■
242. številka. Ljubljana, v soboto 20. oktobra 1900. XXXIII. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, iziraai nedelje in praznike, ter velja po poitl prejaraan za avstro-ogrske dežele za vse leto 28 K, za pol lata 13 K, za četrt leta 8 K BO h, za jeden meeeo 3 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor" znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne peti t-vrate po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Ce ee dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" fcrankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlstvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlstvu naj ,se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniitvo pa a Kongresnega trga fit. 12.
„Slovenski Narod" telefon št 34 — „Narodna Tiskarna" telefon st. 85.
Agitacijski migljaji.
IV.
Pri zadnjih splošnih deželnozborskih volitvah smo spoznali, kaj je prav za prav duhovniški terorizem. Duhovniki so terorizirali ljudstvo duševno in materijalno na najkrutejši, na najbrezobraznejši način in s tem so dosegli, da je na stotine poštenih, neodvisnih mož glasovalo proti svojemu prepričanju za klerikalce, drugi pa so se volitve vzdržali.
Ako je sploh mogoče, ta nečuveni te rorizem še povečati, zgodi se to gotovo pri letošnjih državnozborskih volitvah. Klerikalci so doslej imeli mej kranjskimi državnimi poslanci večino in jo brestidno izkoriščali za svojo stranko. Za 5000 gld., ki so izginili v malhi .Gospodarske zveze", so se s kostmi in s kožo prodali vladi in za različne, pod roko jim podeljene koncesije, so* vladi delali tlako, pozabivši pri tem popolnoma korist svojih volilcev, splo-Sno korist našega naroda. Naravno je, da bodo na vse načine poskušali, ohraniti si svojo pozicijo, ki je za njihove strankarske koristi tako ugodna, in da bodo s vsemi mogočimi in nemogočimi, dopustnimi in nedopustnimi sredstvi skušali, pridobiti zopet vse mandate kmetskih občin. Priprav ljeni moramo biti na najhujši terorizem od strani duhovščine, pripravljeni toliko bolj, ker se škof sam vozi od farovža do fa-rovža in vspodbuja duhovščino na boj.
Naš kmet se je doslej duhovnika bal in je glasoval ž njim, ker volitev ni bila neposredna in tajna. Kmet je bobro vedel, da si duhovnik zapomni, kako je glasoval, in da se mu grdo maščuje, ako ni volil, kakor je duhovnik ukazal. Vsled tega so bili pri voliivi volilnih mož voljeni vedno župniki in kaplanje, in vsled tega so tudi klerikalni kandidatje zmagali.
Letos pa se ne bo več volilo indirektno in javno, letos se bo prvič volilo d'rektno in tajno. Kmet bo zdaj lahko glasoval po svojem prepričanja in se mu ne bo treba več bati duhovniške maščevalnosti.
LISTEK.
Štajarskim bratom,
dospelim
na 1. slovensko umetniško razstavo.
Umetnosti slovenske znova slavlje ! Zato pozdravljeni v svetišči njenem vsi, ki ste prispeli praznik ta proslavljat, poveličavat njo, ki hčerka je nebesi Pozdravljeni v tem tajnostnem svetišči, pozdravljeni v Slovenije središči, kar Vas prišlo slovenskih je sinov od Save, Drave, Savinje bregov! Kako v začudenji Vam duša trepeta zroč dela veličajna naših rok in ama našega,
ki sveta jih rodila je navdušenost,
ki jej izvor je v Bogu samem.
Da, naše je, kar zrete pred seboj,
duha in rok je delo naše . . .
0, kdor iz svoje dviga se moči
ob tolikih ovirah v večnem boji
za svoj obstanek v toli jasne sfere,
ta ni porojen v narodni pogin,
do lepših on povspne se še višini
Zato pogum!   Mi z Vami, Vi ste z nami!
Poznamo Vaše trude, gledamo VaS boj,
ki z dvema ga nasprotnikoma bijete . . .
Toda naš kmet še nima jasnega pojma o pomenu direktnih tajnih volitev. Še nikdar ni tako volil in si torej ne more prav predstavljati, kako direktnost in tajnost volitev zavaruje njegovo državljansko svobodo, in zato ima vsak agitator, vsak posamični pristaš naše stranke dolžnost, da ljudstvo v tem ozira dobro in natančno pouči.
Treba je kmetskim volilcem dobro in natančno razložiti, da se ne bo več volilo volilnih mož, kakor doslej, ampak da bo vsakemu volilcu glasovati kar za poslanca. Treba je kmetskim volilcem dopovedati, da se bo volilo v vsaki občini, ki ima več kakor 500 prebivalcev, posebej, da torej ne bo treba hoditi daleč, kakor so doslej morali hoditi volilni možje, da torej ne bo imel ne stroškov ne izgube časa ter bo hitro opravil vso zadevo. Prav posebno pa je treba kmetske volilce opozoriti, da bodo volitve tajne. Vzeti mu je treba strah pred duhovnikom, prepričati ga je treba, da nihče ne bo vedel, kako je glasoval, ker bo na listek zapisal ime kandidata in bo ta listek zložen oddal volilni komisiji. Povedati se mu mora, da nima nihče pravice, listek odpreti, dokler ni volitev končana, da ga šele potem odpre volilna komisija, tako da živa daša ne more vedeti, kako je kdo glasoval.
Ako se kmeta dopove da ga nihče ne more kontrolirati, kako je glasoval, da nihče ne more izvedeti, komu je dal svoj glas, ako ima gotovost, da ga ne bodo na prižnici več trgali in zasramovali, da ne bodo več mogli ščuvati žene in otrok, sploh da se mu ni bati duhovniškega preganjanja in maščevanja, potem bo g'asoval po svojem prepričanju in je s tem že jako mnogo pridobljenega.
Dopovedovati pa je ljudem tudi, kako velikanskega pomena je, da pride vsak po samičen volilec na volišče. Pri zadnjih volitvah smo ponekod propadli, dasi je pri prvotnih volitvah imel naš kandidat v celem dotičnem kraju večino volilcev. Do kler se je namreč volilo volilne može, je na pr. v občini A glasovalo 100 volilcev za
Rad vklonil v robstvajarern bi Vas prvi,
a drugi vzel bi rad prostost duha,
svobodo misli, brez katere ni
in bilo ni nikdar umetnosti,
ki dviga iz umazane vsakdanjosti
nas v svetli dom božanskih idealov,
kličoč svečano nam in glasno:
„Sursum corda!"
Da, kvišku srca! V njih naj vsplapola srčnosti ogenj, da kot ste doslej, odslej borfte se za sveto pravo, ki tujci ga odrekati hotč; da kot doslej dom čuvate slovenski in branite najlepši dar nebes! prostost človeške misli. In ko po vročem, trudapoinem boji se vbranite teh dveh sovragov zlih, in sine Vam osvobojenja dan, takrat podamo bratske si roke* lijoč navduSenja solze* Umetnosti slovenske znova slavlje! Zato pozdravljeni v svetišči njenem vsi, ki ste prispeli praznik ta proslavljat, poveličavat njo, ki hčerka je nebes! Pozdravljeni v tem tajnostnem svetišči, pozdravljeni v Slovenije središči, kar Vas prišlo slovenskih je sinov! od Save, Drave, Savinje bregčv! Oj, bratje, na slovenskih naših tleh grmeč pozdrav v Ljubljane Vam zideh I
T. Doksov.
naše može in 110 za nasprotne, in so torej nasprotniki dobili tod 5 volilnih mož; v občini B. je bilo isto razmerje 100 proti 110, in so nasprotniki zopet dobil 5 mož ; v občini C pa je bilo naših 150, nasprot nikov pa le 30, ter smo imeli mi 4 volilne može. Dasi je bilo torej za naše može v vseh občinah skupaj oddanih 350 glasov, za nasprotne pa le 270, dasi je torej za naše može bilo oddanih veliko več glasov, kakor za nasprotne, so vendar imeli nasprotniki 10 volilnih mož, mi pa le 4!
Dokler se je volilo po volilnih možeh, niso pri končni volitvi prišle manjšine do nobene veljave, vse manjšine so bile izgubljene in brez pomena, in zato se je lahko zgodilo, da 80 klerikalci v raznih okrajih imeli večino volilnih mož, dasi je bila skupna večina glasov oddana za našo stranko.
V prihodnje bo drugače. Ker bodo volitve tajne, štel bo vsak glas. Zategadelj je neizogibno potrebno, da se spravi zadnji volilec na volišče, ne glede na to, če je dotična občina po svoji večini narodnona-predna ali klerikalna. Noben glas se ne sme izgubiti. Kar jih je naših oddanih v občini, kjer imajo klerikalci veČino, pridejo na korist drugim našim občinam, kajti Stali se bodo posamični glasovi, a kdor ima veČino vsnh v celem volilnem okraju oddanih glasov, tisti je izvoljen.
To je treba kmetskemu ljudstvu dobro zabičiti, da iz straha pred duhovnikom ne bo volilo kakor ta ukaže in da pride tudi zadnji volilec na volišče.
Škof Napotnik in dekan Žičkar.
Žičkarjevih zagovornikov in agitatorjev ne jezi nobena stvar tako kakor naše povdarjanje, da Žičkar ni neodvisen poslanec, ampak da je tudi kot poslanec orodje neslovenskega škofa Napotnika in nemškutar-skih rudečkarjev v Mariboru. Kakor se nam poroča s Štajerskega, prerekajo Žičkarjevi agitatorji z veliko strastjo to
Izlet na deželo.
Spisal Jean Reibrach (Pariz). II. (Dalje.)
Ko je minila ta prva praska, sta si privoščili ženi za hip miru. Toda že v naslednjem trenotku je obledela gospa Dumur, ko je zapazila, da gleda njen mož postrani nogovico gospe Piquet. Ta pa je zopet gledala z nezadovoljstvom, s koliko ljubeznivostjo, ki pri njem ni bila v navadi, se bavi njen soprog s prijateljevo ženo. Vkljub temu sta obdržali svoj nasmeh na nstnih, v zavesti, da ugajata. Toda mej veselje zmage se je mešala rastoča ljubosumnost. Nagon, da velja tu braniti svojo last roparskih napadov, ju je silil, da sta ostali po" zorni. Mej tem ko nista pustili druga druge iz nemar, se je pojavila kakor nevihta ne-zaupnost v njunih očeh, v katerih je žarelo tajno, prikrito sovraštvo, ki je iskalo le vzroka, da vzplamti-
Najprej je hipoma nastalo neaporaz mnijenje o gospodinjstvenih zadevah, in je bila nevarnost, da se vname razpor.
Nastal je zagaten premor.
Mahoma pa se je začela nevihta radi bitke, katera se je unela mej psoma. Živali, kateri sta se ves čas druga drugi sovražno
naše zatrjevanje, dobro vedoč, da se slovensko ljudstvo ne more ogreti za poslanca, ki se tudi kot ljudski zastopnik da komandirati od škofa. Omenjena poročila nam naznanjajo, da se pri agitaciji za Žičkarja z velikim razburjenjem naglasa, da je Žičkar od škofa popolnoma neodvisen.
Kako neresnično je to zatrjevanje, hočemo dokazati dokumentarično. Ako bi samo rekli, da hodi Žičkar v vsaki stvari vprašat za svet škofa in mariborske rudečkarje in se po teh navodilih ravna, bi klerikalci seveda rekli, da to ni res, in da se to še nikdar ni zgodilo. Zategadelj se omejujemo na to, da dobesedno prijavimo pismo, ki ga je škof Napotnik pisal Žičkarju in ki nam kaže Žičkarja kot petoliznika in škofa kot Žičkarjevega političnega zapovednika. To pismo se glasi:
V Mariboru dne 14. januvarja 1898. Velečastiti in predragi mi gospod župnik!
Upal sem, da bode dotični duhovnik pri Vas. ki ste zavzetzačast božjo in v zveliča nje duš, vzgledno živel in blaženo deloval, toda siromak se še ni spametoval, in to v tem času, ko je pomanjkanje dušnih pastirjev tako občutljivo. Naslednika Vam pošljem, kakor hitro mi bode le nekoliko mogoče.
O nameravanem predlogu prav sodite. Bil bi nepopravljiva škoda. Zastopniki slov. kat naroda ne bi smeli niti nanj misliti. In jaz se trdno zanašam na modrost in previdnost sedanjih zastopnikov, da bodo popustili nevarno početje. (!)
V listu omenjena enketa bi bila gotovo koristna. Ako imate načrt postave za cerkvene skladbene odbore v več iztisih, pošljite mi en eksemplar. Tudi mi lahko semtertam opišete položaj in naznanite, kdaj bi bilo potrebno, udeležiti se deželnozborskih sej. Želel bi se pečati natanko s to zadevo, ali obilne stanovske dolžnosti mi ne dopuščajo tega. Ponudi pa se mi vendar večkrat priložnost, da zastavim dobro besedo za dobro reč.
Glede na Vaš, v državnem zboru stavljeni predlog se žalostite pač zastonj. Vaš
ogibali in se zaničljivo ignorirali, sta si stali nakrat nasproti, čuti je bilo le kratko hripavo renčanje, v naslednjem trenotku pa sta si skočila psa z besnim lajanjem drug druzemu za vrat
Živahno je planila gospa Dumur pokonci ter, oborožena s palico, skočila mej bojevnika. Toda jedva je udarila parkrat ko je prihrumela tudi gospa Piquet
„Ampak, tu moram pa vendar prositi! Zakaj tepete samo mojega psa?"
BKaj pa hočete, razločiti ju moram vendar?"
„Tedaj bi pa pač prosila, da bijete tudi svojega psa."
„To itak delam."
Radi pravicoljubnosti je obrnila gospa Damur svoje orožje tudi proti lastnemu psu. Toda udarila ga je tako nežno, da je skočila žival, vzradoščena vsled nepričakovanega ljubkanja, polna hvaležnosti ob njej. Gospa P;quet pa, vsa iz sebe od gnjeva, je potegnila iz tal palico svojega moža ter je naklonila psu Damurke sicer le par udarcev, a s toliko močjo, da je žival z bolestnim vzklikom, javkajoč in s pogledom smrtnega sovraštva bežala s povešeno glavo in z repom mej nogami. ' (Konec prih.)
dopisnik se moti. Ne spominjam se, da bi se bil kakorkoli izrazil o tem predmetu. Vem le toliko, da me vsako zboljšanje gmotnega stanja dušnih pastirjev v srcu razveseli (!?) in sem vtem smislu tudi po stopal v naših zborovanjih na Dunaju. (—?—)
Sedaj sestavljen parstirski list, ki bode več nedelj namesto Vas v Vitanju pridi-goval. Da bi ga verniki in njihovi dušni pastirji sprejeli le s toliko ljubeznijo, s ko likoršno je pisan!
H koncu Vara izrekam spodobno zahvalo za novoletnico. Bog ohrani tudi Vas v tekočem letu krepkovoljnega in veselo-zdravega, in blagoslovi bogato Vaše in Vaših blagih tovarišev trude in skrbi.
V Gospodu Vas pozdravlja Vam v vsej ljubezni in z vsem spoštovanjem udani Mihael, kn. Šk.
Iz tega škofovega pisma je razvidno:
1. Da je Žičkar pri Škofu duhovnike denunciral;
2. Da je v zgolj političnih zadevah vprašal škofa za sodbo in prejemal od škofa migljaje, na kaj »zastopniki slovenskega naroda" še misliti ne smejo;
3. Da se je „žal ostil", ko je izvedel, da škof baje ni zadovoljen z nekim predlogom, ki ga je poslanec Žičkar vendar po svojem najsvetejšem prepričanju stavil v drž. zboru in bržčas je prosil odpuščanja, da je ta predlog stavil.
Mož, ki je tako odvisen od škofa, pač ne zasluži, da bi bil ljudski zastopnik.
W SjJublJaBii, 20. oktobra
Bodočnost Slovanstva.
„SIav j a ns ki Viek" je prinesel v poslednji številki sledeče misli Angl3ža Ge-orga Washburna o „The coming of the Slav" (o bodočnosti slovanstva): Latinska in nemška plemena so odživela svoje dni in ne morejo več napredovati. Dosegli so ogromne uspehe v organizaciji družbe, v razvitju materialnega blagostanja, v literaturi, vedi in nauku, zlasti pa so priznana in nedosežna v osamosvojenju individua; toda ona so dvignila materialnost nad du ševnost ter si napravi'a Mamona za boga. Ona so zatirala plemenitejša stremljenja mladosti ter se piipravljajo sedaj na obračun starosti. Že se čuti prihod Slovanstva, ki prerodi Evropo in utemelji principe bratov-stva vsega sveta in carstva Kristusa na zemlji .... Slovansko pleme preživlja še svojo mladost. Kaj bode, kadar ono dozori, do kake stopinje se dvigne, kadar se ure sničijo njegove sanje ter se popne do boljšega in višjega razvitja civilizacije, ko na poči bodoči vek, vek slovanski!
