske narodne skupnosti. Seveda, če bi italijanske oblasti izvajale vse to, kar je predvideno po raznih pogodbah in zakonih, bi širšim problematikam lahko posvečali še več časa. Naše narodne skupnosti v FJK si danes ne moremo zamišljati brez Slovenske skupnosti. Kakšni so glavni načrti in izzivi pred stranko danes? Prioritete Slovenske skupnosti vidim na dveh nivojih: notranjega in zunanjega. Za notranji nivo si predstavljam strukturo stranke z njenimi sekcijami. Na Goriškem imamo skupno sedem sekcij. Vse opravljajo zelo pomembno vlogo stika z ljudmi ter njihovimi potrebami. Še posebno pred volitvami je vloga sekcij nenadomestljiva. Poleg tega so sekcije pomembne tudi za pridobivanje novih somišljenikov. Kot zbirna stranka smo odprti do vseh, ki jim je slovenska identiteta pri srcu. Seveda gre pri tem spoštovati idejni nazor posameznika, vendar kljub tej različnosti sem prepričan, da nas naša narodna identiteta lahko povezuje in združuje. Za zunanji nivo imam vse tisto, kar stranka in tisti, ki jo predstavljajo, delajo za uveljavitev sloven-sldh pravic in koristi. Tukaj imajo zelo pomembno vlogo naši izvoljeni predstavniki v raznih javnih ustanovah, od občin do deželnega sveta. Pomembna bo tudi vloga tajništva, predsednika in tajnika pri političnih pogajanjih z drugimi strankami in pri stikih z ustanovami. Demokratska stranka in slo- venska komponenta v njej, problematik naše slovenske naro- nekaj več o tem. Na Goriškem smo z Demokratsko stranko začeli pogovore o tem, da bi deželni dogovor prilagodili naši pokrajinski ravni. Pred ustanovitvijo Demokratske stranke je Slovenska skupnost imela sklenjen federativni dogovor z Marjetico. Za obnovitev takega dogovora se sedaj zavzemamo na obeh straneh. Do sedaj ni prišlo še do konkretnih odločitev, ker smo bodisi pri Slovenski skupnosti kot tudi v Demokratski stranki morali izvoliti svoja vodstva. To je sedaj opravljeno in vse bo lahko steklo hitreje. Najprej bo na vrsti dogovor o oblikovanju svetniške skupine v goriškem občinskem svetu, nato se bomo pogovarjali o občinskih volitvah, ki bodo naslednje leto. Vmes bo verjetno še kaj, kar bo sproti prišlo na dan. Tematik je veliko in bodo zahtevale veliko truda. Dodal bi še to, da pričakujem srečanje med senatorko Tamaro Blažina in Slovensko skupnostjo, saj jo je naša stranka na državnih volitvah podprla in prav je, da se, kar se tiče dne skupnosti, posvetuje tudi z našo stranko. Vprašanje slovenske komponente v Demokratski stranki je poglavje zase. Vse bo odvisno od odnosa, ki ga bo le-ta imela do Slovenske skupnosti. Glede na dogajanja v I- Štandrežu sem zdaj zaskrbljen, kajti v tem ne vidim resnega pristopa do političnega dela, saj tvegamo, da bomo na tak način izročili rajonski svet v roke desnice. ' ''dnosi stranke s SSO in SKGZ? Civilna družba je temeljna komponenta za našo narodno skupnost in izvaja pomembno vlogo, kar se tiče predstavništva in dela na teritoriju, preko kul-tumih, športnih in vzgojnih društev ter organizacij. S SSO je sodelovanje v Gorici zelo dobro in mislim, da bo v prihodnje še boljše. Ne nazadnje prav iz vrst civilne družbe rastejo kadri, ki se nato vključijo v politično dogajanje na strani Slovenske skupnosti. To povezavo bo potrebno gojiti in razvijati, še posebno v odnosih do mladih. Prav politično delovanje Mirka Špacapana na deželi je pokazalo, kako neob-hodno potrebno je, da se civilna družba in stranka med seboj pogovarjata in si izmenjujeta mnenja ter informacije, ki so v obojestransko korist. Z dmgo krovno organizacijo, SKGZ, so odnosi bolj šibki zaradi naše zgodovine. V zadnjih letih je padlo precej ideoloških pregrad, vendar, zlasti na Goriškem, je trenje med SKGZ in SSk posebno izrazito. Mislim, da je to odvisno od različnega pristopa do političnega nastopa naše slovenske narodne skupnosti. To pa se na- jbolj pozna ob vsaki volil® preizkušnji, kot lahko vidimo sedaj, ko so mimo deželne volita Seveda to ni v korist nobenen® in primemo bi bilo, da bi sizačeh o glavnih problematikah naše narodne skupnosti vsaj izmenja informacije. Slovenci v goriški pokrajini imamo posebno vlogo... Slovenci v goriški pokrajini smo dobro organizirana skupnost m imamo skoraj v vseh družbenih sektorjih pomemben delež. P° tem je posebno pomembno gospodarstvo, ki v tem trenutku in še posebno v Gorici doživlja hudo krizo. Vendar ima® občutek, da slovenska podjetji doživljajo ta težki trenutek m nekoliko boljši način. Nekako p1 se občuti pomanjkanje slovenski prisotnosti v reprezentančnih telesih goriškega gospodarstva' T° vidim kot član razširjenega odbora goriške trgovinske zbornih kjer smo štirje Slovenci, vendar $ štirje predstavljamo javne uprave-Na kulturnem področju se® prepričan, da je naša organi®03' nost in kulturno ter umetniško delo najbolj učinkovito. Čepravso mi zdi, da se temu ne daje primet' no priznanje, ker še zmeraj obstoja neki obči predsodek, kot da je10 nekaj nepomembnega. Velik izziv in priložnost imam0 Slovenci v Gorici in v treh slovem skih občinah Doberdob, Sovo® nje ob Soči in Števerjan v sklopo čezmejnega sodelovanja. Goriški občinska uprava je to sodelovat je kar se da upočasnila. To je ponj ena odločitev, za katero & morala odgovarjati. Kot ort9 nizirana narodna skupnost na® ni treba sedaj čakati na po(e2 goriške javne uprave. Prav je, čezmejno sodelovanje razvija® tudi sami naprej in utrdimZv ustvarimo tiste vezi, s katero® bomo okrepili in nudili naši n® odni skupnosti dodatne razvoj0 možnosti. Kratki Praznik sv. Ane v Pevmi Letos bo tridnevnemu praznovanju dodan še četrti dan, ki bo posvečen 100 let starim orglam bratov Zupan, ki jih je župnija pred kratkim kupila in temeljito obnovila. Tako bodo v četr-tek, 24. julija, ob 20.30, blagoslovitev orgel, nastop domačega cerkvenega pevskega zbora in zbora iz Sela ter orgelski koncert Mirka Butkoviča. V petek zvečer (25.7., ob 20.30), bosta gledališka predstava in ogled rezultatov natečaja Na domačem vrtu cvetijo.... Sobota (26.7., ob 20.30) bo namenjena, kot vedno, naši mladini. V nedeljo, 27. julija, bomo počastili zavetnico sv. Ano s slovesno sv. mašo ob 9. uri, procesijo in z družabnostjo. Zasedanje pokrajinskega tajništva SSk Na nedavnem zasedanju pokrajinskega tajništva Slovenske skupnosti so bile obravnavane teme, vezane v glavnem na teritorij ter na odnos z Demokratsko stranko. Najprej je bil ocenjen politični položaj, ki se je v zadnjih tednih oblikoval v Štandrežu in je vezan na prenovo glavnega vaškega trga pred cerkvijo. Nesoglasja, ki so se pojavila, so zadevala parkirišča. Pri tem je prišlo do nesoglasij tudi znotraj levosredinske večine v rajonskem svetu, ki jo sestavljata Oljka (SSk in Demokratska stranka) ter Forum. Prav gotovo to ni pripomoglo, da bi se lahko z načrtom bolj umirjeno soočila različna mnenja, zato bo v prihodnje potrebno vlagati več truda v medsebojno obveščanje, obenem pa spoštovati pravila skupnega upravljanja in sobivanja v koaliciji, še posebno če so njeni člani vsi Slovenci. V nadaljevanju je pokrajinska odbornica SSk Mara Černič tajništvu orisala ustanavljanje subjekta GAL za uporabo finančnih sredstev, ki jih je Dežela namenila za kraški teritorij. Za ustanovitev so pristojni goriška in tržaška pokrajina, privatniki, kmečke organizacije ter jusarske srenje in občine, na teritoriju katerih je kraško področje. Glavna naloga te družbe bo predstavitev načrta za uporabo sredstev in posledična objava razpisov za njegovo izvedbo ter razdelitev denarja. Tajništvo je podprlo prizadevanje goriške pokrajine in odbornice Černič, da bo v tričlanskem upravnem odboru sedel goriški predstavnik za javne ustanove. Ostali dve mesti sta namenjeni privatnikom. Podprt je bil tudi predlog, da bodo deleži občin v novi družbi določeni na podlagi kraškega področja v občinskem teritoriju in na podlagi števila gospodarskih dejavnosti, ki na tem kraškem področju delujejo. Pokrajinsko tajništvo je obravnavalo tudi problematiko urbanih odpadkov, ker se na goriški pokrajini pripravlja nov načrt o tem. Organizirane so bile namreč že nekatere informativne pobude. Člani tajništva so tako sklenili, da bo tudi stranka SSk organizirala informativno srečanje na temo odpadkov in bo vabilo namenila vsem slovenskih izvoljenim predstavnikom. Srečanje naj bi bilo 22. julija v Kulturnem centru Lojze Bratuž. / Goriško pokrajinsko tajništvo SSk Dušan Tuma o dedu Henriku Tumi Publiko in organizatorje slovesnosti na čast Henriku Tumi je s svojo prisotnostjo razveselil Dušan Tuma, vnuk osrednjega slavljenca. Gospod Dušan je eden od devetih še živečih vnukov. Sest jih živi v Ljubljani (med njimi tudi gospod Dušan), dva v Italiji in eden v Švici. Po sklepu slovesnosti smo mu postavili nekaj vprašanj. Kdo in kako vam je posredoval figuro deda? V glavnem je bila to teta. Ded je bil v družinskem življenju strog. Otroci so dejansko zaživeli šele po njegovi smrti. Želel si je, da bi vsi njegovi otroci doštudirali. To je res uspelo skoraj vsem njegovim otrokom. Kako bi ga vi opredelili? Bil je velik socialist in velik planinec. Rojen je bil sicer v Ljubljani, v Gorici pa je preživel več kot 40 Tukaj je zaživel tudi svoje politično življenj0' Gorici in okolici je imel veliko političnih 5^K ^. Od tega delovanja ga je odvrnil šele fašizem■ di tega se je moral odseliti. To dejstvo je tež* sprejel in se napotil v svet. Naključno je izbral ‘1 bljano. Kako se ga po vašem nju spominjajo ljudje v Gv rid? Ljudje na Goriškem vej® kdo je Henrik Tuma in šen pečat je pustil meS ; Na italijanski strani meč. sega predvsem Slovend lo radi spominjali- Bol bil po mojem mnenj0 zabljen v Jugoslaviji- Be ^ namreč ni priznaval, ° * pred Kardeljem že ob& socialisti. Slovesnost v KB centru Poimenovanje predavalnice po Henriku Tumi val Rupel. S prihodom fašizma je zaradi svoje pokončne drže imel čedalje več problemov. Po prvi svetovni vojni ni dobil italijanske!?3 državljanstva. Figuro Tume - alpinista sta ° slovesnosti obudila pre stavnik CAI Paolo Geotti in^3 jko Slokar iz NPD Nova Gori<2j V sredo, 9. julija, so v prostorih KB centra slovesno poimenovali predavalnico v tretjem nadstropju po mislecu, politiku in alpinistu Henriku Tumi. Šlo je za obeležitev 150-letnice, pri kateri je bilo poimenovanje predavalnice samo ena od številnih pobud, ki so potekale v Gorici in Novi Gorici. "Poimenovanje moramo umestiti v širši kontekst vseh praznovanj", je uvodoma povedal prof. Aldo Rupel, ki je kratko slovesnost povezoval. Istega dne je bil namreč na sporedu tudi v Novi Gorici svečan poklon pred kipom Henrika Tume. Slovesnosti v KB centru sta se med drugimi udeležila tudi predsednik SKGZ Rudi Pavšič in predsednik slovenske konzulte pri goriški občini Ivo Cotič. Med posebnimi gosti je bil tudi Dušan Tuma, vnuk Henrika Tume. Rupel je na kratko obnovil Tumovo življenjsko pot, ki je alpinista in misleca v Gorico pripeljala po poroki leta 1894. Pravo je doštudiral na Dunaju, obvladal je več jezikov. Poleg slovenščine je tekoče govoril nemško, francosko, italijansko, angleško, češko, poljsko in srbohrvaško. "V Gorici se je posvetil javnemu in prosvetnemu življenju", je nadaljeval Rupel. Na sodišču je dosledno uradoval v slovenskem jeziku -takrat je bilo to še mogoče", je z grenkim priokusom nadalje- NOVI • v-| glas Gonska SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Konec sezone v Gorici Komedijske vragolije za sladko slovo obkrožajo, in se zazirati vase in razmišljati o tej naši skupni življenjski poti, po kateri nam je dano hoditi tu in sedaj. Nekaj pa so tudi ti pogrešali v letošnji sezoni: gostovanje kake gledališke Z več kot enomesečnim zamikom po predvidenem datumu se je v četrtek, 19. iunija, v goriškem Kulturnem domu sklenil krog predstav letošnje abonmajske sezone SSG v Gorici, ki sta jo gledališkim abonentom na Goriškem prvič skupno ponudili obe sosedski gledalki hiši, Slovensko stalno gleda-Trst in Slovensko narodno gledališče Nova Gorica. Konec abonmajskega programa je v burkaški smeh ovila komedija Duohtar pod mus!, ki jo je, navdihujoč se ob delih slavnega francoskega komediografa Mo-*jiera- spisal igralec in kantavtor, ^an SNG Nova Gorica Iztok Mlakar in pod režijsko taktirko jita Tauferja razkazal vse svoje komedijantske veščine, ki se v razkošnem mimičnem in ge-st>kulacijskem izražanju spogledujejo s commedio dell'arte in z Velikimi mojstri sladko-grenkega humorja iz zadnjega stoletja preteklega tisočletja. Predstava je vzklila kot koprodukcija Gledajoča Koper in SNG Nova Gorica. j|o koprski premieri, 23. maja 1. ~007, in novogoriški, 4. oktobra lstega leta, je obredla več desetin °drov in prav na odrskih deskah Soriškega Kulturnega doma dočakala 100. ponovitev, ki pa še ^aleč ni zadnja, saj bo predstava po zadnjih dveh julijskih ponovitvah v Bovcu in Mežici ter poletnem premoru nadaljevala svoje popotovanje po slovenskih dvoranah, morda tudi v takšni zasedbi, kakršno so videli v Gorici. Namesto še vedno šarmantnega Borisa Cavazza v vlogi stiskaškega in vzkipljivega Geronta nastopa Renato Jenček, lik njegove hčerke Lucinde pa poleg Lare Komar pooseblja Yle-nia Zobec, ki nedvomno očara s svojim lepo oblikovanim, močnim glasom; to je namreč burka, polna petja in glasbe in seveda tudi »streljanja«. V instrumentalnem triu, ki vsakič mojstrsko v živo spremlja pevske dele in odrsko dogajanje, od 98. ponovitve dalje po črno-belih tipkah drsijo roke pianista Davida Trebižana. Goriški abonenti so si ob komediji malce posladili usta in, po komentarjih sodeč, zadovoljni odhajali domov, potem ko so končno gledali »nekaj smešnega«! Abonma v Gorici za Gorico, kot so ga imenovali prireditelji, je bil res presenečenje za vse, ki vrsto let spremljajo umetniško snovanje SSG Trst in SNG Nova Gorica, dveh gledaliških hramov, ki sta glede na zemljepisno lego kar blizu, a sta si bila večkrat vsestransko daleč. Letos so si dramski okusi in izbrane poetike obeh umetniških vodij, Marka Sosiča in Primoža Beblerja, vsaj v odbranih predstavah za skupni abonma, bili očitno blizu. Trpka nit bolečih, odtujenih medsebojnih odnosov v tej razčlovečeni, razkrajajoči družbi, ki ne ve, kaj bi sama s seboj, saj ji ni več nič sveto in vrednote so ji mačji kašelj, je bolj ali manj vidno prepredala tematske vsebine, katerim so gotovo zelo radi prisluhnili tisti gledalci, ki so pripravljeni se soočati z jedkimi resnicami, ki nas hiše iz osrednje Slovenije, kar bi nedvomno prevetrilo abonmajski program in omogočilo abonentom vpogled v drugačno estetsko izražanje. Drugim gledalcem, ki bolj optimistično gledajo na ta naš svet, so se morda letošnje predstave zdele tematsko preveč mračne, črnoglede, pričakovali bi malce več luči, vedrine, smeha, ki vsaj uro ali dve odžene vsakdanje skrbi. Repertoarne izbire so vedno težke in ni lahko zadovoljiti širokega spektra gledalcev. Gotovo pa je, da si vsi želijo dobrih odrsldh stvaritev in tudi gostovanj kakega vidnega gledališkega ansambla iz Slovenije, ki ponuja velike predstave z izjemno igralsko zasedbo. ne Bil je pomembna osebnost naše zgodovine in njen sooblikovalec - Počastitev Henrika Tume ob 150-letnici rojstva V Novi Gorici so na razne načine zaznamovali 150-letnico rojstva Henrika •ume, politika, alpinista in publika ter vsestranskega ustvarjalca Odnosov in razmer tudi na najmočnejših drugih področjih. Na ovesnosti pred njegovim obe-r, lem na Erjavčevi ulici v Novi ^^ci, 9. julija, je o Henriku Tu-"11 'n razsežnosti njegovega delo-car'ja v Postojni, Trstu in v Gori-' kjer je preživel največji del °jega življenja, govoril zgodo-nar dr. Branko Marušič. On la za dobrega poznavalca oseb-in delovanja tega velikega y °ža iz naše preteklosti. ^ raziskovalni postaji Znanstvenoraziskovalnega centra Sloven-e akademije znanosti in umet- nosti v Novi Gorici hranijo knjižnico in osebni arhiv dr. Henrika Tume in iz njiju je mogoče raz- brati celotno življenje in delovanje vsestranskega izobraženca, tudi kot vztrajnega bojevnika za narodnostne in socialne pravice Slovencev v Gorici, Trstu in drugod na Primorskem. Katalog knjižnice dr. Henrika Tume je za svetovni splet uredila bibliotekarka Petra Kolenc, ki je tudi avtorica brošure z naslovom Dr. Henrik Tuma (1858-1935), ki jo je izdala Založba znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Dr. Branko Marušič je v predgovoru brošure zapisal, "da dr. Henrik Tuma že desetletja vzbuja pozornost raziskovalcev. Sedaj imamo na voljo popis njegove knjižnice, vendar pa obstaja še nekaj nalog, da bi nam bila Tumova življenjska pot in njegovo ustvarjanje bolj poznana. Ce ne v celoti, bi morali vsaj v izboru objaviti tudi Tumove ideološko-politične članke, podobno kot so že izšli njegovi planinski spisi leta 2000. Vredno in potrebno bi bilo objaviti tudi njegove razprave s področja družboslovnih in humanističnih ved (pravo, književnost, umetnost, jezikoslovje, zgodovina, psihologija). Vsemu temu bi morala slediti objava temeljite monografije, ki bi si jo 'bister in uravnoteženi intelektualec dr. Henrik Tuma', kot sta presodila italiijanska zgodovinarja in esejista Angelo Ara in Claudio Magris, 'zagotovozaslužil’". Zveza kulturnih društev Nova Gorica, ki je nedavno pripravila spominski večer velikim možem, Primožu Trubarju, Vinku Vodopivcu in Mateju Boru, pa žal mednje ni uvrstila dr. Henrika Tumo, ki bi si takšno počastitev gotovo zaslužil. M. Prejeli smo Enoumje, kaj pa to je? 7i adnje čase vse pogosteje beremo v Novem glasu o (.