Poštnina v državi SHS pavšallrana.
Stane :
Za celo leto.....K 30—
za pol leia......« 15---
za čelrt leta.....«    T 50
za  1 mesec......«    2'50
Posamezna številka 1 K.
Uredništvo   in  upravništvo  je   v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem
rotovžu), pritličje, levo.
Rokopisi se ne vrnejo.
Politično gospodarski tednik.
Stcv. 43
II. letnik
Velevažna naloga, katero izvršuje Ciril-Metodova družba, je vsakemu znana. Sedaj ko ječita naše Primorje in Korotan pod tujčevim jarmom, je naša dolžnost, da s podvojen mero podpremo našo družbo v izvrševanju njene naloge.
Da tudi mi doprinesemo majhno žrtvo domovini na oltar, priredijo tukajšnja moška in ženska podružnica
dne 7. novembra 1920 ob 14. uri na florjausk.. trgu
JAVNO TOMBOLO.
Vsi rodoljubi 'se tem potom naprošajo, da po svojih močeh prispevajo z darovi in z denarjem, da bode čim sijajnejši uspeh   iste.
Nobeden se naj ne odtegne te dolžnosti, ker naša brezbrižnost se bode maščevale nad našimi potomci. Ne stojmo križanih rok, ozir. naše podružnice, da se nam ne bode očitala, da smo kot reka Krka, ki se ne ve, ali teče ali stoji.
Na delo, ker brez žrtev ni zmage.
Darove sprejema gosp. upravitelj Toplak na magistratu in gosp. Berlič v Narodnem domu.                                                     Odbor.
Robske (suženjske) duše.
Pod tem naslovom piše Beograjska politika:   (rodinama smo slušali o ne.>bično (no-
j Pripovedka o fantu, ti je 1 miai mil
•                                                                                                                                                      ¦
t..........................................................:
(Nadaljevanje.)
Čez nekaj časa je bilo pa tam blizu kraljestvo dano na stavo, da kdor bi z dru-zega nadstropja ujel jezdeč na konju prstan, ki se mu bo spustil skozi okno, tisti bi dobil kraljestvo in kraljičino. Ko starejša dva brata zvesta, začela sta tudi očeta prositi, naj bi vsakemu kupil konja.
„Bova tudi midva poskusila srečo". Res je oče kupil vsakemu konja, mlajši pa je na peči z mačkami oral in se jima je smejal in rekel: „Kaka sta vidva neumna, Če sta ravno v šolo hodila, ko gresta tja na stavo!"
Ko onadva odideta, pobere on svoje mačke, vzame mesengasto uzdo, gre tja na tisti travnik, jo potrese, in glej, takoj pride tisti mesengasti konj in prinese za mladega kneza obleko ali opravo. Fant sleče navadno obleko in obleče prinčevsko,katero mu je prinesel mesengasti konj. Obleka je bila vsa z me-sengom vezana. Fant sede na konja in jezdi proti grajščini. Ko ga zagledajo, pozdravljajo ga kar od daleč, in vsi so hoteli, da bi bil najproj poskusil stavo. Pa je rekel: „Le drugi naj naprej stavo poskusijo, ki so že delj časa tukaj; jaz sem pa nazadnje prišel, bom  pa tudi najzadnji igral." Kraljičina ga
navadno) razvijenoj svesti Slovenaca o njiho-voj upornoj borbi protiva Nemaca i o sjajnim postignutim rezultatima. G-odinama (skoz leta) smo mi sve to ponavljali stranome (tujemu-inostranskemu) svetu u nebrojem čl&naka i knjiga, diplomatskih nota i memoara. Ponavljali smo, jer smo verovali, jer smo črvsto verovali, da su inteligentni sinovi slovenački u istini uspeli prebuditi duboko zaspalog Slovenca, razbiti mu mrtvi san, razviti mu nacionalni! svest, otvoriti mu volju za svojom državom. Prevarili smo se, jer smo bili pre-vareni, varali smo druge, jer su nas varal.i I jedina izvina (opravičba) koju imamo pred našim stranim (inostranskim) prijateljima jeste, da smo ih varali nesvestno, dok su nas varali svesn«), podpuno svesno (zavedno.)
Prostodušni, kao što smo, mi smo našim merilima merili i Slovence i zato smo tako i prevareni. Robovali smo vekovima (skozi stoletja) Turcima i nikad se s tim ropstvom nismo mogli izmiriti. Robovali su i Slovenci vekovima Nemcima, i mi smo naivno verovali, da se i oni s tim ropstvom nisu mogli izmiriti.
Prevarili smo se.
Prevarili smo se, jer smo verovali, da se rob nikada ne može izmiriti sa položajem roba, a slovenački korutanski rob bio se izmirio.
Dok su nama Turci mogli ubiti samo telo, ne i dušu, dotle su se oni predali Nemcu i telom i dušom. I kad je došlo. vreme gla-sanju, te su ropske duše ropski i glasale: za robstvo protivu slobode, za tudju (tujo) državu protivu svoje. To su rezultati slove-načke narodne borbe protivu nemštine.
Jer dok je naša borba bila prvenstveno (v prvi vrsti) upravljena (dirigirana) jednom višem cilju — narodnom ujedinjenju, i dok su se za taj cilj žrtvovale drago voljno i s pesmom    na   ustiuia   stogodišnje   generacije
je tudi od daleč videla in si je mislila: „Ko bi ta dobil stavo, potem bi bila srečna." Vsi so stavo poskusili, pa nobeden ni ujel prstana. Prišla je vrsta na mladeniča, ki je imel mesengastega konja; zaleti se okoli grajščine in ko pride pod tisto okno, iz katerega 30 vrgli prstan, kar seže v roko, pa je imel prstan na prstu.