Dogodki na Kitajskem.
Mirovna posredovalca princ Čing in podkralj Lihungčang sta sporočila zastopnikom velevlastij pogoje za mir. Kot izborna mešetarja ponujata seveda kolikor možno majhno odškodnino.  Kitajska obžaluje mi-nole dogodke ter obljublja, da se ne ponove več. Plačati hoče odškodnino za porušena poslaništva ter obnoviti trgovinske pogodbe. Glede teh pa se hoče kitajska vlada pogajati z vsako vlado posebej   Velevlasti naj dovolijo, da ima čunglivamen svoje seje ter naj napovejo premirje, ter prenehajo s premikanjem svojih čet. Krivci minolih bojev, voditelji boksarjev se naj kaznujejo po ki tajskih zakonih.   O kaki vojni odškodnini pa ni niti govora.  Tudi   zadoščenja radi umora Kettelerja in japonskega poslaniškega uradnika kitajska mirovna posredovalca niti ne omenjata! In kakšna so doiočila kitajskega zakonika glede preganjalcev in ubijalcev »tujih vragov* ? Morda bi jih kitajski sodniki celo pohvalili! Francoski poslanik Pichon je odgovoril na te ponudbe Činga in Lihungčanga, da je treba predvsem princa Taana,  očeta bodočega  ces3rjo, Čuanga, Kangyija in Tungfuksianga obglaviti, potem je možno govoriti šele o pogajanjih za mir. Zahteva Pichona je velikanska, bržčas ne izvršljiva; a zdi se, da se ž njo strinjajo tudi ostali poslaniki. Pogajanj pač še dolgo ne bo konec! Boksarsko gnezdo Paotingfu je že v oblasti mednarodnih Čet. Grof Wal-dersee ostane preko zime v Pekinu. Ustaja v južnih pokrajinah se širi ter je tujcem vedno nevarnejša.  Boji se vrše vsak dan. Vodja boksarjem Kangvi se je baje sam usmrtil, ker bi bil itak obglavljen. Rusija je sporočila kitajski vladi, da obdrži Mandžurijo zasedeno, dokler ne dobi odškodnine. Zahteva pa, da se porušijo vse trdnjave, ter da se umaknejo kitajske čete iz Mand
žurije. Tudi vojne s Kitajci torej še dolgo ne bo konec!
Vojna v Južni Afriki.
Te dni se je razglasilo brez zadržka, kaj nameravajo storiti Angleži z okupiranima burskima republikama. Kakor znano, so poklicali Angleži pod puško sodrgo vsega sveta. To sodrgo hočejo Angleži nastaniti v Transvaalu in v Oranju. Razdeliti hočejo deželo med angleške vojake ter jo tako polagoma obljuditi z novim zarodom. Angleži upajo, da tako izpodrinejo bursko ljudstvo, ter ga s svojo večino potisnejo docela na stran.  Roberts je konfisciral že velikansko število burskih posestev, katere dobe razni angleški častniki in podčastniki.  Buri postanejo torej večinoma berači, ki se bodo morali ali izseliti ali pa tlačaniti zmagovalcem. „Standardu" poročajo iz Pretorije, da je sedaj pravi čas, ko se more onim Burom, ki so v vojni, vzeti posestva. Tak korak — piše angleški list — bi gotovo imel velik uspeh pri bogatejših Burih. Ako pa se to ne zgodi, se s"iejo Angleži zanesti, da bo trajala mala vojna vsaj še šest mesecev. Angleži skušajo torej z najgršimi in najkri-vičnejšimi sredstvi ukrotiti junaške Bure, ki si svoje domovine ne puste kar tako ukrasti. Razumljiv je potemtakem strastni, obupni odpor Burov, kateri ljubijo svojo, s krvjo pridobljeno  domovino nad vse. Buri se bodo borili zanjo  do zadnje srage krvi, do zadnjega diha. Večina Burov hoče rajši najti smrt in grob v svoji domovini kot zapustiti jo ali pa biti tlačan tam, kjer so bili še pred letom dnij svoji gospodarji. Zato pa se boji nadaljujejo.  Roberts je sporočil podkralju Indije, da mu mora pustiti indijske prostovoljce še nadalje, ker so v Južni Afriki neobhodno potrebni.  Iz Philippolija (na jugu Oranja) poročajo 15. t. m., da se nadejajo naskoka Burov. Več oddelkov Burov je v bližini.  Pri Springfonteinu so bili boji s policijo. Ustanovila se je meščanska garda, ki straži okoličanske griče. Viljoen, katerega podpirajo Afrikanderji v Johannea-burgu, se hoče odločno postaviti Angležem v okolici Pretorije. 500 Burov je v okolici Standertona.  12. t. m. je bil pri Naauw-poortu boj Burov z avstralskimi bušmani. Železniška proga med Heidelbergom in Stan-dertonom je porušena. Tam je več burskih oddelkov. 14. t. m. so imeli Angleži b,j pri LentersburgAValdiitation.  Godilo se jim je prav slabo in izgubili so častnika in nekaj mož. General Barton je javil iz Webwer-dienda: Majhni oddelki Burov delajo veliko škodo. 14. t. m. je imel boj ter baje Bure razkropil. Proti jugu in vshodu je brzojavna zveza s Pretorijo docela odrezana. Buri 30 porušili vse brzojavne kole. 16. t. m. ponoči so vdrli Buri v Jagersfontein ter ubili Angležem devet mož, več pa jih ranili. General Kelly Kenny je poslal pomoč. In takih poročil o bitkah in praskah na raznih koncih in krajih je še več. Buri vstrajajo in vojne še ne bo kmalu konec!
Dopisi.
Iz breškega okraja, 19. oktobra. Mirno smo do zdaj premotrivali boj, ki ga je pričel mariborski „Slovenski gospodar" — verna kopija ljubljanskega „Slovenca".
Zbadal in zbadal je ta list — in šuntal, vse naslovljeno na „Domovino", ki je pa načelno ignorirala vse smešne napade svojega mariborskega bratca.
Ker so bili vzroki prozorni, se ni nihče vznemirjal.
Tudi sedaj še nismo vznemirjeni — če tudi kričijo v Mariboru da imamo na svojih tleh bratski boj, in je ta boj celjski Dragotin Hribar provzročil.
Smešno in — neumno!
Je-li to bratski boj, če se gosp. Žičkar radi svojega nemčurskega škofa ne upa odreči javno mandatu, ki mora njemu, kot vestnemu duhovniku in z delom preobloženemu dekanu biti neznosno breme, kar vendar sam uvidi, ali je vsaj uvidel, saj se je potegoval za mandat v kmetskih obči nah, rekši, da v V. kunji ne mara kandidirati.
Ako so si postavili na to volilci go spoda Hribarja za kandidata, so ravnali popolnoma pravilno in dostojno.
Gospod Hribar ima za Spodnji Štajar mnogo zaslug iz narodnih ozirov nam je pa najljubši kandidat.
A ne samo iz narodnih, on je pa tudi mož, ki pozna Široko maso ljudstva, ki pozna naše želje, naše težnje, ki ve, kje nas škorenj žulji.
On ve, kaka se godi našemu kmetu, ki še včasih za sol nima — on ve, da obrtnik na pol strada.
Kratko rečeno: Gospod Hribar pozna razmere volilcev V. kurije.
Kdor gospoda Hribarja pozna, pač pozna tudi njegovo neustrašenost.
Njemu se ne bodo šibila kolena pred ministri — in tudi klečeplazenja ni vajen ---kot poslanec bode nastopal pogumno in moško — v korist svojih volilcev.
Mi, volilci breškega okraja, hočemo za poslanca v V. kuriji gospoda Hribarja.
Mariborski politikastri krog pobožnega „Slov. gospodarja" — ne marajo Hribarja.
Pričeli so proti njemu gonjo, ki bi se je morali prav za prav do dna svojih pobožnih duš sramovati.
In pa tudi malo več previdnosti bi bilo treba . . .
Škof je s svojim neslovenskim postopanjem že spodkopal skoraj popolnoma vpliv in ugled naše duhovščine, in kar še je ostalo, lahko najmanjši vetrič odnese.
Da gonja proti Hribarju ni dostojna, gospoda predpisanega samskega stanu sami dobro vedo.
Ze pri zadnjih volitvah bil je postavljen kandidatom gospod Hribar — in bi tudi zmagal, ko bi vzdrževal svojo kandidaturo.
Pa umaknil se je lojalno — na ljubo duhovščini — če tudi volilci tega niso odobravali, ker dobil je jako mnogo glasov.
In tista duhovščina šunta zdaj proti Hribarju. Kaj ni to grdo?
Ves bratski boj je v nas torej le nepoštena borba duhovščine za mandat v V. kuriji.
Ia ta boj mora zginiti, ker g. Žičkar ne more biti izvoljen, naj ga še duhovščina tako in tako vsiluje, saj ga ravno radi tega ne marajo volilci ; iu ko bi bil izvoljen gospod Žičkar, bil bi sicer poslanec, a za nas mrtev, ker vsi bi ga smatrali — in on sam sebe tudi — za vsiljenca.
P. M.
Iz Kozjega, 18 oktobra. Tudi „Slo vsnec" oglasil se je v svoji 238. štev. iz Kozjanskega okraja. In kako! Kar z enim samim udarcem pobil je na tla edine (!?) tri tukajšnje „Hribarijance" in sedaj seveda ; mora zmagati Žičkar. Ker sem med temi tremi tudi jaz, drznem se, že v prahu ležeč, še jedenkrat povzdigniti svoj glas. — „Po naključbi" dobil je znani dopisnik — Pilštanjski harambaša — par številk BSlov-Naroda" v roke in čudno, ravno v teh par številkah našel je, kar je tako željno iskal, namreč napad (?) na našo duhovščino! — In on odgovarja, v tem pa nas tri osebno napada. Mi smo bogotajniki in to svoje bo-gotajstvo zagovarjamo po gostilnah! Mi hujskamo proti duhovščini, dasiravno sem jaz — tretji hujskač — brat nekega du hovnika v lavant. vladikovini! Plesati mo ram tako kakor piska moj „šef", drugače — s trebuhom za kruhom! Mi sploh ni mamo nobene vere in vernih ljudi pri miru ne pustimo! — Tako dopisnik — Sicer bi se za to obrekovanje ne brigal, a ker vem, da je isto prišlo iz peresa blago slovljenega obrekovalc3, ga poživljam, da mi naj dokaže, kedaj sem jaz svoje bogo-tajstvo v gostilni zagovarjal, in kedaj sem hujskal proti duhovščini; naj mi dokaže, da nimam vere, in da vernih ljudi pri miru ne pustim. Če tega ne stori, je nesramen lažnjivec!
Kar se tiče brata duhovnika, moram gonpodu dopisniku pač povedati, da je moj brat toli pameten, da ve, da mene nikdo ne more siliti, da se po njem ravnam, ker bi sicer tudi jaz lahko zahteval, da se on po meni ravna. Da pa sem za kandida turo Dragotina Hribarja vnet že iz leta 1897, to je mojemu bratu javna tajnost, in mu jo tudi Vi slobodno pismeno razodenete. Če Vam je naslov neznan, Vam prav rad postrežem z njim. — Nadalje se mi ni treba po svojem .šefu" ravnati in me k temu nikdo ne sili, temveč sem prostovoljno to, kar sem — po Vašem mnenju hujskač proti duhovščini in brezverec. Ampak Vi, gospod župnik, imate v uradu, kojega načelnik ste, moža, ki mora tako plesati, kakor vi piskate, ki pa ne pomisli, da je ta urad korporacija, ki zamore dobiti in bode dobila druzega načelnika In temu možu veljajo Vaše besede glede mene! — Pa tudi na Vaš javni poziv Vam dam odgovor. Kar sem v Kozjem, bil sem žaljen od duhovnikov v sledečih slučajih: 1) Kot katoličan od gospoda Muršeca, ki je v naši
cerkvi pridigo val, „da so duhovniki celo več, kakor Mati Božja, ker grehe odvezujejo, kar pa Marija ni mogla" (!); 2.) Kot neodvisen volilec — proletarec od dopisnika v „Slovencu", ki je trdil, „da proti volji duhovnikov ni in ne bode nobeden kandidat v Štajerskih Slovencih zmagal" in 3.) „od Vas. ki ste me v zadnjem „Slovencu" tako nesramno in lažnjivo napadli. Pometajte torej najprej pred svojim pragom in pomislite, da ne moremo biti vsi Vaših mislij, da pa radi tega vendarle še nismo bogotajniki! — Toliko za danes. „Griiss Gott.M gospod župnik! — „Brat nekega duhovnika lavant. vladikovine".
Iz Ptuja, 18. oktobra. Na poziv političnega društva „Pozor" so danes v Ptuji zbrani zaupni možje dotičnih sodnijskih okrajev po kratki debati glede kandidata v V. kuriji z večino glasov izrekli, da ni vzroka odstraniti dosedanjega zasluženega poslanca te kurije, in, da se naj g. Josip Žičkar zopet kandidira za V. kurijo. Ob enem se je naročilo društvenemu odboru, da to političnim društvom celega volilnega okraja naznani. Blagovolito to v vašem listu v prvi številki obelodaniti. S spoštovanjem. Ptuj, 18. oktobra. Dr. Jurtela kot predsednik shoda.
Opomba uredništva: Dne 18. t m. smo dobili in natisnili brzojavko, v kateri je bilo rečeno, da se je ta shod izrekel za kandidaturo dr. Ploja Na brzojavki je bil podpisan odličen rodoljub. Prosimo torej pojasnila.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 20. oktobra.
— Politično in gospodarsko društvo za Notranjsko vabi k občnemu zboru kateri se bode vršil v nedeljo, dne 2 8. oktobra t. 1. v Posto j i ni v gostilni „pri ogrski kroni" ob pol 4. uri popoludne. Dnevni red: 1. Društveno poročilo. 2. Volitev novega odbora. 3. Razgovor o dr-žavnozborski volitvi. 4. Slučajnosti. Opazka: Ker se bode radi vabljenih zaupnikov 3 tcčka pričela točno ob 4. uri popoludne, se prosi k občnemu zboru priti točno ob pol 4. uri popoludne, da ne bode treba posameznih točk deliti. Na mnogobrojno vdeležbo in sviđanje! — V Po stoji ni, dne 18 oktobra 1900. — Odbor.
— Škof na bgitacijskem potovanju. Škof je le prav malo časa svojega „urlauba" porabil za „oddih". Najprej je agitiral po Dolenjskem, zdaj agitira po Notranjskem. Včeraj dopoldne ob 10. uri se je z brzo-vlakom v družbi dra. Larapeta pripeljal v Postojno. Šel je peš s kolodvora v žup-nišče. Zvonili niso, ne ko je prišel, ne ko je odšel. Škof je ostal v Postojni do 1. ure popoldne. Akoravno se je novica, da je škof prišel, bliskoma raznesla po celem trgu. vendar ni šel nihče škofa pozdravit in se tudi nihče ni zanj zmenil, ko je popoldne odhajal. Iz Postojne je šel škof v Cerknico in v Lož, kjer bo jutri slovesno zapriseganje devičarjev agitatorjev.
