Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik — Od i. januarja 1958 kot poltednik — Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — LA KRANJ — SOBOTA, DNE 13. MARCA 1965 LETO XVIII. — ŠT. 20 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori S/.DL Jesenice Kranj, Radovljica, škofja Loka. Tržič — Izdaj* CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odboj odgovorni urednik KAREL MAKU C GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Skrajšan delovni teden v štirih podjetjih Nenehna skrb za borce NOV Preddvorski vodovod in novi zazidalni načrti Krainj, 12 .marca — Na včerajšnji seji so odborniki sprejeli priporočilo komisije o uvedbi 42-ur-nega tednika, da skrajšan delovni čas vpeljejo v Štirih kranjskih delovnih organizacijah: v 1BI, Vino, Malica in neizpolnjene zahteve Kranj, 12. marca — Včerajšnja redna skupščina društva živilskih in preh.ramben.ih strokovnih delavcev za Gorenjsko je bila vsebinsko posvečena vplivu dopolnilnega obroka na delovno storilnost. V referatih na to temo so se prepletale ugotovitve o izredni važnosti dopolnilne prehrane na delovnem mestu za storilnost in zdravje delavcev in ugotovitve o tem, da v praksi še vedno ne sledimo že dolgo znanim resnicam. Tako ni izjemno, da dobijo delavci malico V taki obliki in v takem času, da dosože prav nasprotni učinek od Zaželen ega. Društvo živilskih in prehrambenih delavcev za Gorenjsko je bilo ustanovljeno pred dobrimi tremi leti, da bi proučevalo proizvodnjo živil in preskrbo z njimi, skrbelo za dvig strokovne ravni svojih članov in širilo ideje sodobne prehrane. Prek komisij (za živila živalskega izvora, za gostinstvo in turizem, za izobraževanje, za družbeno prehrano in za industrijsko predelavo živil) je bil posebno občuten vpliv društva pri urejevanju preskrbe z mesom in kruhom, pri projektiranju in urejevanju kuhinj družbene prehrane in podobnem. Iz razprave v skupščini Društva prehrambenih strokovnih delavcev je bilo razvidno, da gospodarske organizacije želijo posvetiti dopolnilnemu obroku več pozornosti. Konfekciji Triglav in v Gorenjskih oblačilih.. Omenjene delovne organizacije so se na to pripravile že pred več meseci. Komisija je njihove analize temeljito progie-daila in ugotovila, da si lahko privoščijo ta korale, seVeda če bodo upoštevale vse, kar so v analizah obi i ubile. Prvo vprašanje pri razpravi o predlogu zazidnalnega načrta za vikend naselje na območju Svarij je bilo, kdo bo tu lahko gradil, če bo komunalni prispevek kar 2 milijona dinarjev. Odgovor: predračun za ureditev komunalnih naprav vsebuje optimalno ureditev naselja zaito, da bi dobili pregled nad tem., koliko talke stvari veljajo. Seveda teta od po.--'možnih graditeljev ni mogoče zahtevati, saj -bo mogoče že za .100 do 400 tisoč dinarjev oskrbeti hišice z najpotrebnejšim. Postopoma pa bi potem naselje lahko dopolnjevali. Po zagotovilu ing. arch. Oblaka so v predlogu hišice locirane tako, da ne bodo prizadele lastnikov zajetih zemljišč, ki se v glavnem preživljajo s kmetijstvom in z živinorejo. Za vikende so predvidene predvsem sen ožet i. V nedeljo, 21. marca, dopoldne bodo o predlogu razpravljali volivci Golnika in Goric. Obenem so sprejeli tudi predlog zazidalnega načrta za Zgornje Bitnje. Območje S vari j je prvo v kranjski občini namenjeno gradnji vikend hišic, za katere je precej zanimanja, pozneje pa bodo ustrezne raičrte pripravili tudi za Jezersko, Preddvor in Krvavec. Nepričakovano je bilo precej govora tudi ob odloku o prepovedi prodaje nepasf ori zbranega mleka na območju mesta. Mlekarna namreč kljub razširitvi in obnovi še nima vseh strojev, ki lahko zagotovijo neoporečno mleko. Ker bo po obljubah izdelovalen najpotrebnejši stroj lahko dobila prihodnji mesec, naj bi odlok o prepovedi prodaje nepasterizira-nega mleka začel veljati v aprilu. Ker so -nekateri kmetje že dobavljali mleko na dom in ker se bo pojavilo vprašanje preskrbe z mlekom v nedeljo, so obenem sprejeli priporočilo, da naj Mlekarna poskrbi za dostavo mleka na dom. Odbor za zdravstveno in social- 25-odstotnim novim povečanjem Skupščina je potrdila pristop k no politiko. republiškega zbora in pa naj bi znašala osnova za letos-trostranski pogodbi o pripojitvi odbor za proučevanje zakonskih in nje leto 59.000 dinarjev. Vodovodne skupnosti Preddvor k drugih predlogov social nozdrav- Vprašanje priznavalnine je bilo komunalnemu podjetju Vodovod stvenega zbora za proučitev ne- posebej obravnavano. Odbori so Kranj, ki naj bi jo potrdila tudi katerih vprašanj borcev NOV, sta soglasno ugotovili, da je bila se-delavski svet Vodovoda in izred- 1. marca razpravljala o predlogu danja priznavalnina prenizka, ni nd občni zbor preddvonske vodo- zakona o dodatku zaposlenim pa se tudii prilagajala zvišanim vodne skupnosti. Razprava je udeležencem NOV. Na rešetu je življenjskim stroškom. Priznaval-predvideno združitev pozitivno bil tudi predlog zakona o zdrav- nino je prejemalo doslej pre-ocenila in opozorila na posledice, s t ven cm. varstvu kmelov-borcev majhno število bivših borcev, čeki bi jih imelo odklonilno stališče NOV in njihovih družinskih čla- prav jih je precej več, ki bi bili članov skupnosti na preskrbo z nov ter predlog priporočila oda- do te družbene denarne pomoči vodo. Praktično bi to pomenilo, da janju (Stalnih priznavalnin biv- docela upravičeni. Tudi kriteriji v Preddvoru ne bi mogli več gra- §im borcem NOV. V razpravi je za priznavanje priznavalnin niso diti, kar pa je spričo tega, da se sodeloval tudi poslanec Andrej enotni in so čestokrat preozki in popravljajo za gradnjo nove šo- Strniša iz Sk. Loke. pretogi. To pa ima za posledico, le, da je veliko zanimanja za in- O dodatku zaposlenim udeležen- da so v mnogih občinah prlznaval-dlvidualno gradnjo in za turi- cem NOV je bilo poudarjeno, da riine smešno nizko, razen tega jih stične objekte, popolnoma nespre- je potrebno na nov zvezni zakon niso mogli uveljaviti vsi upravi-jemljivo. Kot je znano je vedno o dodatku zaposlenim borcem, tu- čenči. Višina priznavalnine tudi v več članov skupnosti naklonjeno d,i v naši republiki urediti to vpra- nekaterih oblinah na Gorenjskem združitvi, saj so ugodnosti očitne, sanje z ustreznim predpisom. Do- se giblje od 3000 do 5000 dinarjev jamči pa jih občinska skupščina, slej je v Sloveniji prejemalo ta mesečno. Tako so tisti borci, ki kar se derdej menda v taki zade- dodatek nekaj nad 3000 borcev, ki iim i° priznavalnina pomemben vi še ni primerilo. so prejemali po 47.200 dinarjev, s vir za preživljanje, močno priza- ŠIPA D KRANJ prodajalna v nebotičnikih jj VAM NUDI KAVČE, 2 predala > 56.500 din SPALNICE DNEVNE SOBE KUHINJE in OSTALO POHIŠTVO. ZELO NIZKE CENE Vabimo Vas na ogled in se priporočamo Izpolnjene naloge Različna mnenja in stališča o stanovanjski reiormi deti in materialno ogroženi. Odbori so bili mnenja, da bodo sedaj občine, ki bodo dobile dodatna sredstva kot dooolnilo k svojim proračunom, lahko povečale priznavalnino vsaj na 10.000 dinarjev ^fcoeffUtvi mesečno. Seveda bo potrebno nove zvišane priznavalnine nenehno Do V. kongresa ZKS, ki bo 17. marca, nas loči samo še nekaj dni. Kongresu bo prisostvovalo tudi preko 100 delegatov z Gorenjske. Veliko jih bo tudi na kongresu razpravljalo in s tem prispevalo velik delež k vsebinski Centralni komite ZKS je izdal # Delovni kolektivi pozdravljajo prenos namenskih sredstev # Urbanistični in gradbeni strokovnjaki pa imajo pomislek • Ljudje pa so o vsem tem premalo seznanjeni # Vodstva krajevnih organizacij SZDL in sindikalnih podružnic bi morala nujno organizirati razprave o stanovanjski reformi in tolmačiti načela Resolucije predvsem glede uveljavljanja novega gospodarskega sistema Q Kaj meni o tem IO GO SZDL Slovenije? Priprave za stanovanjsko refor- tični aktiv podjetja. Znano jc, da NOV mo so v teku. Delovni kolektivi že sedaj načelno podpirajo re-na Gorenjskem bodo o resoluciji spi icijo. Prav tako bodo nekoliko o stanovanjski reformi v kratkem kasneje organizirali v šeširju v organizirali širša posvetovanja. V Škofji Loki posvetovanje o stanovanjski reformi, V glavnem se že sedaj ugotavlja, da bodo imela podjetja na Gorenjskem širša posvetovanja, ki jih bodo organizirale sindikal- prilagajati porastu življenjskih poročilo, ki so ga prejeli vsi de- stroškov. Hkrati pa je potrebno legatje in gostje, o delu med IV. omogočiti bivšim borcem, ki so in V. kongresom. Poročilo med potrebni poservno družbene pomo- drugim tudi ugotavlja, da je ZK či, da uveljavijo pravico do pri- razvijala in oblikovala lastno znavalnine. Občinske skupščine družbeno vlogo z razvijanjem so- nai bi opravile prevedbo doseda- cialističnih družbenih odnosov niih priznavalnin najkasneje do in uresničevanjem socialističnih 30 .aonila z veljavnostjo od 1. ja- družbenopolitičnih smotrov, nuoiria 19R5. Komunisti, organizacije in vo-1- Odbori so končno sH«niBi, da stva, nadalje ugotavlja CK ZKS, nredlad'ncjC . delovale družbenoekonomsko zakon i »ost i, kaže, da so se z razvijanjem samoupravljanja in komunalnega sistema, načel delitve po delu in z predložil uveljavljanjem nove ustave v okrajev ------------------- ------...... Izvršni svet je U. ^^..v,^ uvujavooiiij^ii *1\n razdrobljena in ni izgledov za šega pomena.' Zlasti na tem pod- Probne, Vendar so te nesklad- združevanje teh sredstev na po- ročju bo po mnenju odborov pri *5LJ^S(6% VfČJf ncga'tivne slovni osnovi. Vse to bo po mne- skupščini SRS potrebno zagoto- nju strokovnjakov povzročilo viti medobčinsko sodelovanie. zmanjšanje stanovanjske gradnje, Izražena je bila tudi skrb za na drugi strani pa pretiran, ur- uslužbence okrajnih upravnih or- banistično neosnovan razmah gamov in drugih okrajnih iruštitu- jena, neupravičena neskladja v posledice le takrat, ko zavestne sile niso