^~mP°vojnem enoumju... Vg Pa Pogledamo v Slovar slo-Djo 8a knjižnega jezika, bo-i »e °pazili, da ta beseda o^ie" sploh ni citirana ali fajfen,ena' enostavno je ni; prav "en ne zas^ec^mo tega izraza pra°Ulnie "v drugih slovenskih ta s °P's>h. - Zdi se torej, da je cja am°stalnik neka nova, mor-»»ejska, evfemistična sko-ica a' to naj bi nadomestila ali ien])‘^ira,a besedo komuni- fa ^ai neki? Čemu toliko obzi-k rfjPrev‘dnosti do imenovanja t^re, ko pa tako jasno in Pred n° Pišemo, govorimo in 'Du? Vam° o fašizmu in naciz- Česa Si* novinarji in člankarji 'li fjr, Sai smo vendar svobod-avljani, ki "dobro v srcu k. mislimo", in prav zato lahko nemoteno delujemo, odobravamo ali obsojamo, hvalimo ali grajamo! S tem si kupujemo svojo zamejsko usodo; kako pa, je res vprašljivo... Etika novinarjev (če sploh obstaja) pa bi morala zagotoviti, da se bralci obveščajo neobremenjeno, pošteno in odkrito, in to o katerem koli argumentu, pa če je še tako kočljiv! Enoumje (ko bi res ta beseda obstajala) je bilo lastno vsem trem svetovnim ideologijam 20. stoletja in prav zaradi tega ni pravilno tako diplomatsko s to besedo slepomišiti. Jasnost na vseh področjih, predvsem pa v politiki, zgodovini in novinarstvu je namreč prepotrebna postavka v našem tako imenovanem zamejstvu... Pa brez zamere! Irene Brumat Goriška nadškofija Začelo se je jubilejno romanje v Lurd Goriško nadškofijsko romanje v Lurd je letos šestdeseto po vrsti. Vijolični vlak, kot se imenuje poseben prevoz v sveti kraj, je štartal z goriške železniške postaje v ponedeljek, 14. julija, s postankom na Opčinah, nato v Tržiču in Červinjanu. Zanj vsako leto skrbi nadškofijska podsekcija združenja Unitalsi, letošnjih goriških romarjev, med katerimi so prostovoljci, bolniki, bolničarji, drugi romarji, svojci in duhovniki vseh starosti, je več kot tisoč. Na Opčinah so se jim pridružili tudi romarji iz Slovenije in skupina iz bolgarske Sofije, ki ji je z velikimi žrtvami in s pomočjo naše krajevne Cerkve le uspelo uresničiti željo po obisku mednarodnega svetišča. V Lurd bodo prišli ne le z vlakom, ki je sprejel 600 ljudi, temveč tudi z letaloma iz Ronk s 400 verniki in z avtobusom, ki je štartal isti dan ob zori. V Gorici sta na vlak stopila tudi goriški nadškof msgr. Dino De Antoni in koprski škof msgr. Metod Pirih, ki se letos prvič udeležuje romanja. V Lurdu pričakujejo šest milijonov vernikov, saj letos proslavljajo 150. obletnico Marijinih prikazovanj v znani votlini Massabielle. Goriški romarji so bodo vrnili v soboto, 19., in nedeljo, 20. julija. Prijatelju organistu in pevovodji IVU KRALJU želimo ob okrogli in lepi obletnici veliko dobrega, predvsem pa, da bi še naprej ostal zvest pesmi, našemu jeziku in naši zemlji! Uredništvo tednika Novi glas MATEJA CERNIC je minuli torek na Ljubljanski univerzi diplomirala na pedagoški fakulteti. Iskreno ji čestitamo vsi iz uredništva Novega glasa. Obvestila Mladinski dom sporoča, da bo urad v ulici don Bosco 60 zaprt zaradi poletnega dopusta od 15. julija do 29. avgusta. Novo šolsko leto se bo pričelo v ponedeljek, 1. septembra, s pripravo na vstop v nižjo srednjo šolo, ki bo potekala do petka, 5. septembra, od 9.00 do 12.30. Za informacije in vpis na tečaj in k pošolskemu pouku 2008/09 lahko pokličete št. 328-3155040 ali se obrnete do goriškega urada SSO, tel št. 0481-536455. Kulturni center Lojze Bratuž in galerija Rika Debenjaka pripravljata spominsko razstavo ob 50-letnici smrti goriškega umetnika Lojzeta Špacapana. Da bi likovnika čim bolj popolno predstavili, se organizatorja obračata na ustanove in zasebnike s prošnjo po informacijah in morebitno posojo del za razstavo (tel. št. 0039 0481 531445 med 8.30 in 12.30; e-mail: info@kclbratuz. org). Katoliško tiskovno društvo daje v najem trisobno stanovanje v Kulturnem centru Bratuž na drevoredu 20. septembra 85 v Gorici. Info na tel. 0481 531445 (v jutranjih urah). Pisno prošnjo oddajte na naslov: Katoliško tiskovno društvo, 34170 GORICA / G0RIZIA Travnik/ Piazza Vittoria 25. Fundacija Gorica daje v najem trisobno stanovanje z veliko teraso in parkirnim prostorom v zaprtem dvorišču v ulici S. Giovanni 9, Gorica (1. nadstr.). Kličite na tel. 0481 531445 (v jutranjih urah). Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja tradicionalni izlet s piknikom v soboto, 2. avgusta, v lovski koči v Gojačah blizu Sela pri Ajdovščini, v borovem gozdičku in primerni dvorani ob krasnem travniku. Prijave sprejemajo poverjeniki: Ema B. (0481 21361), Veronika T. (0481 882302), Ana K. (048178061) ali Saverij R. (0481 390688). Na račun 20 evrov. Na sedežu Sveta slovenskih organizacij v Gorici je na razpolago DVD s fotografijami, videoposnetki in izdelki videodelavnic z lanskega poletnega središča Srečanja 2007. Cestifko Mateja Černič je z diplomsko nalogo o oblikovanju glasu v povezavi z Orffovim konceptom elementarne glasbeno-gibne vzgoje odlično zaključila pedagoško fakulteto v Ljubljani - smer razredni pouk. Iskrene čestitke in obilo nadaljnjih uspehov ji želijo vsi Markotinovi. Ob prvi obletnici smrti predragega Angela Satte daruje žena Anica za onkološki oddelek CRO v Avianu 100,00 evrov. RADIO 5PAZIO 103 Slovenske oddaje (od 18.07. do 24.07.2008) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, od ponedeljka do petka, od 18.30 do 19.30. Spored: Petek, 18. julija (v studiu Andrej Baucon): Poletje z najboljšo narodno zabavno in zabavno glasbo - Zanimivosti in humor. Sobota, 19. julija (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v beneškem in rezijanskem narečiu. Ponedeljek, 21. julija (v studiu Andrej Baucon): V poletje z najbolj vročimi hiti - včeraj in danes; živemu se vse zgodi; obvestila. Torek, 22. julija (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 23. julija (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Utrinki ali padajoče zvezde -£bor melodij. Četrtek, 24. julija (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. "|" Po krajši bolezni nas je zapustila naša draga TATJANA ŠULIGOJ por. BLAŽIČ, kije z družino živela v Monzi. Žalostno vest sporočajo sinova Marko in Matija, mož Oskar, sestra Sonja, brat Bogdan, nečaki Aleš, Mitja, Nadja in Saša ter ostali sorodniki. Od pokojne se bomo poslovili v četrtek, 17. julija, ob 11.30, v cerkvi Sv. Ivana v Gorici in jo potem pospremili na pokopališče v Pevmi. Namesto cvetja darujte za sklad Mitja Čuk. -j- • NOVI NOVI -j- • 3 17. julija 2008____________________ Interviu glas glas Interviu Januarja Ir?to* jtt prttcKudmk Danilo TOrk spital predsednika nožih krovnih ojj|am/ati]Jfoto Bobo) V februarju se je predsednik Turk v Vatikanu srečal s papežem Benediktom XVI. (foto Bobo) Državljani se večkrat zgražajo nad bruseljsko birokratsko mašinerijo. Ob tem je treba podčrtati, da je sama percepcija EU v posameznih državah zelo različna. V Italiji se npr. pojavljata Bossi, ki grozi z italijanskim izstopom iz evro območja, ter Berlusconi, ki hodi v Bruselj komisarjem dopovedovati, da morajo biti tiho. Kako bi se torej dalo po vašem mnenju EU nekoliko bolj približati državljanom? Gre za kompleksno vprašanje. Res je, da se italijanska in slovenska percepcija Evrope močno razlikujeta. V Sloveniji je vsa energija v prid EU še zelo sveža, jasno pa je, da tudi v Sloveniji obstajajo kritična vprašanja. Pri tem je treba upoštevati heterogenost različnih situacij. Nekatere države - članice npr. težko sprejemajo omejitve, ki nim, da je bil slovenski tisk konstruktiven. Kritične pripombe so v sami naravi svobodnega tiska in brez njih ne gre. Ob predaji predsedniške štafete Franciji je minister Rupel na skupnem trgu v Gorici in Novi Gorici dejal, da pušča EU v zelo dobrem stanju. Francoski zunanji minister Kouchner je na to odgovoril, da Evropa ni v zelo dobrem stanju in da bi celo težko rekel, da je sploh v dobrem stanju... Kouchnerjevo izvajanje je verjetno bolj realistično, a ne? Ob takih prilikah ministri radi izmenjujejo duhovitosti, ki pa niso natančne diagnoze stanja. EUprav gotovo potrebuje bolj učinkovito skupno zunanjo politiko. Vse prepogosto so sena tem področju kazale zelo ostre delitve: pomislimo na vojno v Iraku, pa tudi glede Ko- S1. strani / Intervju: Danilo Turk, predsednik RepublU^venije jih uvaja evro. Države nimajo možnosti za lastno monetarno politiko, s katero lahko vplivamo na rast nacionalnega gospodarstva. Treba pa je ločevati evro-cono od same EU. Nikakor ne nasprotujem razpravam o tem, da se države lahko premislijo glede prisotnosti v evroobmočju, paziti pa moramo, da se take razprave ne omejujejo na populistične vidike. Zelo lahko je reči: "Kako lepo bi bilo, ko bi nam ne bilo treba upoštevati meril Evropske centralne banke", a gre samo za cenen izgovor. Razprava o izključitvi iz evrskega območja z vsemi posledicami je težja, a če bi bila potrebna, se je ne bi smeli bati. To seveda še ne pomeni, da se pogovarjamo tudi o izstopu iz EU v celoti. Slovenska vlada je obtožila slovenske medije, da so edini, ki so slovensko predsedovanje slabo ocenili. Kako vi gledate na poročanje medijev in kaj menite o očitkih vlade RS? Domač mediji so vedno nekoliko bolj kritični, tuji mediji pa o slovenskem predsedovanju niso pisali ravno veliko in vsekakor vedno z določeno distanco. V Sloveniji obstaja svoboda tiska, kar seveda prinaša tudi njegovo kritičnost. Kritični poudarki o predsedovanju me v slovenskih medijih niso presenetili, a tudi pretirani se mi niso zdeli. Vlada je bila torej v tem primeru... Vlada je v tem primeru pokazala precejšnjo občutljivost. Objektivno gledano pa me- Časi so se spremeii treba je spremeniti tudi kilupe. še vedno krizne situacije, pri katerih bo prihajalo do razhajanj med članicami EU in do zastojev v skupni zunanji in varnostni politiki. Javnost je irski NE lizbonski pogodbi na nedavnem referendumu začudil. Irska je namreč ena od tistih držav, ki si je po sova je bila stopnja enotnosti nezadovoljiva. Problem je v svojem bistvu političnega značaja in ne institucionalnega. EU je še vedno skupnost suverenih držav s suverenimi zunanjimi politikami. Vprašanje, kako doseči večjo politično enotnost, je zelo resno in nanj ne more odgovoriti eno samo šestmesečno predsedstvo. S političnim dogovorom bi bilo treba izkristalizirati tiste teme in vsebine, ki so skupne. Realnopolitič-no pa se moramo vsekakor zavedati, da bodo tudi v prihodnosti vstopu v EU najbolj opomogla... Tudi jaz sem začuden. Razumem pa, da je v primeru Irske najbolj delovala prav oddaljenost institucij od ljudi. Ljudje čutijo, da EU ni v njihovih rokah in da pri evropskih procesih ne soodločajo. Ta občutek se izraža ob evropskih referendumih. Ne gre samo za Irsko, ampak za širši evropski pojav. Nezadovoljstvo je bruhnilo tudi na Poljskem. Predsednik Le-ch Kaczynski je dejal, da Lizbonske pogodbe ne bo podpi- sal, dokler ne bo ratificirana tudi na Irskem. Gre za poljsko evroskepsko ali za poteze predsednika, ki se je že večkrat v javnosti izpostavil z odmevnimi in včasih nekoliko čudnimi potezami? 5 predsednikom Kaczyinskim sva se srečala maja v Jeruzalemu in sva se o tem vprašanju pogovarjala. Videla se bova spet septembra vNew Yorku in upam, da bo v kratkem prišel tudi k nam v goste v Ljubljano. Priložnosti za poglobljene pogovore na to temo bo torej še na pretek. Nočem pa trivializirati stališč poljskega predsednika. Poljska je država z bogato in ponosno nacionalno tradicijo. Vsak tesnejši postopek integracije v EU je politično občutljiv. Poljski parlament je potrdil Lizbonsko pogodbo, ostali pa so nekateri slabi občutki, ki se izražajo v mnenjih predsednika Kaczyinskega. Zanima me, kako on vidi razpoloženja na Poljskem, ki je imela od EU prav tako velike koristi. Politične negotovosti torej obstajajo. O njih pa se moramo pogovarjati in ne improvizirati. Pomembno poglavje slovenskega predsedovanja je vključevanje Zahodnega Balkana v evropske institucije. Kako ocenjujete to poglavje? Slovenija je naredila vse, kar je bilo možno in kar se je od nje pričakovalo. Balkanska vprašanja so vsekakor svetovne problematike, v katerih so angažirane svetovne velesile in VS OZN. Kosovo ni izključno v domeni Evropske unije, zato moramo biti realni v presoji tega, kaj lahko EU sploh naredi. Misija, ki naj bi zagotovila vzpostavitev pravne države na Kosovu, je strateško pravilna usmeritev, ki jo je kosovskemu vprašanju dala EU. Vprašanje pa je, zakaj nismo dosegli višje stopnje političnega poenotenja v EU glede priznanja Kosova. Nobena od držav članic bi za krmilom EU ne mogla zagotoviti boljšega rezultata od tega, ki ga imamo pred očmi. Postavlja se namreč problem suverenosti držav članic, ki imajo različne poglede na priznanje samostojnosti. Dejstvo, da 7 držav članic ni priznalo Kosova, je pomemben simptom globljega problema usklajevanja nacionalnih politik. Z njim se premalo ukvarjamo. Slovenija je Kosovo priznala tri tedne potem, ko je kosovski parlament razglasil samostojnost Številne velesile (ZDA, Francija, Anglija, Nemčija, Italija) so to storile pred Slovenijo. Je šlo samo za normalen časovni termin, ki ga zahteva politična birokracija, ali je Slovenija oprezno čakala na poteze velikih? Slovenija je enostavno uporabila postopek za odločanje Državnega zbora, ki traja približno tri tedne. Ta postopek nekaj pove o politični občutljivosti tega vprašanja in je značilen za suvereno zunanjepolitično odločanje. Drugi faktorji niso bili relevantni. Kljub samostojnosti Kosova so se na nedavnih predsedniških