— Krščansko-socljalni krivoprisež-niki. Te dni se je vršila pred okrajnim sodiščem ljubljanskim  kazenska obravnava proti nekemu krščanskemu socijalistu, zaradi žaljenja časti.  Ta  krščanski  mož je obdolžil nekega mestnega  redarja,  da je duhovniški stan psoval in zasramoval. Krščanski poštenjak je hotel s to i z m i š 1 je n o obdolžitvijo  siromašnega  redarja spraviti ob kruh. Redar je seveda tožil. Obtoženec je s tisto nesramnostjo, ki jo zamore le kak učenec naših  klerikalcev, vzdrževal celo pred sodiščem svojo trditev, in neki drugi krščanski socialist je to dolžitev potrdil kot resnično. Zaslišan je bil še neki tretji krščanski socialist.  Tega pa občevanje s klerikalci še ni tako  izpridilo, da bi pod prisego lagal. Premagoval se je sicer dolgo, a naposled je poštenje vendar zmagalo, in mož je izpovedal, da redar tistih besed, ki so mu jih krščanski socijalisti   podtikali, ni   nikdar   izgovoril, da so torej  izmišljene, in izpovedal je, da je bil naučen, naj pod prisego po krivem priča. Akti so se potem seveda odstopili državnemu   pravdništvu,   da   postopa proti krščansko socijalnim  krivoprisežnikom. Iz usmiljenja, ki morda ni na mestu, smo imena udeležencev zamolčali, ker nečemo tem ljudem še bolj škodovati, in ker vemo da so le žrtev upliva tistih, ki delavce zlorabljajo v svoje namene. Vprašamo pa
timmf Daljo v prilogi. TjSfl
Priloga „Slovenskomu Narodu" šl 242, dn6 20. oktobra 1900.
poštene slovenske delavce, katerih je mnogo mej krščanskimi socijalisti, če jih ni sram take družbe in kako morejo zahtevati, naj jih kdo spoštuje, dokler se dajo voditi takim ljudem.
— „Kristus na Gofgati". Znameniti, sedaj že mrtvi ogrski slikar Mihael Mun-kaGsy se je proslavil zlasti s svojo Kristovo triologijo, s tistimi tremi religijoznimi slikami velikanskega obsega, v katerih je vzel za predmet tragedijo Kristusove smrti. Ustvaril je troje slik: „Kristus pred Pilatom", „Ecce Homo" in „Golgata", ki veljajo za najdovršenejše mej njegovimi umotvori, ki so bile razstavljene v vseh večjih mestih, in ki so raznesle slavo njegovega imena po vsem svetu.   Založno podjetništvo Avgust Egykazy & Comp. v Budimpešti si je za gotovilo lastništvo vseh Munkacsvjevih slik ter aamerava vse izdati v akvarelni reprodukciji Doslej je izdalo omenjeno trilogijo: G slikah „Kristus pred Pilatom" in „Ecce Homo"  smo  že svoj  čas  govorili,  ko je izšla njih reprodukcija.   Sedaj je izšla jednako dovršena, res umetniška reprodckcija tretje slike te triologije, imenovane „Golgata", ki predstavlja Kristovo junaško smrt na križu za sveti ideal ljubezni. Slike pač ni treba šele popisovati,  saj je že vsakdo o njej čul, kdor se količkaj zanima za slikarstvo.   Kar smo svoj čas rekli o reprodukciji prvih dveh podob te triologije, velja tudi o sedaj izdani. Pripomniti je samo, da je tudi naš napozabni Jurij Šubic sodeloval pri tej podobi, in da gre njemu lep del Munkacsyjeve slave. Slika velja z okvirom vred 35 gld., a dobi se tudi na obroke. Kdor si želi ogledati to lepo podobo, jo lahko vidi pri zastopniku imenovane založne tvrdke, gosp. Wolfu  v hotelu pri Slonu.
— „Boj zoper alkoholizem". Tako glasi napis prav dobremu in pametnemu članku, ki ga je „Slovenec" v četrtek priobčil. Ko smo ta članek pre čitali postalo nam je zopet jedenkrat očitno, kako velikanski hinavci so klerikalci. V listu se delajo lepe in grme proti alkoholizmu, na drugi strani pa snujejo katoliške oštarije in katoliške šnopsarije ter pospešujejo pijančevanje. V teoriji so nasprotniki alkoholizma, praktično pa delujejo na to, da bi ljudstvo kolikor mogoče pijančevalo v njihovih beznicah. Patitično deklamujejo o etični depravaciji, ki je posledica pijančevanja in popisujejo, kako postane pijanec surov, zanikrn, silovit in len in kako postajajo njegovi nazori o časti in vesti vedno ohlapnejši, mej tem pa s svojimi konsumi in šnopsarijami delajo na to, da bi ves narod postal surov, zanikrn, silovit in len, ker vedo, da so taki ljudje najboljši klerikalci.
— Socijalno demokraški kandidatje na Slovenskem. Za bodoče državnozborske volitve kandiduje na  Slovenskem izven-redno   mnogo   socijalno demokraških pristašev. Za Goriško kandiduje pisatelj Etbin Kristan, za Trst tiskar Učekar, za Koroško Čevljar Eich v Beljaku, za Kranjsko Josip Kopač, za Spodnji Štajar rudar Čobal, za Srednji Štajar feldbaški tiskar Drossler, za Gradec   krojač   Resel,   za   Gornji Štajar upravnik Bichl.   Večina postavljenih kandidatov   pa  seveda   ne   misli  na resno zmago.
— Tudi zasluga. Znano je, kako pri nas vlada denar hrani tam, kjer je najne-amestnejše. Tako na pr. pri javnih zgradbah. Zasluga že umrlega birokrata je, da so se iz proračuna za zgradbo justičnega poslopja črtali kar stotisoči, in že sedaj se govori, da bodo prostori koj spočetka predani. Ravno tako pa je delala kranjska deželna vlada pri zgradbi višje gimnazije, & Že odzunaj dela utis štirirazredne ljudske šole. Zdaj jim pa znotraj že tudi primanjkuje prostora. Treba je bilo ustanoviti v prvi šoli c razred ter novemu oddelku P-eskrbeti primerne sobe. Vsled tega pa se Je morala osma šola preseliti v risarsko dvorano. Tam imajo naši osmošolci take aizke mizice, da svojih kolen ne morejo 8Pod vtakniti, sede" na stolcih, ki imajo tako aiska naslonjala, da se sloneti ne more. Kaj Pa se to pravi, če mora kdo celo dopoludne sedeti in poslušati predavanja profesorjev, si lahko vsak sam predstavlja. Ker so bili stolci proti ploskvi mizic previsoki, odžagali ao jim nekoliko od nog proč. Zdaj pa morajo dijaki, ki so večinoma že dorasli, 8edeti nekako tako, kakor na „prukeah", s koleni v višini želodca. Kako se to strinja 8 higieno, naj dokaže tisti gospod, ki je kriv,
da ima deželno glavno mesto tako zakotno poslopje kot c. kr. državno višjo gimnazijo.
— Pozabljeni. Piše se nam: čuden položaj zavzemajo v državni službi davčni eksekatorji. Ako v interesu države izterja-vajo denar, potem uživajo vse dostojanstvo uradnika, ako pa se gre za plačo in druge take za življenje važne stvari, potem pa so davčni eksekatorji le .uslužbenci proti pogodbi", ki nimajo nikakih pravic. Ker pa imajo davčni eksekatorji tako težavno in odgovorno službo, bi bilo pač le pravično, ako bi se jih sprejelo v definitivno službo, in da bi se jim plače primerno izboljšale. Mesta davčnih eksekutorjev so se leta 1878. za deset let provizorično kreirala; od tedaj je preteklo že 22 let, in pokazalo se je, da je ta institucija za izterjavanje zaostalih davkov dobra, in da se najbrže ne bode pre-menila. Gotovo je tudi, da sedanja plača davčnih eksekutorjev ne odgovarja več današnjim razmeram. Že večkrat, in slednjič pred štirimi meseci, izročili so davčni ekse-kutorji v tej zadevi na pristojnem mestu peticijo za izboljšanje svojega položaja. Obljubilo se jim je pač, da se bo njih prošnja uvaževala, a do sedaj se ni storilo ničesar, in s strahom gledajo ti pozabljenci v bodočnost.
— Zelotizem. .Agramer Ztg." piše 17. t. m.: „Ljubljanski klerikalni .Slovenec" smatra znano igro .Sedem gavranov", katero uprizarjajo sedaj v tamošnjem slovenskem gledališču, za nedostojno in za dijaštvo pohujšljivo, ker pleše neki igralec tako, da se vidijo njegove v trikot oblečene noge! To je že vrhunec bedastega svetohlinstva!" v Zagrebu sodijo torej o „Slovenčevih" estetikih kakor mi. .Vrhunec svetohlinstva"!
— KPri nas je zdaj sodni dan" —
tako je v četrtek pripovedoval neki kon-sumnik z Iga, ter obširno razlagal, kako v velikih skrbeh so tisti, ki imajo proslulo ižansko konsumno štacuno v rokah in kako se drugi člani tolažijo, da jim ne bo nič plačati, ako propade konsum. V četrtek so namreč Ižanci pripeljali več zabojev blaga in so zahtevali, naj ga dotični trgovec, kjer je bilo kupljeno, nazaj vzame. Tisti trgovec pa je rekel, da s konsumnim društvom nima nič opraviti; kar je prodal, tega ne vzame več nazaj, in če je kupec kupil blago za konsumno društvo, naj se ž njim zmeni, kakor ve in zna. Ižanci so bili v veliki zadregi. Shranili so blago v skladišču necega špediterja, potem pa po gostilnah iskali sveta, kaj jim je storiti. Obširno so razlagali, kakšne razmere vladajo zdaj na Igu, a refren vsega tarnanja je bil: ..Pri nas je zdaj sodni dan". Kaj bo šele tedaj, ko se bodo možje prepričali, da jamči vsak član z dvojnim deležem za društvo, odborniki pa da jamčijo s celim svojim premoženjem; kaj bo šele tedaj, ko bodo tisti člani, ki so plačali samo vpisnino, niso pa vzeli nobenega deleža, odrekli vsako plačilo in bodo morali odborniki šteti sto take ali pa gledati, ko bo pel boben in se bo razlegal klic: Kdo da več? Prvič--drugič in tretjič !
— Praznoverstvo in njega posledice. Stara resnica je, da kolikor bolj je ljudstvo v duhovniških rokah, toliko bolj je vdano najneumnejšemu praznoverstvu. Duhovščina goji babjeverstvo prav siste-matiško in namenoma že od nekdaj in to je tudi vzrok, da ne izgine, dasi se je splošna omika ljudstva vendar znatno povzdignila. Kako strahovito bedaste stvari ljudstvo veruje, o tem se lahko vsakdo prepriča v krškem okraju. Tam se je raznesla govorica, da se je nekje blizu krškega prikazala Marija in prepovedovala škrop ljenje in žvepljanje o vinogradih ter streljanje proti toči. Streljanje proti toči je prepovedala, češ, da se strelja v — Kristusa škropljenje je prepovedala, ker se škropi — Kristusova kri, in tudi žvepljanje je strogo prepovedala, a ljudje ne vedo zakaj. Morda ker prečastita duhovščina toliko „svetla", da so ljudje že vsi neumni postali. Ljudstvo se je res dalo zbegati. Na stotine je kmetov, ki letos niso ne škropili ne žvepljali in tudi niso proti toči streljali. Posledica je, da imajo po sodbi strokovnjakov samo v vinogradih okrog 200.000 K škode. Ta resnična dogodba nam kaže, kako zelo je naše ljudstvo še zaostalo in kako globoko tiči v najbrezumnejšem praznoverstvu, in kako nujno je v interesa ljudstva potrebna, da se že razbije prevlada tistih, ki hočejo naS narod zagovediti!
— Slovensko gledališče. Jutri, v nedeljo 21. t. m. bo zvečer točno ob 7. uri slavnostna predstava na čast Slovencem iz Celja, in okolice, ki pridejo na I. slovensko umetniško razstavo in slovensko gledališče. Pela se bo prekrasna hrvaška narodna opera Nikola-Š ubič-Zrinjski, ki je dosegla na slovenskem odra tako velik in trajen uspeh.
— Popoldne točno ob »/»3« uri Pa je prva popoldanska ljudska predstava ob znižanih cenah, pri kateri se bo igrala Šamberkova burka s petjem. .Valvazorjev trg št. 6". — Vstopnice k obem jutrišnjim predstavam dobivajo se nocoj in jutri v nedeljo dopoludne v trafiki v Šelenburgovi ulici, ter popoldne od Vi2. ure naprej pri blagajnici v gledališču.
— Slavno občinstvo opozarjamo, da se obe dve predstavi vršita izven abonementa in sicer opera „Zrinjski" radi tega, ker so abonentje to opero kot redno večerno predstavo že trikrat čuli in igra „Valvazorjev trg" radi tega, ker se popoldanske ljudske predstave ob znižanih cenah vselej vrše izven abonementa zato, da je tudi najširšim slojem v nedeljah popoldne dana prilika obiskovati slovensko gledališče. Sicer se bo pa Šamberkova burka s petjem kmalu ponovila kot redna večerna predstava v abone-mentu. — V torek 23. t. m. igrala se bo prvikrat na slovenskem odru igra .Četrta božja zapo ved".
— Slovensko gledališče. Maillartova glasba v .Puščavnikovem zvončku" je klubu svojim ,letom" tako neprisiljena, sveža, sama na sebi, in tako krepča, da bi jo najrajši primerjali rožnemu vonju. Skoraj obžalujemo, da jih menda veliko ni naših misli. Gledališče bilo je pri sinočni predstavi, posebno po ložah, sicer dobro obiskano. Vendar pričakovali smo po vsi pra vici več, kajti postavim, ko bi bila vsa tri dejanja sinočne predstave na isti višini kot prvo, bi bilo naše gledališče vredno občinstva prvih mest. — Nekako v tem znaku se je vršila sinočna predstava, in reči moramo, da je to, kar nam nudi raše gledališče pri našem občinstvu, v resnici lepo, požrtvovalno, v znamenju umetno -s t i. G. Po lako ve Roza bila je sinoči umetniško ublažena, nekaj posebnega, vrednega, da se .pogleda" ; isto velja za tenorja g. Orželskega, ki se je pokazal posebno v nastopni romanci in po mestih tudi v duetu z Rozo v drugem dejanju umetnika. Komika Thibautova (g. Nollija) bila je zopet v petju in igri blagodejna. Prijetno iznenadila nas je sinoči zopet gdč. Noe mi, njegova žena; kuplet št. 5 v prvem dejanju, ki je precoj nehvaležen, pela je z jako lepim učinkom, ki nas je po mestih z veseljem spominjal njene prekrasne .Prodane neveste". V igri je bila gdč. Noemi dražestna, v izgovoru jako dobra. Tudi Belamy g. Polaška pridobil je sinoči, rekli bi, za 50 procentov; pevec in igralec pokazala sta, kako se z vztrajno pridnostjo tudi z malim veliko doseže. Ker so bili briljantni zbori posebno dobro na-študirani, in je bil tudi orkester pod vodstvom g. Beniškovim dober, zaznamovati nam je zopet prav lepo operno predstavo.
— Izlet celjskih Slovencev. Jutri ob ValO. dospe nad 100 štajerskih rodoljubov, večinoma iz Celja, v Ljubljano. Radi nego tovega vremena se je sprejem priredil tako, da pozdravita mile goste na kolodvoru društvi, ki sta pri tem posetu v prvi vrsti angaževani, namreč umetniško in dramatično društvo. Ker pa bodo preko dneva Štajerci gostje .Narodnega doma", jih pozdravijo tudi vsa društva, ki so v .Narodnem domu" doma Pozdravi jih tudi ljubljanski župan, g. Ivan Hribar na čelu občinskega zastopa. Ostali sprejem smo priobčili že včeraj Zvečer priredi g. restavrater Masaryk v Sokolovi dvorani koncert, pri katerem igra meščanska godba. Nadejati se je, da se pridružijo štajerskim gostom tudi rodoljubi, ki prebivajo v krajih ob južni železnici. Začetek večerni gledališki predstavi opere .Zrinjski" je točno ob 7. uri.
— Umetniško razstavo je obiskalo: 13. oktobra 76, 14. okt. 215, 15. okt. 26, 16. okt 36, 17. okt. 46, 18 okt. 136, 19. okt. 20 oseb. Skupaj 555 oseb.