ustrezno in pravočasno reševale konkretnih problemov in so pustile množice/da so bile premalo informirane in niso imele gradnje individualnih hišic brez Cij, ki prenehajo z delom. Po- dovolj možnosti, da bi v demokra- ustrezne komunalne ureditve. Zla- udarjeno je bilo. da je treba te sti vodilni kader občinskih sta- uslužbence zaposliti predvsem v novanjskih skladov je pri tem občinski upravi, ki se bo tako okrepila s kvalificiranimi uslužbenci, ki imajo daljšo upravno izkušnjo. — D. K. Pojasnilo bralcem Tudi tokrat kot je bilo v zadnjem času že večkrat smo za- vztrajal, da bo z odpravo občin skih stanovanjskih skladov prenehala materialna osnova za stanovanjsko politiko v občini. .Sekretariat izvršnega odbora GO SZDL Slovenije pa ugotavlja, da tem problemom organiza*-cije SZDL niso posvetile dovolj pozornosti. Obravnave stanovanjskih in urbanističnih vprašanj so se zato preveč omejevale na ozke strokovne in upravne kroge. Sekretariat je zato sklenil priporočiti občinskim odborom SZDL, da v sodelovanju s sindikalnimi podružnicami organizirajo razprave o stanovanjski reformi in tolmačijo načela resolucije predvsem glede uveljavljanja novega gospodarskega sistema, ki prenaša tudi urejanje stanovanjskih vprašanj neposredno na delovne organizacije. Ker je osnovninamen resolucije Jay tudi v tem, da bodo v gospodarskih organizacijah začeli reševati stanovanjska vprašanja delavcev na način, ki unošteva stnovanje kot element življenjskega stan tičnl obliki vplivale na važne odločitve. V tint i h primerih, ko so posturnezniki,'organi in organizacije sprejemali nekatere konkretne odločitve celo v nasprotju s temeljnimi smotri nase družbenoekonomske politike v določenem času, *®o bile te posledice še hujše. Slabile so namreč pozicije socialističnih sil in Še stopnjevalo posamezne napetosti v družbi, radi pomanjkanja papirja pri- Navzlic zapletenosti nalog je ZKS siljeni skrčiti obseg našega med dvema kongresoma dokaj lista. Prosimo bralce, da te da- uspešno opravljala naloge ter v našnje težave vseh listov upo- skladu z družbenim razvojem iz-števajo tudi pri'Glasu. popolnjevala vsebino in meta- UREDNIŠTVO svojega dela. — D. K. ' Poklicna vzgoja Zavod za zaposlovanje Radovi j i- očitna potreba po bolj sistema- ca je priredil za vse prosvetine de- t ion i in poglobjeni dejavnosti 10. marca usmerjanja. Zgolj občasne pobu- zanimiv pedagoški seminar o po- de- kot so Pogovori z učenci in klicnem usmerjanju mladine. Udc- starši o izbiri poklica, obiski v podjetjih ter individualno svetovanje, še ne prinašajo zaželenega uspeha. Čedalje bolj se kaže potreba, da bi pri seznanjanju mladine s poklici in pri usmerjanju vanje sodelovali tudi poklicni stro- ležilo se ga je lopo število pedagogov iz vse občine. Predaval je darda delavcev kot sestavni del o tej temi profesor ALBIN POD-politike povečanja produktivno- JAVORSEK iz Celja, sti dela in zaposlovanja, bodo v Poklicna vzgoja in usmerjanje delovnih organizacijah po vsej mladine v poklice ima na šolah že kovni ljudje kot so »siholog, so-y^w!"°Sti festrc rakave o re- nekakšno ustaljeno obliko. Za to cialni delavec, zdravnik ali še teh- zvrst dela z učenci skrbijo zlasti nolog. Sploh pa bi morale imeti vodstva šol in poverjeniki v sode- Večje šole nameščene socialne delovanju z referatom za poklicno lavce in psihologe, ki bi se vsaj usmerjanje pri zavodih za zapo- pestri vzgojni in socialni proble-slovanje. Vendar pa se zlasti na matiki posvečal študijsko in po-večjih šolah iz leta v leto kaže globljeno. J. B. soluciji o stanovanjski reformi. DRAGO KASTELTC Pred dnevi je v Zmincu zdr sel na cesto plaz SOBOTA. 13. marea 19G5 Zvedeli smo SOBOTA: TRBOJE — Predavanje »GORENJSKA IN KOROŠKA V SLIKI IN GLASBI« bo ob sedmih zvečer v kulturnem domu. PLANINA POD GOLICO — Potopisno predavanje »JUŽNA AMERIKA« bo ob pol sedmih v osnovni šoli. JESENICE — V delavskem domu predavanje »V SVETU CVETOČIH KAKTEJ« NEDELJA: ZALOG PRI KOMENDI — KUD priredi popoldne ob 15. uri dramo »UGASLE OCI«. BREZJE — V gostišču Dobrča predavanje »AMERIKA 20. STOLETJA«, in sicer ob 19. uri. PODBLICA — V šoli ob devetih dopoldne »GORENJSKA IN KOROŠKA V GLASBI IN SLIKI«. BESNICA — Ob 11. uri V zadružnem domu potopisno predavanje »GORENJSKA IN KOROŠKA V SLIKI IN GLASBI«. CERKLJE — Ob osmih zjutraj v zadružnem domu »RAZPRAVA O TEMELJNEM ZAKONU O POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU«. SELCA — Tu bo v nedeljo ob treh popoldne v KUD »Mali vrh« prireditev »VDOVA ROŠLINKA«. PREDDVOR — Ob 19. uri bo prireditev »JEZIČNI DOIITAR PETELIN«. VOKLO — Ob 15. uri bo tu prireditev »JEZIČNI DOHTAR PETELIN« « PONEDELJEK: RADOVLJICA — V občinski sejni sobi politično predavanje »NEMIRNA AZIJA« ob sedmi uri zvečer. TENETISE — Pri Koširju bo zdravstveno predavanje in film »IZ DNEVNIKA PODMLADKA RK«. Pričetck bo ob 19.30. TOREK LESCE — Ob 19. uri v prostorih družbenega centra v Lescah predavanje »AUSCITVVITZ« dokumentirano s slikami. BLED — V društvenem domu ob osmih zvečer predavanje »ARHEOLOŠKE IZKOPANINE NA BLEJSKEM OTOKU«. KOKPTCA — V svojem orostoru Jmaia ob 17 uri »RA/PRAVO O TEMELJNEM ZAKONU O POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU«. NAKLO — Ob 19. uri v kulturnem domu nedavanje »PO GORAH EVROPE«. BRITOF PRI KRANJU — V kulturnem domu ob 18. tiri p nedavanje »GORENJSKA MED NOV«. CERKLJE — Ob pol osmih v zaili u-: nem domu Prodavanje »GORENJSKA MED NOV«. VODICE — Zvečer ob po! osmih bo prireditev »GORENJSKI VEČER«. ZGORNJA BESNICA — Ob sedmih zvečer bo v šoli zdravstveno predavanje- »KRONIČNE BOLEZNI«. * Vidine - Vremenska napoved za danes In prihodnje dni Pretežno jasno, na Primorskem zmerno obiačno vreme. Najnižje nočne temperature v krajih s snegom okoli minus 10, drugod dO minus 6. Najvišje dnevne okoli 10 stopinj. Tudi v naslednjih dneh bo še suho in toplo. Vremenska slika Nad srednjo Evropo in Balkanom je obsežno področje visokega zračnega pritiska. Ob jugozahodnih vetrovih doteka nad naše kraje v višinah toplejši zrak. Vreme včeraj ob 13. uri Brniki — jasno, temperatura '5, zračni pritisk 1032 milibarov — rahlo pada. Jezersko —•jasno, temperatura 2. Planica — jasno, temperatura 2 stopinji. Posvetovalni sestanek devetnajstih kmouni stični h partij, ki se je ta teden končal v Moskvi z objavo skupnega sporočila, je pravzaprav edini trdni podatek, iz katerega lahko črpamo misli o poteku tega posvetovanja in o njegovi vsebini. Moskovsko posvetovanje je potekalo v času, ko so glasovi o razlikah v delavskem gibanju sestavni del dnevnih časopisnih poročil. Odnosi med posameznimi delavskimi strankami in gibanji postajajo prav zaradi spora med Moskvo In Pekingom vedno bolj pogosta opredeljevanja do tega spora in zato nI prav nič čudno, če je moskovski shod zasedal za zaprtimi vrati. O pomenu posameznih sestavkov, stališč, razprav in izhodišč ne vemo zaradi tejra veliko povedati in pač moramo oceno po.svetovanja zaradi nepoznavanja ostalega gradiva skrčiti na uradno sporočilo, ki so fra po posvetovanju izdali. Vendar pa smo pri tem včasih v strahu, da je bilo v tem uradnem sporočilu marsikaj izpuščenega, kar bi lahko dopolnilo sliko o mednarodnem delavskem gibanju in o se- danjih gledanjih obstoječih razlik. Zamišljeno posvetovanje naj bi bil delovni sestanek z dejanji, ki bi mu sledila. Vendar se je že pred začetkom pokazalo, da veliko število vodstev te oblike ni sprejelo kot sredstva, ki bi bilo zmož- na premostitev partij in njihovih vodstev. Razvoj delavskega gibanja v zadnjih letih namreč kaže, da so mu zastareli pogledi iz preteklosti v hudo napoto. K vali letnih novosti v delavskem gibanju namreč ni mogoče prenašati na stare in preživete oblike povezovanja in sode- Moskovske smernice no rešiti sedanjo slepo ulico. Ne- lovanja. Seveda he moremo zani-udeležba kitajskega vodstva in kat i tudi dobrih predlogov, ki Jih vseh strank in gibanj, ki so pod je moskovsko posvetovanje prine- »•kitajskim dežnikom«, je prvotno zamisel v osnovi preprečevala. Tako se je moralo moskovsko posvetovanje omejiti na manjši krog odposlanstev, Jd kljub največjemu prizadevanju mlso mogla problemov delavskega gibanja razčiščevati, ker so Jim v Pekingu dali jasno na znanje, da imajo za njihov trud gluha ušesa. To bi bilo lahko samo postranskega pomena, če bi na posvetovanju res vsestransko proučili trenutni položaj slo. Ze dejstvo, da na koncu niso sprejeli nekih dokončnih stališč govori, da so potrebna globlja proučevanja sedanjega položaja v delavskem gibanju. Eno izmed pozitivnih zapažanj je, da vedno bolj prevladuje težnja o potrebi dvostranskega in večstranskega sodelovanja, ki bi se znebilo prejšnje poslušnosti in vsiljive enotnosti. Ta enotnost lahko v sedanjih pogojih učinkuje samo v primeru, da' je nastala v enakoprav- ni izmenjavi izkušenj in stališč. Zato so po moskovskem sestanku znova poudarili, da je Iskanje skupnega imenovalca in trdnejše enotnosti v delavskih vrstah stvar številnih posvetovanj, ki pa ne bi smela biU vezana z roki. V primernem trenutku naj bi to obliko izkoriščali. Seveda je zmotno pričakovati, da bo enotnost prišla kar sama od sebe. Vendar je sedaj že tudi dobro znano, da ne more biti podobna tisti, ki je bila na voljo v prejšnjih časih. Danes lahko o enotnosti v delavskem gibanju govorimo samo skozi različnost. Za premagovanje obstoječih nesoglasij pa ne bi smeli zanemarjati tudi drugih oblik razčiščevanja odnosov v mednarodnem delavskem gibanju. Posvetovanje, kakiSmo Je bilo v Moskvi ni edina oblika, da pridemo do postavljenega cilja, temveč se moramo bolj posluževati tudi drugih pripomočkov, predvsem dvostranskih in večstranskih stikov med delavskimi strankami.