Radi bi bili govorili ž njim, pa je kar zletel in izginil in šel tja na tisti travnik ; ročno sleče mesengasto obleko in obleče navadno, pobere svoje mačke in gre ročno domov na peč z mačkami orat. Ko brata prideta domov, vpraša ju precej, kateri je stavo dobil.Rekla sta:,, Neki tak mladenič je prišel, ves je bil v mesengastem oblačilu, on je dobil prstan." Nobeden ni vedel, kdo je bil. On pa reče : „Saj sem vama prej pravil, da sta neumna, če gresta. Jaz doma z mačkami na peči orjem, pa mi je zmerom dobro."
Ko ni vedel kralj, kdo je dobil kraljestvo in kraljičino, razglasil je še jedenkrat, da kdor bo pri grajščini z najvišjega okna zlato jabolko dobil na konji jezdeč, njegovo bo kraljestvo in kraljičina. Ko to dva brata zvesta, spet očeta prosita, naj bi smela iti srečo poskusit; morebiti da dobi kateri zlato jabolko. Oni pa, ki je na peči z mačkami oral, smejal se je in rekel: „Kako sta neumna ; saj ne bosta ničesa dobila! Jaz pa bom doma z mačkami oral, pa mi   bo   zme-
naše, dotle su inteligentni sinovi slovenačk svodih (speljali) narodnu borbu ne na borbu za jedan višji cilj, nego izključivo i jedino na borbu za ugodnijim materijalnim životom. I dok je naš seljak za svoj uzvišeni cilj davao uvek i poslednju kap krvi svoje, i posled-njeg sina, i poslednjeg vočiča (voleka) u zaprezi (zapregi), i poslednju (zadnjo) zapregu, dotle je slovenački seljak od tog vočiča i od te zaprege načinio svoj ideal. I zato, kada je srpski seljak pozvan na Kosovo, on je listom pošao, (a kada je slovenački seljak pozvat na Gosposvetsko polje, on je listom (z listom) izdao, i ako se u tu borbu samo išlo glasač-kim lističima (s glasovnicima) a ne puškom, ni nožem.
Tako je on otkrio svoju užasno (strašno) nacionalnu golotinju (nagoto) i svoje očajno (obupno) odsutstvo (nenavzočnost) svakih viših idoala. To su bili neminovni (neminljivi) rezultati borbe onih slovenačkih generacija, kojima (katerim) je ideal, bio i ostao jedino u trbuhu, u punom trbuhu.
Ta borba nije i ne sme biti ideal današnjih generacija slovenačkih. Na njima, na nama svima leži sveta dužnost, oslobodavati celokupno slovenačko pleme i to ne samo iz ekonomskog ropstva nego i iz duševnog ropstva, jer ovo je glavnije, jer ovo (to) je opasnije  (nevarnejše).
I u tom cilju imaju se probiti dva naj-jača fronta najjača jer su oba u mentalitetu (duševnosti, v mišljenju) slovenačkog seljaka : a) popovski front prema Rimu, b) nemčurijski prema Beču.
I neka se ni Rim ni Beč ne varuje : Pitanje naše Koruške ostaje za nas otvoreno, jer to glasačko roblje (sužnji) ipak su naša brača, krv naše krvi. To roblje je danas pljunilo   na   naš obraz i nama udara rumen
rom dobro." Ko ona dva odideta, pobere mladenič svoje mačke v torbo, vzame srebrno uzdo in gre na tisti travnik, potrese uzdo pa pride tisti srebrni konj in prinese za princa obleko. Bila je vsa s srebrom vezana. On za-jaše konja in zdirja proti grajščini. Od daleč ga že pozdravljajo. Vsi so hoteli, da bi on prvi poskusil srečo, pa je rekel: „Le drugi naj prej poskusijo, ki so dalj časa že tukaj, potlej bom pa jaz." Vsi so poskusili, nobeden ni dobil jabolke. Sedaj poskusi ta, pa jo je prvokrat dobil. Na to ročno odide, da niso vedeli kam, na tisti travnik, sleče prinčevsko obleko in obleče navadno, pobere v torbo svoje mačke in ročno gre domov na peč z mačkami orat. — Onadva prideta, domov, bila sta prav žalostna; ta jima pa reče : „Saj sem vama prej povedal, da sta neumna, ko tje hodita. Jaz doma na peči z mačkami orjem, pa mi je zmerom dobro."
Kralj spet ni vedel,kdo je dobii kraljestvo, kdo je dobil prstan in jabolko, zopet je dal razglasiti, da kdor bi imel takega konja, da bi na vrh graščine šel po stopnicah, tam pridobil lep venec in potem skočil jezde na tla, on bo dobil kraljestvo in kraljičino. Spet to izvesta brata in prosita očeta, naj bi jima kupil prav živa konja. Res jima je oče kupil, mlajši se jima pa smeje : „Kako sta neumna; jaz pa doma na peči z mačkami orjem, mi je pa zmerom dobro." Potem sta onadva odšla,
—    2    —
stida (rudečica sramu) u obraze. Ali če zato i naša borba biti upovnija jer če nam cilj biti uzvišeniji: da roblje izbavimo iz kandža (krempljev) avstrijskih i popovakih i tu (to) če borbu smelo povesti nove genaracije slove-načke i ona stara Srbija, koja dosada nijedno svoje naciolno pitanje nije ostavila (pustila) nerešeno, pa neče ostaviti ni ovo.