— Družba sv. Cirila in Metoda je imela svojo 129. vodstveno sejo dne 11. oktobra t. 1. — Navzočni: Tomo Zupan (prvo-me8tnik), dr. Dragotin vitez Bleiweis-Trste-niški, Martin Petelin (blagajnik), Laka Svetec
(podpredsednik), dr. Ivan Svetina in Ivan Šubic; svojo odsotnost je opravičil mestni žu^an Ivan Hribar. — Prvomestnik Tomo Zupan otvori ob 3. uri popoludne sejo, ki je trajala nad 3 ure. Najprej prebere sledečo v slovenskem jeziku došlo družbo od-likujočo zahva'o: .Vsled najvišjega povelja Njega ces. in kr. Apostolskega veličanstva naznanjam častiti družbi sv. Cirila in Metoda Najvišjo zahvalo za njega ces. in kr. Apostolskemu Veličanstvu povodom letošnjega glavnega zborovanja izraz zvestobe in udanosti". — C k. deželni predsednik: Hein s. r. Blagajnik Martin Petelin je izkazal do današnjega dne" 26.37540 K trosko v in 23 705 68 K dohodkov; torej je 26 69*72 K priman ki jej a. Vsled tacega blagajničnega stanja se je deset sicer upravičenih prošenj neugodno rešilo; tudi razširjanje mutoke šole v dvorazrednico se je moralo odložiti do boljših časov. — Sprejelo se je več za zboljšanje družbinega stanja shodnih predlogov. Ker družba nujno potrebuje mnogo denarja v pokritje svojih navadnih tekočih troškov, najuljudneje prosimo že tem potom svoje podružnice, naj takoj vpošljejo svoje prispevke za 1. 1900. Zastalo jih je mnogo! Tudi vabimo ob tej priliki sploh slovensko rodo lj u bje, naj bi nam v tej stiski priskočilo z goste-jimi darovi na pomoč. — Slovenci! Premislite, ali Vam je v sedanjih razmerah kaj potrebnejSega od družbe sv. Cirila in Me-toga? — Ko ste premotrili to vprašanje — potem, prosimo, delajte za nas! Vodstvo se v svojem poslovanju ne straši nobenih naporov. Zato prosimo, še Vašega narodnega sodelovanja.
— Židovska umazanost in njeni hudi nasledki I  Pretečeni  četrtek bavilo se je ljubljansko apelno kazensko sodišče z neko usodepolno, samo na sebi jako interesantno afero, ki se je nekega večera meseca avgusta t. 1. pripetila na južnem kolodvoru v Ljubljani; trčila sta namreč dva tovorna vlaka skupaj, in velika nesreča bila je ne samo za življenje ljudi, (službencev),   ampak tudi  za materijelno blago mogoča, vendar se k sreči ni nič pripetilo razen, da je več vagonov bilo neznatno poškodovanih in le par močneje. — Stvar prišla je pred kazensko sodišče. Obtoženi   so  bili   strojevodja L., prometni uradnik P. in  nadkondukter I. radi prestopka po §. 32 k. z. češ, da niso pazili na spreminjatev železniške proge (Wechsel), je-li proga prosta in varna, oziroma da je prometni   uradnik   ostal v uradni sobi, mesto da bi bil šel ven 300 m daleč na tir in tovorni vlak še pregledal in potem odpravil.  V prvi instanci so bili vsi obtoženci oproščeni in se je razsodba vpirala na kot   resnični   spoznani zagovor obtožencev,   da  prometni uradnik  sicer ima dolžnost k vsakemu vlaku ven iz pisarne iti in ga na licu mesta odpraviti, da pa vendar v predležečem slučaju to ni bilo mogoče, ker je imel uradnik radi velikega prometa v pisarni ostati in ker sploh   v   Ljubljani   do   sedaj  ni bilo običajno, da bi prometni uradnik hodil k drugim nego osebnim vlakom, kedar jih odpravi. Strojevodja se je s tem zagovarjal, da je dobil dovoljenje za odhod tako po prometnem uradniku, kakor po konduk-terju L, ker mu je uradnik P. naznanil, vožnja v tira II prosta vendar paziti na tir III (blokirano) i. t. d., osobito pa, ker je kondukter dal znamenje „fertig" in tako odhod vlaka še pospešil; strojevodja p a nima več naloge, se še potem, ko je vlak že v polnem tiru, spuščati v nekako kontrolo  železniške  proge,  zato služijo spremljevalni  organi,  (kondukter i. t. d.); strojevodja ima sam dovelj posla pri stroja in le ako mogoče, ima seveda tudi gledati na to, ni li mogoče kaka ovira pri spreminjatvah, signalih i. t. d.; v tem slučaju pa je še obtoženec L. posebno imel gledati na signal v progi III. Veliko odgovornost ima tak ubogi strojevodja in vrli obtoženec L. je v zadnjem trenotku še hibo pri „spreminjatvi proge" (\Vechsel) zapazil, takoj dal parni signal in tako zabrani!, da ni večja nesreča nastala, ker sta se vlaka le malo zadela drug v dražega (Streifung der Zi'ige). Kondukter J. se je zagovarjal s tem, da je omenjeno noč sicer bilo še precej svetlo, da pa vendar megla in soparni dim toliko razvit moti, da ni bilo mogoče se nesreči popolnoma izogniti. Apelno sodišče je nasproti predlogu državnega pravdnika, kateri je v opravičeni ogorčenosti radi malomarnosti na želez-
nicah zahteval ostro uporabo zakona, potrdilo prvo razsodbo glede strojevodje L. in prom. uradnika P. ter samo obtoženca J. krivim spoznalo ne kake malomarnosti, in mu prisodilo kazen 24 ur zapora. Sedaj pa slišimo, kakšno kritiko je cela stvar doživela v sodni dvorani! Državno pravdništvo je konstatovalo, da se množe nesreče oso* bito na južni železnici, v takih kratkih dobah, da je zares še čuda, ako občinstvo za .takšna prometna sredstva" sploh še mara; čudil se je, da imajo uradniki in uslužbenci sicer instrukcije in navodila vsake vrste na papirju, v istini pa se o dobru je izgovor, ,to v praksi ni mogoče, pri nas se vedno tako dela"; proč tedaj s tem starim .šlendrianom", človeško življenje je več vredno, nego one prihranitve pri odgovornih upravah; sodnik nima milosti deliti, naj se vendar jedenkrat zakon strogo izvršuje, da se žalostne razmere izboljšajo!!" — Tako naš gospod obtožitelj; zares ostra kritika, vendar pritrditi moram „opra viče na je"; c kr. pri v. južna železnica ima toliko dobička, da je res sramota, da uboge služabnice nižjih slojev v toliko zadrego spravi s tem, danjim več delana laga, nego mogoče; pri apelni razpravi sta bila zaslišana dva višja uradnika južne železnice, katera sta sama v opravičevanje obtožencev potrdila, da ni mogoče in ne običajno, da bi prometni uradnik šel ven na tir, kedar se ima tovorni vlak odpraviti; zvedenca sta konstatovala, da je v dotični noči uradnik P. samo v teku jedne pol ure po onem Času, ko se je popisana nesreča pripetila, imel odpraviti 10 vlakov, da je od pisarne do dotičnega tira, na katerem je vlak z dvema obtežen-cema vred stal, 300 m oddaljen, in da sploh obtoženec P. ni mogel iz pisarne, ko je še imel opraviti tudi pri aparatih, in vendar bi se moral uradnik P. kaznovati. Mislimo, da kazen zaslužijo oni, kateri ne skrbe za p o m n o ž a n j e uradnikov, posebno na tesnem prostoru ljubljen skega južnega kolodvora! Čuditi se je le, da se še več nesreč ne pripeti, in te vrstice naj odprejo dotičnim mogotcem, ki imajo skrbeti za redni in varni promet, vendarle jedenkrat oči, in mi jim zakličemo: „do semkaj in ne več dalje". Postavite hitro potrebne naprave na pravem mestu in ne skoparite z uradniki in služabniki! Boljše, da je par čuvajev več nego manj, in ne izsesajte krvavih žuljev podlož nikov 1!
— Okrajna hranilnica in posojilnica v Škofji Loki. Pripravljalini odbor je razposlal naslednji oklic: Vaše blagorodje! Uže večkrat izrekla se je želja, da bi se osnoval v Škofji Loki, kjer je sedež okrajnega sodišča, denarni zavod na širji podlagi, ki bi zadostoval hranilnim in posojilnim namenom škofjeloškega okraja. Ni nam potreba govoriti o velikem pomenu takih zavodov, ki služijo v spodbudo k varčnosti in k dobremu gospodarstvu. Poleg materi-jelne podpore imajo hranilnice in posojilnice tudi vedno pred očmi moralno izboljšanje in okrepčanje slovenskega ljudstva. Vrhu-tega imajo slovenske posojilnice tudi naroden pomen, ker hočejo s slovenskim ura-dovanjem pospeševati, da se raba slovenskega jezika vedno bolj širi. Obenem pa postanemo Slovenci v materijalnem oziru neodvisni od nemških hranilnic in poso jilnic. Ako je Slovencem, kakor kaže razvoj denarnih zavodov na Slovenskem, vedno bilo merodajno načelo, da se v slehernem sodnem okraju, kjer je sedež sodnije, osnuje vsaj en slovenski denarni zavod, smemo trditi, da je za škofjeloški okraj ta potreba še nerešeno pereče vprašanje, ki je do danes ostalo samo tiha želja mnogih rodoljubov. Uverjeni smo, in ves razvoj slovenskega posojilništva, ki se je zasnoval na podlagi skupne vzajemnosti, in združil v mogočno skupino .Zveze slovenskih posojilnic", nam jamči, da z združenimi močmi, posebno, ako nam bode podpora slovenskih domoljubov iz obeh škofjeloških dolin zagotovljena, dosežemo v najkrajšem časa ugodne, lahko rečemo, prav ugodne uspehe. — Saj bi imela posojilnica pa tudi drugi vzvišeni namen: njeni vsakoletni prebitek ali deloma ali vsega porabiti v občekoristne in dobrodelne namene, ne le za mesto Ško-fjo Loko samo, temveč tudi za občine škofjeloškega okraja, iz katerih bode dobivala bodisi materijelno ali moralno podporo svojih deležnikov. Usojamo si torej Vaše blagorodje uljudno povabiti k osnoval-nema zbo rovanju, pri kateremse bode
obenem volilo načelništvo in nadzorstvo za prvo poslovno leto, in ki se bode vršilo dne 28. t. m. t. j- v nedeljo, popoludne ob 4. nri v salonu gospe Ane Gusel, p. d. .pri Balantu". K temu osnovalnemu zborovanju zagotovila nam je tudi .Zveza slovenskih posojilnic" svojo podporo in dopošlje v ta namen svojega pooblaščenega revizorja, da nam vse podrobnosti pojasni in za prvo potrebno ukrene in nasvetuje.
— Zaradi „tukaj" v zapor. Pri zadnjem kontrolnem shodu v Celju sta se menda po pomoti oglasila dva reservista s .tukaj". Takoj so ju odpeljali v zapor, ter sta bila obsojena v lOdnevni zapor s špangami.
— Šulferajnska šola v štoreh na
— ramah teharske občine. Par nemških fabričanov v Štorčh je doseglo pri nemškem „šulferajnu" dvorazredno privatno nemško šolo. Ker pa .šulferajn" ne zmore zdrževati šole, storilo se je kakor pri drugih „šul-ft*rajnskih" šolah na Slovenskem. Po nekem zasliševanju je sklenil deželni šolski svet, obesiti šolo kot javno slovenski občini na Teharjih Nič ni pomagalo vse upiranje slo venske občine. To je nezaslišana krivica! Teharčani mrzijo ponemčevalno šolo v Štorćh, ki raznaroduje slovenske otroke, kajti nemških otrok niti desetorica ni. Vkljub temu bodo morali šolo vzdrževati s svojimi stroški. Na Teharjih imajo uzorno trirazredno šolo, kjer se itak dovolj nemščine uči. Ta šola bi se morala sčasoma razširiti do 5razrednice, to pa se sedaj ne zgodi, ker mora občina pitati v Štorih nemško kukavico. Ali res ni za Slovence ni kakšne pravice!
— Notarijat v Šoštanju na Štajerskem oskrbuje do imenovanja naslednika umrlemu g. notarju Kačiču, kot namestnik g notar Baš iz Celja. Ta notarijat je razpisan do 4. novembra t. 1.
— Velikodušna podružnica nemškega „šulferajna" je na Dobrni, od koder je dobilo   centralno   vodstvo prispevkov
— 2 gld.
— Postonjski salonski orkester priredi jutri dne 21. t. m. v vrtnem salonu hotela „Pri kroni" v Postojni na korist kapelnika g. Lovra Kubište koncert z jako bogatim in odbranim vzporedom. Začetek ob Va 8. uri zvečer.
— ,,Der reine Hugo Schenk". Bila sta si nekdaj dobra prijatelja, tista dva gospoda, ki sta se včeraj pred kazenskim sodiščem tako neprijazno gledala, kakor bi hotela drug druzega potopiti v žlici vode. Jeden teh nekdanjih prijateljev nima prave sreče pri izbiranju bodoče soproge. Zaročil se je že večkrat, in še vselej odstopil. Tako tudi zadnjič. Štiri dni pred poroko, ko je bil že dvakrat oznanjen, je dal svoji nevesti, s katero je bil že drugič zaročen, slovo. Tisti dan je prišel v Perlesovo gostilno in si zadovoljno mel roke, češ, sem se je že odkrižal. Prijatelj njegov, prijatelj izza mladih let, mu je v šali zaklical: .Du bist ja der reine Hugo Schenk; du gehorst ja in ein Panoptikum". Vse se je smejalo, in bivši ženin se je tudi smejal. Ko je prišel bivši ženin drugi dan v gostilno, pozdravil ga je njegov prijatelj zopet s klicem .Der reinste Hugo Schenk", in zopet se je vse smejalo, in tudi bivši ženin se je smejal, kakor vsi navzočni gostje. Čez pet dni pa se je bivši ženin domislil, da je — razžaljen, in pisal je svojemu prijatelja pismo, naj v »Laibacher Ztg." svoje besede prekliče, sicer da ga — toži. Prijatelj je bil takoj pripravljen na preklic, in je bivšemu ženina naznanil, da hoče v uradnem lista izjaviti: .Gospod X. Y. ni der reinste Hugo Schenk, in tudi ne spada v panoptikum". Ali se je čuditi, da bivši ženin s takim pre klicem ni bil zadovoljen ? Gotovo ne! A mož je storil nerodnost, da je šel svojega prijatelja tožit radi razžaljenja na časti. Včeraj se je vršila ta obravnava, za katero se je zanimalo vse mesto. Bila je prav živahna, a toženi prijatelj bivšega ženina je bil oproščen, z motivacijo, da je inkriminirane besede izrekel le v Sali, in da ž njimi ni hotel žaliti svojega prijatelja. Seveda se sedaj smeje vsa Ljubljana bivšemu ženino, in se že dva dni zabava na njegove stroSke.
— Tičke lovil je v kletko in z lepe-nicami posestnikov sin A. V. v Vodmata. Policaj mu je veselje skalil.
— Slepar. Po mesta se je klatil neki 19 let stari mladenič M. Neugebauer, kateri je pripovedoval ljudem, da je služil pri ka-pucinib v Trsta, in da bode šel za misijonarja se učit. Pobiral je pri ljudeh milo-
parov, da bode mogel iti na Bavarsko v misijonsko Solo. Tudi lansko leto je tukaj na ta način beračil. Neugebauer je bil sedaj v Trstu zaprt, in je prišel po odgona v Ljubljano, ker je tukaj sem pristojen. Lansko leto je bil ušel policiji, ko si je bil z beračenjem nabral nekaj drobiža, letos pa se mu to ni posrečilo.
— Ključarski vajenci so se včeraj zvečer stepli Pod Trančo. Jednega je policija prijela in zaprla, dva sta pa ušla.
— Crknjenega prašiča je pripeljal neki kmet iz Kumpolj v Ljubljano. Na Dolenjski centi ga je pri Kramarju izložil, kar pa se je izvedelo, in ga je moral peljati v klavnico, kjer sta živinozđravnika konstatirala, da je crknil za rudečico.
— Koncerta v .Narodnem domu". Danes zvečer in jutri po gledališki predstavi, bo v .Narodnem domu" koncert meščanske godbe.