* Moskovsko sporočilo v svoji uradni obliki tudi pove. da so se udeleženci posvetovanja izrekli za prekinitev Javne razprave ▼ zvezi s sporom med Kitajsko in Sovjetsko zvezo. Živčna napadi in javne polemike po ocenah, ki smo jih slišali v Moskvi, samo škodujejo gibanju. Vendar je vprašanje, če bo kitajska struja to viteško potezo uresničila s podobnimi dejanji. Po zadnjih napadih v kitajskem tisku ni tega videti. Sploh pa je težko verjeti, da bi takšna prekinitev lahko imela kakšen vpliv na nasprotja, ki se pojavljajo med dvema glavnima strujama v delavskem gibanju, zaradi katerih so potrebna? tudi posvetovanja. Posvetovanja, še manj pa seveda prekinitev ognja s peresni ki in črnilom, ne borlo rešila zapletenih odnosov v delavskem gibanju. ljudje in Upravni odbor podjetja »OBRTNIK«, Škofja Loka, Blaževa ul. 3, razpisuje in vabi k sodelovanju v svoje obrate: Mizarstvo in tesarstvo Parketarstvo Gradbeništvo Krovstvo Fasadarstvo Slikoplcskarstvo Elektromehanika, splošna in za radijske sprejemnike in televizorje Steklarstvo Pečarstvo Kleparstvo in ključavničarstvo Slikopleskarsftvo in črkoslikarstvo za naslednja delovna mesta: 1. 2 mizarska pomočnika kvalificiran mizar s prakso 2. 1 parketarski pomočnik kvalificiran parketar s prakso 3. 1 zidar kvalificiran zidar s prakso 4. 1 zidar priučen zidar s prakso 5. 2 slikopleskarja kvalificiran pleskar in slikar ali priučen s prakso 6." 2 elektromehanika elektromehanik in instalater s prakso 7. 1 radio mehanik kvalificiran radiomehanik z večletno prakso ali radiotehnik 8. 1 steklar } kvalificiran steklar s prakso (stcklobrusač in stcklograver) 9. 1 steklar priučen steklar s prakso 10. 1 pečar kvalificiran pečar in keramičar s prakso 11. 1 pečar priučen pečar in kerAmičar s prakso 12. 3 nekvalificirane delavce gradbeni delavec 13. 1 blagovni in finančni knjigovodja . srednja strokovna izobrazba z večletno prakso in znanjem strojepisja Nastop službe po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Pismene ponudbe sprejema kadrovska služba. pumi«'"»°ieDnmo Garsonjera za štiri arner. barvni činom, film režija Michael Gardah igrajo Kim Novak Prostor in čas, ki. ga kino od- ( morja svojim programskim filmom je navadno v obratnem sorazmerju s kvaliteto teh filmov. Naj tu velja za kvalitetno vsako filmsko delo, ki kreativno posega v svoj čas in ki z nekonvencionalno filmsko obliko išče stilk z bistvom tega časa. Subjektivno tolmačenje pojma kvalitete sicer nujno vodi v nesporazum. Mislim na razliko v pojmovanju kvalitete med proizvajalcem ali posrednikom (kinom) in glodalcem. Nekritičnost kinematografa iin še prej distribucije ima za posledico stalno oženje kroga, ki še more ohranjati neie-formiran kriterij kvalitete. Po-' znamo mimvjovnsiine deformacijo tOgt kriterij«. Osnovna deformacija nastane že z razdelitvijo filmov na žanre in z dodelitvijo prilastkov — umetniški, neumetniški film. Kasneje se deformacija kriterija kaže v popolni apatičnosti, v splošni nemoči reakcije na poneumljanje, to je na pritisk, ki ga nekateri filmi izvajajo na gledalčev nekonformizem. Kinematograf izpričuje tako stanjo z vedno bila hudo poškodovana. Material- hlastnejšim poseganjem po teh na škoda znaša okoli 20 milijonov komfortnih filmih brez angažma-duiarjev. — J. J. ja, brez prepričanja. Ker je kri- Iztirjeni vagoni Jesenice, 12. marca — Pred dnevi se je pripetila na postajališču Kočna pri Jesenicah huda nesreča. Vzrok nesreče Je bil brez dvoma sneg na propi. Strojevodja lokomotive je odpeljal z jeseniške pbstaje proti postaji Vintgar sedem vagonov natovorjenih s snegom Pred signalom omenjene postaje so delavci pričeli sneg razmetavati. Med tem časom je šoier avtomobila s frezorjem čistil sneg s ceste. Ker pelje cesta vzporedno z železnico, je sneg padal tudi na progo. Zaradi tega jo je v dolžini 85 cm in nekako 20 cm visoko zasul. Ker jc bil sneg južen, je zmrznil. Zatem se je omenjeni vlak vračal na Jesenice. Ko jc prvi vagon pripeljal na sneg, je iztiril za seboj pa je potegnil še dva druga vagona. Pri nesreči je bil en vagon popolnoma uničen, ostala dva pa sta terij kvalitete že deformiran pri večini potrošnikov kina (večina pa ni bila nikdar merilo za pravilnost kriterija kvalitete), si trgovina s filmskim blagom privzame večinski (deformirani) kriterij. Nihče ji ne^morc kratiti te pravice lastnega kriterija, čeprav je subjektivni pojem kvalitete merjen tudi objektivno — z denarjem. Film Garsonjera za štiri je prvotno plod deformacije kriterija kvalitete pri proizvajalcu in drugotno pri posrednikih (distribucija, kino). Očitek zadnjemu omejim na prigovor: prostor in čas predvajanja naj bo sorazmeren prvi omenjeni kvaliteti filma. Zamujena srečanja poljski film Bojim se, da je v pestrem sporedu tega 'tedna filmski omnibus Zamujena srečanja prepotiho zdrknil mimo. Kogar zanima rojstvo neke kinematografije oziroma kvalitete, ki pogojujejo pričetck nacionalne filmiske ustvarjalnosti, bo v Zamujenih srečanjih našel odgovor na obe vprašanji. Zaorvujona srečanja niso film modernega filmskega izraiza, ampak odkrivajo spremljajoče in vsakem filmu prepotrebne reali-zacijske elemente. To sta ideja in scenarij. Vsaka od petih epizod je zgrajena na domiselnem scenariju z živimi dialogi, tako da so epizode dramaturško brezhibne. Njihova filmska interpretacija pa je rut imensko konvencionalna. Ne odtehta lahkote besedila, ki jo in-spiitriira. . Križnar Našito TVD KRANJ, Kranj vabi vse prijatelje športa na OBČNI ZBOR društva v soboto, 20. marca ob 18. uri Dom v Stražišču Alpski letalski center Lesce nudi v zakup GOSTINSKI LOKAL na letajišču v Lescah Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe upravi centra najkasneje do 18. marca 1965. SGP »Projekt« v Kranju razpisuje LICITACIJO za prodajo dveh konj z opremo, ki bo dne 19. 3. 1965 v sejni sobi na opravi podjetja SGP »Projekt«, Nazorjeva št. 1, s pričetkom ob 8. uri. Licitacija bo najprej za interesente iz družbenega sektorja, v primeru potrebe pa se ob 9. uri nadaljuje za interesente iz privatnega sektorja. Ogled je možen v Kranju, Sta-retova 23 od 15. ure dalje. Center za pionirska letovanja Kranj razpisuje naslednja delovna mesta: Za otroško zdravilišče Novigrad od 15. aprila do 30. sept.: 1 J&V kuharica 5 kuhinjskih pomočnic 1 KV mesar 2 snažilki Za predšolsko izmeno otrok }d 31 maja do 20. junija pa: 10 pomožnih vzgojiteljic Prijavijo Se lahko, upokojeni prosvetni delavci, študentje in gospodinje. Pismene prijave z opisom dosedanje zaposlitve pošljite na Center za pionirska letovanja Kranj (občina) do 30. marca 1965. Največja akcija na Gorenjskem Kranj, 12. marca — Danes dopoldne je bila na občini seja predstavnikov komisij za prometno vzgojo in varnost. Prisostvovali so ji zastopniki vseh gorenjskih občin. Največ razprave so posvetili organizaciji In izvedbi akeje pod naslovom: »SKRBIMO ZA VARNOST PROMETA V NASELJU«. Sestavljena naj bi bila iz treh delov. Drugi del akcije bomo izvedli tudi v našem časopisu, in sicer v začetku prihodnjega meseca. J. J. »Na Potoke« .. • Za Jeseničane in Javorničane do nedavna ena najbolj priljubljenih gostiln »Pri Muleju« na Potokih je tudi letošnjo zimo zaprta. Za razvoj turizma pa bi bilo nujno tam gostišče, saj turistično društvo namerava na Potokih odpreti kamp, ki naj bi na travniku v neposredni bližini gostišča privabil številne tuje turiste. Trgovsko podjetje LESNINA, Ljubljana SKLADIŠČE ŠKOFJA LOKA razpisuje delovno mesto SKLADIŠČNIKA za skladišče žaganega lesa Pogoj: daljša praksa v lesni stroki. Nastop* službe takoj. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD podjetja. Razpis velja do zasedbe del. mesta. Pismene ponudbe ali osebni dogovor na naslovu: LESNINA, Ljubljana, Skladišče Škofja Loka, Škofja Loka, Stari dvor 50 Služba družbenega knjigovodstva, ekspozitura škofja Loka, razpisuje več prostih delovnih mest Pogoj: popolna srednješolska izobrazba, plača po Pravilniku OD za usl. SDK, nastop službe je možen takoj. Razpis je veljaven do izpopolnitve prostih delovnih mest. 5-letno prakso na ustrez-strojni tehnik z 8-letno Skupščina okraja Ljubljana - Tajništvo za notranje zadeve razpisuje naslednja prosta delovna mesta v obrtnem podjetju »GOLOVEC« v Ljubljani: — tehničnega vodja pogoj: strojna fakulteta s nem delovnem mestu ali prakso — vodja komerciale pogoj: višjav komercialna šola z nekaj leti prakse na ustreznem delovnem mestu, ali ekonomska srednja šola z večletno prakso — računovodja pogoj: ekonomska srednja šola z večletno prakso na ustreznem delovnem mestu — vodja priprave dela pogoj: srednja tehnična — strojni ali elektrotehnični oddelek s 3-letno prakso na ustreznem delovnem mestu — mojjstra galvanike^ pogoj: visoko kvalificirani galvanizer s 3-letno prakso na ustreznem delovnem mestu — nabavnega referenta pogoj: nepopolna srednja šola ustreznem delovnem mestu Pismene ponudbe, kolkovane s 50 din državne takse poslati personalno kadrovski službi TNZ Ljubljana, Kot-nikova ulica 8. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. z 2-letno prakso na Oddelek za gospodarstvo Skupščine občine Kranj objavlja naslednje OBVESTILO VSI GRADBENI INTERESENTI, KI IMAJO NAMEN GRADITI V ČIRCTCAH NA OBMOČJU, ZA KATEREGA JE IZDELAN ZAZIDALNI NAČRT, NAJ DO 31. 3. 