Beč bar (vsaj) u ovome (v tem) ima i suviše (še preveč) dobrog iskustva, da bi ma i (ako tudi samo) za trenutak mogao p o verovati u solidnost svoje pobede (zmage.)
Dragi rojaki! Bridke, ali resnične so te besede. Suženjske mentalitete pa nima samo naš narod po Koroškem, nego posebno tudi po Štajerskem. Našemu ljudstvu treba nujno preporoda iz robske mentalitete v svobodne, ponosne ljudi!                                       D. K.
1   f Norbert Povoden.   I
V soboto, 11. oktobra zjutraj je zatisnil oči Norbert Povoden, gvardijan tukajšnjega minoritskega samostana in župnik okoliške fare. V ponedeljek so ga ob obilem spremstvu duhovščine in ljudstva položili k večnemu počitku na pokopališču v Rogoznici.
Rodil se je rajnik pred 50 leti pod zelenim Pohorjem v Rušah. Nadarjenega dečka so dali v šole. Po končanih gimnazijskih naukih (1. 1893) je stopil v minoritski red, ki ima svoje vzgojevališče na Dunaju. Tam je dokončal 1. 1899 bogoslovske nauke na univerzi. Prišel je nato kot duhovnik k Sv. Trojici v Halozah. Ondi je postal po smrti Soviča župni upravitelj m 1. 1909 je prišel za gvar-dijana na ptujski samostan, kjer je kot tak sedaj umrl.
Povoden je bil mož bistrega in živahnega duha, ki se je hitro ustvaril pravo sodbo. Bil je odkrit značaj, ki se ni znal pretvarjati ali hliniti, pa tudi ne zahrbtno rovati proti komurkoli. Ta lastnost mu ni pridobila premnogo prijateljev, ali pridobila mu je spoštovanje pri vseh, ki so imeli z njim opraviti, ki eo ž njim občevali in ga natančneje spoznali. V večje družbe ni rad zahajal, v javnosti ni nastopal. Pač pa je bil v krogu svojih prijateljnv in tovarišev duhovit zabavnik. Njegovo duševno obzorje je bilo široko. Pridobil si ga je s čitanjem in študi-ranjem raznovrstnih knjig. V njegovi knjižnici, kakeršno si nabavi redko kdo, so bile Knjige najraznovrstnejše vsebine. Poleg knjig, ki jih je rabil v svojem duhovskem poklicu, je imel važne knjige filozofske,  gospodarske,
ta pa je pobral svoje mačke in vzel tisto uzdo in je šel na tisti travnik, potrese uzdo in pride tisti zlati konj in prinese prinčevsko obleko. On sleče navadno obleko in obleče prinčevsko ter zajaše zlatega konja proti grajščini. Kralj je bil razglasil, če pride zopet tisti princ, naj se rani, da ga bodo potlej poznali. Ko ga zagledajo, začeli so ga pozdravljati. Kraljičina je mislila: „Ko bi dobil tale, ki je tako zal, kakor solnce." Vsi so hoteli, naj bi prvi poskusil, pa ni hotel, rekel je: „Le drugi naj prej, ki so prej prišli, jaz sem naj-zadnji." Vsi so poskusili, pa nobeden ni mogel gori. Naposled pa on to poskusi, bil je pa tako ročno gori, kakor bi mignil, in v trenutku je bil zopet na tleh, kakor blisk. Nikdo ga ni mogel raniti. Kraljičina pa je bila močna žalostna, ko ni vedela, kde je bil. Ko pride na travnik, ročno sleče prinčevsko obleko in obleče navadno, konju sname uzdo, mačke pobere in gre naglo domov na peč z mačkami orat. Ko brata prideta domov, bila sta žalostna, on pa ju vpraša : Kako je bilo, ali sta kaj dobila ?"' Pa rečeta : „Takšen mladenič je prišel, čisto je bil zlat: Ta je dobil venec, pa nobeden ni vedel, kam je izginil." Brat jima reče : „Saj sem povedal, da sta neuma, ko hodita tja. Jaz pa doma za pečjo z mačkami orjera in mi je zmerom dobro."
Nato je prstan, jabolko in venec pregledoval na peči.
zgodovinske, zemljepisne, umetniške in leposlovne vsebine. Ob kupih knjig si mislil, da si prišel v sobo duševnega delavca, v sobo učenjaka. V tej svoji delavnici je našel za-dovoljščino svojega življenja, tu se je njegov duh odpočil vsakdanjih skrbi, ko se je mogel udati svetu duševnega delovanja.
p                —   __                                     .....----------5
!   Iz zakona o volitvah narodi poslancev  j
j   za ustavotvorno skupščino kraljevine SHS.   i
(Nadaljevanje in konec.)
Člen 61.
Nihče ne sme stopiti na volišče z orožjem ali pa z orodjem, porabnim za boj, razen v primeru, določenem v členu 58. tega zakona kadar predsednik volilnega odbora pozove oboroženo pomoč, da vzdržuje red na volišču.
Niti državni niti samoupravni uslužbenci, ki nosijo po službenih predpisih orožje, ne smejo priti na volišče z orožjem, da izvrše svojo volilno pravico.
Člen 62.
V sobo, kjer se glasuje, je volilce spuščati po vrsti, po enega ali več, nikakor pa ne več nego po pet naenkrat.
Člen 63.