* Zdenko Fibich. Češka glasbena umetnost je izgubila enega najboljših za stopnikov, Zdenka Fibicha. Bil je poleg Dvofaka najslavnejši češki komponist ter se more postaviti z vso pravico poleg Smetane. Bil je rojen 1. 1850 v Šeboficah pri Časlavi. Že kot gimnazijec je komponiral ter jedva 14 let star dirigiral v Cbrudimu prvi del svoje Es dur simfonije. Študiral je glasbo v raznih mestih ter se 1. 1870 vrnil v domovino. Komponiral je prvo svojo o;iero .Bukovin", ki je stala pod vplivom Smetanove glasbe, katero je cenil visoko. V tej dobi je Fibich zložil celo vrsto skladb, ouvertur, simfonij, sonat za klavir, kvartet za gosli, in melodram „Štčdry večer". Tudi opero .Blanik" je začel. Pela se je L 1881 in naslednja leta. „Blanik" je jedna najboljših čeških oper. V 1. 1875 78 je bil drugi kapelnik na dež. gledališču v Pragi, od 1. 1878—81 pa kapelnik ondotne ruske cerkve. Poslej je bil učitelj na klavirju. Lani je bil imenovan opernim dramaturgom narodnega gledališča. Letos v juniju pa je to mesto odložil, ker je bil že bolan. Fibich je bil izredno plo-dovit komponist. Razen skladb za kamorno in vokalno glasbo ter raznih simfonij je zložil celo vrsto oper. Zadnja njegova opera, katero je še sam učil, je .Pad Arkuna" in se vprizori v kratkem. Prav umestno bi bilo, da bi se ponudila tudi Slovencem, katerim je Fibich, znan z nekaterih koncertov .Glasbene Matice", ki je pela njegove pesmi, tudi kaka opera.
* Napil se je in onemil. V nedeljo se je v Pešti 34Ietni tvorniški delavec Mijo Kareei tako napil, da so ga odvedli na redarstvo spat, ker je po ulicah preveč kričal. Drugi jutro so ga pripeljali k redarstvenomu vodji, ki se ni malo začudil, ko je videl, da je sinočni kričač nem. Izgovoriti ni mogel niti besede. Odvedli so ga v bolniščnico.
* Kolera v Afganistanu. V juniju se je začela v Afganistanu kolera, ter se razširila po raznih mestih s tako naglico, da je celo emir Abdurrhaman Khan zapustil prestolno mesto Kabul s svojo družino. V Kabulu je umrlo 4500 oseb. Vse je bežalo z mesta, in s tem razširila kolera po deželi. V avgustu je kolera ponehala, in emir se je vrnil. Epidemija pa je še vedno po raznih mestih.
Književnost
— Družba sv. Mohorja. Z razpošiljanjem družbenih knjig smo začeli dne 16. t. m. Knjige se bodo letos razpošiljale po tile vrsti: 1. Američani in Afričani. 2. Krška škofija. 3. Razni kraji. 4. Senjska, Poreška, Bosniška, Djakovska, Zagrebška, Somboteljska in Sekovska škofija. 5. Goriška Škofija. 6. Tržaška škofija. 7. Ljubljanska škofija. 8. Lavantinska. Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo .aviso", poslej o po nje na pošto ali železniško postajo, da ne bo sitnih reklamacij, ki povzročujejo samo zamudo in nepotrebne stroSke. PoStne stroške morajo čast. poverjenikom povrniti posamezni udje. One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbeni tiskarni, prosimo, naj čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prostora, katerega nam itak primanjkuje na vse strani. Odbor se bode po svojih močeh potrudil, da udje knjige dobe čim preje v roke. — Romajte torej knjige v toli častnem Števila po vsem Slovenskem. Budite rojake,  poučujte jih, za-
bavajte in razveaelujte jih ter vnemajte v srcih njihovih ljubezen do Boga in domovine! — V Celovou, dne 18. oktobra 1900. Odbor.
Telefonska In brzojavna porodila.
Kamnik 20 oktobra. Klerikalno mestno županstvo za jutrišnji dan ne dovoljuje godbe.
Maribor 20^ oktobra. Magistrat je prepovedal v Čitalnici nameravano vprizoritev igre „V Ljubljano jo dajmo".
Dunaj 20. oktobra. V zadnjih dneh so se vršili dogovori glede tesnega združenja Čehov, čeških veleposestnikov, Malorusov, Hrvatov in Slovencev v prihodnjem parlamentu. O tej zvezi se razglasi že jutri kaj več. (Op ured. Kdo si je prilastil pravico, govoriti v imenu bodočih slovenskih poslancev, ni znano).
Dunaj 20 oktobra. Voditelji nemške napredne stranke so imeli danes tukaj shod, na katerem so končno redigirali svoj oklic na volilce. Ta oklic izide jutri.
Praga 20. oktobra. „Politik:< javlja, da izide v kratkem cesarska naredba na podlagi § 14., s katero se podaljša za dobo šestih mesecev veljavnost mandatov članov trgovskih in obrtnih zbornic.
Praga 20. oktobra. Pri davkariji v Kolinu se je razkrilo velikansko po-neverjenje. Naddavkar Zlampah se je ustrelil.
Budimpešta 20. oktobra. Poslanec Heuthaler je napovedal interpela cijo o bosanski upravi. Poroča se, da je dobil v roke računske zaključke, in da  obeta senzacijonalna razkritj;:
Beligrad 20. oktobra.   Kralj je pomilostil oba urednika ,,Malih No vin". ki sta bila pred nekaj dnevi radi ljenja Veličanstva obsojena na 7 oziroma 4 leta težke ječe.
Sofija 20. oktobra. Vlada zahteva od narodnega sobranja 25 milijonov frankov v vojne namene. Pokazalo se je namreč pri zadnjem bolgarsko-rumunskem konfliktu, da ni ne orožja, ne druzih potrebščin toliko, da bi se mogla armada mobilizirati.
Rim 20. oktobra. Avstrijski po-poslanik Revertera je imel včeraj dolgo posvetovanje s kardinalom Rampollo. danes pa je bil v posebni avdienci pri papežu.
Berolin 20. oktobra. Iz Tienstina so došla jako žalostna poročila o zdravstvenih razmerah mej nemškim vojaštvom. Zavladale so vsakovrstne bolezni, zlasti črevesni katar. Vsak dan umrjejo povprek trije vojaki. Na pokopališču že ni več prostora in se mora napraviti posebno vojaško pokopališče.
Poslano.*)
Odgovor na „poslano" sodovičarjev v „Slov. Naroda" št. 239.
Vsak uzrok ima svoje posledice in brez vzroka se nič ne zgodi. Tudi zadruga gostilničarjev itd. se ni brez vzroka odločila, da nt svojo tovarno sodovice. Zadruga je sodov prvič s pismom, drugič pa vsacega posel okrožnico opozorila in vas prosila, da se zjedi-nite, da bi vsi sodovico po jednaki ceni prodajali in sicer tako, da bodo gostilničarji, ki so glavni odjemalci, dobivali sodovico po tisti ceni, kak i so je dajala tvrdka Fischer, posamezniki pa naj bi plačevali sodovico po 12 v. pokalice pa po 2u v. Pristavili smo, da imate štirinajst dnij odloga za odgovor zadrugi. Toda oglasil se je le eden član in našemu nasvetu pritrdil. Tudi smo vam pristavili, da sami napravimo tovarno za s ' ako nam ne ugodite, kaj so pa razen enega vsi drugi sodovičarji storili na naS predlog? Norčevali ste se in eden se je izrekel: k ... c jih gleda vse gostilničarje! Gostilničarji so bili torej pri-morami iti dalje in se odločiti za napravo tovarne. Vplivali so na to tudi drugi nagibi, katere pa danes ne bodemo navajali. Ako se pa ne pomirit'-, se vam bo pa vse natančno navedlo in razkrilo kako ste dosedaj z blagom in z uslužbenci delali. Sodovičarji ste prekoračili vse dopustne meje. Ker se izrekate, da Vam mi kot gostilničarji hočemo kruh vzeti, bodi povedano, da to ni resnica. Mi hočemo le sami sebe varovati m tako blago imeti, kakor smo ga od vas zahtevali. Sele zdaj se oglašate ko je že vse prepozno! V „poslanom" v št 239. „Slov. Naroda" izzivate, a tako, da še vsak ne razume, če meri na čitatelje ali na Vas same, ali na novo tovarno sodovice, le tam se razume, kjer se ljudi hujska, da naj ne obiskujejo takih gostiln, kjer se prodaja iz zadruge sodovica. To je korak, za katerega se morda najde kakšen kazenski paragraf! No, mi si no bodemo rok mazali, zlasti ker poznamo dobro tistega, kateri je poslano sestavil. On je v naši zadrugi že veliko preobrnil, tukaj pa ne pojde tako! Njemu sicer že voda v grlo teče, a vender
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. (2181)
Dalj« v prilogi. ~B£U
mu svetujemo naj nas gostilničarje le v miru pusti' Mi bođemo ljudem dobro postregli m boljše blago dajali, kakor ga pa vi delate, ker mi ne bodemo gledali na pretiran dobiček, ampak na dobro in redno postrežbo. Sicer pa s sodovico še ni vse končano. Tovarna misli še nekaj drnzega vpeljati za svoje člane, ker si šteje v dolžnost svoje člane varovati in jim preskrbovati v vsakem slučaju kar potrebujejo, kajti zadnji čas je, da se gostilničarji boljše organizirajo. To naj vam bo za zdaj povedano. Vaše „poslano" je bilo za nas reklama.
V Ljubljani 20. oktobra 1900.
Več gostilničarjev.
Bratje Sokoli!
V nedeljo, 21. oktobra 1900 posetijo uiiietiii»Uo r»i/t*t»vo in sloven»Uo jflednllmre
štajerski Slovenci iz Celja in okolice.
Člani „Sokola" se zbirajo ob 9. uri zjutraj v popolni društveni obleki s plaščem v „Narod-nem domu" v telovadni dvorani ter se pridružijo deputaciji občinskega zastopa z g. županom na čelu in drugim v „Narodnem domu" nastanjenim društvom, da skupno pozdravijo došle goste pred „Narodnim domom".
K obilni udeležbi vas vabi z bratskim ]Wa.  *dar Z
ODBOR.
VABILO
k
občnemu zboru
dijaškega podpornega društva „Radogoja44
v Ljubljani
ki bode
dne 27. oktobra 1900. leta
ob šestih zvečer
y malej dvorani »Narodnega doma".
Dnevni red.:
1. Ogovor predsednikov.
2. Poročilo tajnikovo.
3. Poročilo blagajnikovo.
4. Volitev odbora.*)
5. Volitev računskih preglednikov. G. Posameznosti.
V Ljubljani, 16. septembra 1900.
V imenu odbora: Fran Žužek Ivan Hribar
t. C. tajnik. t. č. predsednik.
*) Določbe pravil glede občnega zbora se
glase":
§ 13. Odbor šteje poleg predsednika in njegovega namestnika 13 členov. Vsi členi morajo voljeni biti izmej ustanovnikov in rednih členov; vendar pa v odboru ne sme biti več ko 7 ustanovnikov. Poleg predsednika in podpredsednika mora stanovati vsaj sedem odbornikov stalno v Ljubliani. Ostalih 6 odbornikov voli se tako, da ima Kranjska (zunaj Ljubljane), Štajerska, Koroška, Goriška, Trst z okolico in Istia po jednega zastopnika v odboru.
§. 19. Redni občni zbor je vsako leto meseca julija ali avgusta in zboruje v Ljubljani.
£ 20. Občnemu zboru pridržano je: aj voliti predsednika, njegovega namestnika in
trinajstero odbornikov;
b) voliti tri društvenike za preglednike računov;
c) imenovati častne člane;
<V sklepati o računskem sklepu in proračunu
ter o poročilu računskih preglednikov ; <1) sklepati o premembi pravil;
e) jemati v pretres samostalne predloge dru-štvenikov;
f) sklepati o razpustu društva.
§ 21. Občni zbor sklepa o vseh predlogih z nadpolovično večino glasov. Kadar je jednako glasov, odločuje predsednik.
$ 22. 0 samostalnih predlogih društvenikov se sme le takrat obravnavati, ako so bili 14 dnij prej naznanjeni društvenemu odboru.
Za veljavnost sklepa o premembi pravil treba je, da glasujeta zanj dve tretjini navzočih društvenikov.
§ 23. Obravnave občnega zbora, kateri je sklepčen, ako se ga udeleži vsaj 30 društvenikov, vodi predsednik ali njegov namestnik.
Vsak društvenik ima pravico, pooblastiti sodruštvenika, da ga zastopa na občnem zboru, vendar pa nihče ne sme imeti več ko pet glasov.
Za legitimacijo pooblaščenčevo zadostuje lastnoročno podpisana izjava pooblastilčeva.
Darila.
Upravnlitvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Gospića Mici Plaskanova v Braslovčah 16 kron 15 vin. nabranih na biserni poroki svojega dedeka in babice v Št. Junju ob Taboru. — Častita rodbina Župnekova in gospa Marija Petričeva v Ljubljani vsaka po 10 kron mesto venca na krsto umrle gospe Marije Maroutove. — Skupaj 36 kron 15 vin. — Živeli'
Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogostransko porabiti, nego „Moll-ovo francosko žganje in sol'', ki je takisto bolesti utešujoče, ako £e namaže ž njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1-80 a. v. Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOJLL, c. in kr. dvor založnik, DUNAJ, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOL L-o v preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 (11—9)
III u ti 11 en  ln l>ole*lne «»ImJmmJ«m»,
% Mak o %netje zadržujoč uspeh, kateri vpliva ugodno na zacelitev ran, ima prasko domare mazilo iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi, vsled česar se razširja vedno hitreje tudi v najnižjih slojih. Dobiva se tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inserat! b II (2)
«0.000 kron je glavni dobitek invalidsko zahvalne loterije, ki se izplača z odtegnenimi 20°/a v Kolo« em denarju. Opozarjamo čast. svoje čitatelje, da bode žrebanje dne" 10. novembra 1900.
° Lekarnarja II m «1?-Ju kapljlee
za želodee. prej znane tudi pod imenom Ma-rijaceijske kapljice za želodec, so vsled svojega preizkušenega, izbornega, vzbudilnega in okrepčevalnega vplivanja pri slabosti želodca in prebavnih težavah v vseh slojih prebivalstva čim-dalje bolj priljubljene in se dobivajo v vseh lekarnah. Opozarjamo čč. čitatelje, da pri naročilih pazijo na podobo znamke in podpisa, ki ga objavljamo v inseratnem delu lista, ker le tedaj so Marijaceljske kapljice za želodec pristne.
Proti zoboMu in gnjilobi zob
izborno deluje antiseptična
MeSusina ustna in zobna voda
utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po pošti razpošilja se vsak dan dvakrat.
»Jedin« zuloga (10—42)
dež. lekarna M. Leustek, Ljubljana
Resljeva cesta štev. 1, zraven mesarskega mostu Zakonito vpisana Svetovnoznani
ruski karavanski čaj
bratov
K. in 0. Popoff
v Moskvi.
varstvena znamka.        Najfinejša znamka. Dobavitelji več evropskih dvorov. V izvirnih zavojih se dobivajo v vseh dotičnih finejših proda jalnicah (2063 - 3)
Modna sezona za jesen in zimo
1900. 3—
Jako lepe, krasno izdelane
klobuke
za dame, dekleta in otroke za jesensko in zimsko sezono sem dobil na skladišče in vabim prečast. dame za obilno naročevanje.
Ilustrovani cenik klobukov razpošiljam brezplačno.
• •  Z velespoštovanjem  • •
HENRIK KENDA tSJi
* Mestni trg št. 17. * (1887—4)
ses5se • se SS^r
gžf Pod Trančo št. 2. TfcjO
44 Veliko zalogo
-     % priporoča
Y*\^^d. Soklič.
••«• trs. z n
ooubjj. pod JSTJ
vilnato blago
O
največja izber in najnovejše črno  in barvasto, za cele obleke in bluze
H| priporoča 44
\jl Alojzij Persche
Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše.
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke Je vedno na Izbero.
Vsakeršna naročila izvrSujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.  Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 44
iiiiinmnni ifmiimmt^
Dež. gledališče v Ljubljani.
Stev. 14.__Dr. pr. 1033.
V nedeljo, dn6 21. oktobra 1900.
Začetek ob '/»*• url.
Prvikrat na slovenskem odru:
Valvazorjev trg št. 6.
Burka s petjem v Štirih oddelkih.   Čefiki spisal F. F. Šumberk. Poslovenil *%. Režiser g. A. Dobro-volny. Kapelnik g. H. Benišek.
Št. 16. - Dt.pr.1034.
Začetek ob t. uri. \ a east staJerMltlm posetnikom prve ■lovenake umetniške raztftave. Četrtikrat na slovenskem odru:
Nikola Šubič-Zrinjski.
Glasbena tragedija v 3 dejanjih (8 slikah), po drami Th. Koern jrja napisal Hugo Badalič, uglasbil Ivan pl. Zaje. Kapelnik g. H. BeniSek. Režiser g. J. Nolli.