1965 VLOŽIJO PROŠNJE ZA ODOBRITEV OŽJE LOKACIJE ZA GRADNJO INDIVIDUALNIH HIŠ, STANOVANJSKIH.DVOJČKOV IN VRSTNIH HIŠ. Ker bomo ožje lokacije odobravali samo v skladu z zazidalnim načrtom, naj interesenti, ki imajo že urejeno lastništvo zemljišča, pred vložitvijo prošnje ugotovijo pri Zavodu za izmero in kataster zemljišč Kranj (zgradba občinske skupščine, soba štev. 137, I. nadstropje), kakšen objekt je dovoljena graditi na določenem zemljišču in ka-:ere parcelne številke zajema pripadajoči del funkcional-aega zemljišča novo predvidene zgradbe. Obrazce za prošnje in ostala navodila bodo stranke prejele v informacijski pisarni skupščine občine Kranj, soba štev. 71, pritličje. Vsekakor pa je treba ftičunati, da bodo morale stranke pred odobritvijo lokacije sprejeti obveznost do komunalnega sklada za plačilo stroškov za ureditev komunalnih naprav (napeljavo vodovoda, električnega omrežja in stanovanjskih poti). Na podlagi vloženih prošenj bodo nato stranke z Zavodom za izgradnjo Kranja sklenile pogodbe o plačilu komunalnega prispevka. Strankam, ki imajo že vložene prošnje ni potrebno vlagati novih. Oddelek za gospodarstvo SOBOTA, IX mare* 1363 Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših k omun • Iz naših komun © Iz naših komun Družbeni načrt in proračun občine Tržič Te dni pred tržiškimi volivci V torek je bila seja občinske skupščine Tržič, ki je bila, v glavnem posvečena predhodni' razpravi o letošnjem družbenem načrtu in proračunu. Iz podatkov je razvidno, da bo tržiška občina razpolagala v letošnjem letu s 574,020.000 din proračunskih dohodkov, kar ne bo zadoščalo niti za pokritje najnujnejših potreb, zato tudi ni misliti na kakršnekoli nove negospodarske investicije, s katerimi so predvsem računale krajevne skupnosti. Skupščina je osvojila priporočilo delovnim organizacijam, naj v prihodnje posvečajo še večjo skrb delavcu — proizvajalcu in glavnemu nosilcu vseh večjih gospodarskih uspehov. Sproti naj spremljajo tudi rast produktivnosti dela in skrbijo .za rast življenjskega standarda. V zvezi z oblikovanjem sredstev za osebne dohodke, ki. naj bodo odvisni od dejanske produktivnosti in poslovnih uspehov, bodo morale delovne organizacije še nadalje .izpopolnjevati sistema notranjih delitev, posebno pa čimbolj stimulirati uspehe posameznikov. Svet za industrijo in obrt je opozoril, da so plani gospodarskega razvoja zelo. dobronamerni, vendar je vprašanje, kako jih bodo uresničili, ker primanjkuje reprodukcijskega materiala. V prvih treh mesecih letošnjega leta se opaža namreč zelo nizek izvoz, od katerega je odvisen uvoz surovin in reprodukcijskega materiala. Obstaja celo bojazen, da bodo ponekod nastali zastoji. Svet za turizem in blagovni promet predlagata prioriteto komunalnih gradenj in vzdrževanje komunalnih naprav. Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo sta predlagala nekaj konkretnih sorc-memb pri razporeditvi kmetijskega in gozdnega -sklada. Do sprememb predloga je prišlo tudi pri skladu za šolstvo, vendar še vedno niso mogli zagotoviti sredstev za financiranje strokovnega šol- Plače po delu Ob razpravi družbenega načrta občino Jesenice, so ugotovili, da je za bruto osebni dohodek v obrtniškem podjetju »Kroj« za letos predvideno le 22,5 milijona din,, kar pomeni v primerjavi z lanskim letom, ko je bilo izplačanih 34,4 milijona din, velik padec. V podjetju so povedali, da s temi podatki ni rniisljeno, da bi zapasilenim zrrižali osebne dohodke. Gre pa za veliko razliko med predlanskim in lanskim letom. V letu 1963 so izplačali bruto osebnega dohodka 15,1 milijona din, lami pa kot že rečeno 34,4 milijona. Pri tem gre za to, da- se je obseg dela močno spremenil. Lani so dobili izredno obsežna naročila. Ker v letošnjem letu podobnega naročila še nimajo, so pa"č v .planu predvideli le tisto, kar je že gotovo. Se pravi ,da so delo planirali realno, so pa tako kot lami pripravljeni prevzeti nova dela, če se jim bodo nudila oziroma če jim jih bo uspelo dobiti. stva, za kar je bilo s strani okraja predvidenih 53,000.000 din. Svet za kulturo in prosveto je predlagal, da se dotacije Muzeju, Knjižnici in Radiu Tržič prenesejo v sklad za kulturo in prosveto. S predlogom se je svet za družbeni plan in finance strinjal samo delno. Strinja se namreč, da se dotaciji za Muzej in Knjižnico preneseta na sklad, ne strinja pa se, da se prenese na sklad tudi dotacija Radiu, ker Radio ne opravlja samo kulturno-prosvetne dejavnosti, ampak'tudi informa- cijsko službo, kar je tudi njegov poglavitni namen. Zato je predlagal, da Radio dobiva dotacijo še nadalje iz proračuna. Vse navedene pripombe sta oba zbora skupščine sprejela. Skupščina je nadalje sprejela tudi sklep, da se že v t,em tednu skli-čejo zbori volivcev, na katerih bodo razpravljali o družbenem načrtu in proračunu občine za letošnje leto. Dokončno pa bo o tem dokumentu razpravljala skupščina na svoji prihodnji seji, ki bo predvidoma 23. marca. — S. B. Iz koledarja letošnjih prireditev med turistično sezono Folklorni nastopi Tudi v letošnjem programu turističnih prireditev med sezono na Bledu, ob šobčovem bajerju v Lescah in v Bohinju bodo večeri jugoslovanskih narodnih plesov in pesmi največkrat na vrsti. Na Bledu bodo nastopali večinoma že znani folklorni zbori; letos se jim bo pridružila kot reden izvajalec tudi folklorna skupina iz Gori j. Od tujh zborov pa bo v sezoni 1965 prvikrat gostoval znani in-strumenalno-vokalni zbor ' BALALAJKA iz Sovjeske zveze, dalje državni folklorni ansambel iz Senegalije, ansambel slovenskih rojakov iz Pittsburga ZDA in brazilski nacionalni folklorni ansambel z južnoameriškimi ljudskimi plesi. Med najbolj proslavljenimi domačimi zbori bodo letos spet nastopili vsi trije LADO, KOLO in TANEC. Doslej so nastopali v vsaki sezoni izmenično najmanj po dva, letos pa bodo spet nastopali vsi trije. Njihovi nastopi so med tujci uživali največje zanimanje in tudi najvišja priznanja. V blejskem poletnem sporedu .so postali žc domala nepogrešljivi posredovalci jugoslovanske ljudske plesne in vokalne tvornosti. Pesmi in plesi v njihovi izvedbi v resnici predstavljajo neprecenljivo vrednoto za slehernega obiskovalca, posebno pa za tujega. — dosti pa ne zaostajajo tudi naši slovenski zbori, kot so akademski folklorni ansambel FRANCE MAROLT, TINE ROŽANC iz Ljubljane in ansambel Svobode z Jesenic. Tudi i i trije bodo večkrat v sezoni redno predstavili jugoslovanske pesmii in plese. ■ V programu resne vokalne ter instrumentalne glasbe bodo gostovali slovenski oktet, ansambel MOZARTEUM iz Salzburga s koncertom na znamenitih starih instrumentih, klavirski virtuoz Georg Koller iz Heidelberga in morda še kdo. Sploh pa je opaziti da je zvrst resne glasbe razmeroma skromno zastopana, kar je deloma tudi razumljivo, saj zavzema prvo mesto v programu ljudska poustvarjalna tvornost: ples in narodna pesem. Domala celo verigo pa je prireditev družabnozabavnega značaja, med njimi tudi več večerov poskočnih domačih viž, ki so med tujci zelo priljubljene. Izvajali jih bodo znani in kvalitetni slovenski ansambli, kot so kvintet Avsenik, Veseli planšarji, trio Bardorfer, kvartet Zvonček in drugi. Z gledališkimi predstavami bodo tudi letos nastopali Jeseničani. Mod tradicionalnimi prierditva-mt bo letos na vrsti šesti jugoslovanski jazz festival, in sicer od 3. do 5. junija. Vrstili pa se bodo tudi vsakoletni športni nastopi. Med njimi naj omenimo v prvi vrsti turnir kandidatov za svetovno šahovsko prvenstvo in celo vrsto veslaških prireditev. Nedvomno najpomembnejši dogodek sezone pa bo mednarodno srečanje književnikov, članov PEN klubov h. vsega sveta. Zelo kvalitetne pa bodo tudi umetniške razstave. J. B. Obsežne naloge socialnega varstva in zdravstvene zaščite Letošnji občinski proračun občine Škofja Loka namenja za socialno varstvo in zdravstveno zaščito znatno večja sredstva, saj se bodo le-ta za socialno varstvo v primerjavi z lanskim letom povečala za 39%, za zdravstveno zaščito pa 24%; skupaj je namenjeno za ti dve področji v letu 1965 109 milijonov dinarjev. Prav gotovo pa je, da takšna povečanja niso zgolj rezultat večjih sredstev v občinskem proračunu, temveč posledica velikih potreb ter nalog, ki stojijo pred tovrstno dejavnostjo. V letošnjem letu bo nedvomno morala biti ena bistvenih nalog v zdravstveni preventivi zdravljenje in usposabljanje psihično ter telesno motenih otrok, ki jih je po podatkih Zavoda za zaposlovanje delavcev Ze pred časom so pričeli v Logu v Poljanski dolini graditi nov trgovski lokal. Investitor jo Kmetijska zadruga iz Škofje Loke. V njem bo trgovski lokal, skladišča za kmetijske pridelke in javna tehtnica. Stroški gradnje bodo znašali okoli 20 milijonov dinarjev. Upajo, da bo do sredine leta grradnja končana Razgovor z direktorjem kranjskih opekarn Zakaj primanjkuje opeke Vsak dan slišimo ljudi, ki tarnajo zaradi opeke. Njihova tarnanja so po eni strani opravičena, po drugi pa zopet ne. Morda ne vedo zakaj nastajajo tovrstne težave. Zaradi tega smo naprosili direktorja kranjskih opekarn tovariša BEZOVšKA, da nam pove nekaj več o težavah pri dobavljanju zidne opeke. Pomanjkanje opeke je pri nas v gradbeništvu že skoraj splošen problem., Posebno to/ velja za Gorenjisko. Zanima nas, kaj menite o tem? To, da je zaradi pomanjkanja zidne opeke za gradbeništvo nastal skoraj problem, povsem drži. Toda pri tem nismo krivi mi. Vsaj v glavnem he! Vzemimo samo primer, ki se prav zdaj odvija. Normalno zakurimo v naših obratih peči že prvega marca. Letos smo zakurili dve, vendar pa »polnimo« te peči predvsem z lansko zalogo surove opeke. Letos je bilo v januarju toplo, zdaj v marcu pa je nastal (mislim na naše delo) velik mraz, ki nam onemogoča normalno delo. Težave pa nastajajo tudi pri nabavi strojev, kajti mi deviz ne ustvarjamo, ker ne izvažamo svojih izdelkov. Ali bo v prihodnje že večja kriza z dobavo zidne opeke, kot je bila do sedaj? .