in parlamentarnih volitvah v Srbiji uveljavile proevropske sile predsednika Borisa Tadiča. Kolikšna je pri tem uspehu vloga EU in Slovenije kot predsedujoče članice? EU je pokazala odprtost za Srbijo glede njenih želja po vključitvi v EU. Slovenija je v tem procesu pomagala. Rad bi pa na tem mestu izpostavil besede predsednika Tadiča, da se Evropa s svojo odprtostjo do Srbije ni odrekla zahtevi po izročitvi Ratka Mladiča v sojenje mednarodnemu sodišču za zločine v bivši Jugoslaviji. Zahteva je še vedno aktualna, prišlo je samo do njene odložitve. Prav pri tem vprašanju so imele nekatere članice zadržke, kljub stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu, ki je bil podpisan s Srbijo 28. aprila. Nizozemska se npr. čuti sokriva zaradi pokola v Srebrenici, ki so ga povzročile prav srbske paravojaške milice. Zaradi Srebrenice je na Nizozemskem pred časom celo padla vlada... Srebrenica je bil genocid, ugotovljen s sodbami mednarodnega sodišča za zločine v bivši Jugoslaviji in s sodbo meddržavnega sodišča v Haagu. Gre za naj- bolj avtoritativno in najbolj previdno od vseh mednarodnih sodišč. EU si v svoji sredini ne more privoščiti člana, kis takimgenod-dom ni razčistil. Razčiščenje pt lahko dosežemo samo z izročitvijo Palestini in v sirsko-libanonskih odnosih pozitivnejša kot pred šestimi meseci. Ali bo iz tega nasta-'a primerna osnova za graditev Unije, pa je še prezgodaj reči. Kako ste vi spremljali t i. afero da se je z vami že dvakrat neuradno pogovarjal o imenih. Potrjujete? Slišal sem za različne kombinacije imen, vendar nimam predstave o vseh imenih. Številke, za katere reforme kazenskega zakonika se navadno pripravljajo cela desetletja in se o njih poglobljeno diskutira. Mi smo pri tem poglavju hiteli in jaz sem na to opozarjal. Kako ocenjujete svoj odnos z vlado. Premier Janez Janša je dejal, da gre za korekten odnos. Soglašate? Soglašam. Gre za korekten odnos. Pred volitvami v Sloveniji in na Hrvaškem skačejo navadno na dan problemi in težave glede meje na kopnem in na morju. Se pred letošnjimi septembrskimi volitvami bojite? Upam, da se spori v mesecih, ki nas ločijo od volitev, ne bodo stopnjevali. S predsednikom Mesičem sem se nazadnje pogovarjal maja. Strinjala sva se, da je prav, da predsednika podpreta obe vla- tovanju. Drug drugega moramo spoštljivo obravnavati: gre navsezadnje za dve suvereni državi, ki sta si dolžni izkazovati omenjeno spoštovanje. To je ključ do premagovanja težav: tudi »sorodniški odnosi«, ki danes otežujejo reševanje, bodo šli v ozadje. Se vam ne zdi, da sosedski spori med Slovenci in Hrvati tlijo v strankarski politiki? Za incidenti namreč večkrat stojijo gibanja in organizacije, ki so posredno ali neposredno povezana s strankami. Si skušajo na tak način stranke nabirati politični kapital v predvolilnem času? Mogoče. Kako bo letos pred volitvami, ne vem. Doslej teh pojavov ni bilo in upam, da jih tudi vnaprej ne bo. Zakaj je tudi v slovenski politiki v sojenje Ratka Mladiča, p°' y nika, ki je ta genocid vodil- ^ prihodnjem obdobju se bodo ^ vari na tem področju pokazal dokajšnjo jasnostjo. . Kakšno politično težo ima P vašem mnenju nedavna ločitev nizozemskega sods ^ ki je prav v zvezi s pokol0® Srebrenici ugotovilo, da pristojnosti za postopanje p tiOZN-ju? drlI. Sodišče ni moglo presod!/0 gače, kot je presodilo. Gre za vanje prava. OZN ima 'rnurllfjst-ki ji je nobeno nacionalno s vo ne more odvzeti. OZN vs svoj del odgovornosti, o nOSl svuj uci uujutoi'1”—■ vomih pa je še več, meznimi nacionalnimi ^ Ugotoviti je nadalje treba, & prišlo do zračnega PoSTed r0t,e-zveze NATO, ko je bilo to zsp no. Takih vprašanj je še Kako gledate na pobudo zemske unije? ^po- Gre za pozitivno rnidBtiv0' ^ sega v politično in gospo kompliciran prostor. Dob1 lo, ko bi se že na začetku u ^ skupna politična poH' ba bi bilo vedeti, na kak tični podlagi se p’ ti in z njimi povezanirc7Xl ■ ses& radi tega je dobro, da je P ^ nek potekal v pozitivno ^ \’ nem vzdušju, ko so dog / ‘^ashingtonska depeša« (afera, sprožena v začetku letošnjega ®*a ob objavi dokumentacije, 1(1 naj bi dokazovala, da ZDA Pogojujejo slovensko zunanjo v Putiko, op. av.)? je, da je depeša, ki bi jSrfa biti zaupen dokument, ni jja te oznake in da je prišla v strsh,St Prav i6' zunanie mini- ray. ° opravi ustrezna notranja ^Ijjsnjevanja in da zagotovi po-J(v n° organiziranost, da se take ht ne biP°iavIia]e v prihodnje. dok,res WecH/ev, da dobijo take ker Urr>ente' Pa se mi zdi naraven, tonilo njitlova vI°8a obveščanje o vam torej ne zdi sporno, da fye ^^ji dokument objavili? jjjg ° 5e m' ne zdi sporno. Dokupa j navsezadnje ni bil označen vp,. »uPne£a- Bolj se postavlja a,i je bilo ministrstvo \lzobro organizirano. Prejšnjih tednih je odmevala izjava, da do volitev ne bo- dorilmenova^ novih ambasa-bi ^^ veleposlanikov, ki naj min?01 i^1 predlagal zunanji s^,Lster Dimitrij Rupel. Dejali di ra? Ste ^ 22 to omočili zara-taČja’rete*’a predvolilnega oz- a'2° je res. Minister je v sloven-®edijih vsekakor izjavil, sem slišal, so tudi med sabo različne: govori se o tretjini ali četrtini veleposlaniških mest. To je že kar velik delež. Verjamem zato, da je bolj razumno, da se ta imenovanja opravijo po volitvah. Ob tem ne izključujem, da bi lahko določeni postopki že tekli. Postavljanje veleposlanikov, ki je najpomembnejši del celotne zgodbe in je povezan z odgovornostjo predsednika republike, pa lahko počaka na čas po volitvah. Odmeven je bil tudi vaš govor ob Dnevu državnosti, ko ste dejali, da ima politika omalovažujoč odnos do pravosodja in da v parlamentu prevladuje glasovalna moč nad močjo argumenta. Na kaj ste natančneje mislili? Omalovažujoč odnos do pravosodja je na očeh vseh. Treba je spoštovati avtoriteto sodne veje oblasti. V Sloveniji obstaja primanjkljaj: morali bi bolje razumeti pomen sodstva v kontekstu treh vej oblasti. Glede glasovalnih prijemov pa mislim, da se je v zadnjem obdobju obnovila praksa, ki ni nikakršna novost. Opažam namreč, da se uveljavlja trend odločitev, ki jih je mogoče sprejeti s preglasovanjem, četudi bi bilo včasih bolj modro izvesti razpravo v iskanju konsenza. Tak primer je kazenska zakonodaja: di v njunem prizadevanju za rešitev odprtih vprašanj. Upam, da bomo pri tem konceptu tudi ostali. Nisem pesimist zaradi tega, ker je bil napredek dosežen s pomočjo komisije, ki pripravlja predloge za rešitev mejnega vprašanja: gre za daljši postopek, a komisija je primerna za reševanje teh sporov. Pozitivno sem tudi ocenil sposobnosti notranjih ministrov, da sta našla pragmatične rešitve v zadevi »Joško Joras«. Tovrstni pragmatizem in graditev skupnih institucij za reševanje problemov, me ohrabrujeta. Zakaj imamo po vašem mnenju težave s Hrvati, ko pa jih nismo imeli nikoli doslej v zgodovini. Nikoli se nismo vojskovali in bojevali proti njim, nikoli ni bilo pretirano hude krvi med nami in njimi. Nekaj desetin metrov meje le ne more biti tako velik spor... Tukaj včasih delujejo odnosi, ki so značilni za sorodnike, ko prihaja do manjših sporov. Nesoglasja se razvnamejo in jih je težje reševati kot v ostalih sporih. Edina pot naprej je ta, da skupno gojimo razumevanje o večjem medsebojnem spoš- toliko zajedljivosti? Včasih se ustvarja vtis, da ne gledamo celote in da se zapičimo v malenkosti. To se žal prenaša tudi v DZ... Gre za nacionalno psihologijo. Ljudje, ki se ukvarjamo s politiko, moramo te strasti brzdati. Sam skušam vse to presegati in upam, da se bo v slovenski politiki ta kultura spremenila. V svojih javnih nastopih sem to že večkrat poudaril, nenazadnje tudi v govoru ob Dnevu državnosti. V naši politiki je preveč zamerljivosti. Z zavestnim naporom lahko vse to spremenimo. Sam poskušam to dosegati z zavzemanjem za drugačno kulturo in s svojim ravnanjem. Upam, da bo to pomagalo. Kako gledate na zamejstvo, če sploh lahko še uporabljamo ta izraz? Narodna skupnost v Italiji večkrat opaža, da je na razpotju: občuduje Slovenijo in njen dinamični razvoj in čuti, kako je sama ujeta v kalupe, ki so ji sicer omogočili preživetje v Italiji. Mar zamejstvo zamuja s povezovanjem? Izposodil si bom izraz kalupi. Morda je čas, da se stare kalupe nadomesti z novimi. Potreben je pošten razmislek o tem, ali je organiziranost, ki jo je slovenska narodna skupnost v Italiji podedovala iz prejšnjih obdobij, še aktualna. Razmišljanje na to temo mora biti zelo odprto. V Sloveniji smo pred časom uvedli večstrankarski sistem in postali pluralistična družba: morda je tudi za Slovence v Italiji prišel čas, da se določene delitve, ki so bile nekoč ideološko utemeljene, nadomestijo z mehanizmom, ki bo omogočil bolj kreativno in bolj produktivno delo ter bolj kakovostno razpravo in oblikovanje vizij. Brez lastne iniciative slovenske narodnostne skupnosti v Italiji ne bo šlo. Načelo, da je manjšina subjekt, ostaja. Vprašanje pa je, kako se ta subjekt organizira v sozvočju z novimi okoliščinami in kako hitro želi oblikovati novo vizijo svoje vloge na tem prostoru. Ideja o enotnem zastopstvu manjšine, ki naj bo učinkovito in ki naj omogoča ustvarjalno razpravo znotraj slovenske skupnosti v Italiji, je zelo tehtna. Tega vprašanja pa ne more rešiti Slovenija, na dnevni red ga lahko postavijo organizacije Slovencev v Italiji same. Potrebna je resna razprava. S tem nočem reči, da je slovenska narodna skupnost v Italiji razdeljena, a živi v kalupih, ki so nastali v preteklosti. Časi so se spremenili, treba je spremeniti tudi kalupe. Mislite na enotno in skupno krovno organizacijo? Morebiti. Nočem pa vsiljevati modelov. Ti morajo biti rezultat razprave znotraj manjšine same. Čvrsto stojim za načelom o manjšini kot subjektu, kako se bo ta subjekt organiziral pa je njegova stvar. Želim le, da bi se manjšina organizirala čimbolj kompletno in celovito. Menite, da se slovenska manjšina lahko predstavi v DZ-ju? Italija je npr. pred nekaj leti izglasovala zakon in svojim rojakom po svetu omogočila izvolitev 12 senatorjev. Senat in DZ nista v identičnem položaju. DZ je vezan na teritorij RS, ki je suvereno ozemlje. Padec meje ne spreminja ničesar na področju suverenosti držav. To pa nikakor ni prvo vprašanje na dnevnem redu. Prvo vprašanje je lastna organiziranost manjšine. Drugo vprašanje je, kako se ta organiziranost navezuje na slovenske institucije. Prava pot bi lahko bila tesnejša povezava z Državnim svetom. Za DZ si to težje predstavljam. Bi bilo po vašem mnenju primemo uvesti prakso ministrstva za Slovence v zamejstvu in po svetu? Obstajalo je v času Demosa in je kasneje šlo nekoliko v pozabo... Ministrstvo samo na sebi ne zagotavlja napredka. Kot sem že povedal, je najpomembnejša lastna organiziranost. Nadalje je tudi položaj Slovencev po svetu zelo različen od kraja do kraja. Zamejci so zaradi geografske bližine npr. z matico tesno povezani. Slovenci v Avstraliji in Kanadi imajo popolnoma drugačen status. Gospod predsednik, lahko našim bralcem posredujete še zadnjo misel? Sam zaupam v ustvarjalnost ljudi, ki pripadajo slovenski narodni skupnosti v Italiji. Optimizma sem se nalezel pred mnogimi leti, ko sem v Gorici sodeloval z Darkom Bratino. Bratina je na novo ustanovil filmski festival, ki je postal kulturni dogodek za Goriško, v Italiji in Sloveniji. Mislim, da rabimo več iniciativ na najvišji kakovostni ravni. Pokazati moramo ustvarjalnost Slovencev, ki lahko mobilizira ljudi. Ta potencial med Slovenci v Italiji obstaja. Darko Bratina naj nam bo pri tem zgled. Izmislimo si kaj novega, izkoristimo geografsko povezanost, izpeljimo zanimive projekte. Območje Goriške mora biti kulturno zanimivo. Najlepša hvala za intervju! Andrej Čemicin Jurij Paljk 10 17. julija 2008 Tržaška NOVI GLAS Življenjski jubilej "Ta družba naj živi"! ali 80 let Iva Kralja Kdor je letos obiskal kak koncert zborovske revije Primorske poje, je dobil v roke koncertno brošurico in v njej članek dr. Zorka Hareja, posvečen znanemu zborovodji Fantov izpod Grmade Ivu Kralju iz Slivnega. Kot znano, v brošuri ob koncertnih sporedih objavljajo tudi jubilejne zapise in marsikateri bralec se je začudil, ko je prebral, da v tem letu, natančneje 14. julija, Ivo Kralj obhaja svoj rojstni dan, letos že osemdeseti. Tudi čestitke, ki smo jih te dni brali, so marsikoga presenetile, saj Ivo Kralj ne učinkuje kot človek, ki bi imel leta, ki jih brezizhodno potrjujejo njegovi anagrafski podatki, ampak je za marsikoga človek, ki ima veliko več energije, življenjske vedrine in zanimanj kot marsikateri mladenič. Ivo Kralj je znan tudi kot človek, ki ima takoj pripravljen odgovor in ga malokaj lahko tako preseneti, da bi ostal brez besed. Vsi, ki ga poznamo, cenimo njegov smisel za humor in veselo družbo, istočasno, in verjetno prav zaradi optimističnega pogleda na svet, zna tudi marsikaj dobrega narediti za širšo skupnost Tako da ni čudno, da je o sebi skoval trditev, da je v našem prostoru "med kmeti veijetno najbolj znan zborovodja in med zborovodji najbolj znan kmet”. V tej trditvi se skriva bistvo njegovega značaja in delovanja. Kot kmet in kamnar ve, da je treba trdo delati, če hočeš kaj izvleči iz tal in pridelati. Ve pa tudi, da je treba delati pametno, po meri človeka, in tako se zaveda, in pove, da se človek lahko kaj kmalu osmeši, če misli, da bo lahko “klatil zvezde z neba”. Kot vsak pristen kraški kmet ljubi svojo zemljo in domačijo, ljubi svoj narod in vse, kar spada k pojmu slovenstva. Kot je sam večkrat rekel, se je te ljubezni navzel doma, od svojih staršev, v družini, ki je za slovenstvo marsikaj žrtvovala pod fašizmom, med vojno - z deportacijo očeta - in še največ po njej, ko je sam, šele šestnajstleten, partizanil v Sežani in sta v prvih povojnih dneh oznovca Albert Gruden (Blisk) iz Šempolaja in Slivenc Oskar Petelin odpeljala neznano kam njegovo 20-letno sestro Rosando in 234etno sosedo Vido Kralj. Boleča izkušnja je fanta utrdila v vrednotah demokratičnega prepričanja in krščanske drže in zato je vtem družbeno-nazorskem okviru se prepoznaval in tudi aktivno deloval. Velika, tudi podedovana ljubezen Iva Kralja je glasba, zlasti zborovska glasba. Pri farnem zboru v Šempolaju, ki ga od smrti organista Kuka tudi vodi, sodeluje od svojega 15. leta starosti. Bil je harmonikar v krajevnem ansamblu Planika in se pred 49 leti vključil v godbeno društvo Nabrežina, kjer igra še danes. Prav gotovo pa je ime Iva Kralja najbolj neposredno in trdno povezano z imenom zbora Fantje izpod Grmade. Od ustanoviteljev sta pri njem še pevec Leopold Antonič in sam zborovodja, ki je ob 40-letnici delovanja, leta 2006, ko je zbor imel jubilejni koncert na njegovem boijaču poudaril, da se “naša pesem oglaša v krajih, kjer je petje pomenilo in še pomeni prazaprav edino obliko slovenske kulturne prisotnosti" in da “smo bili Fantje izpod Grmade veseli vsake še tako preproste, toda lepo in doživeto zapete pesmi”. To so dejstva! Zato naj jubilantu ob tako lepem življenjskem prazniku tudi steh strani čestitamo in voščimo za naprej, da bi še dolgo bil duša in srce slovenske pesmi na obali Lepe Vide! / Marko Tavčar Kratki Igor Gabrovec sprejel vodstvi Zveze in Združenja CPZ iz Trsta in Gorice V torek, 8. t m., dopoldne je na sedežu Deželnega sveta v Trstu potekalo srečanje med deželnim svetnikom SSk Igorjem Gabrovcem in zastopstvom Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta (prisotna sta bila Marko Tavčar in Berta Vremec) ter goriškega Združenja cerkvenih pevskih