Prihodnja predstava|bode v torek, 23. oktobra t. L Prvikrat na slovenskem odru dramska noviteta: „četna božja zapoved".
Umrli so v Ljubljani:
V deželni bolnici:
Dne 15. oktobra: Marija Prašnikar, dekla, BO let, pljučnica.
Meteorologično poročilo.
Vliina nad morjem 808 1 ra. Sr«4nji »ačni tlak 786-0 mm.
O.
čas opazovanja
19 19. zvečer
20 7. zjutraj .   2. popol.
Stanje barometra v mm.
hI
Vetrovi
N«bo
IS
736 O
787-2 i 733 2 i
9 4 j  si. jug
8'7 sl.vzsvzh 9 2 8r.vzjvzh.
oblačno
oblačno oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 10-2', nor-raale: 9 9'.
3D-u.xa.SL3slra. borza
dne 20 oktobra 1900. Sknpni državni dolg v notah ....    96 60 Skupni državni, dolg v srebra ....    96 30
Avstrijska zlata renta....... 114*20
Avstrijska kronska renta 4°/0   ....    97 35
Ogrska zlata renta 4%....... 11380
Ogrska kronska renta 4°/0 ..... 90 05
Avstro-ograke bančne delnice .... 160 o -
Kreditne delnica......... 646 —
London vista.......... 24077»/»
■Romski drž. bankovc sta 100 mark 30 mark..........
20 frankov.........
Italijanski bankovci......
C. kr. cekini.........
11775
23 55 1922 9040 1134
Teško prebavljenje
katar v želodcu, dvspepsije, pomanjkanje slasti do jedij, zgago itd. dalje
katari v sapniku.
zaslizenje, kašelj, hripavost so one bolezni, pri katerih se
—■——"    alkalična kislina
po izrekih medicinskih avtoritet rabi z osobitim uspehom. (36—5)
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
dobavlja najceneje dobro prekajeno meso in kranjske klobase?
Ponudbe naj se pošiljajo: (2175—1)
Gradec, Rechbauerstrasse 57,
trgovina z mešanim blagom.
TJradiio dovoljena (2174)
posredovalnica stanovanj in služeb
Gospodske ulice št. 6
išče nujno: 2 boljši Mobarlel 12—15 gld. plače za Reko ter za grajščino, kočijažu in deklleo za vsa dela na Gorenjsko in Opatijo, več ku-liarie k 2—3 osebam za Ljubljano, Pulj, Trst, Gorico, Ljubno in Dunaj itd., navadno nobarlro na Ogrsko. Potnina vtukaj. Točajno blaarnjnl-čarleo, 2 potilužnlke itd. itd. Natančneje v pisarni.
Šolsko upravništve Glasbene Matice v Rudolfovem (2164-2)
(Novo meHto, Kranjsko)
rabi s 1. novembrom 1900
učitelja za puk v vijolini
ter za početni pouk v drugih godalih in pihalih.
Početna plača 100 K mesečno. Več ustno pri upravništvu „SIov. Naroda", pismeno pri imenovanem šolskem upravništvu.
^IHaVBBm^lBBHi^BP^
®®®®®®@®
Nogovice, obujke, jopice, spodnje  kiklje  itd. itd. iz prima vrste preje, ovčje volne in flora, kakor tudi otroške oblekce, plaščke, avbice, klobučke
ima gotove kakor tudi po meri naprodaj samo (2179—1)
Sna rjaring
strojno pletenje in konfekcija za otroke.
nasproti „Narodne kavarne", prej v Židovskih ulicah 8. Posebno opozarjam svoje čestite odjemalce na moje nogovice lastnega izdelka, katere navzlic povišanih cen volne prodajam po starih navadnih cenah.
Rodoljubi pozor!
Narodno-gospodarsko društvo v Staremtrgn pri Ložu
ustanovilo je
prvo parno mlekarno in sirarno
po najnovejšem sistemu in z najboljšimi stroji
ter priporoča vsakovrstne mlečne Izdelke, kakor sir, zlasti surovo maslo
po najnižjih cenah in v najboljšej kakovosti.
Rednim odjemalcem in odjemalkam večjih množin cene po dogovoru.
Torej, rodoljubi, podpirajte prvo parno zadružno slovensko podjetje.
2E» naeelHtro s
(H7»-18) Franjo PetSChe, ravnatelj.
«   Josip Reich >
4 likanje sukna, barvanja in >
1 kemična spiralnica ► t  Poljanski nasip — Ozke ulice it, 4 £
4 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča k
2 44 dela. w *       Poatreiba todna. — Oeae nlake.
r
Fran Detter I
LJUBLJANA, Statvi trg *t. 1. II
44 Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznlce in mlatllnlce, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj In poštnine prosti.
Avgust Repič, sodar
Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16
(■v Trnove aao.) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne
PŠST »ode ~££Q
po iiHjnizJili eeiiali. 44
Kupuje in prodaja staro vinsko posodo.
44
wmmwmmmmmmmmtmmmmmmmmm
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Relchovs hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
stedilnih ognjišč
najprlprostejsih kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrSe".
Vabilo
k
■veselici
z godbo in plesom
katera se vrsi
v nedeljo, 31. oktobra 1.1.
v gostilni „pri Katrici" (spred škofije)
nam Sv. Jakoba  t*• fjsm.
Začetek ob 4. uri popoldne. 2177-1 Konec ob 4. uri zjutraj.
Vetop prest
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popo^-'m jamstvom. Tudi predeluje stare samok resnice, vsprejema vsakovrstna ponravil.:, ter j'h točno in dobro izvršuje. "Vse puTke so na c kr. preskuse-valnici in od mere nreskušene. — Ilustro-(110) vari coi-:i zattonj. (41)
Naznanilo.
Čast mi je svojim velecenjenim naročnikom  naznaniti,  da sem  se vsled popravljanja
hiše št. 6 v Židovskih ulicah preselil v veliko Bilinovo hišo
v Židovskih ulicah štev. 1.
Zahvaljujoč se vsem velecenjenim naročnikom za dosedaj mi izkazovano naklonjenost prosim, da mi isto ohranijo tudi nadalje ter me počaste z mnogobrojnimi naročili.
(2144—2)    Z odličnim spoštovanjem
čevljarski mojster
sedaj v Židovskih ulicah št. i.
213 39
CHOCOLAT
SUCHARD
Svetovna razstava 1900
GRAND PRIX
]Wajvl£Je odlikovan|e.
Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena
»Vzgoja in omika is ali izvir sreče"
(neobhodno potrebns knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko In hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati) (112-43) ter se dobi za predplačilo 1 srid. so Kr., po poŠti 10 kr. več, ali proti postnemu povzetju pri
Jožefu Valenčiču na Dunaju
III. Bez., Stelngasse Nro. 9, I. Stock, ThUr 10.
Založnik, ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena Je skrajno znižana, knjig Je malo več.
Ne kupujte več
gotovega kisa!
Gotov kis je mnogokrat vsled ležanja pokvarjen ali iz slabega blaga izdelan, torej in to tako neokusen kakor zdravju škodljiv. Izdelujte svoj kis sami iz kišo ve esence „Wlnaeet" z navadnim zalitjem vode! Takov Vinacet-kis je bakterij prost in nepokvarljiv, ne trpi vsled kuhanja, ima jednako fin duh in okus in je navzlic tem prednostim ceneji od gotovega kupljenega kisa (po tem kakor
je močen 10—15 vin. liter). Vinacet se dobiva v trgovinah z delika-tesami in kolonijalnim blagom in v dro-gerijah po ceni K r— za *« litersko steklenico in K 3 — za >/, litersko steklenico. Na prodaj ga Imata v Ljubljani: J. Buz-(1387) zolini in J. C. Praunseiss. (4)
I_•
			rel	kejeva moka za otroke		
oc		i avst.ro-jbolja m na »Iva se v ler			pgps icenej tarna	klh,  nemških itd.   avtoritet   pri .poročen a ■ a hrana za zdrave in na črevih bolne otroke 1 h. dpoguepijah tar v tovarni    R.KUFEKE DUNAI VI/, E
Cis. kr. avstrijska
teini žaltznlcs.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1900. leta.
Odhod iz Ljubljane juž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. ari 5 m po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; ćez Selzthal v Aussee, Solnograd; čez Klein-Reiflmg v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 17 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnogiad, Inomost, fiez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celov-c, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto in v Kočevje.  Osobni  vlaki:  Ob 6. uri
54 m zjutraj,   ob  1.  ari 5 m popoludne, ob ti. uri
55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 5. uri 15 m zjutraj osobni vlak z Dunaja v a Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Bu-dejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka Franzensfeste. — Ob 11. uri 1*> m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curina, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru. Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. - Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja. Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. ari 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga iz Novega mesta in Kočevja Osobni vlaki: Ob 8. uii in 21 m zjutraj, ob 2. ari 88 m popoladne in ob 8. uri 48 m zvečer. — Oihod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. ari 28 m zjatraj, ob 2. ari 5 m popoladne, ob 6. ari 50 m zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob ti. ari 49 m zjutraj, ob 11. ari 8 na dopoludne, ob ti. uri 10 m zvečer.
Firm. 289
Einz. I. 274/1
Bekaniitmachung.
Bei dem k. k Landes- als Handelsgerichte Laibach wurde die £ ntragung des Erloschens der im Register tur Einzeltirmen eingetragenen Firma
„1. Hofbauer"
zum Betriebe des Holzhandels und einer Founir-sage in St. Anna bei Neumarktl vollzogen.
K. k. Landes- als Handelsgericht Laibach,
Abth. III., am 15. October 1900. (Naznanilo. Pri c. kr. dež. kot trgovinskem sodišču v Ljubjani se je vknjižilo prenehanje v register za posamne firme vpisane tvrdke ,.I. Hofbauer", trgovina z lesom in furnirska žaga pri Sv. Ani pri Tržiču. — C. kr. dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. HI., dne 15. oktobra 1900.)
Št. 1782
(2146-2)
Služba občinskega tajnika.
Pri županstvu na Blokah popolniti bo z dnem 1. prosinca 1901 službo tajnika z letno plačo 800 kron. — Objednem izpraznjena bo tudi služba posojilničnega knjigovodje z letno plačo 200 kron, katero labko tudi občinski tajnik opravlja.
Slovenskega in neraSkega jezika zmožni prosilci naj vlože prošnje do 5. listopada t I. pri županstvu Da Blokah.
Občinskega uradovanja veSči prosilci imajo pre Inost.
Županstvo na Blokah
dne 16. oktobra 1900.
^■HnuBnana
i
Že v nekaterih dneh izidejo uradni prospekti
loterije
Ker doslej ni nudila nobena loterija toliko možnosti, kaj dobiti, ter ni bilo oskrbljeno še nikdar tako znatno število velikih dobitkov, je umevno, da bodo srećke, katere imajo največje jamstvo, razprodane veliko pred žrebanjem. Zategadelj se priporoča, naj si vsakdo preskrbi še pravočasno prospekt, ki se na željo pošlje
zastonj in franko. — Na podlagi teh prospektov dosla naročila, se bodo najpoprej uvažavala. — Naročila — naslov točen in čitljiv — naj ae naslovljajo
„Amtlicher Prospekt"
Haasenstein A Vogler na Dunajl.
(2162-1)
4
\
(2067-3)      jo na prodaj.
V Ljubljani, Rimska cesta 11.
V gostilni
jri avstrijskem cesarja"
se toči
dobra sladka rebula, Izvrsten prose kar in dobra brzanka Ondi se odda tudi takoj
vinska liilet
v najem in nekaj vinskih sodov se tudi proda. (218O-I)
Veliki krah!
\>w-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika to-' varna srebrnine prisiljena, oddati vso Bvojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se
mi povrne gld. 6-60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih  nožev s
pristno anglefiko klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom.  amer. pat. srebrna zajemalnica za juho;
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko;
6 kom. ang. Viktoria čašie za podklado;
2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. sipalnice za sladkor.
4» komadov skupaj samo viti. 6-60.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Ameri-čarsko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let. za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
nll«al*wnl slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu, ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne
_ zamudi ugodne prilike, da si omisli to
krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v (2116-2)
A. IllRSCIII*EUC.-a
Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji ll„ Remb.and.str. 19/M. Telefon 14597,
Pošilja se v provincijo proti povzetju, m
ali če se znezek naprej vpošljo. ^^^»V Čistilni prašek za njo 14» kr. %
Pristno le z zraven natisnjeno varst-       W i£
veno znamko vz<lrava kovina) lzvlerek Iz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku.
S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru.
Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno.
Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Bolim, okrožni in tovarniški zdravnik.
(prej
avuuc? ||arijaceljske kapjice za želodec)
prirejene v lekarni ..pri ogerskem kralju" Karla Brady - ja na Dunajl, X., Flelsch-markt 1.
▼ obče izkušeno ln poznato zdravilo, ki oživlja in okrepčuje želodeo, če Je prebava motena, in sploh pri želodčnih bolečinah.
Cena steklenici.....40 novč.
Dvo)na stehleuicii . . . 70
Usojam se opozarjati še jedenkrat, da se moje kapljice za želodec čestokrat ponarejajo. Pazi naj se torej pri kupovanju na gorenjo varstveno znamko ■ podpisom O. Brady, in naj se zavrne vse kot nepristne, ako nimajo te znamke in podpisa O. Brady.
Kapljice za želodec c.b™&V
(prej Marijaoeljske kapljloe za ielodeo)
so shranjene v rude čin nagubanih Bkatljah in imajo podobo sv. Matere Božje Marijaceljske (kot varstveno znamko). Pod to znamko mora biti podpis e%£*lui>?
Deli so navedeni. (1739—5) Kapljloe za ielodeo se pristne dobivajo - tt vseh. le3ca.r33.aJa.. 1
na dobrem prostoru, tik mesta Ljubljane, se takoj odda zanesljivi ženski na račun, Naslov se izve v upravništvu »Slovenskega Naroda". (2099 —3)
Hišo z vrtom... Hišo sredi mesta Hišo
cena 4000 gl.
» 5000 „
12000
S 14 sobami, hlevom, vrtom in velikim dvoriščem posebno za veliko gostilno pripravno ... " ILUUU j? priporoča posebno zarad ugodnih plačilnih pogojev
Ivan Plautz naw
konr. piMuriui za prodajo poMeMle«
Ljubljana, Rimska cesta 24.
Opeka vseh vrst!
Dovoljujem si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem v svojo
opekarno
uvedel delovanje
s parno silo
in da izdelujem vsakovrstno
opeko za stavbe, zarez no  opeko (Strangfalzziegel). stisnjeno strešno opeko (l)ach-pressziegel) itd. itd.
Za trdnost opeke zoper vremenske vplive prevzemam po*ebno Jamstvo.
Priporočuje svoje izdelke vsem gg. stavbenikom in drugemu občinstvu, zagotavljam nuj-hitrejšo postrežbo in Jako nizke rene.
Ludovik Herzmann
(1231-20)        opekarna s parno silo.
Sloveči profesorji zdravilstva in
zdravniki priporočajo
tata* *Mtiiiu
lekarnarja Piccoli
v Ljubljani
dvornega založnika Nj. Svetosti papeža
kot zel.ul«-«-
k ri'[itu|(n <•
in tek \ zbu-
jajoče, dalje kot preha%-
U«*»».l** in te-
le*no od-
prtje pospešujoče sredstvo, posebno onim, ki trpe" na navadnem trleMiiem
z. uprl) n.
Razpošilja se proti povzetju v fikatljicah po II. 12 in več stekleničic. (1368-12)
Pri žlezah, skrofeljnih, angleških bolezni, kožnih izpuščajih, boleznih v vratu In na pljučih, starem kašlju, za slabotno, bledične otroke priporočam zdaj zopet zdravljenje z mojim priljubljenim, povsod znanim in od zdravnikov mnogo priporočenim (2l<
Lahusena jodoželeznatim
jetrnim tranom.
Po svojem jodoželeznatem pridevku najboljši in najboljše učinkujoči jetrni tran. Presega na zdravilni moči vse jednake izdelke in novejše medikamente. Okus jako fin in mil, zato ga veliki in mali radi jemljo brez odpora in ga lahko prenašajo. Zadnje leto se je porabilo 50 OOO steklenic, kar najbolje priča za dobrost in priljubljenost. Mnogo priznanj in zahval. Cena 3 krone. Zahteva naj  se vedno jetrni tran Iz lekarnlce
Lahusen v Bremah. Samo tedaj je pristen. Dobiva se vedno svež v Ljubljani v Orlovi lekarni, Jurčičev trg, nasproti železnega mosta in v deželni lekarni pri Mariji  pomagaj, Reseljeva cesta pri mesarskem mostu.