( Tega se ne bi upal trditi. Prepričan sem, da bomo v prihodnje zadovoljili večje število kupcev. Letos bomo 15 do 20 odstotkov celotne proizvodnje prodali privatnemu sektorju. Ostalo pa bodo kupila gradbena podjetja na Gorenjskem, ki pa jih je vseh skupaj pet. Zanima rpc, kolikšna bo vaši letošnja proizvodnja v vseh treh obratih? Proizvodni plan znaša 18,5 milijona enot opeke. Vendar pa moram poudariti, da to ne bi zadostovalo niti za podjetja. Kljub temu pa smo mi prej omenjeni odstotek proizvodnje namenili privatnikom. Podjetja imajo pač večjo možnost dobiti opeko na drugih področjih naše države, kjer jim opeke ne primanjkuje. Kdo bo sedaj imel pri nakupu opeke prednost. Ali bo lahko vsak privatnik kupil neomejeno količino opeke? Prednost bomo vsekakor dali članom ZB in podobno. Ker pa ml ljudmi ne poznamo, bodo ti morali prinesti razna potrdila od svojih organizacij, da res nujno potrebulejo določeno količino opeke. Taka potrdila bodo lahko izdajalo tudi razne stanovanjske zadruge v posameznih podjetjih. .Upam pa, da se bo v prihodnjih letih tn kriza odpravila in bo opeke dovolj. Kaj pa cone? Cene bodo letos nekoliko višje kot so bile pa do sedaj. Kljub temu, da končnih cen še nimamo, predvidevamo pa do bo opeka okoli 30 dinarjev. Točno ceno pa bomo Ugotovili že v kratkem. Kdaj boste sprejemali naročila? Po vsej verjetnosti nekje v začetku aprila. V prihodnji Številk) vas bo^mo seznanili o dobavi cementa. J02E JARC precej preko 10%. Teh otrok se ne bo smelo namreč obravnavati samo kot podatek, temveč jc potrebno ukreniti vse potrebno, da se omogoči otrokom kar najhitrejši razvoj, kolikor je pri njih to mogoče, in jih omogočiti za dosego primernega poklica. Zdravstveno varstvo kot preventiva iz dneya v dan bolj pogrešata v sami škofji Loki oku-listično ambulanto, ker morajo sedaj hoditi pacienti ali v Kranj ali pa v Gorcnjo vas. Poleg okulista pa bi v nemanjši meri potrebovala Škofja Loka tudi samostojnega logopeda, saj je pri duševno, kot tudi pri drugače motenih otrocih govorna napaka zelo pogosta. V okviru zdravstvene zaščite bo tudi v letošnjem letu odšlo na zdravljenje okoli 200 otrok, pri čemer seveda niso upoštevani otroci, ki jih bo poslalo na zdravljenje socialno zavarovanje. Ker so sedanji servisi in podobne službe pri krajevni skupnosti prenehale, je prenehala tudi služba laične nege bolnikov na domu. Ker pa se je lc-to pokazalo kot zelo koristno in potrebno, bo potrebno v obsegu zdravstvene zaščite in ob sodelovanju zdravstvene službe same takšno nego bolnikov še dalje obdržati na primerni ravni. Iz sredstev zdravstvene zaščite bo krito tudi zdravstveno zavarovanje borcev NOV, ki bo v tem letu v celoti izvedeno. Nedvomno so naloge socialnega varstva ter zdravstvene zaščite precejšnje, vendar jih bo ob pravilni uporabi predvidenih sredstev v določeni meri uspelo rešiti. Z. P. Pred dnevi smo obiskali osnovno šolo Gorje pri Bledu in si v njej ogledali tudi novooprem-Ijeno učilnico tehničnega pouka. V njej imajo postavljeno med drugim tudi stružnico, vrtalni stroj ter drugo potrebno orodje. V kratkem pa bodo dobili tudi stroj za obdelavo lesa. Opremo je izdelala osnovna šola Bohinjska Bistrica. Denarno pa je pomagala občina ter zavod za za poslovanje delavcev v Radovljici. Vrednost opreme je okoli 1,600 milijona dinarjev. Delo v delavnici vodi likovni tehnik Jože Kosmač. Konfekcijska oblačila, ženske in moške plašče, suknjiče, hlače, ženske obleke in bluze, moške obleke, otroške obleke, športna oblačila ODOBRAVAMO POTROŠNIŠKA POSOJILA prodajalna KONFEKCIJA, Vodopivčeva 7 trgovsko podjetje KRANJ Kratke z Jesenic RATECANI BREZ TELEVIZIJE Na zadnjem zboru volivcev v Ratečah so ljudje znova govorili o slabem sprejemu televizije v tem kraju in o potrebi TV pretvornika. Letos ga še ne bodo mogli postaviti, ker niti občina nima sredstev. Upajo pa na pomoč RTV Ljubljane, ki naj bi prispevala del potrebnih sredstev. ASFALT DO DOBRAVE Letos bodo prebivalcem Blejske Dobrave uredili asfaltirano cesto, ki bo preurejena z Jesenic do pokopališča, V ta namen je predvidenih 25 milijonov dinarjev. Predvideno je tudi. da bd letos na Blejski Dobravi uredili primemo tržnico. KANDIDACIJSKI ZBORI Preloženi kandidacijski zbori so bili ta teden ob ponovivm sklicu bolje obiskani. Za republiški zbor so predlagali dva. kandidata, in to tov. Ludvika Kej-žarja in ing. Andreja Rihtarja. PRED NASTOPOM Dramatski odsek DPD Svobode v Žirovnici se pripravlja na izvedbo igre »Divji lovec«. Zelo razveseljivo je dejstvo, da pri tem sodeluje večinoma mladina. Vaje imajo pod vodstvom tov. Cirila Vistra z Jesenic. Prvi nastop predvidevajo za prihodnji teden. Planinski posvet PLANINSKI POSVET Danes in jutri bo v Mihovem domu pod Vršičem 11. posvetovanje planinskih društev Gorenjske. Posvetovanje je sklical koordinacijski odbor teh društev. Na njem bodo predvsem razpravljali o pripravah na redno letno skupščino Planinske zveze Slovenije, ki bo 4. aprila v Ljubljani. — C. Negospodarske investicije v letu 1965 Poudarek na družbenem standardu Primerjava investicij v gospodarstvo v letu 1965 v Škofji Loki 7. letom 1964 pove, da le-te dosežejo samo 72% lanskoletnih, kar dokazuje, da je pretirano investiranje ter ekstenzivno širjenje proizvodnje tudi v škofjeloški občini prenehalo. Pokazalo se pa je, da se predvideva v letu 1965 investirati precej v objekte družbenega standarda, kar je prav gotovo težnja naše investicijske politike. V letu 1965 se pripravlja povečanje osnovne šole v Železnikih, ki glede zmogljivosti že vrsto let ne ustreza tolikšnemu številu otrok, kot jih ima Selška dolina. Ta investicija je še toliko bolj potrebna, ker se predvideva reor- ganizacija šolske mreže, zaradi česar bo število otrok v centralni šoli še naraslo. Nič manj potrebna ni gradnja nove/otroške varstvene ustanove na Trati, v samem delavskem središču škofje'Loke. Dosedanji prostori, ki niso bili niti temu namenjeni, bi ustrezali za okoli 25 otrok, ustanova pa jih ima že sedaj preko 60. V Gorenji vasi je v letošnjem, letu predviden začetek gradnje zdravstvenega doma, ko je sedaj brez ustreznega prostora, vendar uspešno opravlja svojo nalogo za večji del Poljanske doline. V komunalne objekte pa se v letošnjem letu predvidevajo investicije v nadaljevanje gradnje vo- dovoda iz Hotovelj nad Poljanami, ter rekonstrukcija ceste škofja Loka—Jeprca. V samem občinskem proračunu za večji del teh investicij ni predvidenih potrebnih sredstev. Prav zaradi tega, ker so to objekti splošnega družbenega .standarda, se pričakuje razumevanje ter pomoč gospodarskih organizacij pri financiranju teh gradenj. Go-.. spodarske organizacije na področju Škofje Loke so v določeni meri že pokazale pripravljenost za sofinanciranje teh gradenj, ker vedo, da je to v korist samih njihovih podjetij ter boljši vzgoji in izobrazbi njihovih otrok. Z. P. Veletrgovina ŽIVILA Kranj prodajalna Golnik sprejme delavca v začasno zaposlitev (honorarno). Delovni čas 3 ure na dan. Prednost pri zaposlitvi imajo upokojenci z območja Golnika Vpisovanje NOVINCEV za šolsko leto 1965/1966 / osnovni šoli France Prešeren n v osnovni šoli Simon Jenko bo v nedeljo, 14. marca 1965 od 3. do 12. ure. Vsaka šola bo vpisovala .leencc s svojega šolskega okoliša, in sicer otroke, rojene v letu 1958, pogojno pa tudi iz januarja in februarja 1959. Pri vpisu obvezno predložite otrokov rojstni list. SOBOTA, 13. marca 1965 KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTL Pozabljeni Davorin Jenko Morda bi bilo bolj prav zapisali »izgubljeni grob Davorina Jenka.'« Naš slavni skladatelj, bližnji rojak iz Cerkelj, jc bil na občinski seji dne 11. novembra 1910, imenovan za častnega meščana Kranja. Dne 15. junija 1935 pa so prenesli njegove kosti iz Ljubljane in tega dne ob 18. uri^ slovesno pokopali na starem kranjskem pokopališču. Zemske ostanke že leta 1914 umrlega komponista so nesli izpred mestne hiše v sprevodu; zvečer ob pol deveti uri pa je bila v tedanjem Narodnem domu slavnostna akademija, na kateri so izvajali zbori in orkester izgubljene Jenkove skladbe. Kje je sedaj grob zaslužnega moža? Ce so podatki, črpani iz uradnega spisa št. 2108/35, ki ga je dne 1. junija 1935 poslala uprava občine Kranj Mestnemu poglavarstvu v Ljubljani, točni, bi moral ,biti v sedanjem Prešernovem ga ju skladateljev grob. Ali je bil morda ob opustitvi starega pokopališča v letih tik po osvoboditvi znova prekopan? Ali je bil le nagrobnik prenesen? Kam? Vse to je 'zaenkrat uganka! Kdo bi vedel povedati kaj točnejšega o vsem tem? Splet naključij je hotel, da sta bila oba Jenka, Simon in Davorin, rojena istega leta 1835. Torej bi se kazalo letos, za 130-letnico Simonovega rojstva, hkrati spomniti tudi drugega Jenka, ki na področju slovenske glasbe ni dosti manj pomemben kot Simon v liriki. Davorin (sprva »Martin«) Jenko je bij rojen 10. novembra 1835 v Dvorjah pri Cerkljah. Umrl je 25. novembra 1914 v Ljubljani. Po osnovni šoli v Kranju je obiskoval gimnazijo v Ljubljani in Trstu. Potem je šel študirat pravo na Dunaj. Komponirati je začel že v gimnazijskih letih; še bolj pa se je uveljavil kot pevovodja pri Slovarskem pevskem društvu na Dunaju, ki ga je ustanovil leta 1859 skupno z Valentinom Zamikom. Tu je prvič zazvenela »Pobrati-mija« na besedilo njegovega so-imenjaka, a ne sorodnika, Simona Jenka. V silnem narodnostnem navdušenju je Davorin Jenko že v prihodnjem letu uglasbil Simonovo budnico »Naprej, zastava Slave«. Prvič je zazvenela melodija te pesmi, odtlej pa do danes, slovenske narodne himne, dne 22. oktobra 1860, na »besedi«, ki jo je priredilo Slovensko pevsko društvo v dunajski dvorani Sperl. Pesem ni navdušila le Slovencev, pač pa so jo radi peli tudi Cehi in Hrvatje. Celo ruske in^jemške vojaške godbe so jo često igrale. »Naprej« se je čudovito ujemala s takratnim nacionalnim občutjem najširših ljudskih množic. Vžgala je voljo za svobodo in prav v tem je pomembnost in vrednost naše junaško-lirične himne. 