Vsak volilec, ko stopi v glasovalno sobo, mora, preden glasuje, povedati glasno, da ga slišijo vsi člani volilnega odbora, ime, priimek in poklic, v mestih, kjer je več volišč, pa tudi svoje stanovanje. — Ako volilca v volilnem odboru ne pozna, ga predsednik odbora, ko se je prepričal, da je volilec vpisan v Jvolilni imenik, vpraša, ali je res oni, pod čigar imenom se je javil h glasovanju, ter ga opozori na zakonite posledice, če bi glasoval na tuje ime ; če volilec potrdi, da je on tisti, pod čigar imenom se je javil h glasovanju, se mora o tem neznanem volilcu sestaviti zapisnik, v katerega se zabeleži njegov osebni popis, kakor tudi ulica in številka stanovanja. Predsednik ima pravico odrediti, da se tak neznan volilec tudi takoj fotografira. Ako tak neznan volilec na zahtevo odbora o svoji identiteti ne predloži dokazil, ki bi bila po presoji odbora zadostna, ga odbor ne sme pripustiti h glasovanju. Ako se v volilnem odboru glede volilca pojavi dvom o njegovi identiteti, mora odbor odločiti z večino glasov, ali se tak volilec pripusti h glasovanju ali ne.
Predsednik ali eden izmed članov volilnega odbora mora vsakemu volilcu, preden ga   pripusti   h   glasovanju,   glasno povedati,
Ko je oče prišel v hišo, je pa videl, da ima njegov najmlajši sin tiste reči, ki so bile dane v stavo. Oče je precej šel kralju povedat, da ima njegov najmlajši sin prstan, jabolko in venec. Kralj mu je rekel, naj pride sin k njemu. Oče gre domov, fantu pove, naj gre h kralju, fant pa reče : „Le pojdite kralju povedat: Kakor je njemu daleč od mene, tako je meni do njega." Oče gre kralju povedat, kaj je rekel sin. Ko mu pove sinov odgovor, zavzame se kralj in ukaže najlepšo kočijo nap reči in s seboj vzame lepo prinčevsko obleko. Ko pride do tiste hiše, bil je fant za pečjo in je z mačkami oral. Kralj vpraša očeta, kje je tisti fant, ki ima prstan, jabolko in venec. Oče pokače za peč in kralj reče: ,,Tako, ti imaš?" Fant pravi: ,,Mislim, da imam !" in pokazal je tisti zlati prstan, zlato jabolko in zlati venec. Potlej ga je kralj oblekel v lepo prinčevsko obleko, katero je prinesel s seboj in potlej mu je rekel: ,,Sedaj pojdeš pa z menoj !" Fant je rekel: „Že grom, toda drugače ne, da vzamem mačke s seboj. Maček ne pustim, dokler bom na svetu." Kralj mu reče, naj jih vzame. Pa je pobral mačke v torbo in jih vzel s seboj. Ko pridejo do grajščine, vede ga kralj gori. Kraljičina je bila pa prežalostna, ko je dobila tega buteljna. Fant je rekel: ,,Tukaj imate kar špicaste peči; kako bom pa z mačkami oral?" Naglo so mu morali piano peč pozidati, da je potlej z mačkami oral. Drugi so se mu pa smejali in ga imeli za norca.            (Konec sledi.)
| katero ali čigavo kandidatno listo predstavljajo glasovalne skrinjice. Ako volilec ni vešč čitanju, mu mora na njegovo zahtevo predsednik ali član odbora prečitati vsa imena na kandidatnih listah. Ako se vse to ne zgodi, ima vsak član odbora pravico, da temu ugovarja in da, ko se glasovanje izvrši, zabeleži v zapisnik protest zoper nepravilno postopanje odbora. — Vsak predstavnik liste ali njegov namestnik ima pravico volilcu povedati, kateri stranki ali politični skupini pripada ta ali ona kandidatna lista ali skrinjica. Predsednik da volilcu, preden ta prične glasovati, eno krogljico; ko volilec prejme krogljico, jo dene v desno roko, zapre roko in gre s tako zaprto roko od skrinjice do skrinjice po vrsti, vtakne v vsako skrinjico roko, kroglico pa pri tem spusti v ono skrinjico, na kateri je prilepljena ona kandidatna lista, za katero hoče glasovati. Ko potegne roko iz poslednje skrinjice, jo mora vpričo vseh odpreti, tako da lahko vidi vsakdo, da nima več kroglice v njej in da je glasoval. Ves čas, dokler volilec glasuje, morajo predsednik in člani volilnega odbora paziti na to, da volilec ne dene kroglice v drugo roko in je ne odnese s seboj.
Oni volilec, ki zaradi tehtne hibe ne bi mogel glasovati tako, kakor je povedano v tem členu, ima pravico pred volilni odbor privesti pooblaščenca, da namesto njega odda glas. O tem mora sklepati volilni odbor ter sklep zabeležiti v zapisnik.
Člen 70.
Na dan volitev, na dan pred volitvami in dan po volitvah je prepovedano točiti ali kakorkoli dajati alkoholne pijače. To prepoved mora občinski urad razglasiti.
Člen 94.
(Kazen za darila ali obljube volilcem.) Kdor da ali obeta volilcu darilo ali mu ponudi ali obeta mesto v javni ali zasebni službi, da ga zavede, da podpiše kandidatno listo ali je ne podpiše, ali da že dani podpis nanjo prekliče, ali da za izvestno kandidatno listo glasuje ali ne glasuje, se kaznuje z zaporom do enega leta in v denarju od 30 do 500 dinarjev.
Prav tako se kaznuje tudi volilec, ki sprejme darilo ali pa si ga da obljubiti za to.