****.♦***.♦* **     * ********** *
♦ ♦ ♦
♦
že 2., 15. in 16. listopada
Prepuščam zakonito izdelano prodajno listino
1 italijanska križova srečka 1 ogrski hipotečni igralni list 1 Joszio srečka 1 pozemske srečke igralni list I. emisije (2159-1)
za 27 mesečnih vplačil a 4 krone. <niotrnT dobitek90.000, 70.000,
*arxa w tU 40 000 k, a 35.000 ur.
Pravica na igranje takoj po vpošiljatvi prvega vplačila 4 kron po poštni nakaznici.
Bančni dom
AJeks. Suchiinkag Brno, Ferdinandova ulica št. 39. |
Prodajalna mesta se iščejo. |
37
Katarrbalis
se priporoča kot najboljše sredstvo proti
kašlju in hripavosti.
Zavoj samo 50 vinarjev. Zalogo imata v Ljubljani M. Leustek lekarnar in U. pl. Trnkoczv lekarnar. (1931— 2/2)
Kdor
ima na prodaj deželnih pridelkov
kakor:
(1800—20)
fižol, krompir i. t. d
naj se obrne zaupno na podpisanega, kateri prejema blago v komisijon in posreduje prodajo vsakršnega blaga proti primerni odškodnini.
Alojzij Grebene
•fi v Trstu if-
ulica Xoi*x-eiate «*0,
pooblaščena javna tehtnica in trgovina s prašiči in domačimi pridelki.
Nedosežene
v svoji lepoti in dobrosti so moje pristne švicarske
briljantno-črne-jeklene
savonet remon -t o a r k e, dvojne, pokrite s 3 briljantno-Crno-jeklenimi pokrovi, s prefinim pre-
cizijskim gonilom (triletna reelna garancija), s patent, notranjo uredbo kazal, opalno-blesteče fon-dont kazalo, obroč, kazala, nastavek in krona so prijatno doubIe-/.lato. Te ure teko 36 ur in so vsled svoje elegantne izdelave splošno priljubljene in jih vsakdo posebno rad nosi. Cena z zavojčkom in usnjatim
etuijem samo jbtIiI. •»•—. Briljantno-črne jeklene damske ure odprte, jako fino izdelane gld. 7"—. K uram primerne moške in damske verižice iz double-ziata s priveski gld. 1"50. — Razpošiljajo se le proti povzetju. Neugajajoče se vzame nazaj in se denar vrne, b torej ni nobene rizike.     (1977—4)
JOSIP SPIERINa
Dunaj, I., Postgasse 2.
Velik ilustrovan cenik o urah, verižicah in prstanih i. t. d. brezplačno in franko.
I^^išjteau s^eto^SiS. rassto-^et li
Internacionalna jury je priznala
izvirnim SINGBR strojem
najvišje davilo razstave.
(2107—2)
Singer Co. deln. družba za šivalne stroje, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 6.
Na prodaj so
2 nočni omarici, i umi valna miza z ogledalom, i majhna omarica (Trimo) in  i zofa za spati. (2094-3)
Rimska cesta št. 9, stanov, št. 4.
Torama ustanovljena I. l«00.
Anton Sodia, puškar
v HorovljHli (Ferlach) Koroško
priporoča puške in revolverje iz svoje zaloge in tovarne, izdelane po najnovejših sistemih iz najboljšega blaga in z gotovim strelom.
g« «~ «- i i» I i a «- < «- x Troeevne puške prav lahke, 2 kg 80 dkg tehtajoče. Za vsako delo sem vesten porok sam. Puške so c. kr. uradno preizkušene.
Prevzamem vsako popravilo in predelovanje, narejam nova kopitšča ter izvršujem vse hitro in po najnižjih cenah. HJ97   Cenike dopošiljam slovenske ali nemške brezplačno in franko. (1963—5)
f * t * I
stil!
Hi
korneuburški redi prašek b živino.
Dietetično sredstvo za konje, govejo živino in ovce. Približno 50 let v večini hlevov v porabi, pri nedostatkih slasti do krme, slabem probavljanju, za izboljšanje mleka ter pomnožitev mlečne obilnosti krav. Cena: 1 zavojček K 1*40, zavojčka K —-70. Pristen le z zgorajšnjo varstveno znamko se dobiva v vseh lekarnah in dro-gerijah. Glavna zaloga: II. (1363—5)
c. In kr. avstro-ogrski, kralj, ru-munski In knei. bolgarski dvorni dobavitelj.
Okrožni lekarnar, Korneuburg pri Dunajl.
Fr. Iv. Kvvizda,
■m
■m m -m ■m M ■m
-m -m
■1 M
l«u>   zavarovalna  banka   -v §§I
zavaruje (2173—1)
na doživetje in smrt, nadalje doto otrokom, penzijo in sklepa zavarovanja na razne druge načine.
251etni mož zagotovi z čefrtletno premijo 14 «.4* svojim ostalem H lOOO. ki so izplačilne takoj po njegovi smrti, ali pa ko doživi OO leto.  Po petletnem plačevanji se zmanjšuje premija za dividendo.
XaJugodnejši pogoji.   Ves dobiček se razdeli med
V zadnjih letih se je izplačevala lO°/0na dividenda.
Izplačana dividenda...............K 706.541*28
Reserve in fondi................K 20,579.494*88
Dosedanja izplačila...............K 62,922.942-88
Pojasnila in tarife radovoljno pošilja
generalni zastop banke „SLAVLJE"
v Ljubljani, Gospodske ulice štev. 12.
& 1^ ^1 ^) €^
Kupujem
vsako množino in plačujem najvišje in najboljše cene, namreč:
suhe jedilne gobe, hrastove jezice in želod, sveže bukovo zrnje, ceš-minjeve jagode in češminjev sok.
To sip Lenz
(2133—3)
trgovec v Ljubljani.
Za. kašelj In katar so
gVI (2117-2)
prsni bonboni.
uspešno sredstvo, kar se prlpoznava
2650
notarsko overovljenimi*
spričevali.
Jedini dokaz za gotovo pomoč pri kašlju, hripavosti, kataru in zasliženju.
Zavoj 20 in 40 h pri Mr. Pr. Mardetschlae-gerju v Ljubljani, v orlovi lekarni poleg železnega mostu, pri Ubaldu pl. Trnkoczvju in v dež. lekarni Milana Leusteka v Ljubljani.
Sode M na prodaj
raznovrstne, velike in male, stare in nove
«?. Buggenig, s odar
Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico (državni kolodvor). (2118—2)
Holandsko - ameriška proga Rotterdam-New-York.
7-00 dopoldne. 1-30 popoldne. 7-30 dopoldne.
Prihodnje odplutbe:
25. okt.  Rotterdam    200 popoldne. 1. nov. Maasdam 8. nov. Amsterdam 15. nov. Statendam
Novi parniki na 2 vijaka. Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.500 ton. (2062—3) Cene v prvi kajiti od 360 K naprej 1 izprista-drugi kajiti od 216 K     „    J nišča ni. razred 197 K 40 h z Dunaja. Pisarne na Dunaji: Za kajite: I., Kolowratring 10;
za III. razred: IV., Weyringergasse 7 A. Avstr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trstu.
Urarska in optikarska zadruga v Ljubljani.
Na prijazno vpoštevanje!
Na novo nam na znanje došli slučaji, nas silijo, da opetovano opozarjamo na to, da je bilo trgovanje z kuponi od blaga in sistem snežnih kep pri trgovini z blagom z odlokom visoke c. kr deželne vlade kranjske z dne 30. aprila 1900 štev. 6227, prepovedano, in da bode zadruga brezobzirno postopala, ako koga pri tem zasači.
V Ljubljani, dne 17. oktobra 1900. Načelnik zadruge:
(2168—1)
Jan. Somnitz.
Velika vojaško-invalidska   j Zadnji mesec!
loterija v zlatu in srebru. ■ Glavni dobitek60.000
kron,
v gotovem denarju 200 0 manj. (2051—6)
Invalidske srečke a 1 krono
priporočat -■- «HI AVER w I^jnbljani.
Alojzij Vodnik
kamnoseški mojster Kolodvorske ulice 34 Ljubljana. Kolodvorske ulice 34
priporoCa (2008—4)
STTOjo iCLao^rečjo zalo gro -^sa^oTrrstnlls.
grobnih spomenikov
kakor tudi črnili piramid lastnega izdelka po zelo nizkih cerah. Vsa naročila na splošna kamnoseška dela se točno in vestno izvršujejo.
VO'
3T_ Haisei
>V   priporoča za lovsko sezono in dobavlja i
\&%S>-------- *   -*---------
%£^V     VSC PotreDne lovske utenzilije v
--—--------- ■» MS ^ \
največji izbćri. (i7o»-9)
J? 0 »v
DOBRA ŠTEDILNA KUHINJA
Maggl-Jeva juhna zabela je jedina svoje vrste, da se hipoma naredi vsaka slaba mesna juha izredno
tesnih, kolonijalnih, drogerijskih in Špecerijskih prodajalnicah. —
krepka — malo kapljic zadoSča. V izvirnih steklenicah od 50 vinarjev naprej dobiva se v vseh delika-Izvlrne stekleničlce se z Maggl-jevo zabelo najceneje napolnujejo. (2160)
CM 00
(O
3
Tovarna za strešni lep in izdelava kotrana
E. PIIiHAIiS-a naslednik
priporoča svoj I*, asfaltni strešni lep in izolirske plošče, lesni cement, strešno lake (črne in rudeče), kotrane, asfalt, čolnsko in mazalno smolo, oarbollnenm, karbolne kisline, benzine, benzinske firneže, sajovine itd. (644 -23)
Centralna pisarna: Dunaj, III., Kolonitzgasse Nr. 6.
Andropogon"
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo, ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, kl zabrani Izpadanje las In odstrani praltaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. (2011—4)
Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice » M.. * Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. *
Glavna razpoSiljatev pri iznajditelju:
IFN Herrmann
Zgornja Foljskava.
IFrepred.a.ja.lci popust.
Zaloga v Ljubljani pri g. Vaso Petričic-u in Edv. Mahr-u ter pri Albinu Rant-u v Kranji.
Št. 31.780
(2083—2)
stavodolžnim mladeničem.
Mestni magistrat ljubljanski glede rednega nabora leta 1901 nastopno razglaša :
1. Vsi v Ljubljani stanujoči leca 18*8, i 899 in 188© rojeni mladeniči imajo se, neglede na njih rojstni in pristojni kraj,
tekom meseca novembra 1SOO
pri podpisanem uradu k zabeležbi oglasiti.
2. Mladeniči, ki nimajo domovinstva v Ljubljani, naj prineso s seboj dokazila o starosti in pristojnosti
3. Začasno odsotne ali bolne mladeniče smejo zglasiti stariši, varuhi ali drugi pooblaščenci.
4. Oni, ki si hočejo izprositi kako v §§ 31., 32., 33. in 34. vojnega zakona navedenih olajšav, morajo po predpisu opremljene prošnje vložiti meseca jamivarja ali februvarja 1901 pri podpisanem mestnem magistratu, najkasneje pa na dan glavnega nabora pri naborni komisiji.
5. Onim. ki žele, da se jim dovoli stava zunaj domačega nabornega okraja, je o priliki zglasitve vložiti opremljene prošnje, ter se obenem lahko oglase in izkažejo pravico do kake v §§ 31., 32., 33. in 34. vojnega zakona omenjene olajšave.
6. Sinovi aktivnih vojaških oseb in oni mladeniči, ki so nameščeni pri vojni upravi (vojni mornarici) in so še stavodolžni, se morajo ravnotako zglasiti.
7. Kdor zanemari dolžnost zglasitve. in v obče iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se z nevednostjo o tem pozivu, ali z nevednostjo o dolžnostih, katere mu nalaga vojni zakon, ne more opravičevati.
Stavljenci, ki opuste zglasitev, ne da bi jih ovirala kaka nepremagljiva ovira, so krivi prestopka in se kaznujejo z globo 1©—*£©© K ali s temu primernim zaporom.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 27. septembra 1900.
I
i
t»t—r~7—505=555
1
Vincenc Camernik
kamnoseški mojster Ljubljani, Slomšekove ulice št. 17 (nasproti mestne elektrarne).
Izborna zaloga grobnih spomenikov
iz različnih marmorjev, granitov in sijenitov.
Naprava kompletnih rodbinskih rakev
tu in na deželi. (1014—27)
lESa.zrio-^rstaa.sL "v to etrolso spa.d.a.jo6st popravila.
Stavbena dela,
= Priznano solidna ln točna postrežba. =
J5S
!53
SSBSSSSB
£2
5!^
i i
H 1
i 1
Vi'
m
ffil Založena 1847. -ga| Založena 1847.
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
v Ljubljani 43
Zaloga in pisarna. Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate ffio-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
>x«:<c«:c«»:»:o:o:«^
XH JI o der cev
1*1 IUI najnovejše facone, *t
rt
Wf H najboljši izdelek b»-
IS   W   HI pripore ča        43 9t
>j    Alojzi) Porsche V
♦ Pred ikofijo it. 22, poleg mestne hiše. 0
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg št 11.
Zaloga vsakovrstnih
klobukov in čepic
perila, kravat itd. 43
I»» najulifih cenah.
03
Z
Ljubljana, Dunajska cesta 13,
Tovarniška zaloga
šivalnih strojev in velocipedov.
Št 33.987
Razglas.
(2147-2)
V smisla §. 37. občinskega reda za dež. stolno mesto Ljubljano se javno naznanja, da so
proračuni o dohodkih in (roških za leto 1901.
1. mestnegra zaklada;
2 mcidiesa iibožiiega zaklada;
3. znklada meščanske imovine;
4. ustanovnega zaklada;
5. mestne elektrarne ;
6. mestnega   loterijskega posojila;
7. aniori Izaenesa zaklada mestnega loterijskega posojila;
8. mestnega vodovoda in 9 mestne klavnice,
že sestavljeni in bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstva štirinajst dni in sicer od IG. do 30. oktobra 1.1. na vpogled, da vsakdo lahko navede svoje opazke o njih.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 15 oktobra 1900.
Najboljše črnilo sveta!
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo
Fernolendt čreveljsko črnilo
za svetla obutala samo
(1139—20)
Fernolendt creme za naravno usnje.
Dobiva se
C. kr.
pnv.
p o v so d I.
tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vredno- HT £U TV«TinlPTl"1*
sti pazi naj se natančno na moje ime m9T~ mU. *     UWACUUw. -*mn
Podpisani usoja si slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da je
vrtnarsko obrt
IfcST preselil
i s Poljanskega nasipa |;
mm
na Erjavčevo cesto (tik vladne palače)
uhod tudi iz Hilšerjeve ulice in Zagate.
Zahvaljujem se za dosedaj mi izkazano zaupanje, ter priporočam vence, šopke, palme z« sohe in lepe dekorueije za Vse Svete po eiaj n i ij i !• eenah.
Z velespoštovanjem
(2111_2) Luka Tomšič, vrtnar.
Važno za vsakogar!
Kdor hoče po ceni in dobro kupiti, gre samo v »angleško skladišče oblek" v Ljubljani, na oglu Sv. Petra in Ressel-jeve ceste. Tam je največja izber oblek za gospode, dečke in otroke, površnikov, havelokov, športnih in zimskih sukenj; le fino blago po čudovito nizkih tovarniških cenah. Dalje samo zadnje novosti damska konfekcija „visoka moda", pariški in berolinski modeli, specijalitete, ki se ne morejo razstaviti v izložnem oknu, dalje specijalitete za dekleta in otroke, kakor najnovejši burski ovratniki.
Po meri naročene obleke se najfineje in najtočneje
izdelujejo na Dunaji.
Na zahtevo se pošilja na vse strani blago na izber.
Z velespoštovanjem
„_„ O. Bernatović.
co
>co
PST Pozor! Najlepša prilika! Pozor! ~3g*3 -; - -"'
Čudovito ni^ka cena!
Vsled proti koncu idoče sezije namenil sem se ostalih mi 20 komadov koles, modeli 1900, popolnoma razprodati, zatoraj hočem iste celo pod tovarniško ceno prodati. S tem ponudim slav. občinstvu najugodnejšo priliko si pridobiti fino in močno kolo, za katero jamčim jedno leto.