9 Davorin Jenko jc v svojih dunajskih letih izdal še troje glasbenih opusov: leta 1861 so izšle »Slovenske pesme«, leta 1862 na slovenske narodne pesmi kot klavirske skladbe in zbirka samospevov na Prešernova besedila. Kak Slovan in zaveden narodnjak \t bil Davorin Jenko, priča posvetilo prvemu opusu, ki ga je namenil Josipu Juri i u Sf rossmaver ju in »Posvetilo Slovenkam« na čelu druge glasbene zbirke. Jenkov delež slovenski glasbi se močno naslanja na narodno motiviko, pač v skladu s tedanjimi romantičnimi gledanji. Od zbirke »mrtna maska Davorina Jen-ca nad vitrino njegovih uglas-bitev pesmi Simona Jenka do zbirke jc napredoval njegov glasbeni izraz. Bilo je očito, da je postopoma opuščal svoje pravno študije in se ves posvetil muzi ki. Leta 1862 je Davorin Jenko sprejel službo pevovodje srbskega zbora v Pančevu, leta 1865 pa se je preselil v Beograd. Leta 1879 je postal ravnatelj Srpskoga narodnega po/orišta in ostal celih 32 let na tem položaju. Pomen Davorina Jenka za srbsko glasbeno kulturo je neoporečen, saj je v tej dobi zložil kar 200 vokalnih skladb, za 31 gledaliških iger pa je oskrbel speve in instrumentalne vložke. Leta 1872 je Ustvaril srbsko državno himno Bože pravde. Napisal jc še celo vrsto melodij, ki So bile Srbom ciolga desetletja domače; med njimi najbolj peta »Sto čutiš, Srbine tužni?« Srbska vlada je dala Jenku vsa priznania. izvoljen je bil tudi za člana Srbske akademije. Svoje kulturno in glasbeno poslanstvo je Davorin Jenko nadvse častno Opravil, tako pri Slovencih kot pri Srbih. Zato bo lepo in prav, če se bomo ob Simonu snomnili tudi na Davorina Ob » Jenka nam morati biti enako ljuba. Kako je z Dnvorinovim grobom, na bomo morali šole ugotoviti. Bilo bi /ares žalostno, če b: bil izgubljen in steptan... — Č. Z. POPRAVEK V sestavek o Simonu Jenku (Glas, 6. marca) se je vtihotapilo dvoje tiskarskih napak, ki motita smisel: v prvem stolpcu je letnica rojstva 1839, namesto 1835; v zadnjem, četrtem stolpcu, pa mora stati namesto besedice jezikoslovju pravilno jenkoslovju. Prizor s stražiške uprizoritve Borovih Raztrgancev Prešernovci na Jesenieah Gledališče »Tone Cular« Jesenice je povabilo na gostovanje Prešernovo gledališče iz Kranja, ki je gostovalo na Jesenicah v soboto zvečer. Uprizorili so L. FuJdovo veseloigro v treh dojanjih »Ognjenik«. Kljub dovoljni reklami dvorana ni bila zadovoljivo zasedena. Toda tisti, ki so si tokratno gostovanje kranjskih gledali.ščnikov ogledali, si žele še več podobnih gostovanj. V Stražišeu so zasvetili Žarometi V soboto je bila v Stražišču premiera Borove igre Itaiztrganci. Čeprav sem Raztrgance že večkrat videl, sem šel .še enkrat na predstavo, vendar ne zaradi igre same, ali pa morda Mateja Bora, v Stra-žišče isom šel na prvo predstavo nove mladinske igralske skupine Zatrometi. Po več letih so SJraži-šani, pa tudi precej tistih z levega brega Save spet poslušali z odra besede igralcev, ki so zrasli in žive med njimi. Uvodna beseda k predstavi je bila nenavadna — govoril nam je mladinec v partizanski uniformi, njegov govor pa so spremljali zvoki twksta in to nam je povedalo več kot samo besede. Se enkrat lahko rečemo, da je med miladino še zanimanje za gledališko nmotnost. prav tako kot med njo živi legendarna tradicija re- volucije, čeprav si jo predstavljajo nekoliko drugače, bolj po svoje, ne tako kot njihovi očetje in matere. « Polna dvorana je dobro vplivala na mlade debitante, igrali so z navdušenjem, čeprav včasih nekoliko nerodno in nezrelo, vendar nihče jim tega ni zameril. No, kljub temu pa imam tudi nekaj kritičnih pripomb. Mladi režiser Božo Spra je se jo sicer trudil, vendar je bil kot kaže, nekoliko preveč zaverovan v svoje sposobnosti in ni iskal nasvetov izkušenejših, kajti sicer ne bi napravil nekaj osnovnih napak, kot jih je. Zameriti mu moramo, da so imeli Raztrganci, ki so skorajda tragedija, tempo come-die del arte, po nepotrebnem je vstavil predzadnji nemi prizor, tudi luč je bila popobnoma nel'unk- Sto in eno leto kranjskih gledališč NAMESTO UVODA Prednost gledališča pred vsemi drugimi umetnostmi je, da drzno vpliva naravnost na nagone, da jih oblikuje v živem delovanju. Zato moramo skrbeti, da bo obogatilo fizično življenje ljudstva, ta dragoceni vir materialne sile, oporo vse naše civilizacije. (R. Rolland) Šestinšestdesct let je minilo, odkar je veliki francoski pisec ter mislec R. Rolland Izrekel te besede. Toda še vedno so žive. se veliko bolj veljajo za naš čas. Silen Je bil napredek človeštva v šestdesetih letih tega stoletja. Civilizacija je prodrla do vseh, še tako skritih kotičkov na zemlji. Marsikaj nam je dala. Toda prav zaradi nje smo tudi veliko Izgubili. Zanemarjamo tisti svet, ki si ga ne moreš ustvariti s civilizacijo. Odmaknila nas je od človeka. In prav zato dobe te besede še veliko večji pomen, še veliko globlji smisel. Ni dolgo tega, kar sem brskal po neki stari gledališki garderobi. Bila je popolnoma zaprašena. Stari kostumi, ki so jih že načeli molji, so viseli vsepovsod. Po kotih so ležali razni rekviziti. Na tleh stare partiture gledaliških del. Skoraj sami ljudski komadi. Nekdo je črni ženski lasulji odrezal kito. Izpod popolnoma zaprašenih zaves mi je uspelo potegniti plakate. Razgrnil sem jih in se zamislil nad njimi. Takrat se je predme postavilo vprašanje. Kod so vsi ti ljudje, ki so uprizarjali te predstave. Bili so takorekoč edini, ki so dajali kulturno hrano preprostemu ljudstvu? Koliko jih je bilo? Kaj vse so naredili? Kakšne so bile njihove stvaritve... Predme se je postavilo precej vprašanj. Sklenil sem, da bom skušal razbrati sedaj že skoraj zabrisane sledove za temi ljudmi. Vsekakor bo to zelo težko. Toda veliko je še neraziskanega na tem področju in če mi bo uspelo ugotoviti vsaj skromen del teh dejstev, bo to pomenilo uspeh. Saj je že 101 leto od prve gledališke predstave v Kranju. Res je, da je čitalniško obdobje, ki je trajalo vse do svetovne vojne, že raziskano. Toda vsa ostala odra, ki so delovala v Kranju, so pravzaprav brez kakršnih koli zapiskov. Ostane nam edina pot, da gremo k tistim osebam, ki še žive in ki so v letih med obema vojnama delovali v kranjskih gledališčih. Vsekakor je prostor, ki nam je odmerjen za tako delo, premajhen. Sicer pa tudi ni naš namen podati tu popolne, celotne zgodovine kranjskih gledališč. To naj bi bili le zapiski z obiskov pri starih gledališčnikih, odlomki iz starih časopisov, pregledi kritik . . starih zapiskov. Popolno zgodovino naj napišejo tisti, ki so zato poklicani. ' ■ , Vedno je bilo zanimivo pregledovati State časopise. Tako, zelo so se razlikovali od današnjih, da se ob prebiranju neredko nasmehnemo. Prav tako je tudi zanimivo prelistavati stare izdaje kn'ig. Naš jezik se ie v stotih letih precej spremenil. Marsikaj je bilo v njih tudi takega, da smo se zamislili in piscu pritrdili. Bil je čas, ko so se »rojevale« čitalnice po vsej Sloveniji. Ustanovljena jc bila tudi v Kranju. m In potem odri med obema vojnama. Cankarjev oder, Prosvetni oder in stražiški Sokol, ki je imel prav tako svojo dramsko sekcijo. Druga svetovna vojna je to življenje zatrla. Po gozdovih so se razgubili ljudje, ki so delali na teh odrih. Ustanavljali so nove skupine.. Prirejali so mitinge, večere ob tabornih ognjih itd. Sinteza vsega tega dela, vseh predstav, besed, mitingov, veselih večerov in kdove česa še vsega, pa je bilo pov.ojno poklicno gledališče. Tako kot je bila čitalnica pred sto/leti center vse kulturne dejavnosti v Kranju, tako funkcijo je dobilo to poklicno gledališče. Zaživelo je z vso polnostjo, imelo je svoj lasten JAZ. Svojo lastno podobo Vzporedno z rastjo tega gledališča pa je rasla ludi amaterska skupina, ki je imela ogromno predstav. Potem je prišlo do ukinitve poklicnega gledališča. Amaterska skupina se je preselila iz delavskega doma v prostore bivšega poklicnega gledališča. Z izbolišanjem pogojev na se je dogodilo ravno tisto, kar smo najmanj pričakovali. Občinstvo, ki je tako rado zahajalo v delavski dom na njihove predstave, je puščalo dvorano Prešernovega gledališča prazno. Prav tako je tudi danes. Nadaljevanje prihodnjič :.'<*, BOŽO SPRAJC conalna. Morda je preveč pozornosti • posvetil vzgoji igralcev in je tako omenjene stvari zanemaril. jSicer pa — na napakah se učimo. Za ansambel moram reči, da je bil moški del precej boljši od ženskega. Posebno jc presenetil Tine Oman z vlogo starega Rutarja. Zdelo se nam je, da gledamo ruti-niranega igralca, ne pa mladega debitanta. Lahko rečemo, da se je v Kranju spet pojavil nov izrazit igralski talent, ki lahko,^ če se bo igralstvu še v naprej posvečaj, marsikaj doseže. Dobro so zaigrali še Jože Vun-šek vlogo dr. Mroža, Bojan Kram-?ar Mihola in Tone Kramžar Črešnika, vendar bodo morali v bodoče bolj paziti na dikcijo. Nekoliko slabši jc bil Dušan šubic, ki je igral Ferleža. Od deklet je bila najboljša Mina Oblak v vlogi stare Rutarice, manj učinkoviti pa sta bili Ida Drašler, ki je nastopila v vlogi Vide in Jana Jaklič kot Lenka. Nastopali sta še Marija Miklič in Danica Arh. V Kranju spet rase nov-1 igralska generacija, morda bouo prav Žarometi eden izmed zametkov novega poklicnega gledališča. Prav gotovo bomo imeli rajši gledališče, ki bo zraslo iz nas samih, kot pa megalomansko komercialno umetno tvorbo. MAKS JEZA Gostinsko podjetje Dom na Jezerskem oddaja sobe za razne seminarje, konference in druge aranžmaje. Vas postreže z domačimi specialitetami. V okolici Doma prijetni smučarski tereni z vlečnico. Cena penslona od 1900 do 2200 din. Za informacije se obračajte razen Doma tudi na Turistično društvo Jezersko. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO V KRANJU razpisuje dve delovni mesti: 1. za medicinsko sestro II. ali III. stopnje v dispanzerju za medicino dela; 2. za medicinsko sestro II. stopnje za referat varstvo družine \ ■ MIHA KLINAR: MESTA. CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA »Tako?