zborov (prisotna sta bila Lojzka Bratuž in Albert Devetak). Ustanovi sta svetnika Gabrovca zaprosili za srečanje zaradi vložene prošnje, da bi bili obe organizaciji ponovno vključeni v seznam primarnih ustanov, ki jim Dežela priznava poseben status. Obe ustanovi sta bili dolgo let že obravnavni kot primarni organizaciji, nato je seznam doživel korenito krčenje, ki je med ostalimi izključilo tudi krovni organizaciji tržaških in goriških cerkvenih zborov. Sestanka na Deželi sta se udeležila tudi deželni predsednik SSO Drago Štoka in goriški predsednik SSO Janez Povše. Na srečanju je bila izpostavljena dragocena vloga, ki jo na deželnem nivoju odigravata obe zborovski zvezi. Slednji skrbita tako za liturgično petje v cerkvah vzdolž meje kot tudi za otroške in mladinske zbore, za tečaje in seminarje z zbiranjem in objavo notnega gradiva ter za številne kulturne prireditve. Pri tem gre tudi upoštevati, da sta ponekod slovensko bogoslužje in cerkveno pelje edini obliki druženja v slovensko govorečem okolju. Deželni svetnik Gabrovec je pohvalil delovanje obeh zborovskih združenj. Glede prošnje o ponovni vključitvi v seznam primarnih ustanov bo po vsej veijetnosti razpravljala posvetovalna komisija, ki bo takoj po poletnem premoru ustanovljena na osnovi deželnega zaščitnega zakona 26/2007. Upravni svet SSG je odobril repertoar za sezono 2008/2009 V petek, 4. julija, seje Upravni svet Slovenskega stalnega gledališča sestal in odobril repertoar za sezono 2008/09, ki ga je sestavil in predlagal umetniški vodja SSG Marko Sosič. Sprejete so bile tudi glavne organizacijske in finančne smernice za naslednjo sezono. Slednja se bo pričela z manjšim časovnim zamikom. V začetku oktobra se bosta umetniški in tehnični ansambel lotila dela s polno paro. Oktobra bo lanska produkcija SSG, Mesto tako blizu, gostovala v Ljubljani, medtem ko bo komedija Samomorilec, ki je uvrščena v tekmovalni program festivala Borštnikovo srečanje, gostovala v Mariboru. V istem času bo SSG odpiralo sezono z musicalom Kabaret, uspešnico Mestnega gledališča ljubljanskega, s katero je ljubljanski teater prejel prestižne nagrade. Produkcija SSG Hči zraka, kije uvrščena v redni abonma Slovenskega stalnega gledališča in bo na sporedu novembra, bo v poletnem času premierno uprizorjena v sklopu festivalov Teatri a Teatra, Mittelfest in Primorski poletni festival. Upravni svet je isti dan odločal o vodilnem kadru SSG in potrdil zaupanje ravnatelju Tomažu Banu, kateremu mandat, ki traja tri leta, zapade 31. avgusta. Vodstvo SSG bo na septembrski tiskovni konferenci predstavilo repertoar in abonmajsko ponudbo, takrat bo stekla tudi abonmajska kampanja. V očarljivem okolju Škocjanskih jam Deseti Festival kitare Kras predvsem novonastalega komornega orkestra Festivala kitare Kras, ki je imel svoj krstni nastop pod vodstvom Giorgia Tortore. V naslednjih dneh so se kot vsako Kitaristi z vsega sveta so od 30. junija do 6. julija ustvarjali sredi očarljivih naravnih lepot in idealnega, mirnega okolja parka Škocjanskih jam. Festival kitare Lipica je ob desetletnici obstoja izbral nov sedež in se je preimenoval v "mednarodni festival kitare Kras". Župna cerkev sv. Kancijana in krajevno društvo sta s sodelovanjem Turističnega društva Škocjan postala okvir teh srečanj, ki so namenjena izmenjavi in izpopolnjevanju. Ob vsakodnevnih koncertih priznanih mojstrov in mladih talentov se je jubilejna izvedba pričela z izrednim dogodkom, velikim koncertom v Kosovelovem domu v Sežani, ki ga je posnela televizijska ekipa RTV-Koper. Otvoritveni večer je širil pogled na svet kitare z raznimi kombinacijami šestih strun z drugimi glasbili in v različnih glasbenih kontekstih. Najprej je kitara podčrtala folklorne elemente cik- la devetih starih španskih pesmi skladatelja in dramatika Federica Garcie Lorce v priredbi Tržačana Marca Sofianopula. Sredozemske barve tega znanega cikla so z vso toplino in prisrčnostjo pričarali sopranistka Tamara Stanese in člani mešanega zbora Obal'ca, ki ga vodi Aleksandra Pertot. Kitarski duo, ki ga sestavljata italijanska glasbenika Mat-teo Mela in Lorenzo Micheli, je nadaljeval s čustvenimi izvedbami duov iz opusov Astorja Pi-azzolle in Joaquina Rodriga. Španija in Južna Amerika sta predstavljali programsko vezno nit koncerta, ki je v drugem delu obsegal skladbe Ville-Lobosa, Ponceja in ponovno Piaz-zolle v izvedbah treh solistov (umetniški vodja festivala, kitarist Marko Feri, pevka Martina Feri in harmonikar Sebastiano Zorza) in Anglija, Srbija). Udeleženci visokih tečajev so nastopili na zaključnem koncertu v soboto, otroci novega in zelo uspešnega tečaja za začetnike "Easy guitai1 pa so sklenili celotedensko dogajanje z nastopom v nedeljo, 6. julija, popoldne. Delavnica, ki jo je vodil prof. Dario Viviani s sodelovanjem skupine animatorjev, je potekala v Ljudskem domu v Tre- t Foto IG leto zvrstili delavnice in večerni koncerti, ki so jih oblikovali glasbeniki in pedagogi iz ZDA, Brazilije, Romunije, Cila, Črne gore, Srbije in Poljske. Poleg že uveljavljenih mojstrov, med katerimi so nekateri postali redni gostje, je festival ovrednotil zanimive predstavnike mlajših generacij, kot sta na primer zmagovalca Morskega Festivala v Murski Soboti in nagrade Mercatali v Gorici. Na master class se je prijavilo trinajst tečajnikov, ki so prav tako prihajali iz različnih krajev (Italija, Slovenija, Foto IG bčah in je bila namenjena vzporednemu študiju kitare in angleščine. Pobuda je vzbudila veliko zanimanja, saj se je vpisalo preko trideset udeležencev, ki s° na kitarskih, pevskih, gledaliških in likovnih vajah pripravili predstavo na temo pravljic in legend Škocjanskih jam s pesmicami, 1° jih je uglasbila mentorica Lara Puntar. Ob desetletnici je Festival izdal tudi svojo drugo notno zbirko 2 novimi skladbami Petra Šavlija Blaženke Arnič, Corrada Rojacaifl Marca de Biasija. Dve skladbi sta j doživeli tudi krstno izvedbo v sklopu letošnjega koncertnega programa. ^ Poziv svetnika SSk Igorja Gabrovca "Dežela naj začrta zaščitena območja" Deželni svet FJK bo v prihodnjih dneh sprejel nov zakon, s katerim bo deželni zakonski red uskladil z raznimi evropskimi smernicami. V tem smislu bo ponovno tekla razprava o zaščitenih območjih v sklopu mreže Natura 2000, ki jih poznamo z italijanskima kraticama ZPS in SIC. Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec je zato na deželno upravo naslovil nujno vprašanje s takojšnjim odgovorom v avli (v sklopu t. i. question time), v katerem predsednika Tonda sprašuje, kako bo uprava odreagirala na razsodbo Deželnega upravnega sodišča. Slednje je, kot znano, tik pred volit- vami razveljavilo prvotni obseg zaščitenih con na tržaškem in go-riškem Krasu. "Uspešen rekurz na DUS so svojčas predstavili jusarski in srenjski odbori skupaj s kmečkimi organizacijami, z Združenjem zasebnih lastnikov in nekaterimi posamezniki, saj so jih nove omejitve na zasebni lastnini hudo oškodovale", je poudaril deželni svetnik Gabrovec, ki je pri tem spomnil, da je zaščiteno območje na Tržaškem zaobjelo kar 70% vsega teritorija in so bila tako dejansko izvzeta le osrednja urbana območja. Ukrep je hudo ohromil vsak razvojni načrt domačih kmečkih podjetnikov. "DUS je začrtani obseg zaščite1'1'' območja na Tržaškem in Gori$ke® razveljavilo in Deželo obvezalo- ® ponovi ves postopek ob SP°^ vanju ključnega načela soudele®* teritorija, se pravi krajevnih javni® uprav, lastnikov in stanovskih °r' ganizacij", je še dejal deželni svet nik Igor Gabrovec. Nov dežela* zakon obenem odpira možnos sprememb obsega zaščitenega močja, zato deželni svetnik ^ sprašuje Tondovo upravo, kako ijj predvsem kdaj namerava sprO" postopek določitve zaščitenih coft seveda ob spoštovanju navedek razsodbe DUS. In memoriam Za vedno je odšla Pepca Zahar - legenda Boršta Odšla je tiho, nemo brez besed in brez smehljaja, brez solz in vzdiha. Tako zvečer ugasne zarja tiha. Tako v jeseni usahnejo besede. Nekaj lepega odšlo je z njo, kot bi na travniku več rož ne bilo. V teh poletnih dneh (25.6.2008), ko se je narava odela v razkošje cvetov, je v naša srca zarezala žalostna vest, da je življenje Pepce Zahar sklenilo svoj krog in potegnilo zadnjo zaveso čez oči. Pepci je zibel stekla 11. aprila leta 1913 v tistih časih, ko življenje ni bilo ravno z rožicami postlano. Njena mlada leta so bila, kljub njeni šibkosti in bolehnosti, prežeta s trdim delom in včasih se je morala, zaradi potreb doma, odpovedati za življenje koristnim rečem. Bila je ena izmed najbolj pridnih učenk. Zaradi revščine, ki je takrat prevladovala, se ji ni mogla izpolniti velika želja oditi med častne sestre in kljub njeni izredni nadarjenosti ni mogla naprej v šolo, kar jo je bolelo vse življenje. Te svoje neizpoljnjene sanje je nekako os- mislila s tem, da je skoraj vsa leta vdano služila cerkvi in Bogu. V Borštu je kot "mežnarica" 68 let skrbela za cerkev, za kar je prejela priznanje škofa Bellomija, takratni župnik Miklavec ji je spesnil pesem o zvonjenju. Tudi vaščani Boršta so ji poklonili krožnik z vrisano borštansko cerkvijo. Vsa ta priznanja krasijo njen dom. Bila je tudi kuharica pri gospodu Malalanu, pri katerem se je naučila vzgajati trto, delati vino in tudi ravnati s čebelicami. Njene roke so bile roke dara in darov. Darovi cerkvi so izkazovali njeno gorečo pripadnost Bogu. Elektronska ura v borštanski cerkvi, obnova cerkvene zastave, ki so jo obnovile sestre v Radovljici, obnova spomenika župnikom na borštanskem pokopališču, vse to in še veliko drugih stvari je bilo Pepčino darilo. Da ne govorimo, kako je finančno podpirala g. Miklavca ob njegovi bolezni. Bila je tako skromna, da ni nikoli obelodanjala teh dejanj, ki jih je bila sposobna le ona. Jeseni leta 1943, ob razpadu Italije, je pod ravnateljstvom g. Malalana v slovenski šoli v Borštu poučevala slovenščino in pravopis, računstvo, lepopisje in glasbeno vzgojo v 1. in 2. razredu. Učencem je vcepljala tudi narodno zavest. Januarja leta 1945 je bila šola zaradi vojnih razmer ukinjena in končalo se je Pepčino poslanstvo učiteljice. Veliko je pomagala vaščanom Boršta in bližnje okolice. Nikomur ni znala odreči in ob tem večnem dajanju sebe je velikokrat pozabljala nase. Spominjala je na lik matere Tereze, ki je izgorevala za m živeti po evangeliju, kar ne usp^j va vsakemu verniku. Kljub viso starosti je hranila v spominu maj, sikaj in velikokrat so ljudje n^ pri njej odgovor na pozabljene d godke, kajti bila je živ leksikon-A nastopil je čas, ko sama n mogla več skrbeti zase. Bolezen I je v zadnjem času priklenila posteljo. Njeno srce, utrujeno življenja, je počasi ugašalo in ug nilo za vedno. Dne 25.6.2008^ tiho odšla in z njo je odšel tu košček zgodovine Boršta. Ta* lahka smrt je bila darilo Boga^ njeno ljubezen do vsega, kar je lo sveto. v Zvonovi v cerkvi sv. Antona Borštu so ji tako veličastno zvo° v slovo kot malokomu. Pepc3 SL to zaslužila, kajti Borštu je P115 čudovit pečat. V imenu Pepce se zahvalju)^ vodji duhovske zveze župn‘ Žarku Škrlju, patru Rafku Rop ^ druge. Pomoč sočloveku jo je notranje bogatila in ji dajala moč, da je vse to zmogla. Živela je skromno. Z lastnimi žulji in s potom si je zgradila topel domek, na katerega je bila zelo ponosna in v njem srečna. Njena drža je bila vedno pokončna, neomajna naj si bo v hotenju, veri ali narodni zavesti. Znala je in župniku Maksu Suardu veličastno opravljeno pogre slovesnost in izraženo zahva*, njena dobra dela. Hvala ^v, sestram za lepo okrašeno ce ^ gospodu Pavletiču za skr v. slovesno zvonjenje. HvalaJ^. orniku g. Emilu Petarosu za P^jj vilne besede in ne nazadnje ^ pevcem zbora upokojene ^ cerkvenim pevcem. Hvala ^ nom Boršta in prijateljem, $ jo tako številni njeni zadnji poti. posprei Andreja Kmetijske organizacije / Po zmagi na deželnem upravnem sodišču Kdo upravlja deželo: politika ali birokracija? I N: egativno razmišljati ni priporočljivo, vendar se včasih tako početje obrestuje'. Tako se glasi eden od znamenitih rekov, ki jih je na svoji dolgi politični poti skoval Giulio Andreotti, in "ki se ga lahko danes z lahkim srcem poslužujemo zato, da opredelimo naša stališča 'n odnos v zvezi s politiko sedanje deželne ylade glede vprašanja ^ščitenih območij SIC in ZPS". Tako je dejal odv. Peter Moč-n*k na tiskovni konferenci, ki so jo slovenske in italijanske kmetijske stanovske organizacije (med slovenskimi gre najprej °meniti Kmečko zve-Zo> Zvezo neposrednih obdelovalcev, Združenje zasebnih kraških lastnikov) na to temo Priredile v petek, 11. julija, v tržaški trgovinski zbornici. Predsednik KZ Franc Fabec se je uvodoma zahvalil gostiteljem, kajti trgovinska zbornica je vedno stala ob strani tržaškemu kmetijstvu in Kmečki zvezi pomagala lzPeljati študiji o negativnem učinku evropskih predpisov, ki omejujejo delovanje kmetijstva, redsednik zbornice Antonio uoletti je prisotnim zagotovil na-5%) podporo, saj je razvoj trža-jsf)^Mročja, vključno s kmeti-. 0rtl, prvenstvena naloga us-„ 0Ve, kateri predseduje. Sedo je nato prevzel odv. Peter Močnik, ki je neposredno sledil prizivu kmetijskih stanovskih organizacij na predsednika republike proti deželi FJK za preklic sklepov deželnega odbora, s katerima je deželna uprava razširila območje posebne zaščite na tržaškem in goriškem Krasu za dodatnih 2.500 hektarjev in nato potrdila jem ravnanju ni predhodno posvetovala s prebivalci in kmetovalci ter predstavniki krajevnih javnih uprav, "pri čemer je kršila zakon 241 iz leta 1990 glede prozornosti delovanja javnih uprav", je dejal Močnik, ki je med drugim želel, da bi se v debato v zvezi s tovrstno problematiko v kratkem obseg omenjenih območij za skupnih 12.189 hektarov. "Razsodba deželnega upravnega sodišča je bila za naše kmetijske organizacije ugodna", je dejal Močnik in utemeljitve sodišča razčlenil na tri glavne točke. Prvič: sodišče je razsodilo, da so območja SIC in ZPS omejevalnega značaja in zato poslabšajo položaj teritorija in ovirajo njegov razvoj; drugič: sklepi, ki jih je deželna vlada sprejela glede zaščitenih območij, tvorijo enoto in spričo dejstva, da je deželno upravno sodišče izpodbilo zadnji sklep, so posledično vsi ostali sklepi neveljavni; tretjič: deželna vlada se pri svo- Foto IG vključili tudi jusarski odbori, ki so v zadnjih časih iz te izostali. Odvetnik je izpostavil tudi dejstvo, da na račun razsodbe deželnega upravnega sodišča v zadnjih časih volilne kampanje in tudi po volitvah ni bilo odziva. Zdrava pamet bi morala novim deželnim upraviteljem narekovati zato sestavo omizja, na katerem bi morali tudi ob prisotnosti vladnega podtajnika na okoljevarstvenem ministrstvu na novo in smotrno začrtati področja, podvržena omejitvam SIC in ZPS. Zgodilo pa se je, da je novi deželni vladi nemudoma uspelo izglasovati zakon, ki potrjuje veljavo evropskih direktiv, hkrati pa bo v kratkem vložila priziv na državni svet zoper razsodbo Deželnega upravnega sodišča. "Priča smo zato zmagi birokracije nad demokracijo in nelojalnemu ravnanju politike", se je pritožil odv. Močnik, ki se je med drugim tudi vprašal, "ali je tako početje sploh ustavno"? Mnenja predstavnikov kmetijskih stanovskih organizacij (dodati gre, da je bil na tiskovnem srečanju prisoten tudi deželni svetnik SSk Igor Gabrovec) so nato pokazala jasno nejevoljo in prepričanje, da bo na deželni ravni kmetijski sektor tržaške pokrajine še naprej pod udarom. Predsednik Zveze neposrednih obdelovalcev Dimitrij Žbogar se je zaskrbljeno vprašal, "kdo ima torej zadnjo besedo na deželi: politiki ali birokrati"? Tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec pa je dejal, da novi deželni odbornik za kmetijstvo - kot je izšlo na nedavnem sestanku, ki ga je KZ imela z njim - sploh ni bil seznanjen s tem vprašanjem: "Sklenili smo zato navezati neposreden stik s pristojnimi uradi v Bruslju", tudi zato, ker je naše področje vezano na spoštovanje mednarodnih sporazumov in državnega ter deželnega zakona, ki zagotavljajo obstoj in razvoj naše manjšinske specifike. Predsednik Konfederacije Kmetov Italije Ennio Benedetti je poudaril, kako se v takih primerih krivda zvrača vedno na druge osebke (v tem primeru dežela pripisuje ta problem Bruslju, ne da bi pri tem upoštevala svojo zakonodajno razsežnost, s katero bi lahko ublažila posledice evropskih normativov). Drago Štoka je zagotovil podporo SSO, saj je naše področje podvrženo posebnim zaščitnim normam. IgorGregori Obvestila Duhovne vaje za žene in dekleta bodo od 18. do 20. avgusta v Domu Blagrov (Le Beatitudini). Vodil jih bo pater Silvin Krajnc z Brezij. Prijave pri g. Normi Jež (tel. št. 040 299409, predklicna za Slovenijo 0039). Toplo vabljene! Narodna in študijska knjižnica bo odprta s poletnim urnikom do petka, 29. avgusta, od 8. do 16. ure. Zaradi poletnega dopusta bo zaprta od ponedeljka, 28. julija, do četrtka, 14. avgusta. Za cerkveni pevski zbor pri Sv. Ivanu v Trstu ob obletnici smrti moža Dušana Žerjala daruje žena Erminia 25,00 evrov. Našemu požrtvovalnemu, vedno mladostno razpoloženemu in neutrudnemu organistu in pevovodji IVU KRALJU ob praznovanju 80-letnice iz srca čestita in želi še veliko srečnih, zdravih in veselih let ŠEMPOLAJSKI FARNI ZBOR Naš zborovodja in predsednik IVO KRALJ je 14. julija obhajal svoj 80. rojstni dan. Ob lepem življenjskem jubileju mu voščimo trdnega zdravja in potrpljenja, da bi skupno tudi v prihodnje še veliko peli in se prijateljsko družili. MoPZ FANTJE IZPOD GRMADE Zborovodji in organistu, dragocenemu sodelavcu in prijatelju mnogih skupnih pobud IVU KRALJU ob njegovem okroglem, osemdesetem življenjskem jubileju, čestitamo in voščimo vse dobro! ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV Misijonsko popoldne v Rojanu Zanimiv video in sproščen glasbeni nastop Načrtovano prijetno misijonsko popoldne se je v nedeljo, 29. junija 2008, 1 moralo delno spremeniti zara-zdravstvenih problemov s. Ma-fd se ni mogla udeležiti Ječanja. Panika? Ne, kot se resne-društvu spodobi, smo v hipu , °čili, da izpeljemo program do Ca ?Ca ^redse nato pa se bomo vsi preselili v dvorano, kjer bomo prisluhnili ansamblu Mladi kraški muzikanti. Tako nam je Marino Ažman predvajal zanimiv video o indijskih prebivalcih, med katerimi deluje sestra Marija že 37 let. Spoznali smo življenje ljudi iz plemena Dungi Garasia, ki prebivajo v hriboviti deželi Sabarkante, kjer primanjkuje vode in so življenjski pogoji resnično težki. To so staroselci, prvotni prebivalci Indije, pri katerih je vsak obred priložnost, da se ljudje med sabo srečajo. Tr- pljenje ali veselje ni stvar posameznika, temveč celotne skupnosti. Hindujska večina pa to pleme ponižuje in zapostavlja. Posebno ponižujoč je odnos do ženske, ki je ovrednotena le po delu in barvi kože. Svetlejša je, več je vredna. Tudi če dekle dokonča šolo, ne dobi službe. Leta 2002 je bila končno ustanovljena Organizacija za napredek žena, za katero je sredi sedemdesetih let postavila temelje prav naša slovenska misijonarka Marija Sreš s sosestrami. Prvi cilj tega ženskega gibanja je odgovoriti na težave, s katerimi se ženska srečuje vsak dan. Sestra Marija Sreš poudarja, da je treba žensko spoštovati kot osebo, ki ima svoje dostojanstvo. Preko organizacije ji je treba po- magati, da ne bo tako podrejena in da bo dosegla ekonomsko neodvisnost. Po filmu smo se vsi preselili v lepo in hladno dvorano Marijinega doma, kjer je na odru že stal mladi ansambel, ki ga sestavljajo Matija, Rok, Ennio, Cristian in Kristina. Simpatična skupina nam je zaigrala več skladb slovenske na-rodno-zabavne glasbe. Še in še bi jih poslušali, saj so nas mladi glasbeniki spravili v dobro voljo in prijetno počutje. Predsednica se je v imenu Društva in Misijonskega krožka zahvalila ansamblu Mladi kraški muzikanti in jim zaželela še veliko uspehov ter da bi vztrajali in nadaljevali po poti, ki so si jo začrtali. Po lepi stari navadi je sledila družabnost z zakusko. Kljub vsemu se je program dobro iztekel. V veselje organizatorjev so obiskovalci prijetnega popoldneva, za katerega imata predvsem zaslugo Marija in Franko Saksida, odšli iz Marijinega doma zadovoljni in dobro razpoloženi. sko vprašanje je zadevalo tudi Srbijo, kjer je Evropa na nedavnih volitvah stala ob strani demokratičnim silam. EU je torej z začasnim sporazumom ter s sporazumom o stabilizaciji in pridruževanju Srbije dosegla, da je Balkan bližji Evropi kot še nikdar doslej. Slovenski zunanji minister je odnose z Italijo (in predvsem z nekdanjim zunanjim ministrom D’ Alemo in sedanjim šefom Far-nesine Frattinijem) ocenil za dobre, ravno tako je bil pozitiven obisk, ki ga je novi predsednik FJK Renzo Tondo imel pred nedavnim v Ljubljani. Minister Rupel pričakuje sedaj podpis odloka o vidni dvojezičnosti in izvajanje deželnega zakona FJK za zaščito slovenske manjšine. Dokaj hladen pa je bil slovenski politik v zvezi z Evroregijo, predvsem zato, ker je pri tej soudeležen "deželni glavar neke druge države, ki nima razvitega posluha do slovenščine", je dejal Rupel in dodal, da je Slovenija ravno v času zapletenega snovanja regij: najboljša rešitev bi zato bila vključitev celotne Slovenije v ta načrt, ne pa njenih posameznih delov. Posebno poglavje je bilo na srečanju posvečeno vprašanju odnosa s Hrvaško, s katero je odprtih še nekaj vprašanj, čeprav je položaj na gospodarsko-turističnem področju izredno dober. Kočljiv problem meje mora Slovenija v čim krajšem času razrešiti, ker marsikatera stranka kuje kapital iz tega, da odnosi med državama niso dobri. Slovenija in Hrvaška sta pred časom prišli do t. i. sporazuma Drnovšek - Račan, ki pa ga Zagreb naposled ni sprejel, kar je bilo za Slovenijo velik udarec. Trenutno potekajo pogajanja, saj sta na delu dve skupini izvedencev. Minister zato upa, da bo do dokončnega sporazuma vendarle prišlo, vprašanje pa naj se reši pred vstopom Hrvaške v EU. Slovenski politik je precej zaskrbljen zaradi zastoja, ki ga EU doživlja po poraznem rezultatu referenduma na Irskem glede Lizbonske pogodbe. Evropa je namreč "nekje v vicah", saj pri pogodbi iz Nice ni mogoče ostati, Lizbonska pogodba pa je 'zablokirana'. Upati je, da bo Lizbonska pogodba v reprizi doživela uspeh, z Irci in ostalimi evroskeptiki pa bo treba napeti najbolj prefinjene diplomatske veščine, da bo zadeva stekla. Na vprašanje predsednika SSO Draga Štoke (uvodoma je spregovoril tudi predsednik SKGZ Rudi Pavšič) glede odnosa EU do manjšin je Rupel resnici na ljubo priznal, da se Bruselj s tem problemom redkokdaj ukvarja, dojeti pa je vendar treba, da so se stvari po vstopu RS v schengenski prostor krepko spremenile in se je položaj za manjšino znatno izboljšal. Sklepna tema srečanja pa je bilo vprašanje o t. i. izbrisanih, za rešitev katerega je treba sprejeti ustavni zakon: v državnem zboru je treba doseči dvotretjinsko večino, tu pa se med strankami krešejo mnenja. IG Ob sklenitvi predsedovanja RS EU Srečanje z ministrom duplom Na pobudo Slovensko kul-turno-gospodarske zveze Vaj 'n Slovenskega izobraženo e^a konzorcija je v Narodnem n0jrU srečanje s slovenskim ,aniini ministrom Dimitrijem likj 0m- Srečanje je potekalo v ob-Uted °v °VOra med odgovornim bušk 0,11 Er* morskega dnevnika je na°m Udovičem in gostom, ki ra^p ??^fagr Udovičevih iztočnic jše Dr u,* 'n raz Ob pristanku letala na pariškem letališču Beauvais je bila razlika z našimi kraji občutna: v času letenja nad oblaki, ki ločujejo Treviso od francoske prestolnice, se je izgubilo dobrih deset stopinj Celzija. Ob izkrcanju iz letala je po prijaznem "bye-bye", ki so ga vsem gostom namenjale v modro uniformo opravljene stevardese Ryanaira, potnike sprejela prijetna osvežitev: z italijanskih 30 stopinj so namreč izstopili v francoski večer, ki je na termometrih beležil slabih 20. Pa še ena zanimivost: kljub pozni uri, ki je že krepko presegala 22.30, se sonce še ni odločilo potopiti se pod obzorje. Prvi pariški sliki je treba dodati še eno razglednico, ki jo je v kronološkem vrstnem redu treba umestiti takoj za Parizom. Mesto Tours v dolini reke Loare, ki je od samega Pariza oddaljeno dobri dve uri in pol proti zahodu. Tours ima zanimivo zgodovino, ki sega tja v tretje oz. četrto stoletje po Kristusu. Mesto je poznano predvsem po tem, da je bilo svojevrstna "kasnejša domovina" sv. Martina. Tam je namreč sv. Martin škofo- val, potem ko je do današnje Francije opravil daljšo življenjsko pot, ki se je začela v rodnem Szom-batheiyju (današnja Madžarska). Mesto je bilo pomembna postojanka pri ustvarjanju države Frankov v 8. in 9. stoletju. Leta 732 so Franki premagali Saracene. Tours se je oblikoval v okraju Tou-raines. Tours, mesto tisočerih obrazov Bogato zgodovino mesta lahko še danes zasledimo po ulicah Toursa. Zanimiv je pogled na baziliko sv. Martina, pod katero sta kripta in grob svetnika. Bazilika je očitno novejša. "To je logično", lahko zasledimo iz pripovedovanja domačinov in vseh, ki poznajo mesto, "imeli smo tudi staro baziliko na tem mestu, a je danes ni več. Vidimo lahko pravzaprav samo še nekatere njene stebre, ki so za samo cerkvijo na drugi strani ceste. Zgodba je zelo zanimiva. V času francoske revolucije so namreč staro baziliko podrli in na njenem mestu speljali mestne ulice. Pokonci so ostali samo še nekateri stebri. Ko so se kako stoletje kasneje odločili ponovno zgraditi baziliko, je niso mogli postaviti na istem mestu iz urbanističnih razlogov (mesto se je medtem namreč razvilo). Baziliko so zato zgradili na nasprotni strani ceste in jo postavili tako, da so ohranili lokacijo stare kripte, ki je tudi edina skupna točka s prejšnjo baziliko". Tours se ponaša z lepim, srednjeveškim mestnim jedrom s stavbami in objekti, ki so bili delno izte-sani iz lesa. Osrednji trg in staro mestno jedro ponujata predvsem v poletnih mesecih pestro poulično življenje s številnimi restavracijami in bari na odprtem. Najdejo se poulični komedijanti, pa tudi za mlade je poskrbljeno s številnimi disko-lokali, ki vrtijo tematsko glasbo: ponekod poslušaš (vseprisotni) house, obstajajo pa tudi kraji, kjer se vrti izključno rock glasba (seveda, pretežno francoski rock). Kulturna pot sv. Martina V ta kontekst se je po pristanku na pariškem letališču v prvem julijskem koncu tedna pripeljala pisana slovenska delegacija. Tours je namreč sklepna postaja Kulturne poti sv. Martina. Gre za pobudo, ki povezuje že omenjeni Szhom-bately, rojstni kraj svetega Martina, s krajem njegove smrti. Pot pelje seveda tudi skozi Slovenijo in Italijo. Simbolično sta pot prva prehodila in prekolesarila dva mladeniča, Francoz in Madžar, ki sta štartala 26. aprila, na cilj pa prišla prav 4. julija. Slovenska delegacija je sodelovala pri svečanih slovesnostih. Pri ustanavljanju in odpiranju poti je sodelovalo namreč tudi slovensko društvo Poslanstvo sv. Martina iz Ljubljane. Ob tej priložnosti je avški ska-ladatelj Štefan Mauri sestavil tudi mašo na čast sv. Martinu za zbor, orgle in violino, ki je bila krstno izvedena prav v tourski katedrali. Mašo je naštudiral MePZ Hrast iz Doberdoba pod vodstvom dirigenta Hi-larija Lavrenčiča, ki je za posebno francosko gostovanje pripravil tudi samostojni celovečerni koncert. Pri projektu so sodelovali še priznani slovenski glasbeniki, pevec in solist Zdravko Perger, violinist Marko Kodelja in organist Gregor Klančič. Osrednja slovesnost ob odprtju Kulturne poti sv. Martina, ki je sovpadala tudi s predajo poslov predsedovanja EU med Slovenijo in Francijo, je potekala prav v znameniti tourski katedrali, izvrstnim primerom gotike s številnimi oboki in ogromnimi vitraji v petek, 4. julija. Šlo je za glasbeni večer, na katerem sta glavno besedo imela dober-dobski pevski zbor in solist Zdravko Perger. Najprej so doberdobski pevci pod vodstvom dirigenta Hila-rija Lavrenčiča krstno izvedli Maurijevo mašo ob spremljavi violine in orgel. Na gostovanju je bil prisoten tudi sam skladatelj, ki je tako lahko v živo poslušal svoje zadnje delo. Sledil je solistični del koncerta, na katerem je lirični pevec Zdravko Perger !!!!!!! Sklepni del večera so ponovno oblikovali pevci MePZ Hrast. Francoski publiki so predstavili spored polifonskih, nabožnih in ljudskih pesmi. Izvedli so program, ki je zajemal iz različnih zgodovinskih obdobij in glasbenih smeri, ob sklepu pa so Po dolini reke Loare MePZ Hrast uspešno na Kulturni poti sv. Martina "potem ko je Henrik II. umrl, je njegova žena Caterina de Medici lastnico gradu in moževo ljubico odslovila in se sama naselila v gradu". Grad se lahko ponaša tudi z bogato zbirko slik, ki vključuje Tintoretta, Veroneseja in Van Dycka. Chenoncenau je najbolj poznan grad v dolini reke Loare. Imenovali so ga ženski grad prav zaradi tega, ker so bile njene prve lastnice ženske. Caterina de Medici je na njem pustila renesančni pečat svoje družine. Ta pečat je skupna točka, ki povezuje grad Chenoncenau z drugo graščino, ki se dviga v samem osrčju Pariza poslušalcem predstavili še krajši izsek iz slovenske avtorske in ljudske zborovske zakladnice. Glasbenemu večeru je prisostvovalo kakih 600 ljudi, ki so napolnili srednjo cerkveno ladjo. Vse nastopajoče so nagradili z bučnim in dolgim aplavzom. MePZ Hrast je svoj koncert ponovil tudi v soboto, 5. julija, v cerkvi v južnem delu Toursa. Tudi tokrat je bil odziv publike zelo dober. Petju Dober-dobcev je prisluhnilo približno 150 ljudi. Znamenitosti in zanimivosti Ob petju in kulturi je bilo nekaj časa namenjenega tudi ogledu kraja. Pevci MePZ Hrast, solisti in člani KD Poslanstvo sv. Martina so si ogledali znamenitosti mesta in spoznavali kraje, v katerih je preživel sv. Martin zadnja leta. Svetnik jeumrlvCandesu8. novembra 397, pokopan pa je bil tri dni kasneje. V teh treh dnevih se je takrat zgodila legendarna Martinova pomlad. Dolina Loare ponuja lep okoliš z odmevi francoske monarhične preteklosti. Tak primer je grad Chenonceau, ki ima prav tako zelo zanimivo zgodovino. "Grad je dal zgraditi kralj Henrik II. in ga podaril svoji ljubici, "kurtizani" Dianee de Poitie-res", lahko beremo v turističnih vodičih, in ki so si jo pevci MePZ Hrast in ostali soudeleženci potovanja ogledali ob vrnitvi proti letališču. Renesančna umetnost, ki so ji bili družina Medici pomembni meceni, se je namreč močno vtisnila tudi v arhitekturo Louvra. Pariz je bil za slovensko odpravo v Franciji zadnja etapa. Po obvezni skupinski sliki pod Eifflovim stolpo® in po ogledu gotskega bisera, katedrale Notre Dame, se je vsem že mudilo spet na letališče. Ryanair namreč ni Alitalia... težnost in urniki so pri njih zelo realni! Andrej Čefliic NOVI GLAS Hrvaška bo morala spor glede meje s Slovenijo rešiti pred njenim sprejemom v EU Javna občila v lasti velekapitala napadajo državne organe Foto IG Kratke Zamejski literati v Ljubljani Društvo slovenskih pisateljev je v Jazz clubu Gajo na vrtu svojega sedeža na Tomšičevi ulici 12 v Ljubljani gostilo kar štiri primorske avtorje. Nastopili