Istotako tudi zastopniki: Janko Pohlin v Kamniku, Spoštovanjem
Franc Kenda v Rudoifovem, EVanf*   fSlHpftl urax»
(123-81) Andrej Kezele, urar, v Ribnici. rlallO   UUUGII, na Velikem trgu nasproti rotovža.
Gostilna „pri Cenkarju".
ristni prosekar in bržanka
liter po 52 kr. — Istrijansko novo po 40 kr. — Dobra stara
vina po 36, 40, 48, 56 kr. liter.
Čez ulico liter 4 kr. ceneje.
Vsako soboto in nedeljo ~w ItloKlSlSG
jetrne, krvave, rižove, mesene frišne in preka- , ,   , .
jene iz najboljšega prešičevega mesa domačega lZCtelJia!
Priporoča se s spoštovanjem Fr&DC SlSatnCLl?
(2157—2) KOMtiliiirnr.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Poirtlandacemeiit v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote dalee nudk.rilJaJoei dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno«
Priporočila In spričevala
raznih uradov in najslovitejsih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, I,, Maximilianstrasse 3,
(1298-16)
?^cmwiniii i Hinili 11 mu li u 11 m
Feliks Toman
I
r.i kamnoseški mojster
g Resljeva cesta št. 26.     Ljubljana     Resljeva cesta št. 26.
g priporoča svojo največjo zalogo izdelanih
ffl ornih nagrobnili piramid
m od avedakeg-a granita, gljenita in Iabradorja lastnega izdelka, kakor tudi
1 nagrobne spomenike in križe <**»-«)
rfj od različnih najtrpežnejših marmorjev; sprejema vsakovrstna naročila za stavbena n\ in ma »i «-< »■ a« kamnoseška dela in ima na skladišča robnike od Y*   granita za trotovar in kocke za tlakovanje.
||      Plošče za pohištvo od različnih marmorjev po najnižji ceni.
m m m
c. kr. priv. tovarna ognjegasnega orodja
kakor: brizgulnlc najnovejše konstrukcije, s sesalno in tla-Čilno odprtino na obeh straneh ter s patentom proti zrarzlini, parnih strojev, cevij čelad in pasov, kmetijskih strojev in peronospora brizgal ni c itd.
R. A. Smekal
Czech-Moravsko Smichov-Praga podružnica v Zagrebu
priporoča slavnim ognjegasnim društvom, kmetijskim podružnicam ter zasebnikom svojo bogato zalogo. — Cene brez konkurence. — Ugodnosti izvanredne dovoljene. — Uzorci In ceniki brezplačno. — Ustmenl pogovori na zahtevo. — Pošiljatve franko na vsak kolodvor.
Z velespoštovanjem (391—41)
Podružnica R. 2L. SMEKAL v Zagrebu.
V smislu sklepa upniškega odbora bode se od jutri, 18. t. m. naprej vse v konkurzno maso Henrika Starkel-a, bivšega trgovca v Ljubljani, na Starem trgu (Plautz-eva palača), spadajoče štacunsko blago po tekočih cenah na drobno razprodajalo.
V Ljubljani, 7. vinotoka 1900.
Oskrbništvo konkurzne mase: (2161~3) _ Dr, Josip Kušar, odvetnik.
co >cžo
L0DEN
oble k e
Elaiee sive loke športne okleke
Basilce i
Najmodernejše in najboljše kvalitete
co
t/5 2 ca ->o_g-E © o g
</> *- ^ >
SUKNENEGA BLAGA
xa moške obleko (1888-11)
ZIMSKE SUKNJE
Crno in modro tkano blago (Kammgarne), se vio t od K 3.— naprej.
DbTstJ^rečjau zaloga
raznega "bla.gr a za
Vzorci, stioškov prosti.
Cddelek za, sukno firme
KASTNER & OHLER, GRADEC.
Dne 31. oktobra 1.1. se bode v Litiji izvršilnim potom prodalo 5 hiš
in sleci* S lllsa Štev* 59 S gostilna pri >Fortunic, na najlepšem mestu, v sredini trga, z lepim gostilnim vrtom, pokritim kegljiščem, veliko amerik. ledenico, kolnico in hlevi in dotikajočim se vrtnim in gozdnim deležem.
Hisa stev. «"»1 8 Lepa dačna hiša z lepim balkonom in kletmi.
Hiša Štev« ?•> S dačna hiša, v kateri je nastanjen merosodni urad, z dotikajočim se lepim sočivnim vrtom.
Hlsa SteV« 41: Gostilna pred živinskim trgom, na obljudenem mestu, v I. nadstr. so stanovanja. Hisa stei. 32 S Gospodarska hiša z velikim ograjenim vrtom, in dotikajočim se poljem, z
lepim hlevom, kozolcem in barako, v kateri se toči ob tržnih dnevih. Dobro ^poslujoča opekarna z lastnim zemljiščem blizu železnice. Dalje več nji V« SCIIO-
zeti in satliiih nasadov.
(2142-2)
K sezoni
K sezoni
•E: c
X o
D O
< 3
priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejše vrste, revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in municije, posebno pa opozarjam na
trocevne puške
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakemu priporočajo najbolje.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila, ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naroebe in poprave točno solidno in najceneje. '
Z velespoštovanjem (1662—10)
Fran SevČik, puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
§ Ustanov-
Brata Eberl
leta
1842.
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 43 južne železnice.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo. Velika lzbirka dr. Sohoenfeld-ovlh
barv v tubah za akad. slikarje.
Zaloga ■#»■ vsakovrstnih čopiče v za pleskarje, slikarje ln zidarje, itedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Posebno priporočava si. obcinst?a najnovejše, najboljše ni neprecenljivo sredstvo za likanje
sobnih tal pod imenom „Rapldol'. Priporočava bc tudi si. občinstva za vse v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
!1. Ivan Sferi
stanuje samo
Opekarska cesta št. 16.
Šivalni atrojl po najnižjih cenah. Bicikle in v to stroko spadajoča popra-
vila izvršuje dobro In eeno._43
■flT* Vnanja naročila se točno izvrše". "W
Perilo za gospode najboljše blago in najnovejše kravate prodaja 43 K Alojzij Perschš s Škofijo, poleg mestne hiše.
Anton Presker
krojač
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 6
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, 43 jopic in plaščev za gospe,
nepremočljivih havelokov itd.
Obleka po meri se po
najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo.
1
J. S. BenediktJ
Ljubljana, Stari trg
priporoča
nagrobne vence
trakove k vencem
z ali brez napisov 43
po najnižji ceni.
1006
„Ljubljanska kreditna banka"
v Ljubljani
irilee &*• 2B.
£Teuaru.p 1». prodaja, vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut i. t. d. po najkulant-nejsih pogojih. (1877—32)
Posojila na vrednostne papirje proti nizkim
obrestim.
Zavarovanje proti kurzni izgubi. X"-romese k vsem žreI>Hiijem.
I
Sprejemanje de:ria.r:nJ.li. -vlog na vložne knjižice, na tekoči račun in na giro-konto a 4°/0 obrestovan j«m od dne vloge do dne vzdiga. IEslE01r2.pt men:lc najknlantneje. Borzna naročila.
100
do 300 goldinarjev na mesec
lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in pušteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludw!g Osterrelcher^ VIII., Deutsche gesse 8, Budspest. (1767—8)
P
rašto domače mazilo
1
iz lekarne
B. FRAGlTER-ja v Pragi
Je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja In bolečine manjša ter hladi.
V puiicah a 35 kr. in 25 kr.. po posti 6 kr.
več. Eazpošilja se vsak dan. Ako se vpošlje naprej gld. 158, se pošljejo 4/1 pusice, ali za gld. 168 6/2 pušic, ali za gld. 230 6/1 pušic, ali za gld. 248 9/2 pušic franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
' Vsi deli embalaže imajo zraven stoječo zakonito de-ponovano varst-veno znamko. Glavna zalogfa:
B. FRAGNER, c. in kr. dvorni dobavitelj
lekarna- »pri rrnein orlu*'
Mali strana, ogel Nerudove ulice 203. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske.
V LJubljani se dobiva pri gospodih lekar-jih: O. Plccoll, U. pl. Trnk6czy, M. Mar-b detschlager, J. Mayr. (1742-4)
ilavnovnanu
Kulmbaško krepkostno pivo
pasterizovano v steklenicah
se dobiva v prodajalni     (2023—18)
Edmund Kavčič
Prešernove ulice, nasproti glavne pošte.
Nezaslišano! Čudovito! 240 komadov za samo gld. 1-95
1 elegantna ura s triletnim jamstvom in goldin-verižico, 1 čudovito eleganten nastavek za 8modke z jantarjem, 1 krasna kravatna igla s simili-brilantom, 1 jako eleganten prstan z imit. biserom za gospode ali dame, '/t ducata platnenih žepnih robcev z barvanimi obrobki, 1 praktični žepni tintnik z angleškim mehanizmom, 1 usnjati denarni mošnjiček, par finih nogovic, 1 jako elegantna damska broša najnovejše facone, 1 krasna garnitura, obstoječa iz manšetnih, zavrat-niških in naprsnih gumbov, 1 krasno toaletno zrcalo z etuijem in finim česaiom in še nad 200 komadov, ki so v hiši koristni in neobhodno potrebni.
Vsi ti krasni predmeti se dobivajo le še kratek čas. Nikdo naj torej ne zamudi prilike, ker je vsako sleparstvo popolnoma izključeno, ter se neugajajoče brez zadržka vzame nazaj.
Razpošilja po c. kr. poštnem povzetju ali ako se pošlje denar naprej :
zaloga Ernst Buchbinder
Krakau I*/M.
Poštno predalo štev. 25.
Ako se naročita dva zavoja, se dobi jako fin žepni nož z dvemi rezih kot darilo. (2178)
Proda se
% Krakovskem prednic«! Ju Eilst Z vrl o m. Il levom in Klipa, jako pripravna zh izvrSevaeje obrta izvoSčekov (fijakarije) takoj pod roko.
Natančna pojasnila daje
dr. Josip Furlan
(2129—3) advokat v Ljubljani.
=  Elegantnih = ITX  h&   "Jt« -H?
dekliških klobukov
* največjo ober in najnižje cene ?
ima ('^068—3)
# #   #  patilina   ^   # #
* JV(estni trg št. 3. *
18?
Stenografa
sprejme takoj v svojo pisarno
dr. Urban Lemež 216G-2
odvetnik  v  Slovenski Bistrici.
Orenstein & Koppel
Dunaj, L, Kantgaase 3.
Tovarne v Pragi in Budapešti za:
poijske gozdne industrijske rudniške
železnice
11«*/.«' tifnr    t >■•■■,. t r t - i
obratovanje
ročno živalsko lokomotiv no električno
zavorne gorske v   ■ ■
saine železnice
železnožena -
Naša tehnična pisarna projekt nje in trasira zeleziilNkt* iiti|irave vsake vrste, pi-1-Mo;i:ic tire s preiiiikaliiirami in \ rti I iii«*a 111 i itd. — Izdelovalnica lokomotiv, voz aa tovore in OMobe, icar. roniili voz, trebllnlr itd. — Tovarna za koleNnr ilele. koIrMti, ležlMru. žeblje in viJiiB^r.
Obširni katalogi in prsviarki csn brezplačno la franko. (1494-71
£jL.   Šivalne stroje
m
raznih vrst
od najjednostavnejše in do najfinejše izvršbe prodaja od 33 i£ I<l   naprej proti 51etnemn jamstvu
Miiller
melianlk.
Židovske ulice 8.    Židovske ulice 8.
L«w (2121—2)
T
A A A
Odjava.
Naznanjam si. občinstvu, da bodem obri
umetnega in stavbinsk;ega * * ******** ključarstva
svojega ranjcega soproga Jvana SPreit3er-ja tudi v bodoče pod isto tvrdio nadaljevala, in zatrjujem p. n. odjemalcem, da mi bo vedno skrb, da se istim povsem ustreme in tako v^drji solidnost in sksakt-nost dosedajne tvrdke. (2176—1) To mi bode tem lošje spolniti, ker sem dosedanjega večletnega poslovodjo g. ^lojjija Jv(ihelič-a tudi v bodoče pridobila in bode isti se vedno potrudil, da se bodo vstvarjala enaka mojsierska dela v umetnem in stavbenem k0uearstvu kak°r do sedaj.
Priporočam se torej vsem velecenjenim gg. arhitektom, stav binskim in zidarski™ podjetnikom, prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu 3a mnogobrojna naročila ter beležim 3 odličnim spoštovanjem
parija SPre^e^
a
m
©TO)
Naznanilo,
Slovenskim rojakom v Celji in okolici uljudno naznanjam da sem
pt*e%7Z el
restavracijo v,Narodnem domu'
v Celju.
Točim priNlna štajerska in drus^a vina ter vetlno uvrie pivo. IkuNna jedila vedno na razpolago.
Postrežba prijazna in točna.   ^   Cene zmerne.
Za mnogobrojen obisk se priporoča
z vsem spoštovanjem
(2113-4)
Fran Dolničar.
Bi
g*
H* m M
m
& w* rili
e*
Špitaiske ulice št. 7,1. nadstr.
Mi in iailli aielije.
Ordinacija od 9. ure do 6. tire, ob nedeljah in praznikih
od 9. do 12. ure.
Zobozdravnik Med. Dr. Rado Frlan
& j» 0S «■ 1J alist aea zlate  g» S «> m 1» *-
naznanja p. n. občinstvu, da si je nabavil elektrlrno pripravo za vlivanje pioreelanantili plomb, katere se delajo popolnoma jednake zobem, tako, da jih ni možno izpoznati.
V njegovem atelijeju se izdelujejo poMamleni zobje vnake vrate, zlate krone in apone. zoboija Iz zlata, knvruka, aluminija, eeluloida in eina. (1765—7)
Opomba: Zlate in porcelanaste plombe, kakor tudi vse operacije v ustih izdeluje zobozdravnik dr. K. Frlan nam. ne pa znabiti kak tehnik.
aafiaaaaaaoaafieasaaoa^Maaoaa
Trgovinazželeznino
Val. Golob
Andr. Druškoviča naslednik v Ljubljani
Mestni trg št. 10
priporoča in opozarja čast. duhovščino in slavno občinstvo na bogato izber
pristno pozlačenih in najfinejše izdelanih
nagrobnih križe?
po nizki ceni.
V nanja naročila izvršujejo se tc »čno. — Ceniki na zahtevo brezplačno. 44
j.zor Alojzij Erjavec JZor
črevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulice 3.
Po večletni skušnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 44 Mere it ihrujojijo. — Vninjiia niroo'lom naj u priden« noret.
Josip Oblak
umetni in galanterijski strugar
Trubarjeve ulice št. 3
izvršuje vsakovrstne v njegovo stroko spadajoče stvari po najnižji ceni. Palice za okna od 50 kr. do 2 gld. 25 kr., kegljiške kroglje 12 cm debele 1 gld. 25 kr., 13 cm debele 1 gld. 60 kr., noge za omare od 3 do 5 kr. — V zalogi ima tudi razne clgarnlke in zdravstvene pipe do najfinejše vrste.
Popravila od kosti, roga, morskih pen, jantarja, lesa izvršuje po najnižji ceni. 44
MODERGE natančno po životni meri
za vsako starost, za vsaki život in v vsaki fac;oni
priporoča   g)   (§J   ©   ® ®
v Ljubljani, Glavni trg ® S štev. 17. ® 9«
Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, e m a m a klobuke za dame, tkana in kratka roba na debelo in drobno, b & s a »
HENRIK KENDA
Jakob Zalazfliil
Stari trg št. 21.
Padra*»lcl *
I Jurčičsv trg13. Vegove ulice 12.
Tu se dobiva 4kra( na dan sveže, ukusno, zdravo In slastno pekarsko pecivo, vseh I  vrst kruh na vago, prepečenac (.Vanillo-Zwiebak), kakor tudi
I g^ržen kruh^g
hlebekl po 1U, 1.» in 'i.* kr.
V slasčlčarnici postrezam z najfinejšim nasladnim pecivom in s finimi pristnimi Hk6rJI ter z Vermouth-vlnom. Posebno opozarjam na fine Indijanske krofe in zavitke s smetano napolnjene. 44
■
:
J!
|iili|iilia) te edajemi oredsik: Joaip NollL
tjajtajaji in tiak .Narodne Tiakanw*.