« se je začudil in se opravičil. Toda sam ne more ostati. Loretto mora pozabiti ob drugi ženski, čeprav jo še vedno ljubi, je razkril svojo bolečino. Oženil se bo s prvo, ki ga ne bo zavrnila. »Ubogi Ludovico,« ga je poklicala po imenu. »Ce se boste poročili s prvo, ki vas ne bo zavrnila, a še vedno ljubili Loretto, boste tic bolj nesrečni. In nesrečna bi bila tudi žena, ki bi bila žrtev take ljubezni, ker bi je nikoli resnično ne ljubili. Brez dvoma,« je rekla po kratkem premisleku, »tak zakon bi ne mogel biti nikoli srečen.« Ni se zavedala, dia je bila sama žrtev take ljubezni in takega zakona. -Imela je službo. Delovni čas od dveh popoldan do dveh ponori jo je utrujal. Se se ji je poznala bolezen. A na utrujenost in na posledice bolezni ni smela misliti. Morala je delati. Rada bi šla po otroka, po katerem je v svoji osamljenosti iz dneva v dan bolj hrepenela. A si ni upala. Bilo je že konec avgusta, a domov še vedno ni sporočila, da je sama, brez moža im da o njem ničesar ne ve. Se vedno je upala, da jo bo iznenadilo njegovo pismo. Ni vedela, ali si ga želi, ker je tako neskončno sama, ali samo zato, da bi mu lahko odpisala in v pismo izlila svoje gorje, očitke, prezir, vse, kar jo je mučilo. Rada bi ga pozabila in ga do kraja zasovražila, a ga nI mogla pozabiti. Nehote 6e ji je vrival v misli in čustva. Hotela je biti taka, kakor je bila v Innsbrucku, in si je tudi dopovedovala, da je, podzavestno pa čutila, da se mehča in da si želi časov, kakršni so bili, ko se je vrnila k možu v Trst. Tudi sedaj, ko je hitela na trg, da bi si kupila sadje, je mislila nanj in o tem kako srečna je bila, dokler se ni pojavil Korger. Pozabila je na možev udarec in jesenski prepir, ki so mu sledili tihi tedni im novi prepiri. Mislila je samo na dneve sreče, dokler ni prišel potepuški pruski skušnjavec. Stisnilo jo je v grlu in v očeh je začutila solze. Naglo si je šla z roko čez oči, da bi jih ne kazala mimoidočim. Tedaj jo jc nekdo vprašal, ali je Franc že kaj pisal. Zmedena je za trenutek obstala, potem pa, ko je pred seboj zagledala Kčirgerja, ki jo je nagovoril, naglo stopila mimo, ne da bi ga poslušala, in odhitela čez Rdeči most. Vpraševati, če ji je pisal! Kaj si predrzne, skiušnjavec? Srečanje s Korgerjem jo je ujezilo, da je pozabila, kam je namenjena, in namesto na trg je odšla naravnest v službo. Ta dan se je le s težavo zbrala, da je lahko delala. Ko je ob dveh ponoči odhajala proti domu in se izogibala mornarjem, ki so jo srečavali im jo nagovarjali, ker so jo imeli za »eno izmed svojih", je sklenila, da ne sme več odlašati in da mora takoj, ko bo imela pirvi prost dan, po otroka. , Ob otroku bo lažje prenašala samoto in pozabila na moža. Da bo lahko odpotovala in da ne bo prišla domov praznih rok, bo morala zopet prodati kas pohištva. Naslednji dan je dala v Edinost oglas, da proda knjižno omaro. Ze dopoldan, ko je časopis izšel, se je oglasil mlad moški. Povedal je, da je učitelj v slovenski šoli, ki jo je vzdrževala Družba sv. Cirila in Metoda. 6 Bila je nedelja v začetku septembra, ko je prišla v Borjano. S hrepenenjem po otroku in s težkim srcem, ker je domačim še vedno skrivala resnico, se je vzpenjala proti domači hiši. Nameravala je zamolčali, a kaj ko ji je bilo, kakor da ji je resnica, da jo je zapustil mož, zapisana na obrazu. *- Molčala bo, je sklenila. Morda jo po Francu nihče ne bo vprašal. Ni pomislila, da bo prvo vprašanje, ki ga ji je zastavil otrok, ko se je znašel v njenem objemu, kje je tata. »Tata?« je zardela in se zatekla k laži: »Sel je domov na Bavarsko. Ko nama bo pisal, pojdeva k njemu. A do takrat bova čakala v Trstu.« »O,« je rekel Slavko žalostno. Drugi so onemeli. Začutili so, da ni povedala resnice. »Kaj pa jc zopet^med vama?« je čez čas vprašala mati. Stefi je samo vzdihnila. Pred otrokom jim ni hotela povedaitl.' Zalo je namignila Roziki, naj odnese Slavka pred hišo. Potem je povedala. »Tako?« je mračno rekel oče in odšel za Slavkom na dvorišče. Bilo ji je hudo, da je zopet morala očeta raniti z bolečino. Pogcvor ni več stekel. Sobo je napolnilo vzdušje, kakor bi imeli pri hiši mrliča. Samo dve uri je imela časa, a še fi sta se vlekli kakor vernost. Ko je prišel čas za odhod, jd je rekla mati, naj pusti otroka doma v Borjani. • ' »Ne morem,*, je rekla. »Otrok mi je vse! Brez njega bi si vzela življenje!« Ko je ob odhodu pogledala v Matajur, se je spomnila tistih sanj. Gozdovi nožev. Potem plamen. In v plamenu Slavko. Zmrazilo jo je. »Kam greš, mama?« jc po kosilu vprašal Slavko, ko ga je pustila pri hišnici, ki se ji jc ponudila, da bo pazila in skrbela za otroka, kadar bo Stefi v službi. Hišnica ni bila mama niti stara mama ali Rozilka v Borjani. Mama je odhajala ob dveh. Noben popoldan je ni videl. Nikoli ni posedela ob postelji, ko je moral spat. Skoro ves dan je preživel med zidovi, dopoldan doma, popoldan pri hišnici. Ven na cesto ni smel. Tu ni bilo dvorišča ne travnikov, ne kopastega, z gozdovi poraslega Matajurja., ne Stola za vasjo, ne otrok, jagenjčkov, ne krav, ki so jih pasli nad vasjo. Tudi mleko ni bdlo tako ne polenta. Ni bilo pastirja Berginca, ki je otrokom pripovedoval zgodbe im ki jim je na žerjavici pekel krompirMboljši od samega kruha. Tu sploh ničesar ni. Morje je res lepo in ladje so lepe. A kaj ko ga mama tako malokrat pelje tja. Tu nikamor no smeš. Ne puste te na cesto, ne puste te k morju. Smeš samo sedeti doma v kuhinji ali pa pri hišnici, se Igrati, a še to čisto tiho. Ko bi bila vsaj mama vos dan doma. A mame ni. Slavku je bilo dolgčas. Novo nagradno žrebanje v času od 1. oktobra 1964 do 31. marca 1865 Vsak vlagatelj, ki v tem času vloži na hranilno knjižico najmanj 10.000 din, je lahko že na koncu istega meseca izžreban za manjšo nagrado ali pa ga upoštevamo pri končnem žrebanju večjih nagrad v aprilu 1965. — Kdor pa bo v tem času vložil na hranilno knjižico vsaj za dobo enega leta najmanj 50.000 din, bo lahko izžreban še pri posebnem žrebanju vezanih hranilnih vlog. VLAGAJTE SVOJE PRIHRANKE PRI MEDOBČINSKI KOMUNALNI BANKI KRANJ IN NJENIH POSLOVNIH ENOTAH: NA JESENICAH. V RADOVLJICI. ŠKOFJI LOKI IN TRŽIČU Prodam fiat 600 za gotovino. — Ha<£nter Franc, Zasavska c. 2, Kranj 971 Prodam kravo, ki bo konec marca četrtič tel etila. Praprotoa polica 9, p. Cerklje 971 Proda/m avto fiat 750 s prevoženimi 33.000 km. Kokoravec, Kranj, Vidmar jeva ul. 14, poleg Kopališke ulice 993 Prodam kravo s teletom po izbiri. Strahinj .61, Naklo 994 Prodam drvarnico, krito z opeko. Naslov v ogl. oddelku 995 Prodam plemenskega vola, 550 kg težkega. Papirnica 9, Sk. Loka 996 Prodam repo in krompir. Cadov-lje 5, Golnik 997 Prodam motorno kosilnico »Reform«. Struževo 5, Kranj 998 Prodam plemenskega vola. Zalog 17, Cerklje 999 Prodatm moped, dvosedežni T 12 v zelo dobrem stanju, Valburga 46, p. Smlednik 1000 Prodam kravo, ki bo teletila v dobrem tednu. Tonic, Strahinj 80, p. Naklo 1001 Prodam konja, starega 5 let, 550 kg težkega aH zamenjam za gumi voz, 16-colski. Naslov v ogl. oddelku 1002 Prodam 7 tednov stare prašičke. Zalog 48, Cerklje 1003 Prodam kravo, ki bo drugič teletila, breja 9 mesecev. (Miklav) Vodice 1004 Prodam motorno žago, nemške znamke. Naslov v ogl. odd. 1005 Prodam konja. — Kokrica 24, Kranj 1006 Prodam rabljen moped na tri prestave, znamke Moskvito ali zamenjam za rabljenega na dve prestavi. Nasl. v ogl. oddelku 1007 Prodam najnovejši Singer električni avtomatic šivalni stroj. Lončar ič, Kranj, Titov trg 24 1008 Prodam moped Colibri. Teneti-še 27, Golnik 1009 Prodam popolnoma nov pralni stroj »ALBA CYGNUS-2« Primožič, Kranj, Zupančičeva 8 1010 VABILO na VII. redni letni občni zbor VODNE SKUPNOSTI GORENJSKE f KRANJ Upravni odbor Vodne skupnosti Gprcnjske Kranj sklicuje na podlagi 19. člena pravil VIL rečmi letni občni zbor, ki bo dne 27. marca 1965 ob 8.30 uri v sejni dvorani Skupščine občine Kranj z naslednjim dnevnim redom: , 1. Otvoritev. 2. Izvolitev organov občnega zbora: a) predsedstva, b) overovateljev, c) verifikacijske komisije. , 3. Poročilo upravnega odbora in direktorja. 4. Poročilo verifikacijske komisije o udeležbi na občnem zboru. 5. Sklepanje o vključitvi in izbrisih iz članstva. 6. Razprava in sklepanje o zaključnem računu s poročilom nadzornega odbora. 7. Nadomestne volitve. 8. Sklepanje c predlogu upravnega odbora o določitvi vodnega prispevka članom za leto 1965. 9. Sklepanje o predračunu dohodkov in izdatkov za 1.1965 ter o pooblastilih upravnemu odboru. Delegat; naj prineso s seboj pismena pooblastila Predsednik upravnega odbora Zahvala Ob bridki in prerani izgubi našega ljubega sina in brata Joža Tolarja iskrena hvala vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter z nami sočustvovali. Zahvaljujemo se občinski zvezi za telesno kulturo Radovljica, smučarski zvezi Slovenije, zdravniškemu osebju in sosedom za požrtvovalno pomoč. Tovarišem in duhovniku pa za prisrčne poslovilne besede. Žalujoči: mama, ata, sestre: Danica, Marija in Ivanka z družino ter ostalo sorodstvo Zahvala * Ob težki izgubi našega dragega moža in očeta RAFKOTA ŠTANCERJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so-nam v tej hudi uri stali ob strani, ga spremili v tako velikem številu na zadnji poti, ga obsuli s cvetjem in nam izrazili sožalje. Iskrena hvala dr. Černetu iz Radovljice za njegovo požrtvovalno skrb v času njegove bolezni in v zadnjih urah njegovega življenja ter Č. patru Jakobu Bijolu za zadnje spremstvo. Zahvaljujemo se kolektivu postaje Otoče, prometni sekciji Ljubljana, Zvezi borcev Ljubno-Otoče, SZDL Ljubno za številno spremstvo na njegovi zadnji poti in govornikom za poslovilne besede ob njegovem preranem grobu. Še posebna zahvala tov. Avguštinovi, sošolcem in sošolkam 5. d razreda v Radovljici in vsem sosedom, ki so nam požrtvovalno in nesebično pomagali in v teh težkih urah z vsemi močmi stali ob strani. Zena Justina, hčerki: Jelka in Marica z družino Prodam 6 tednov stare pujske. Zg. Brniki 28, Cerklje 1011 Prodam dve ogrodji za kavče, (jesonova). Nasl. v ogl. odd. 1012 Prodam motorno kosilnico znamke »Gutbrott«. Jagodic, Selca 25 1030 Prodam konja, starega 7 let, težkega . 