Člen 98.
(Kazen za več nego enkratno glasovanje.)
Volilec, ki glasuje več nego enkrat pri enih volitvah, se kaznuje v denarju od 50 do 500 dinarjev ali z zaporom od 1 do 6 mesecev.
Člen 99.
(Kazen, če kdo voli namesto druge osebe.) Kdor glasuje ali pa se prijavi h glasovanju namesto drugega in pod njegovim imenom, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do enega leta.
Člen 100. (Volilec   mora   roko poriniti v vse skrinjice.)
Volilec, ki noče glasovati v vsako skrinjico ali glasuje javno ali kakorkoli namenoma krši tajnost pri glasovanju, se kaznuje v denarju od 10 do  100 dinarjev.
Če kdo samo govori ali pripoveduje, da je glasoval za koga, se to ne smatra, da bi prekršil tajnost glasovanja.
Člen 102.
(Kazen za nedostojno vedenje na volišču.)
Volilec, ki se pri glasovanju vede nedostojno ali po glasovanju vkljub opominu predsednika volilnega odbora ne odide iz poslopja, v katerem se glasuje, se kaznuje z zaporom od enega do šest mesecev ali v denarju od 300 do 2000 dinarjev.
Takega volilca mora predsednik volilnega odbora odpraviti z volišča na zahtevo kateregakoli člana volilnega odbora ali predstavnika kandidatne liste ali upravičenega volilca ; to se mora zapisati v volilni zapisnik.
Prav tako se kaznuje tuii oni, ki pride na volišče, pa ni vpisan v končno potrjeni abecedni volilni imenik, ako ne odide vkljub opominu pristojnih oseb.
—    3    —
Člen 103.
Kdor razžali volilni odbor ali kateregakoli njegovega člana, se kaznuje z zaporom od 30 dni do 6 mesecev.
Člen 104.
Kdor dejansko napade volilni odbor ali kateregakoli njegovega člana, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do dveh let, ako ni dejanje tako, da se Kaznuje po kazenskem zakonu in z večjo kaznijo.
Člen 105.
Kdor pride na voliSče z orožjem ali z orodjem, porabnim za boj, se kaznuje z zaporom op enega meseca do enega leta. Predsednik volilnega odbora mora vsako tako osebo takoj spraviti z volišča. To velja tudi za vse one državne ali samoupravne uslužbence, ki po službeni dolžnosti nosijo orožje, ako pridejo na volišče z orožjem, razen če so poklicani za vzdržavanje reda po členih 56. in 74. tega zakona.
Člen 106.
(Nedovoljena agitacija).
Kdor na volišču zaradi agitacije razna-ša lažnive vesti ali vsiljuje slike, plakate in druga sredstva za agitacijo, se kaznuje z zaporom od dveh do šestih mesecev.
Prav tako se kaznujejo tudi oni, ki bi z vpitjem ali pretnjami ovirali volilni odbor ali posamezne volilce pri njih delu.
Vsako tako osebo mora predsednik volilnega odbora odpraviti z volišča uradoma ali na zahtevo kateregakoli člana volilnega odbora ali predstavnika kandidatne liste ali volilca, ko se prepriča, da se je dotična osoba pregrešila zoper prepis tega člena; to se mora tudi zapisati v volilni zapisnik.
Člen 108.
(Kako se kaznujejo goljufije ?)
Kdor namenoma pokvari, uniči ali odnese katerokoli listino o volitvah ali katerikoli predmet, ki služi za volitve, ali kdor pokvari število glasov, dajaje, odjemaje ali kako drugače, se kaznuje z zaporom od enega do pet let in z izgubo državljanske časti.
Tukaj se kaznuje tudi poizkus.
Prav tako se tudi kaznuje stražnik, ki je določen po členih 57. in 74., da čuva volilno poslopje, ako dopusti, da kdo iz tega poslopja stori katero izmed prej navedenih dejanj.
Člen 109. (Določbe za člane vol. odborov).
Olani volilnega odbora, razen predstavnikov kandidatnih list in njih namestnikov, ali določeni zapisnikarji ali pomočniki, ki jim je priobčeno, da so odrejeni, ako ne pridejo ob določenem času na to svojo službo ter ne morejo opravičiti svojega izostanka, ali pr« po prihodu brez opravičenih razlogov opuste svoj posel ali nečejo podpisati zapisnikov o volitvah ali pooblastil izvoljenim poslancem, se kaznujejo z zaporom od treh mesecev do enega leta in v denarju o d 1000 do 3000 din.
Istotako se kaznujejo tudi oni, ki so po državnem odboru določeni za predsednike volišč, ako ne pridejo ob določenem času na določeni kraj ter jih ni državni odbor odvezah niti se ne morejo sklicevati na nepremagljive vzroke, ki so jih ovirati priti na določeni kraj.
Člen 113.
(Kazen za točenje alkoholnih pijač).
Kdor zoper predpis člena 70. toči ali kakorkoli daje alkoholne pijače, se kaznuje z zaporom od 15 dni do 6 mesecev in v denarju od 100 do 500 dinarjev.
Gospodarstvo.
¦                                                                                                                                                      ¦
i..........................................................t
Novi živinski potni listi so izšli s srbskim, hrvatskim in slovenskim besedilom. Prodajali Be bodo po 1 K 20 v, 88 v in 66 v.
Za žganjekuho je treba vzeti pri pristojnem oddelku finančne straže tiskovino (cena 1 K), ki se izpolni in da potrditi pri županstvu. Kadar se izpolnjena pola vrne, določi finančna straža dan in dobo prosti kuhi.