so na literarnem branju z naslovom Literatura točno opoldne. Gostovali so Metka Cotič, Ivan Bizjak (zaradi odsotnosti avtorja so predvajali le njegove zvočne posnetke), Aleksij Pregare in Jurij Paljk, ob njih pa še dva člana t i. mladinske sekcije DSP, mlada (zaenkrat tudi po literarnem dometu) Harlequin Chinasky in Robert Kulovec Muller. V toplejših mesecih Društvo slovenskih pisateljev namreč vsakih štirinajst dni ob sobotah prireja literarne nastope svojih članov, program pa kot predstavnica DSP izbira in povezuje Cvetka Bevc, pesnica, prozaistka in glasbenica. Kljubtemu daje opoldanska ura za literarne nastope nekoliko nenavadna, pa v prijetni senci ni bilo prazne mize, saj vendar gre za štiri uveljavljene avtorje z bogatim opusom. Bizjak se je predstavil s svojo otroško literaturo, Cotičeva z izborom filozofskih in razpoloženjskih refleksij, Pregare je tokrat zbral nekaj svojih družbenokritičnih tekstov, Paljk pa je prinesel nekaj svoje značilne in močne lirike, a tudi kritičnih utrinkov iz zamejskega vsakdana. Prav to, da so se na DSP v Literaturi točno opoldne spomnili na zamejsko literarno ustvarjanje, velja posebej pohvaliti, nemara pa tudi reči, da bi ga Ljubljana lahko predstavljala samostojno, kdaj drugič še v večjem deležu. / PK Učenci so prejeli spričevala z novo podobo V Sloveniji se je v torek, 24. junija, končalo šolsko leto v osnovnih in srednjih šolah. Učenci in dijaki so na priložnostnih slovesnostih prejeli spričevala z novo podobo. Na teh dokumentih, natisnjenih na modri ali zeleni podlagi, je mogoče prebrati Prešernovo Zdravljico, zelo poudarjen pa je tudi državni grb Slovenije. Minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver je ob tem dejal, da so se prvič v zgodovini slovenske šole oblikovno poenotile vse šolske listine za vse tipe in stopnje šol. Tem spremembam naj bi sledila tudi nova kultura ocenjevanja. V šolah naj bi namreč bolj kot doslej iskali znanje in upoštevali prispevek učencev oz. dijakov. Minister je ob koncu šolskega leta tudi opozoril, da v šolah še vedno namenjajo premalo pozornosti državljanski in domovinski vzgoji. S pomočjo sredstev iz evropskega socialnega sklada je Ministrstvo za šolstvo in šport slovenskim osnovnim in srednjim šolam zagotovilo deset brezplačnih publikacij, ki naj bi olajšale delo učiteljev. Med njimi so publikacije o učnih težavah v osnovni šoli, o Sloveniji v evroatlantskih povezavah in osamosvojitvi Slovenije. Lahko belo vino, novost iz Vipavske kleti Predstavnika vinske kleti v Vipavi, Miroslav Miljkovič in Joško Ambrožič, sta ljubitelje in kupce njihovih vin obvestila o vinski novosti iz kleti Vipava 1894. Gre za novo vino z imenom Lahko vino. To namizno vino je zaradi edinstvene svežine posebej dobrodošlo in pitno v vročem poletnem času. Lahko ga užijemo kot aperitiv, ob glavni jedi, ali pa zgolj za osvežitev. Novo vino vsebuje tudi manj alkohola. V vinski kleti v Vipavi, kije pretežno last tamkajšnje kmetijske zadruge, upajo, da bo pridelek grozdja tudi letošnje leto dober in da bo trgatev uspešna. SNG Nova Gorica / Zadnja premierna uprizoritev Denar je vedno sveta vladar! Sedmo, zadnjo uprizoritev v abonmajski sezoni . 2007/2008, ki se je vila pod yajočim geslom Igre z ognjem Sk1kateri so za vroče, je Slovenji Narodno gledališče Nova Go-ktn P0r>udilo že po nastopu pokor 6^a <'asa’v četrtek, 28. junija, . anabientalno predstavo, ki saj • S'cer tudi inačico za dvorano, lenastala na odrskih deskah Niak • Naravno, v času od- doviHlen° okolie P je ponudil ču-s sv ■ .tr£ Kontrada v Kanalu, ki je ob j ltTI členjenim krogom hiš vešk6 ohranjenem srednje- večkem obrambnem stolpu že rj$f rat bil zelo primerno prizo-l°krat eC*a*’Skib uprizoritev. Tudi PniŠč S? Vrata» okna, balkoni, sto-eitrne .h pristni arhitektonski ser gen.b’ ki se jih je poslužil reži-bof, ?ris Kobal v postavitvi igre Sahčn° t^ar°iC' najslavnejše rene ziku L. )rnedije v hrvaškem je-Marj’ °n kateri se je Dubrovčan Čiga/1* (1S08-1567 Benetke), Hic0 tt0S Poplavljajo petstolet-^rarnsW° trajno zapisal v vo (]e] 0 Ustvarjalnost. To njego-^bah0 *Z '' so v kasnejših Nbji,,Veeine uprizarjali v pri-nika jn 1928 hrvaškega književ-Ojej Sj, režiserja Marka Poteza. Po Vebske 'h13 utrla P°t tudi na slo-i*Priz0r° re’ kier ie bila enajstič ,ena ravno v SNG Nova Gorica v novem, svežem prevodu Srečka Fišerja. Z običajno besedno prožnostjo je Fišer renesančni Držičev jezik prelil v "literarizira-no” primorsko narečje, ki zajema izraze z različnih koncev Primorske in ohranja izvirni pečat mediteranskega duha. Dundo Maroje je skopuh, ki roma v Rim, da bi dobil na kakšen način nazaj celo življenje privarčeni denar, 5000 dukatov - ogromno vsoto! -, ki jih je izročil sinu Maru, da bi z njimi sklenil dobičkonosne kupčije v Firencah. Ta pa se je odpravil v Rim, mesto pobožnih romarskih poti, a tudi razvratnih naslad, in zapravil ves denar z najbolj razvpito rimsko kurtizano, lauro, ki mu je ob pogledu na mastne denarce rade volje postregla s svojimi čari. Ko pa je žvenket denarja utišal in je v Rim prišla iskat svojega ženina Mara zaročenka Pera, se je Laura prav tako širokosrčno predala mlademu, sicer okornemu, a bogatemu nemškemu plemiču Ugu, ki je svoje hrepenenje po njeni ljubezni utapljal v kupicah vina. Poleg denarja, ki je bil očitno tudi v nekdanjih časih vsemogočni ključ, ki odpira tudi vrata src, se v komediji pretaka ljubezenski nektar, uničujoč v objemih kurtiza-ne in čist, naiven v srcu mlade Pe-re, ki si kljub vsemu želi svojega dragega. Kot v vseh renesančnih delih tega žanra se smeh in grenkoba prepletata med seboj in med izrečenimi besedami ter situacijami se asociacije z današnjim svetom kar same prikradejo v gledalčeve misli. V komediji sta razvidna nasprotujoča si družbena sloja: gospodarji in sluge. Slednji so prebrisani, oni pa bolj kratke pameti, čeprav polni denarja. V denar nazaj. Sinu pa je v mladostniški zaletavosti le do ljubezenskih sladkosti in spolnih užitkov. Izmed vseh likov gotovo izstopa Pomet, v natančnem izrisu Ra-doša Bolčine, ki je prava vzmet preobratov. Kot sluga nemškega plemiča ve, kaj mu je storiti, da bo imel korist zase in za svoj trebuh v vseh intrigah, ki se mu ponudijo pred občutljivim nosom. On je v predstavi posredovalec machiavellističnih idej, ki jih modro stresa v svojih monologih, v katerih je veliko zmeraj veljavnih “1 ''V % Vojko Belšak - Maro In Iztok Mlakar ■ Dundo Maroje v prizoru Držičeve komedije teh skopuhih ni trohice humanosti, saj tudi Dundo Maroje večkrat izpove, da mu ni prav nič za sina, gre mu le za to, da bi pridobil svoj življenjskih resnic. Držič je bil nedvomno dobro podkovan v tem, saj je kot izobraženec preživel več let v Italiji in tu našel tudi svoj zadnji počitek. Dobro pa je poznal tudi nadležnost in nepopustljivost upnikov. Italijansko ozračje 16. stoletja in tedanji bogati dubrovniški meščansko-tr-govski svet, v katerem se je balkansko čutenje spajalo s spomini na rimske čase, je s svojim režijskim pristopom, ki ga je kot vselej začinil z nekaj burkaško ironičnim nadihom, izrazito poustvaril Boris Kobal. Pri tem je imel veliko oporo v igralcih, ki so s čistimi, izrazitimi potezami izrisali kar nekaj plastičnih karakterizacij in z njimi učinkovito odslikali tedanje mišljenje in ravnanje, ki pa se v glavnih obrisih ne razlikuje od današnjega. Iztok Mlakar je z razjarjeno vznesenostjo izoblikoval Dunda Ma-roja, ki ga zna pomiriti le zvesti, zmeraj lačni sluga Bokčilo; kot dobričino med plahostjo in nenehnim sanjarjenjem o jedači ga je prepričljivo niansiral Milan Vodopivec, ki je z njim ustvaril enega izmed svojih najbolj pristnih likov. Vojko Belšak je poosebil vihravega Mara, do ušes "zatrapanega" v lepo in vzvišeno Lauro - Marju-to Slamič, kateri stoji zmeraj ob strani zvesta služabnica Petru-nela, ki jo je v živahno in prebrisano razigranost odela Ana Facchini. Marovega sluga Popiva, ki prepeva "štoraste" pesmice Petruneli in z bistrimi rešitvami vodi iz zagate svojega gospodarja, je poosebil Miha Nemec. Mladenki Peri je otroško dušo dahnila Maja Poljanec. Njeno razumevajočo, skrbno spremljevalko tetko je s čustvenim zanosom upodobila Nevenka Vrančič in s to obrobno vlogo dokazala, da le prevečkrat neupravičeno "pavzira". Priliznjeno, vsiljivo figuro oderuha je živo upodobil Jože Hrovat. Banko Ličen je bil Laurin oče, ki po dolgih letih iskanja vendarle najde hčerko. Oštir in stražnik je bil gost Gregor Fabjan, skupino romarjev v rjavih kutah, ki se radovedno ustavljajo ob rimskih umetninah in ob hudomušni režiserjevi noti bliskovito potegnejo iz žepa fotografske aparate, ali se na prizorišču pojavijo kot spokorniški flagellantes, so odigrali Špela Fon, Jasna Ho-jak, Sara Kenda, Aftero Kobal, Tina Rebec, Sara Rozmus, Barbara Šterpin, Dominik Špacapan in Monika Velikonja. Vizualno sliko so poleg sugestivnosti kanalske Kontrade poustvarjali stilizirani, a razkošno učinkujoči renesančni kostumi Bjanke Adžič Ursulov. Vodnjak z boginjo Fortuno zavezanih oči si je zamislila scenografka Ana Rahela Klopčič, ki je prvič sodelovala v SNG Nova Gorica. Oblikovanje luči je kot zmeraj strokovno podpisal Samo Oblokar. Dramaturški poseg je delo Tee Rogelj, ki je v zelo izčrpen in lepo oblikovan gledališki list prispevala primerjalno kronologijo dobe, v kateri je živel Držič, in pregled prisotnosti Držičevih del na slovenskih odrih. Iva Koršič V Sloveniji, ki si postopno, a z velikimi težavami utira pot v demokracijo, je marsikje prisotno mnenje, da je v demokratični in politično pluralni državi mogoče in dovoljeno vse, ustava in zakoni pa naj bili bolj za okras kot pa pravni akti za izrekanje in izvajanje sankcij. Vse to je zelo očit-n° v predvolilni kampanji, ki jo Poskušajo najbolj oblikovati in usmerjati časniki, ki so postali ast dveh slovenskih velebo-gatašev. Gre za dnevnike Delo ln Dnevnik v Ljubljani in Večer y Mariboru. Predsednik uprave iv°varne Laško Boško Šrot je Predvolilno dogajanje pred dnevi popestril s trditvijo, da Premier Janez Janša pošilja k njemu kurirje, ki naj bi prvega moža pivovarne prepričale, naj asnik Delo proda. Predsednik 'j ade naj bi mu zagrozil, da bodo v primeru, če Boško Šrot ne m popustil, "v avgustu na vrsti aretacije". Mogočnež iz Laškega je v časopisu Delo dal objaviti, da se ne bo podredil nikakršn-rm pritiskom za Prodajo", premier Janez Janša Pa je vse skupaj opredelil kot Nesramno laž". Pozicijske stranke so s po-^°djo naklon-javnih lil Predvo-:, c namene Ustile tudi £devo Boštjana 7 j a ‘n Ivana f ar ja. Pred dnevi so ju Policisti med enim skrivnih ^tankov areti-zal1 in pridržali, 3 bi ugotovili, ?aj se nekdan-; vi^ii državni dec in vele- bogataš Ivan Zidar sestajata. Njun status je bil namreč tak, da je bilo to sporno. Zidar je osumljen raznih kaznivih dejanj, Boštjan Penko pa je bil kot višji državni tožilec njegov preiskovalec. Dan po sestanku je Penko postal odvetnik, Zidar pa njegov klient. Opozicijski mediji so več dni po omenjenem dogodku silovito napadali policiste, tožilce in sodno oblast, češ da so bili v postopku pridržanja Boštjana Penka in Ivana Zidarja grobi, s čimer da so kršili njune pravice in dostojanstvo. Oglasil se je cel zbor pravnikov, domnevnih izvedencev za pravosodje in funkcionarjev iz organizacij civilne družbe. Oba sta v javnih občilih postala nekakšna nacionalna junaka, policisti, tožilci, sodniki in tudi pravna država pa postavljeni na sramotilni oder. Zadevo je v parlamentu pojasnil tudi premier Janez Janša, a javna kampanja o primeru Boštjana Penka in Ivana Zidarja se še nadaljuje. Tudi nekateri drugi dogodki imajo predvolilno obeležje, čeprav njihovi nosilci to zanikajo. Slovenski sodniki nadaljujejo stavko, čeprav še nikoli doslej niso imeli višjih plač. Njihov stavkovni odbor jih je pozval, naj na delovna sodišča vložijo tožbe zaradi domnevno izplačanih prenizkih plač v obdobju od 2003 do 1. januarja 2008. Gre skupno za sto milijonov evrov. V preteklosti takih tožb niso omenjali, aktualne naj bi postale šele v mandatu sedanje oblasti oz. vlade. Kot se to običajno dogaja pred parlamentarnimi volitvami, je tudi tokrat 9. julija potekala javna tribuna Zbora za republiko. Ugledne slovenske osebnosti so s svojim razmislekom poskušale odgovoriti na vprašanja drugačnosti in samobitnosti Slovenije na današnjem evropskem prizorišču. Predsednik države Danilo Turk je dejal, "da vsakdo, ki je imel kdaj kakšno resnejšo zadolžitev v mednarodnih ustanovah, lahko ugotovi, da slovenski problemi niso tako zelo veliki, pa tudi, da jih v veliki meri ustvarjamo sami. Zato je v veliki meri tudi od nas samih odvisno, kako jih bomo premagali in kako jih bomo reševali". Bolj zaskrbljujoče in pereče pa so bile misli zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla. Vprašal se je, "kam je mogoče uvrstiti različne forume, medijske ali pa mnenjske voditelje, ki uporabljajo vsa mogoča sredstva, da bi izpodkopali demokratično izvoljeno oblast. Imamo zmedo, ki jo bo treba končati". Predsednik Zbora za republiko Peter Jambrek je dejal, da slednji na državnozborskih volitvah najverjetneje ne bo podprl nobene politične stranke. Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel pa je v intervjuju, objavljenem v reviji Reporter, prvič nedvoumno in jasno poudaril, "da slovenski poslanci ne bodo glasovali za sprejem Hrvaške v EU, če bo tedaj problem meje s Slovenijo še vedno odprt". Opozoril je, "da le ponavlja besede iz evropskih dokumentov. V Evropi ponavljajo priporočilo, naj Hrvaška probleme meje reši pred vstopom v EU". Dogajanje je bilo v senci tragedije na reki Savi Celotno dogajanje v Sloveniji je bilo nekaj časa v senci tragedije pod jezom še ne dokončane hidroelektrarne Blanca na reki Savi pri Sevnici. Tam je utonilo trinajst ljudi, med njimi tudi sevniš-ki župan in poslanec SLS Kristjan Janc. Na žalnih slovesnostih je bila prikazana in potrjena solidarnost Slovencev z žrtvami velike nesreče na vodi, kakršne še ni bilo v Sloveniji. Solidarnost kot velika vrednota torej še zmeraj živi v naših srcih. Marijan Drobež 14 17. julija 2008 Primorska / Gospodarstvo NOVI GLAS Združene države Amerike Uporabljali ga bodo tudi za civilne potrebe Misha Glenny promovira Prenova vojaškega novo knjigo McMafia... letališča v Cerkljah ob Krki Na vojaškem letališču v Cerkljah ob Krki, kjer je nastanjena večina zračnih enot slovenske vojske, izvajajo obsežen program prenove in posodobitve. Večina del bo povezana s povečanjem zmogljivosti letališča. Posodobitev letališča bo omogočila, da bodo na njem varno vzletela in pristajala vojaška in civilna letala tudi ob omejeni vidljivosti, podnevi in ponoči. Zgraditev civilnega letališča, ki bo na severnem delu ločeno od vojaškega, bo omogočila civilni notranji in mednarodni javni promet. Obnovljeno vojaško letališče bo edina zračna vstopna točka vojaških letal v Sloveniji, kjer bo potekal tudi program podpore zvezi Nato. Ni predvideno, da bi bili na letališču stalno nameščeni vojaki drugih držav članic zavezništva, razen ob vojaški ogroženosti Slovenije in naravnih nesrečah. Prenova letališča je eden izmed strateško najpomembnejših projektov ministrstva za obrambo in je tudi projekt vlade, saj pri njegovi uresničitvi sodelujejo štiri ministrstva. Vrednost naložbe, ki naj bi bila po načrtih izvedena do leta 2012, je ocenjena na 70 milijonov evrov. Financirala se bo iz državnega proračuna, več kot polovico potrebnega denarja, 38 milijonov evrov, pa bo zagotovila zveza Nato. S celovito prenovo bo Slovenija v Cerkljah ob Krki dobila sodobno vojaško leta; lišče, ki bo hkrati tudi osrednja vojaška baza zračnih sil Slovenske vojske. Zelo pomembno pa bo tudi civilno letališče v okviru celotnega kompleksa v Cerkljah ob Krki. Županov boj proti golobom V Benetkah poroke brez riža Zupan Benetk Massimo Cassiari je napovedal oster boj proti golobom in zaradi tega med drugim prepovedal tradicionalno metanje riža na mladoporočence. Riževa zrna po njegovem privabljajo vse preveč golobov, ki nato onesnažujejo beneške zgodovinske trge. Župan namerava prepovedati tudi hranjenje golobov in prodajo hrane za te živali. Kdor si bo vseeno drznil hraniti golobe, bo kaznovan s 500 evri globe. Fotografski posnetki turistov z golobi na Trgu sv. Marka so sicer eden izmed najpriljubljenejših motivov turistov, ki se mudijo v Benetkah. Ocenjujejo, da je v Benetkah 45.000 golobov, ki pa niso edine živali, ki povzročajo glavobo mestnim oblastem. Živahno je tudi v p0, pape, poje Oliver Dragojevič, tako življenjske so tele besede, tako lepa in obenem preprosto vsakdanja je vsebina te pesmi, da skoraj ne poznam človeka, ki se ob njej ne bi zamislil, večer ob morju je vedno tako otožen, kot bi se vsakič poslavljal od poletja, na valovih pa se zibajo besede, ki govorijo o mojem otroštvu. Ne da se mi več slediti 'epetu in v mislih ponavljam Oliverjeve besede o dečku, sedaj e možu, ki se spominja na oče-a,° njem so pripovedovali, da je s kartami izgubljal denar, da je jubil ženske in življenje, veliko trdega so pripovedovali in deček e verjel, ker je bil še majhen. Še-e sedaj, ko je odrasel, zre v oče-°vo sliko in vidi sebe, njegovo nvljenje pa je sedaj na las podob-n°očetovemu. Oprosti mi, pape, SVetegrube tiči, i moj život sada, na tvoj život slici... Koliko bi dala sedaj, da bi tole m>zo delila z očetom, ki ga ni Ve^ in bi skupaj srkala tole mal-vazijo, tako kot si je tolikokrat že-e*» a sem bila še vedno premajhna, da bi ga razumela. Pred menoj stoji mala deklica z navihanim nasmehom, izgubljena sredi Mikega mesta, kjer jo je pozabi-a mama, ko je našla moža v gostilni in ga na silo odvlekla do-ntov. In deklica hiti na avtobus, ePrav točno ne ve, kje je postaja, vendar je ni strah, občutek ima, a mora priti mami "na roko", (a mora ubogati, da je že z oče-nr hudo. Pa pogumno hiti med ^nožico proti domu, da bi ma- nn^bila v skrbeh in da bi jo s p°noSrw j _ L Spomini na neizbrisne trenutke Oprosti mi, pape! te/f s°^ pohvalila pred prija-^ ..arni. "Moja hčerka, ki mi bo h(e v knzno, ko bo velika, moja _ rKa, ki bo študirala medirinn nio n' k* k° Študirala medicino, r,Ja hčerka, ki je že v prvem raz-n odličnjakinja": vse to je bi-°na v maminih očeh. In še Dri.rsikai: iamstvo za starost in Posteljica v najtežjih trenutkih, otrok, ki je prekmalu odrasel igračam, da bi pomagal osamljeni materi, deklica, ki je z balkona zrla v vrstnike in samo molče prikimavala, ko ji je mama razlagala, kako bi ji bilo zoprno, če bi zahajala mednje. In v osamljenosti se je na balkonu igrala z mravljami, brala in iz knjig požirala najrazličnejše zgodbe in tkala sanje. Spomini, ki me vežejo na očeta, so drugačni: ostale so mi predvsem njegove žalostne, rjavo-zele-ne oči in velike, žuljave dlani, v katerih je bilo mojo malo ročico strah. Ko sem bila majhna, sva redkokdaj govorila, tudi ko sva šla na sprehod, tako velik je bil in močan, da ni mogel najti besed, ki bi bile primerne za majhnega otroka. Pa mi je vendar prinašal igrače, tako da ga je mama vedno kregala. Nekoč mi je prinesel tudi psa, kokeršpanjela po imenu Snoopy, vedel je, da si psa najbolj želim. Spominjam se, da je trajalo samo tri dni: spominjam se najinih srečnih sprehodov po bližnjem gozdiču, ko sva si srečna podajala povodec in so bile vse besede odveč. Spominjam se, kako smo bili srečni vsi trije, pes, ki je prišel iz zavetišča, oče in jaz. Spominjam se tudi maminega vpitja, da te mrcine v stanovanju ne bo imela. In minili so samo trije dnevi, ko je oče odšel s psom in sem jaz s solznimi očmi zagotavljala mami, da razumem, da je tako prav. Potem sem dobivala igrače, za Miklavža predvsem, pa na morje me je vedno vozil, s fiatom 1500, ki ga je imel tako rad. Da sem morje vzljubila, se moram zahvaliti očetu, mama ni znala plavati, pa še sonca ni marala, oče in jaz pa sva bila že marca zagorela, njegove oči pa so bile najlepše, ko je sedel na barkovljanski obali in zrl v obzorje. Tedaj je molčal, niti kadil ni, tako je bil zamišljen. In ni slišal otroškega vpitja in prometa za kopališčem. Morje je bilo to, kar je imel najrajši. Še ko je bil na smrt bolan, je zahajal vsak dan k morju in občutek je imel, da mu daje sonce moč, da bo lahko živel, vsaj dokler bo poletje. In umrl je res takrat, ko je bil dan najkrajši. Morje imam tudi sama najrajši in sonce tudi. Tako kot on ne verjamem, da bi lahko sonce škodovalo. V njem je življenje, v njem je moč. Tam v tistih valovih pa še vedno iščem skrite očetove sanje. Moj oče je imel rad družbo, prijatelje je imel povsod in vsakič se je zaklepetal do pozne noči. Imel je rad vino in pogostokrat ga je popil čez mero, pa samo zaradi prijateljev, nikoli sam. Mama mu tega ni mogla odpustiti, ona vina ni marala, še zdaj ga spije samo prst in to samo enkrat ali dvakrat na teden, tudi prijateljev ni imela nikoli. Ko sem prišla prvič domov v zgodnjih jutranjih urah, šele šestnajst let mi je bilo tedaj, mi je jasno povedala, da sem taka kot oče. Od tedaj to vem, vsak dan ga začutim, ko gledam morje, ko se s prijatelji smejem ob kozarcu malvazije, ko izrečem šalo in vem, da bi tudi očetu prišel na misel tak dovtip. Prijatelje in družbo je imel moj oče nadvse rad. Najrajši. Najlepše mu je bilo, če so se ljudje ob njegovih šalah iz srca nasmejali. Rad je imel veselje. Tako kot jaz. In za vsakega je imel pripravljen dovtip, prijazno besedo, da je prinesel nekaj vedrine v vsakdanjik. Morda sem ga popolnoma razumela šele, ko je bil za dalj časa v bolnišnici v Avianu. Ogromno prijateljev je imel in še na predvečer operacije, za katero nihče ni vedel, kakšen bo izid, se je z njimi veselil v dnevni sobi. Ko je prišel iz operacijske sobe in sem na velikem balkonu bolnišnice skozi solze zrla v tuje pogorje Piancavalla, nisem bila sama, kajti prihajali so vsi, bolniki in medicinsko osebje, da bi izvedeli, kako je z očetom. In so mi pripovedovali, kako ga imajo radi. O smrti nisva nikoli govorila. Še do zadnjega mi je govoril o življenju. Ob njem sem razumela, da tudi terminalni bolnik verjame v življenje, da upanja ni nikoli konec. In jaz sem upala z njim in bojevala sva bitko z boleznijo, ki ji nisva bila kos. Tedaj Vem, kako ga je skrbelo, kako bo z mamo po njegovi smrti. Vedel je za njene družinske težave, šel je celo do mojega strica, ki je bil z njim grob, čeprav je vedel, da je na smrt bolan. Vsak dan mi je ponavljal, naj skrbim za mamo, čeprav je včasih težko, čeprav je midva ne razumeva. Tedaj sva že vedela, da sva enaka, tedaj, ko sva se skupaj borila za življenje. In dva dni, preden so ga z rešilcem zadnjič odpeljali, si je zaželel "kremšnite", tiste s čokoladnim oblivom. Take kremne rezine sva kupovala vsako nedeljo, ko sem sva bila trdno povezana. Jaz v iskanju čudežnega zdravila, on, ki je vame zaupal, ki je vame verjel. In ni nikoli tožil, nikoli govoril o bolečini. Prijatelj, zdravnik in homeopat, ki je bil zadnje tedne vedno ob njem, mi je enostavno rekel: "Tvoj oče je neverjeten človek, zelo ga spoštujem. Izjemen je"! In je v meni še vedno tlelo tisto iz otroštva, tisto, kar so mi pripovedovali tisti, ki sem jim verjela, ker so bili veliki, jaz pa majhna. Pa saj je tudi pil, sem hotela reči, toda prijatelj me ni slišal in je zatrl moje neizrečene besede: "Dober človek je, izreden človek". bila še otrok, prinesla sem mu jih cel pladenj, in ko sem ga nasled-nejga dne vprašala, ali jih je pojedel, mi je rekel, da jih je pustil za mamo. Vedno je bil tak. Vedno je skrbel za druge. Težko mu je bilo tudi, ko se je ločeval od svojega črnega muca. In mačku tudi. Ko so prišli ponj, da bi ga z nosili odnesli do rešil-ca, smo morali mačka zapreti, popolnoma je podivjal. Moj oče ga je gledal s solznimi očmi. "On ve", je rekel, "on točno ve...". In maček je res vedel. Ko mi je z glasnim mijavkanjem nekaj hotel povedati naravnost v obraz, jaz pa ga nisem razumela. Šele dolgo potem sem vedela, da je vpil "pomagajte mu"!!! Mojega očeta so odnesli tik pred Novim letom, in čeprav sem se na moč trudila, da bi se lahko vrnil domov in bi še enkrat videl svojega črnega muca, ki je ob njegovi postelji bedel dolge mesece, mi to ni uspelo. Malo zato, ker sta temu nasprotovali mama in tašča, malo, ker je bilo ob praznikih težko najti bolničarja, ki bi ga oskrboval. Tisti večer, preden je umrl, bilo je Novo leto, nisva veliko govorila, samo to mi je rekel, da bo morda postal muc in se vrnil k meni. Živali sva imela obadva nadvse rada. Smejal se je, čeprav nama je bilo težko. Njemu verjetno še bolj, ker ga je močno bolelo. Čeprav mi je vedno zagotavljal, da nič ne boli, da ne trpi in da noče morfina. Umrl je uprt na okensko polico, deževnega, sivega in meglenega januarskega jutra, ko je zaman skušal še zadnjič videti sonce in morje. Iz tiste sivine je bilo potem tudi meni izredno težko najti pot do sonca, do življenja. Na začetku se mi je zdelo nemogoče, potem, po dolgih mesecih, je prišlo poletje, spomini so ostali, vendar niso bili več tako boleči. Tudi ker sedaj vem, da moj oče živi v meni, da "moj život na njegov život slici"... Samo včasih, ko sedim ob temle morju, ki sva ga oba tako ljubila, in poslušam Oliverja Dragoje-viča, mi postane neizmerno težko. Zaželim si samo, da bi bil lahko za trenutek ob meni in bi lahko skupaj poslušala pesem, za katero sploh ni vedel, meni pa je bila od malega tako všeč. In da bi skupaj pila tole malvazijo, sedaj, ko sčm končno odrasla, ko nisem doštpdirala medicine in nikomur ne kupujem krzna, ker nadvse ljubim živali... in nadvse ljubim življenje. Prav tako kot moj oče. Suzi Peitot V: Matteo Boniccioli spet v Trstu Domači košarki bi rad povrnil nekdanji sloves prejšnjih dneh je bil v središču medijske pozor-|, ' nosti v športnem Trstu b. arkarski strokovnjak Matteo Sjnnici°Hi- Tržačan, letnik 1962, Ve J?.redsednika pristaniške upra-j)a laudia, razgledan svetovljan Predrtih idej, je kot trener „ . °lgem vajeništvu dose-^opski format, let c- je konec osemdesetih prezentančni ravni) je namreč začel hoditi samostojno in uspešno vodil videmski Snaidero, bolonjski Fortitudo, Teramo in nazadnje Avellino. Tu se je v minuli sezoni dokončno uveljavil, saj je pripravil pravi športni čudež. S He °* Pomočnik legendar-latti Tanjeviča pri tak-PiKH-01 Stefanelu- Pri nepolnem Črnogorcu se je n nosf’3.1 z znanjem in s skriv->žohm! poklica' hkrati pa si delo ‘ h°!,al trdo skor)°' sal (in n lanievičevem boku sPlnh ■ n)e§ovo komando) ner.. ,ni hilo lahko. Kot tre-cioiii idinskih ekip je Boni-rejai p° naročilu šefa - pri-sdh ?renin8e vS£tk dan ob še-Šo)o pred odhodom v ?ave fanatično je postal sttesa0Van v delo, da je od doijA do'°čenern trenutku da^jj1 Ce*° živčni zlom. Te-Piirtjai Varovand se spo-PtjSpel0 dneva, ko je zjutraj L)Ccl. na trening v ulico na5en!i- kričeč, pustno ■^hga V P°norele8a k *zkušnje so pripomo- či so g renlu odličnega stratega, KSej. P°*agoma začeli ceniti ^a (D a'iii. Po ločitvi od Tanje-faa8al mu je tudi na re- srednjeproračunsko ekipo kluba brez ugledne tradicije je osvojil pokalni naslov in tretje mesto v rednem delu prvenstva ter polfinale play-offa za državni naslov. Senzacija, moštvo je pripeljal v evro-ligo, košarkarsko Champions Lea-gue, v kateri pa v novi sezoni ne bo vodil svojih zlatih varovancev. Takoj po koncu prvenstva se je ločil od Avellina in vehementnega gospodarja društva Ercolina. Zakaj prav zdaj, ko se je po dolgi učni dobi vendarle dotaknil slave? Je spet privrel na dan kanček njegove pregovorne norosti? Mogoče, preprosto, pa je imel dovolj vsega, stika z ženo in otroki samo po telefonu, oddaljenosti od doma. Predvsem pa je zameril delodajalcem in mestu, ker niso docela znali ceniti njegovega čudeža in so že po gladko izgubljenem polfinalu končnice začeli nehvaležno tarnati. Sklenil je, da poskusi zgraditi nekaj doma, sicer z odprtimi vrati, da v vsakem trenutku zagrabi za kako bajno ponudbo iz tujine (ta izkušnja mu v bistvu manjka, saj se je doslej preizkusil le eno leto v košarkarsko nerazviti Belgiji). Za zdaj pa se je z dušo, telesom in... telefonom vrgel v avanturo, katere pokrovitelja sta župan Roberto Dipiazza in družba Acegas. Cilj je spet vrniti nekdanji sloves društvu Pallacane- stro Trieste, ustanovi, ki je bila pred desetimi leti še cenjena postojanka italijanske košarke, a je maja letos tvegala neslavno nazadovanje v amatersko C ligo ob bok Boru in Jadranu. Boniciolli je opravil pravo čistko dosedanjega nesposobnega vodstva in gradi novo klubsko podobo. Sam bo v njem nekakšen generalni menedžer ali, z nazivom, ki si ga je nadel, operativni svetovalec. Na dlani je, da razpolaga z velikim proračunom, tako da je lahko že takoj najel dva poklicna trenerja: to sta romagnolo Massimo Bernardi za člansko postavo in Furlan Stefano Comuzzo za mladinski pogon. Hvalevredno je, da je že privabil nazaj domov nekaj (odličnih) tržaških igralcev. Treba je vedeti, da je le-teh po Italiji po drugoligaških prvenstvih še in še, saj so bili tudi v Trstu vselej zelo težko prophetae in patria. V postavi bi znal mogoče biti tudi kak mlad slovenski zamejski košarkar. Boniciolli se namreč ogreva za sodelovanje z vsemi mestnimi, pa tudi deželnimi društvi. Veliko stavi tudi na mladinski sektor, ki je bil leta in leta sramotno zapostavljen. Skratka, začel je navdušeno in s pravim zagonom. Želimo mu, da bi mu uspelo. Sicer bo moral nujno sestaviti primerno ekipo organizacijskih sodelavcev okoli sebe. Teh je v zadnjih letih krvavo primanjkovalo in na predstavitvi je bil dejansko sam, samo z denarjem v žepu in idejami v glavi. Dobro bi tudi bilo, ko bi bil celo leto (vsaj prvo od triletnega projekta) stalno zraven, saj je upravljanje na daljavo objektivno izjemno težavno delo. HC Počitniški teden v koči sv. Jožefa Skupina mladih iz Goriške na oddihu Minuli teden smo se v spremstvu g. Alessia Stasija mladi iz Št-mavra, Števerjana in Gorice odpravili na počitnice v Kanalsko dolino. Bivali smo v lepo obnovljeni koči sv. Jožefa v Žabnicah. Prva dva dneva v tednu nam vreme ni bilo naklonjeno, tako da smo bili prisiljeni se zadrževati v koči, kjer smo se ob prijetni spremljavi harmonike kar zabavali. Tako sta v hipu minila dva dneva. V sredo je po dolgem pričakovanju končno posijalo sonce in smo se zgodaj zjutraj odpravili na romanje na Svete Višarje. Tam smo po spovedi bili pri sveti maši, ki jo je vodil Alessio. Po končani maši smo se vsi sku- paj napotili na kosilo k Juretu. Izmučeni in utrujeni smo se v poznem popoldnevu vrnili v kočo. Dan pa se za nas še ni končal, saj se nam je, kakor je že navada, pridružil fant iz Žabnic, ki igra na bobne, z drugim prijateljem. Tako smo imeli kar dva inštrumenta. Večer se je ob igranju, pesmi in pogovoru podaljšal do poznih ur, nato smo se prepustili trdnemu spanju. Teden v Žabnicah z Alessiom je že več let poletna stalnica, letošnja novost je bila skupina štmavrskih fantov in deklet, ki so bili prvič v koči sv. Jožefa in na Višarjah. Lepo je bilo, nasvidenje prihodnje leto! D. NOVI GLAS Kratke Likovna kolonija Umetniki za Karitas Od 11. do 15. avgusta bo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino potekala 14. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas. Geslo kolonije in potujočih razstav je: Rad te imam. Zaupam ti. Izkupiček prodanih del bo namenjen mladim brezdomcem, ki so vključeni v programe pomoči v Domu karitas v Bertokih. Izbrani udeleženci 2008: Zalka Arnšek, Bogdan Čobal, Jana Dolenc, Robert Faganel, Zmago Jeraj, Matej Metlikovič, Marjan Miklavec, Albina Nastran, Blaž Šeme, Miha Žorž. Častni gost kolonije: Stane Jarm. Strokovni sodelavci: Jože Bartolj, Lucijan Bratuš, Primož Brecelj, Silva in Azad Karim, Mira Ličen Krmpotič, Tone Seifert. 14. avgusta bo dan odprtih vrat, ko se bo sklenil teden s predstavitvijo nastalih del in s kulturnim programom. Izšla je knjiga v Divjini ter prvi del stripa Na božjastni poti Pri založbi V. B. Z. Ljubljana je izšla knjiga Jona Krakauerja z naslovom Divjina v prevodu Neve Stojko, pri Stripburgerju pa so v prevodu Aleša Bergerja izdali prvi del stripa Davida B. Na božjastni poti. Zgodba o mladeniču, ki seje odpravil na Aljasko, je osrednja tema Krakauerjevega dela, Na božjastni poti pa opisuje boj otroka proti epilepsiji. Mladenič, glavni junak knjige V divjini, vse svoje imetje daruje v dobrodelne namene ter se z avtoštopom odpravi na Aljasko iskat svobodo in popolno neodvisnost. Strip Na božjastni poti, delo Davida B. (Pierre-Francois Beauchard) predstavlja eno ključnih del francoskega novega stripa. Enajstletnemu Jean-Christophu, pripovedovalčevemu bratu, bolezni kljub zahodni medicini ter alternativnim oblikam zdravljenja ne uspe premagati. Pripovedovalec se z boleznijo “spopade" z močjo nadarjenega otroka izjemne domišljije, iz katere rastejo vse bolj podrobne podobe bojišč. Spomine Davida B. odlikuje prepoznavna črno-bela risba, ki zaradi podrobnosti in obsega - strip je namreč prvič izšel kar v šestih knjigah - dobiva epske razsežnosti. Zgodbe, pisane z ljubeznijo do življenja Skoraj povsem neopazno se je pred časom prikradla na knjižne police drobna knjižica Maksa Vezovnika, učitelja in javnega delavca iz Spodnjih Škofij z naslovom Zgodbe, ki jih je pisal čas. Izšla je v samozaložbi. V njej nam je avtor iz časovne odmaknjenosti razgrnil številne zgodbe iz svojega življenja. Najprej o svojem igrivem, a okrnjenem otroštvu v Celju, ko sploh ni poznal očeta in se je kot proletarski otrok že štirinajstleten znašel med tovarniškimi delavci. Pa o težkih preizkušnjah v času okupacije, ko se je ognil nasilju kulturbundovcev s priključitvijo partizanom in si tako komaj sedemnajstleten naložil na svoja šibka ramena nevarnosti, bremena in krutosti vojaškega spopada, vse do prihoda v Slovensko Istro, kjer je po vojni z mnogimi drugimi priseljenci vred obnavljal, pod fašizmom sesuto šolstvo in kulturo, ter je tam tudi vrgel sidro, si ustvaril dom in družino ter na jesen življenja opisoval vnukom, z nekoliko ganjenim glasom, prehojeno trnovo življenjsko pot iz česar je verjetno tudi nastala ta knjižica. In to brez vsakršnega obžalovanja, zagrenjenosti ali obsodb, kot da so tudi zlo, trpljenje in stiske, ki jih je prestal, nekaj povsem človeškega in naravnega. Pristop, iz katerega veje ljubezen do ljudi in življenja ter smisel za lepoto bivanja. Pregled tem, ki jim je avtor posvetil posebno pozornost, to je odpor proti okupaciji, partizanstvo in povojna obnova šolstva in kulture v slovenski Istri kaže na generacijo, ki se je uprla nasilju okupacije in sojo ti prelomni dogodki 20. stoletja usodno zaznamovali. O vzgibih nastanka knjige pa nam avtor pravi, da gre za “zavedanje, kako minljivje čas, ki ga živimo, pa bi ga radi v neki obliki izročili v varstvo prihodnosti, da ne bi tonil v pozabo”. Soproga Vera Vezovnik pa v spremnem pismu še dodaja, da je morda “s tem želel izročiti del sebe tudi skozi pisano besedo". / Milan Gregorič Stritarjeva nagrajenka je Jelka Ciglenečki Na Društvu slovenskih pisateljev (DSP) so Stritarjevo nagrado za mlado literarno kritiko podelili komparativistki in rusistki Jelki Ciglenečki. Kot poroča Slovenska tiskovna agencija, je nagrajenka dokazala, daje na slovensko literarno prizorišče vstopila dragocena in predvsem zelo referenčna strokovna bralka, na katere presojo se lahko zanesejo tako bralci kot tudi sami avtorji. Jelka Ciglenečki (1980) je s slovenskim ter mednarodnim literarnim prostorom aktivno in vsestransko povezana od leta 2002. Najbolj izrazito z delom za Študentsko založbo, pri kateri organizira številne literarne dogodke. Dejavna je kot direktorica festivala Dnevi poezije in vina in namestnica glavnega urednika knjižne zbirke Beletrina, je v utemeljitvi nagrade zapisala žirija. Da je Jelka Ciglenečki v literaturi povsem doma, potrjujejo tudi njeni kritiški zapisi, objavljeni v številnih periodičnih publikacijah. Z njimi se mlada kritičarka izkazuje kot natančna in razgledana bralka s pretanjenim posluhom za raznolikost avtorskih govoric. V daljših kritiških refleksijah ali spremnih besedah Jelke Ciglenečki odzvanja njen interpretativni dar, iz njenih krajših kritiških zapisov pa je razvidno, da avtorica za suvereno in tehtno presojo slovenskega ali prevodnega literarnega dela ne potrebuje veliko besed, je še presodila žirija. Stritarjevo nagrado na društvu vsako leto podelijo mlademu literarnemu kritiku, da s tem opozorijo na kritiko kot posebno literarno zvrst. Žirijo so letos sestavljali pisatelj Aleš Čar, slavist Marijan Dovič in lanska nagrajenka Tina Kozin. Doslej so Stritarjevo nagrado prejeli Tina Kozin, Mitja Čander, Petra Vidali, Ignacija Friedl, Vanesa Matajc, Urban Vovk, Lucija Stepančič, Alenka Jovanovski, Petra Pogorevc in Gorazd Trušnovec. v Nova Revija Štiri nove izdaje o evropski zavesti Pri Novi reviji je v zbirki Phai-nomena izšlo referenčno delo o filozofskih in humanističnih osnovah evropskosti, Dediščina Evrope Hansa-Georga Gadamerja. Temeljno delo za evropsko misel in kulturo pa so tudi Predavanja in pogovori Ludwiga VVittgensteina. Kot je pred nedavnim poročala Slovenska tiskovna agendja, obe novosti dopolnjuje dvojna številka istoimenske revije, ki je Mia tudi v angleškem jeziku. Gadamerjeva Dediščina Evrope je prvič izšla leta 1989, ko se je Evropa soočila z okoliščinami, ki jih je simbolično zaznamoval padec berlinskega zidu, ko je razprava o tem, kje so izviri Evrope, doživela nov zagon. Nemški filozof se je z zavestjo Evrope soočil v kontekstu tistega, kar se je v njej izoblikovalo kot humanistično izročilo, tako je na majski predstavitvi povedal urednik Dean Komel. In kje Gadamer vidi rojstvo Evrope oziroma Zahoda? V svoji knjigi govori, da se je v stari Grčiji zgodila diferenciacija, ki je prejšnje kulture oziroma civilizacije ne poznajo, namreč da so se medsebojno ločile religija, znanost, umetnost in politika. Ta Gadamerjeva opazka po Kome-lovem mnenju pomaga razumeti današnji položaj Evrope v smislu, kako se bo poenotila - ne v neki enotnosti, temveč na način, da bo upoštevala jezikovne, kulturne, znanstvene in druge razlike. Knjiga, prevedel jo je Samo Krušič, spremno besedo je napisala Andrina Tonkli Komel, lahko služi za temeljni samopremislek humanističnih ved. Delo Predavanja in pogovori vsebuje zapiske VVittgensteino-vih razmišljanj o estetiki, razumevanju kulturnih vrednosti in psihoanalizi. V slovenščino jih je prevedel in s komentarjem pospremil Tomaž Grušovnik. Po njegovih besedah so VVittgensteinove beležke skorajda aforistični zapis z raznolikimi primeri, le redko pa je mogoče zaslediti daljše sentence na temo estetike, Freudove psihoanalize in religioznega verjetja, čeprav so ga ravno te problematike najbolj zanimale. V knjigi zbrana besedila so zapiski s predavanj, ki jih je Wittgenstein podajal majhnemu krogu poslušalcev na Cambridgeu tik pred drugo svetovno vojno. Wittgen-stein, znan kot filozof jezika, ostaja strogo zvest svoji metodi, ki sestoji iz analize jezika. Ravno zato so njegovi razmisleki o estetiki, psihoanalizi in religioznem verjetju tako zelo zanimivi, meni prevajalec. Dvojna številka revije Phainome-na je pravzaprav zbornik, posvečen prispevkom s simpozija Evropa, svet in humanost v 21. stoletju: fenomenološke perspektive, ki je potekal novembra 2006 v Ljubljani. Domači in tuji razpravljavci so omenjeno temo obravnavali zelo široko, od konstitucionalnih vidikov do problematike subjektivitete Evrope. Gre za refleksijo o globalističnih pojavih, ki spreminjajo pojmovanje kulture in humanosti. Zbornik, ki je izšel tudi v angleškem je-ziku, je bil v tujini zelo dobro sprejet, v Sloveniji pa sploh ne, čeprav gre za delo, ki zadeva celotno delovanje Nove revije. Na knjižni polici Novo literarno delo Isabelle Flego Boga, pa do zbeganih otrok, ki se jim je ob tem dogodku začel podirati njihov notranji in zunanji svet ter so rabili dolgo časa, da vzpostavijo v sebi novo Isabella Flego, pripadnica italijanske skupnosti iz Kopra, pedagoška delavka, pesnica in pisateljica, se je iz rodne Raše po vojni preselila v Koper. Tu je pustila za seboj izjemen opus na področju literarnega ustvarjanja, pedagoške in zgodovinske publicistike, kot tudi na področju družbene angažiranosti, tako v okviru italijanske skupnosti in civilne družbe, kot tudi širše v predstavniških organih MO Koper, obale in republike Slovenije. Za svoje delo je prejela vrsto domačih in tujih priznanj. Med njenimi zadnjimi deli je tudi drobna knjižica II monopati-no e la bambola di pezza (Skiro' in punčka iz cunj), pravi literarni biser, za katerega je prejela priznanje Premio Michelangelo. V njem nam je avtorica, s tankim čutom za notranje bogastvo preprostih ljudi in za čar vsakodnevnih drobnih radosti, predstavila nekaj prizorov iz otroštva, ki ga je preživela v zasanjani rodni dolini Raše. Predvsem nepozabno praznovanje Božiča leta 1945, po končani veliki svetovni moriji, in nenadno smrt mlajšega brata, ki je pustila za seboj v družini pravo čustveno in duhovno pustošenje. Od obupanih staršev, zlasti matere, ki se ji je ob tem strahotnem udarcu zamajala celo njena, sicer globoka vera v pravičnost z veliko začetnico, ki je ob skromnih dohodkih moža rudarja s svojo iznajdljivostjo in čudodelnimi rokami preskrbela vse najnujnejše za preživetje družine, s svojim materinski®11 objemom in ljubeznijo pa z3' gotavljala družini varen in topel dom. Tako, da je bila hi& ob vsem pomanjkanju poln3' zlasti "miru in veselja". Delo je prava literarna m0) strovina in polno človeške to pline. Ob njej bralci neh^ podoživljajo lastnrtTjm** ' pa svoje matere-čudodeh11 ter njihov topli in vam1 ravnotežje. V pripovedi izstopa lik avtoričine matere, ene tistih objem, kot tudi svoje red 0 besedne očete z zgaran111^ žuljavimi rokami in vsakršni1 čarov polne nekdanje Boži e. Ob tem se v bralcu hkrati pre budi spoznanje, kako smo vs predvsem ljudje, s svojim1 e e mentarnimi človeškimi p° trebami, željami in stiskam1* ne glede na raso, jezik, vero i barvo kože. Milan* SEND MESSAGE? YES! Miran Košuta: E-mejli. Eseji o mejni literaturi. Maribor Litera, 2008. Z “računalniško" opremljenostjo in že 'košutovsko' domiselnim naslovom je pred nami nov esejistični podvig Mirana Košute, izrednega profesorja slovenske književnosti na Univerzi v Trstu in predsednika Slavističnega društva Slovenije. Zbirka esejev (gre za izbor znanstvenih člankov, posegov in predavanj iz zadnjih petnajstih let) je sestavljena iz treh večjih sklopov, ki jih uvajata oz. zaključujeta Predponk@ in Priponk@. Eseji spregovorijo bralcu o činiteljih obmejne literature, ki ji Košuta daje širok predznak, saj vanjo vpreže bodisi pisce, ki po tradiciji spadajo v književnost Slovencev v Italiji, bodisi pisce, ki so zaslužni za stike med obema literaturama ali je njihovo delo dobilo pomemben odzven tudi v slovenskem kulturnem prostoru. Po uvodu oz. Predponki z naslovom Lepa Vida in srednjeevropski sen se avtor zaustavi na "splošnem" in v prvem sklopu Mejišče literarnozgodovinsko začrta položaj sodobne slovenske literature v Italiji z esejem Ime in duh rože. Sodobno slovensko slovstvo v Italiji. V njem Košuta izpostavi različne zaznamovanosti, ki tipološko opredeljujejo ta literarni (pod) sistem; to so ontološka, etična, narodnostna, prostorska in jezikovna. Pregledni esej zaključuje na novo obelodanjena bibliografija sodobne slovenske književnosti v Italiji, od najstarejšega avtorja, Borisa Pahorja, do najmlajšega, Erika Sancina. Drugi sklop, z naslovom Mejniki, se monografsko zaustavlja na osebnostih, ki so krojile obmejni literarni prostor v preteklosti in sedanjosti in nam v novi luči pokaže Damira Feigla in njegov skoraj neslovenski smisel za humor (Muza smeha se modro muza... humor v kratki prozi Damira Feigla), Srečka Kosovela in njegov odnos s prijateljem iz italijanskega juga Cartom Curciom (Romarja v nedosegljivo. Srečko Kosovel in Carlo Curcio), Vladimirja Bartola (Bartolova dramatika), Cirila Zlobca in njegovo nenadejano elegičnost (In je takoj večer), Borisa Pahorja kot pričevalca taboriščnih grozot (Slovenski Primo Levi?) ter dva sodobna pesnika, ki ju med Slovenci v Italiji gotovo lahko štejemo za vodilna v njuni generaciji: Marija Čuka (Onkraj videza) in Aceta Mermoljo (Opozorilo pomorščakom). V tretjem sklopu, z zgovornim naslovom Mejaši, predstavlja Košuta tri osebnosti, ki so s slovensko literaturo le posredno povezane kot ustvarjalci, ki soji omogočili stik z literarno sosedo. Tako se pred nami zvrstijo Francesco Petrarca in njegova recepcija na Slovenskem, ki je bila vse do zadnjega prevoda Canzoniera v slovenščino (Andrej Capuder) plodna in pomembna; Gregoria Alasia da Sommaripa in njegov Ragionamentofamigliare col viandante, kije predstavljen kot prvi primer italijansko-slovenskega pogovora, ter nepogrešljivega spremljevalca Košutovih Obmejni prostor, ki mu Košuta s to knjigo d J novo vrednost, se odpira na 360 Njegova vrlina je v zaobjemanju dveh med sa različnih, a dopolnjujočih kulturnih imane kakor sta slovenska in italijanska. Verjamemo, da je z novo esejistično zi^ ^ zbirko v slovenščini Košuta razprl pomembnolocnlC slovenski prostor širi navzven in ustvarja smisel za brez-mejnost, tudi v glavah ljui Da pa ostanemo v računalniškem jeziku z ^ naj zaključim tudi sam s tako prispodobo, obenem voščilo za njeno bralno usodo: ce bralci razumeli "elektronsko” sporočilo, pričujoči E-mejli vsebujejo, bo slednje o gotovo imelo zanimivo nadaljevanje. Ma ga bo posredoval naprej z oznako for^3 '0 In prepričani smo, da ga literarno-racun ^ molji ne bodo mogli obravnavati koten esejev, Fulvia Tomizzo. Slednji je v kar dveh esejih, ki sta sprva izšla kot spremni besedi dvema Košutovima prevodoma Tomizzovin romanov (Frančiška in Obiskovalka)’ ovekovečen kot pomemben člen srečevanja med italijansko in slovensko obmejno kulturo m literaturo. , V sklepni Priponki pa se avtor svežilno sprehod (cool tura ...) skozi šestdeset let kulture manjšinskem prostoru, ko ugotavlja, da Je začetna razdrobljenost in tudi p°Mtičn«^ ideološka ločenost prešla to fazo in je čas, d se ob razlikah bogatimo ter da svoje kulturo obzorje odpremo sosedom, kar ne imP^. nobene izgube identitete, kvečjemu P°staV;L našo identiteto pred potrebno preizkušnjo njeno bivanje: odnos, ki je na obeh Stranj enakovreden in koristen za medsebojno ras Kultura, ki obmejni prostor osvežuje. Cool tu spam... Davidi