570 kg. Marenk Andrej, Dražgoše 16. 1031 Prodam no% japonski tranzistor s slušalko. Naslov v oglasnem oddelku 1032 Prodam dva prašiča po 40 kg težka., Velesovo 8, Cerklje 1033 Prodani vola, dve leti starega. Bukovica 20, Vodice 1034 Prodam suha hrastova drva. Zg. Brnik 35, Cerklje 1035 Pol hiše z vrtom v bližini Kranja zamenjam za center Kranja. Ponudbe poslati pod »Zamenjava« 1036 Prodam prašičke od 10, 20, 90 kg težke in navaden kmečki voz ter Avto-moto društvo k Kranj nudi V svoji mehanični delavnici v Kranju —. Gasilski trg vse vrste mehaničnih uslug ČLANI IMAJO 20% POPUST! Pristopajte v članstvo AMD In se poslužujte vseh ugodnosti, ki vam Jih nudi društvo. Avto-moto društvo Kranj v a b i Člane in prijatelje avto-rrtbto, športa na redni O B C N 1 Z B O R ki bo dne 20, marca 1965. vb 19. uri v prostorih Delavskega doma v Kranju. vhod 6/1. nadstropje Po občnem zboru bo družabni večer s plesom VABLJENI pajkelj. Hotemože 28, Preddvor 1037 Prodam dva konja in kravo s teletom. Mlaka 21, Kranj 1038 Prodam repo, grahoro in glavna vrata za hišo, dvokrilna (macesen) Sp. Brniki 55 Cerklje 1039 Prodam krav/>, dobro mlekarico. Ilovka 4, Kranj 1040 Prodam kravo po izbiri. Ovsiše 21, Podnart 1041 Prodam kravo, ki bo konec marca teletila. Britof 62, Kranj 1042 Ugodno prodam Lambretto. Kranj, Gorenjesavska 1 1043 Prodam dobro ohranjen avto zastava 750, km 28.000. Jerala Jože Hraše 44, p. Smlednik 1044 Prodam divan in zimnico. Nas!, v oglasnem oddelku 1045 Prodam prašiča za zakol. Breg ob Savi 19, Kranj 1046 Prodam 800 kg sladkega sena. Golnik 19 1049 Prodam puško 7.64 z daljnogledom ter dvocevko petellnko 20x21). Mairkun Jožo, Zg. Bela 20, Preddvor % 1050 Prodam fiat zastava 750 v zelo dobrem stanju, prevoežnih 30.000 km. Naslov v oglasnem oddelku 1059 Kupim mlatilnico s scjalnikom in pajklom. Kranj, Stara c. 18 981 Kupim dobro ohranjeno slamo-reznico. Ponudbe poslati s ceno in firmo na naslov Gole Janez1, Zasip 65, Bled 1013 Kupim staro strešno opeko. Naslov v ogl. odd. Jesenice 1014 Kupim staro stensko uro na uteži. Janez Palovšnik, C. Tatjan" Odirove 5, Kranj 101.r> Kupim malo posestvo od IJub-Ijaine do Bleda, najraje v okolici Škofje Loke ali Kranja. Ponudbo posiati pod »Gotovina« 1016 Kupim osla, sposobnega za vožnjo. Smlednik 34 1017 Kupim strešno opeko, ĆemeritinO ali glinasto za 80 m2. Cerklje 79 1018 Kupim kmečki mlin na motorni pogon, kamen bel do 95 cm in -malo mlatilnico v dobrem stanju. Kožuh Vinko, Žeje 12, Duplje 1047 Kupim dobro ohranjeno slamo-reznico. Ponudbe poslati s c-no in oznako na naslov Gole Jane/, Zasip 65, Bled 1048 Kupim suhe deske, smrekove in hrastove 20, 25, 40 in 50 mm. Pttin-geršek Jakob, Kranj, Pot na Jo-šta 7. 1051 Izdaja in* tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 607 11-1-133. Telefoni: odgovorni urednik, uredništvo In uprava 21-90, 2475, 28-97. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, sobota 20 din. Mali oglasi za naročnike 30, za nenaročnike 40 din beseda. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. OBVESTILO! Zdravstveni dom Kranj obvešča starše, da bo četrto cepljenje (revakcinacija) proti otroški paralizi, davicl, tetanusu in oslovskemu kašlju za vse predšolske otroke ki so bili že trikrat cepljeni v pravilnih razmakih. S seboj prinesite vabilo, izkaznico o cepljenju in žličko. Vsa cepljenja so brezplačna. Krajevni urad Zabnica 17. marca 1965 ob 8. uri Otroška posvetovalnica Stražišče 17. marca bd 9. do 11. ure Zadružni dom Velesovo 18. marca ob 7.30 uri Zdravstvena postaja Cerklje 18. marca od 8.30 do 11. ure Osnovna šola Zalog 18. marca ob 14.15 uri Zdravstvena postaja Preddvor 18. marca ob 15.30 uri Osnovna šola Trstenlk 18. marca ob 16.30 uri Osnovna šola Gorice 18. marca ob 17.15 uri Otroški vrtec Golnik 18. marca ob 18. uri Otroška posvetovalnica Mavčiče 19. marca ob 8. uri Mladinska knjižnica Zasavska cesta 10 19. marca ob 9. uri Gasilski dom Hrastje 22. marca ob 7.30 uri Osnovna šola Trbojc 22. marca ob 8 15 uri OsnoVia šola Voklo 22 marca ob 8 45 uri Otroška posvetovalnica Šenčur 22. marca ob 9.45 uri ' Osnovna šola Duplje 22. marca ob 11.15 uri Osnovna šola Podbrezje 22. marca ob 12. uri Zadružni dom Naklo 22. marca pb 14. uri Zadružni doni Kokrica 22. marca ob 15. uri Osnovna šola PredosJje 22."marca ob 16.30 uri Zadružni dom Visoko 22. marca ob 18. uri Otroški dispanzer Kranj 23. marca od 8. do 12. ure in od 14 do 18. ure ZDRAVSTVENI DOM KRANJ Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Gozdnem gospodarstvu Kranj razpisuje ADMINISTRATORKO za upravo pod j et j a Pogoj^ dokončana administrativna šola ali daljša praksa OBRATOVNEGA KNJIGOVODJO za gozdni obrat Tržič Pogoj: dokončana srednja šola ali daljša praksa Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Vloge pošljite na upravo delovne organizacije, Kranj, Cesta St. Žagarja 27a Podjetje za ptt promet v Kranju sprejme 1. tehnika za šibki tok pogoj: dokončana tehniška srednja šola — elektro odd. '(lahko je tudi začetnik) 2. šoferja C - kategorije (prednost imajo kandidati z odsluženim kadrovskim rokom) Prošnje s kratkim življenjepisom naj vlože interesenti v sekretariatu podjetja, kjer dobe tudi potrebne informacije. Razpis velja do zasedbe delovnih mest 150.000 din nagrade'dam za eno sobno stanovanje kjerkoli od Ljubljane do Bleda, za večje dam več. Ponudbe poslati na ogl. odd. (Vsaj 10 let) 1056 Zamenjam betonsko železo premera 12 za 14. Poizve se v ogl. odd. 1057 Mlada zakonca prevzameta mesto hišnika kjerkoli od Ljubljane do Bleda. Resne ponudbe poslati na ogl. odd. pod »Stanovanje« 1058 Tečaj za mopediste v Sk. Loki Avtomoto društvo škofja Loka, šola za voznike motornih vozil, obvešča kandidate — voznike mopedov, da organizira tečaj za mopediste. Pravite se čimpreie pri tov. Jescnovcu v trgovini PEKO, škofja Loka. Šoferski tečaj v Šk. Loki Avtomoto društvo, škofja Loka — šola za voznike amaterje, obvešča intft-esente, da sprejema v nov tečaj za voznike motorni!* ,vozil — amaterje AB kategorije. Interesente prosimo, da se čimprej javijo, ker zaradi predsto-ječih motodlrk Nagrada Loke 65 nekaj časa ne bo moVoče "organizirati poleni novega tečaja. Prijavite se pri ^tov. Jesenovcu v trgovini PEKO škofja Loka, telefon 85-277. Dam stanovanje upokojenki za varstvo otroka. Naslov v oglasnem oddelku 101 f) Iščem sobo v Kranj" ali okolici. Grem tudi pomagat na kmetijo. Naslov v ogl. oddelku 1020 Katero dekle ali mlajša ženska s kmetijo ali .stanovanjem bi poročila moškega srednjih let. Ponudbe poslati pod. »srečen rokav« na podružnico »Glasa« Jesenice 1021 Na zelo lepi legi v BV:'rk'i pri Tržiču ugodno prodam stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem, vrtom in gozdom. Ona po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku • ■ 1022- Opremljeno sobo oddam solidni osebi. Ponudbe poslati pod »April« 1023 Iščem sobo in kuhinjo ali samo sobo v Kranju, Orehku aH bližnji okolici. Plačam dobro. Ponudi k* IKvilali pod 10.000.— « 1024 Dam hrano in sobo v najem /a. varstvo otroka v dopoldanske m času. Naslov v oglasnem oddelku. 1025 Nov avlo po izbiri dam za enodružinsko hišo. Ila/liko doplačam takoj. Ponudjbe poslati pod »Nemški« 1026 Oddam opremljeno sobo. Ponudbe poslati pod »Stranišče« 1027 Dekletu, ki dela na dve izmeni, nudim stanovanje in hrano. Naslov v oglasnem oddelku 1028 4Zakonca srednjih let s G-letno deklico, gresta za podnajemnika k starejši osebi, tudi na deželo. Nudila vso oskrbo do smtrti, ostalo po dogovoru, Oddati ponudbo pod* -Topel dom« 1029 Sprejmem soboslikarja in pleskarja takoj, stanovanje preskrbljeno. Alojz Frantar, Kranj, Trrv-jarJjejva 16 977 Zakonca brez otrok iščeta sobo In kuhinjo v Kranju ali okolici. Ponudbe poslati pod »Dobro plačam« . 1052 Iščem honorarno delo zn loferja AB kategorije. Nasl. v ogl. od d. 1053 Lastniki fiatov 600 in 750 D Pozor! Da vam ne bo med vožnjo poleti vroče, se poslužujte temperaturnega hladilnega regulatorja. V zimskem času pa se z njim poljubno regulira temperaura v avtomobilu, preprečuje tudi rosenje šip. Informacije pri hišniku nebotičnika v Kranju 1054 Iščem gospodinjsko pomočnico aH delavko, ki dela samo v popoldanski izmeni. Nudim hrano in stanovanje. Nasl. v ogl. oddelku 1055 Gostinsko in trgovsko podjetje »CENTR'AL« iz Kranf* obveščar cenjene goste, da so ■•o-stinske usluge v hotelu GRAD HRI3 v Preddvoru od 12. marca do nadaljnjega okrnjene zaradi adaptacijskih del v hotelski kuhinji in sanitarijah. Hotel GJTAD IIRIB bo opravljal gostinske usluge v točilnici, kjer bodo na razpolago poleg pijač tudi zajtrki in ostala hladna jedila po naročilu. y Oddajanje prenočišč je neokr-njeno.prav tako pa so možni aranžmaji za razne seminarje. »CENTRAL« Kranj KONTROLA MERIL Skupščina občine Kranj — oddelek za gospodarstvo poziva vse tiste, ki v javnem prometu uporabljajo katerokoli merilo, da jih v očiščenem stanju predložijo v pregled po naslednjem razporedu: od 15.3. do 30.3. 1965 v Kranju, Tomšičeva 40 (bivša ljudska kuhinja, ' , , od 30.3. popoldan do 31.3. 1965 popoldan v Gasilskem domu Šenčur, od 1.4. dopoldne do 2.4.1965 dopoldne v Gasilskem domu Predo-slje, od 2.4. popoldan do 3.4. 1965 popoldne v prostorih avtobusne postaje Cerklje, • od 6.4. dopoldan do 6.4. 1965 popoldan v kulturnem domu Preddvor, dne 7.4. 1965 dopoldne v prostorih hotela Korotan na Jezerskem, od 7. 4. popoldan do 8.4. 1965 dopoldne v Zadružnem domu Naklo, od 8. 4. popoldan do 9. 4. 1965 dopoldne pri Omanu v Goricah, ocllV. 4 dopoldne do 19.4. 1965 dopoldne v Zadružnem domu Žab-nlca. Periodičnemu pregledu meril se morajo odzvali tudi vsi tisti lastniki meril, Id za