Kraški teran (črno vino) je letos tako sladek, kakor ni bil že od leta 1874.
Vinski davek, ki znaša 32 K na hektoliter, ne bo zadel pridelovalca, temveč se bo pobiral šele po prodaji. Obdačeni bodo torej le pivci. Krivična pa je določba, da imej pridelovalec le gotovo količino vina za svojo porabo neobdačeno. Naši poslanci bodo odločno zahtevali, da se ta naredba popravi tako, da bodi kmet oproščen davka na vse vino, kar ga ne proda.
Trošarina na vino. Veletržec Kaj tež v Kočevju prorokuje, da bo nova trošarina prinesla državi izgubo, ker bo treba nastaviti oelo vrsto novih uslužbencev. Zato predlaga, naj se namesto trošarine zopet uvede zakup užitnine, pri čemer bi se lahko gostilničarji odkupili. Zakup naj bi se oddal gostilničar-skim zadrugam.
Kriza za vinsko trgovino. Češkoslovaška je zabranila uvoz našega vina, ker je naša država odklonila češko zahtevo zaradi uvoza piva v našo državo. Ker je tudi Avstrija za naše vino zaprta, grozi naši vinski trgovini kriza.
Letošnja žetev v Jugoslaviji je po uradnih izkazih sledeča: pšenice 132.897, rži 20.473, ovsa 46.059, ječmena 39.315 vagonov.
Preveč krompirja, fižola in zelja imajo baje na Hrvatskem in v Slavoniji. Tovarne za špirit ne kupujejo krompirja, ker imajo že itak prevelike zaloge špirita, ki ga vsled previsoke trošarine ne morejo prodati. Najbrže je vse skupaj zopet le manever špekulantov in verižnikov.
Izvoz živine in poljskih pridelkov iz Prok-murja je sedaj za vso Jugoslavijo popolnoma prost.
Hercegovinskega tobaka bo letos okrog 20.000 kvintalov, ker odgovarja vrednosti 80 milijonov kron.
Letošnji vinski pridelek cenijo v Italiji na 42 milijonov hektolitrov t. j. na 7 milijonov čez norraalo.
Žetev na Francoskem izkazuje 62 milijonov meterskih stotev krušnega žita. Tako dobre letine tam že od leta 1914. niso imeli.
Poraba divjega kostanja. Za*naženje suk neno in volnene obleke je sad divjega kostanja boljši kot vsako milo. Olupljen kostanj je treba je treba kuhati toliko časa, da po-atano vode sluzasta. S to vodo in s krtačo se odstranijo vsi madeži, ako le niso preveč zastareli.
Kako primoramo kokoši, da podo 'pozimi nesle. Dr. Becker Benensen trdi v nemškem listu „Deutsche tierarztliche Wochenschrift" št. 10. da je mogoče kokoši odvaditi lenobe v zimskih mesecih in jih primorati, da neso tudi od meseca oktobra do meseca februarja brez presledka, kakor poleti. Kokoši ne neso pozimi zato, ker se le od štirih popoldne do osmih zjutraj v kurnici, ne da bi se jih med tem časom krmilo. Ker kokošji želodec ni urejen tako, da bi kokoš izhajala s hrano do 16 ur, zato perutnina tako močno opeša, da ne moremo od nje zahtevati jajc. Temu se odpomore, ako se kurnica ponoči razsvetli in kokoši nakrmijo. Perutnina se na ta način krmljenja hitro navadi in nese enakomerno kakor v poletnih mesecih. Ob dolgih nočeh jo je treba krmiti dvakrat. Tudi pitanje perutnine se na ta način znatne pospeši. Kdor ima v hiši električno razsvetljavo, ta naj jo poizkusi vpeljati še v kurnico in naj v svr-ho, da nakrmi perutnino, vstane dvarat ponoči. Pač poizkusa vredno !
Trsno listje kot krmilo. Dokler je trsno listje še zeleno, ni slabo krmilo za živino, ker ima nekako isto vrednost kakor srednje-dobro seno. Čim mlajše je listje, tem več je vredno za pokrmljenje. Če je pa trsno listje že izpremenjeno, Če ni več zeleno, ali je celo že suho, potem pa njegova krmilna vrednost ni znatna, ker se ie večina hranilnih snovi vrnila že v trto. Če je listje ob trgatvi še večinoma zdravo in lepo zeleno, so ga
vsled velikega pomanjkanja krme naravnost priporoča pokladati. Listje se pa sme šele po trgatvi obirati, drugače se kakovost vina oškoduje. Bakrene soli, ki se nahajajo v škropivu, res niso zdrave, vendar praktična izkušnja uči, da škropljeno listje po trgatvi živini ni tako škodljivo, kakor bi se moglo domnevati. Bakrenih soli je namreč takrat na listju že jako malo, ker jih je dež že izpral in pretvoril v manj škodljive spojine. Obira-ranje listja po trgatvi res ne prija trtam, ker les slabeje zori, a ta škodljivost je po trgatvi tako neznatna, da se nanjo ni treba ozirati, ker je nasprotno korist, ki se jo ima od pokladanja listja živini, neizmerno večja.
:.............................7...........................}
Dopisi.
•                                                                                  •
\...........................................................'
Mestni kino Ptuj. V potek, dne 22. oktobra ob pol 7. in pol 9. uri, v soboto, dne 23. oktobra ob pol 7. in pol 9. uri, v nedeljo dne 24. oktobra ob pol 4., pol 7. in pol 9. uri kino predstave Živa-mrtva, velepomemb-na rodbinska atrakcija, drama v 5 dejanjih od Roberta "VVienea. V glavni vlogi toliko uboževana Henny Porten. Grozna železniška nesreča in rana smrt glavne junakinje, katera se prostovoljno loči od življenja. Kot nameček šaljiv prizor Igrajoče mačke. Pri predstavi igra Ptujska mestna godba. Udeležite se krasnih predstav! Predprodaja vstopnic v petek od 2. do 4. ure popoldne. Ravnateljstvo Mihael Murko.
Kino in dijaki. §11, odst. 5 Disciplinarnega reda za srednje šole In učiteljišča se glasi: „Pohajati kinematografske predstave, ki niso uradno dovoljene za mladino, je vsem učencem strogo prepovedano." To v vednost starišem in vodstvu kina, da ne bo neljubih posledic.  Gimnazijsko ravnateljstvo.
Prispevajte z  darovi za javno tombolo, ki j jo priredita podružnici C. M. družbe.
Dijaška kuhinja v Ptuju. Ob pogrebu preč. g. gvardijana je nabral prof. A. Kolarič za Dijaško kuhinjo 284 K, za kteri dar se odbor Dijaške kuhinje vsem darovalcem iskrono zahvaljuje.
Ciril in Metodovi družbi je darovala na prošnjo po našem uredniku velerodna gospa grof. Ana Marija pl. Herberstein 3 ,.kamene" v znesku 600 K, ki so se razdelili na polovico, tako, da je dobila ženska podružnica CMD v Ptuju 300 K in moška podružnica v Ptuju 300 K. Iskreno se zahvaljujemo da-rovalki za dar. Bevskajočega dopisnika ,,Nove Pravde" pa prosimo, da napade go. daroval-ko in prošnjika zopet s kakim puhloglavim dopisom.
Štenografski kurz. G. prof. Alič se je na prošnjo izjavil pripravljen podučevati v zimskem tečaju po dveh večernih urah na teden stenografijo, ako se prijavi dovolj udeleženk in udeležencev. Prijave sprejema uprava „Ptujskega lista."
j. umetniška razstava v Mariboru, ki se otvori začetkom meseca decembra, je zbudila v javnosti veliko zanimanje. Do sedaj se je priglasilo že veliko število slikarjev. Termin za priglasitev je bil določen do 20. oktobra t. 1.; sedaj pa opozarjamo vse slikarje in kiparje, da se je podaljšal do 27. t. m. Vse prijave je pošiljati na naslov: prof. Viktor Cotič, Maribor, Maistrova ulica 17/111.
Politične vesti.
¦                                                                                                                                                                                                         «
¦                                                                                                                                                                                                         « %..........................................................*
Dr. Brejc v Beogradu. Deželni predsednik Slovenije, dr. Brejc, je odšel v Beograd, da tam poroča o razpoloženju v Sloveniji, zlasti z ozirom na dogodke na Koroškem. Dr. Brejc je izročil tudi regentu obširno spomenico, v kteri dokazuje, kako je plebiscitna komisija delovala v korist Avstrije, da pa se ni ozirala na noben ugovor Slovencev.
Lopovščine ob glasovanju na Koroškem prihajajo na dan. Za nemško Avstrijo so glasovali ljudje, ki niso bili nikaki Korošci, de-vali so v kuverto po več nemških glasovnic,
_     4     —
glasovnice za Jugoslavijo so pa izginjale. Saj je n. pr. pri Sv. Jakobu nad 300 glasovalcev priseglo, da je oddalo glasovnice za Jugoslavijo, komisija pa jih je naštela samo 272; glasovali so za Avstrijo celo mrtvi. Italijanski zastopniki so očito pristransko delali za Nemce.
Tolovajstva po slovenskem Koroškem. Koroški Nemci in nemškutarji so zaceli svojo kulturo kazati s tem, da po zvršenem plebiscitu preganjajo Slovence z divjostjo, ki so jo le oni zmožni. Vladni krogi sicer obetajo Slovencem pravičnost, a pravičnost poznajo kakor Italijani le na papirju, ne pa v dejanju.
Odhod na jadransko vprašanje. Poročajo, da so odpotovali naši delegati v Italijo, da rešijo Jadransko vprašanje. Delegati so dobili najobširnejša poročila.
Kultura.
Veriga. Dramatična podružnica za Ptuj je otvorila letošnjo gledališko sezono 6. oktobra. Vprizorila je Pinžgarjevo dramo Veriga. Snov je zajeta iz kmečkega življenja. Radi malenkostne verige pride med sosedoma do nespravljivega prepira, pri kterem trpe obe družini. Brezuspešni so opomini starega očeta, naj se med seboj ljubijo. Šele tragična smrt starega očeta pripravi oba gospodarja do stare medsebojne ljubezni. — Hvaležni moramo biti našim diletantom, da se žrtvujejo in z vprizoritvijo iger občinstvu nudijo duševni užitek.
Nastavljen železničar
se želi seznaniti z izobraženo gospodično ali vdovo, katera ima nekaj premoženja, starost '60   do   40   let.   Ponudbe  pod »Resnost 35."
Glavno pošto ležeče Maribor.
Razno.
Dr. Korokec — graščak. Minister dr. Korošec se pogaja zaradi nakupa graščine grofa Schonborna v Slivnici pri Mariboru.
Madžarske bolečine. Prejšnji teden je prišlo v Beograd 13 madžarskih poslancev-politikov, ki bi radi dosegli privoljenje naše vlade, da bi v Bački in Banatu odločevali poleg Jugoslavije tudi Madžari, t. j. da bi se dala nekaka avtonomija. Za našo državo so madžarske želje nesprejemljive.
Trgovinska pogodba z Avstrijo nalaga Jugoslaviji, da mora izvoziti na Dunaj G5.000 ton žita, 160.000 ton koruze in 10.000 ton ječmena. V zameno dobi Jugoslavija kovine, vozove, tkanine,   papir, barve in lokomotive.
BUFET
v mestnem gledališču se odda za dobo letošnje sezone. Pravilno kolekovane ponudbe se naj vpošljejo do najkasneje 31. oktobra t. 1. na naslov „Mestna uprava Ptuj."
cestna uprava Ptuj, dne 17. oktobra 1920.
Komandi mesta u Ptuju potrebni trn za stalnu službu ovi majstori: 1 zidar, 1 stolar i 1 bravar.
Ovi če so majstori voditi kao državni majstori oa godišnjom platom od 1560 do 1800 dinara prema kvalifikacijama, i la dodacima na skupoou, koji se pored plate izdaju.
Uslovi za prijem u ovu službu su ovi:
1.  Da su podanici kraljevino Srba, Hrvata i Slo vena ca.
2.  Da nisu stariji od 30 godina (dokaz kršfienica ili uverenje.)
3.   Da su odslužili svoj rok u vojsci (dokaz dukomet. voj.  vlasti)
4.  Da su vladanja dobrog (dokaz uverenje opštinskih vlasti.)
5.  Da nisu osudjivani za kriviona dela, koja povlače gubitak gradjanske časti (dokaz uverenje opšt. vlasti.)
6.   Da nisu pod stečiStem (dokaz uverenje opšt. vlasti.)
7.  Da su telesno zdravi i da nemaju ni-kakvih vidljivih teles. nedo.
8.  Da su sposocni u svom zanatu (dokaz svedožbe i poslovna knižica.
9.   Da su pismeni.
Lica koja žele da se prime na službu kod ove komande, a po zanatu eu zidari stolari ili bravari, neka se sa potrebnim kvalifikacijama i dokumentarna i uverenjema za dokaz ispunjenja uslova pod 1.—9. obrate posnemo mesnoj komandi u Ptuju najdalje do 15. novembra t. g.
Iz   kancelarije   komande  mesta  u  PTUJU,
br. 986  15. oktobra 1920. godine.
„Panonija"
v Ptuju
izdeluje po konkurenčnih cenah z modernimi amerikansk. stroji vseh vrst vijake, dele strojev in aparatov, vrši popravila teh ter dobavi iz inozemstva industri-jalne izdelke.
Citf)te in »Ptujski list"
razširjajte .
BffiHDBBHBSHHBEHlSaiBa
Lepa zimska suknja
na prodaj.  Kje, pove uprava lista.
MESTNI SOSVET
je v seji dne 29. septembra sklenil: zvišanje cene plinu od 4 K na K 5-40 za 1 kbm.
V  mestnem kopališču se zvišajo cene sledeče :
-kadna  kopelj   I. razreda 10 K.
„            „     II.        „         8 K.
parna kopelj    ....    10 K.
V  sobotah so vpeljane ure za delavce in sicer od 17.—20. ure za polovično ceno. Kopališče je tudi   ob   nedeljah in praznikih odprto od
8. do 12. ure predpoldan. PTUJ, dne 17. oktobra   1920.
Naznanilo.
Podpisani nazznanja cenj. občinstvo v Ptuju in okolici, da je poleg svoje mesarije otvoril tudi
II
in priporoča vsake vrste klobase in prekajeno meso.
Za obilen obisk se priporoča
Franc Potigonek, mesar v
(poprej Luttenberger.)
Go stilna
o neposredni   bližini   Ptuja se da na račun. Kje, pove uprava lista.
SL Ei Via I* fina napol! jo na prodaj. Naslov pove uprava		ia Hiju tega lista.	
I	Meta tia [ffj j J	rugi	
	se   priporoča.		
Starejša pridna dekla
se sprejme takoj pod ugodnimi pogoji. Plača po  dogovoru. Gostilna Stanitz, Breg pri Ptuju.
iši-podgane - stenice - ščurki
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolj preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim 10 K, za podgane ta miši 10 K, za ščurke 20 K, posebno močna tinktura za stenice 12 K, uničevalec moljev 10 K, prašek za uši v obleka in .perilu 10 in 20 K, proti mravljam 10 K, proti ušem pri perr.t-nin' 10 K, prašek proti mrčesom 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh 5 in 10 K, mazilo za uši pri živini 6 in 10 K, mazilo proti garjam 12 K.  Pošilja po  povzetju  Zavod za eksport
M. JUNKER, ZAGREB 112, Petrinjska ulica 3.
HHBBHHHHHBBHHHHHaLffi^HH»
Delniška glavnica in rezerve okroglo 95,000.000 —
::::::::      CENTRALA   V  LJUBLJANI.      =:=::=::
PODRUŽNICE v Splitu, Celovcu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru in v Borovljah.
¦   Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun s 3V|0   <>   Daje  trgovske in aprovizacijske kredite. a brez odpovedi, proti 3 mesečni odpovedi s 33|4°|0 čistih,   o   .*.     Izvršuje vse bančne transakcije.
¦ ¦¦¦¦¦¦¦HBHHHNBHffliliffiHHH^
Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak.
Last »Tiskovne zadruge v Ptuju."
Tisk: W. Blanke v Ptuju.